Geografija 8Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

8

Geografija 8Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič

Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

12,9

0 €

Geo

grafi

ja 8

— u

čben

ik

www.emka.si

www.mladinska.com/sola

Učbenik Geografija 8 odlikujejo:

• domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu;• rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel/-a bom/sem, Dejavnost ter Izbrana tema in sklepna stran poglavja

Utrdim, ponovim, raziščem;• jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno

izkustvenemu svetu učencev;• odlične ilustracije in fotografije;• navezava na delo z Atlasom sveta za osnovne in srednje šole;• spremljevalno interaktivno gradivo, ki omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje na izobraževalnem portalu www.ucimte.com in ucimse.com.

»/…/ V didaktičnem smislu je še posebej pomemben poudarek, ki ga avtorji namenjajo ak-tivnemu razvijanju geografskih spretnosti, kot so delo s kartami, klimogrami ter prepozna-vanje pojavov v prostoru s pomočjo fotografij. Učbenik Geografija 8 je informativno izredno bogat tako po vsebinah regionalne kot tudi splošne geografije, kar daje učencem možnost bogatiti strokovno terminologijo, kot tudi širiti splošna geografska znanja. /…/«

Dr. Sabina Popit, recenzentka

»/…/ Učbenik Geografija 8 učenca popelje na zanimiv, duhovit in pedagoško-didaktično dodelan način v Afriko, v Avstralijo in Oceanijo, v Ameriko in na polarna območja. Vsebine so str ok ovne , ustr ezn o did aktičn o-m eto dičn o obdela ne in usk la jene z učn im načrtom. /…/«

Franci Grlica, recenzent

Dodatna gradiva:

Geografija 8

Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

Avtorji: Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj StankovičIlustratorja: Aleš Sedmak, Adriano JanežičRecenzenta: dr. Sabina Popit, Franci GrlicaUrednik: Milivoj StankovičLektor: Tine LogarSlikovno gradivo: arhiv MKZ, Shutterstock

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2015

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2015Predsednik uprave: Peter TomšičGlavni urednik: Bojan Švigelj

Oprema: Peter SvetekOblikovanje: Pia RihtaričPrelom: Tomo Resnik

Tisk: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2015

Naklada: 1000 izvodov

1. izdaja

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 171. seji dne 18. 06. 2015 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 115/03 – ZOVFI-UPB3) in 15. in 16. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (UL RS, št. 57/2. 6. 2006) ter Pravilnika o spremembah, dopolnitvah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (UL RS, št. 45/2010), spremembah Pravilnika o potrjevanju učbe-nikov (UL RS, št. 52/2011) in spremembah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (UL RS, št. 41/2013) – v nadaljevanju Pravilnik – sprejel sklep št. 613-2/2015/81 o potrditvi učbenika Geografija 8, za geografijo v 8. razredu osnovne šole.

Dodatno gradivo tudi na izobraževalnem portalu www.ucimte.com in www.ucimse.com

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com/sola in www.emka.si

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga upo-raba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji  Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana  913(100)(075.2)  BALOH, Eneja        Geografija 8. Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole / Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič ; [ilustratorja Aleš Sedmak, Adriano Janežič ; slikovno gradivo arhiv MKZ, Shutterstock]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2015  ISBN 978-961-01-3199-1  1. Lenart, Bojan, 1958- 2. Stankovič, Milivoj  279818496 

Geografija 8Učbenik

za geografijo v osmem razredu osnovne šole

Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič

Uvod................................................................................61. Afrika........................................................................8 • NaravneznačilnostiAfrike.......................................................... 9 –Lega,površjeindelitev............................................................ 9 –Podnebjeinrastlinstvo.......................................................... 13 –Vodovje................................................................................. 16 • DružbeneznačilnostiAfrike...................................................... 17 –Prebivalstvo.......................................................................... 17 –Gospodarstvo....................................................................... 17 • SevernaAfrika......................................................................... 19 –Površje,podnebjeinvodovje................................................ 19 –Prebivalstvoingospodarstvo................................................ 21 • Tropska(Srednja)Afrika........................................................... 23 –Naravneindružbeneznačilnosti............................................ 23 –DelitevTropskeAfrike............................................................ 24 • JužnaAfrika............................................................................. 26 –Naravneznačilnosti............................................................... 26 –Prebivalstvoingospodarstvo................................................ 27 • Izbrana tema: Širjenje puščav in suš......................................... 29 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 32

2. AvstralijainOceanija.............................................34 • NaravneznačilnostiAvstralijeinOceanije................................. 35 –Lega in površje...................................................................... 35 –Podnebjeinvodovje.............................................................. 39 • DružbeneznačilnostiAvstralije................................................. 42 –Prebivalstvo.......................................................................... 42 • Izbrana tema: Gospodarski pomen Avstralije,

Nove Zelandije in Oceanije....................................................... 45 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 48

3. Amerika..................................................................50 –DelitevAmerike..................................................................... 51 –PosledicekolonizacijeAmerike.............................................. 53

Kazalo

26 27

Južna AfrikaNARAVNE ZNAČILNOSTI

Južna Afrika je območje na jugu Afrike, ki tvori velikanski trikotnik med Indijskim in Atlantskim oceanom ter Tropsko Afriko. Zaradi lege na južnem robu tropskega pasu in zgodovinsko-političnih razmer k Južni Afriki prištevamo tudi nekatera območja in države, ki bi jih sicer lahko tudi k Tropski Afriki. Južna Afrika leži v tropskem in subtropskem toplotnem pasu, zato ima večino podnebij teh pasov, z izjemo ekvatorialnega: savansko, polpuščavsko, puščavsko in sredozemsko podnebje. Slednje je na skrajnem jugozahodu. Podnebja se v primerjavi s preostalo Afriko hitro spreminjajo v smeri zahod–vzhod, zato tu nekoliko teže govori-mo o podnebnih pasovih. Tako imajo zahodna območja dokaj hladno puščavsko podnebje, vzhodna območja pa toplo, vlažno savansko podnebje s savanami in gozdovi. Podnebje na območju med nji-ma prehaja iz puščavskega v polpuščavskega, suhega savanskega (rastlinstvo so trnaste savane) in v vlažnega savanskega. Vzrok za to so vetrovi in morska tokova, ki oblivata obale Južne Afrike. Zahodna območja so pod vplivom hladnega (Benguelskega) toka, zato je tu malo vlage (izhlapevanje iz hladne vode je majhno). Suhi vetrovi, ki pi-hajo na teh območjih proti zahodu, še dodatno sušijo pokrajino. Zato je tu puščava. Popolnoma drugače je na vzhodu. Vzhodna območja so pod vplivom toplega (Agulhaškim) toka, zato je tu dosti vlage (iz-hlapevanje iz tople vode je veliko). Vlažni vetrovi, ki pihajo z morja na kopno, prinašajo območjem veliko vlage. Zato so tu vlažne gozdne savane. Gl. ilustracijo. Posledice omenjenih naravnih značilnosti so vi-dne v poselitvi in gospodarstvu. Zahodna območja so zelo redko po-seljena, vzhodna dokaj gosto.

Površje Južne Afrike tvorijo tri velike pokrajinske enote: puščava Na-mib na zahodu, kotlina Kalahari v osrednjem delu in Zmajeve gore

•kateresoosnovnenarav-neindružbeneznačilnostiJužneAfrike;

•kakosejekazalapolitikarasnegarazlikovanjavJužnoafriškirepubliki(RepublikiJužnaAfrika).

Izvedel/-a bom

Po nekaterih raziskavah je mesto Cape Town najprijetnejše afriško me-sto, hkrati pa spada med deset turi-stično najbolj vabljivih mest sveta.

Drobci za radovedne

Kot turist bi v Južnoafriški republiki hitro naletel na »štrudl«, pivnico v nemškem stilu, nizozemske hiške in ko-lačke, jezik, ki bi te spominjal na angleščino, nemščino in nizozemščino, vozil bi se po levi strani ceste itd. Kaj lahko sklepaš iz teh dejstev?

Spodbuda

Str. 119, 126–127

Dejavnost

Dejavnost

• S pomočjo Atlasa sveta na str. 119 poimenuj večje po-krajinske enote Južne Afrike.

• Na katero območje Južne Afrike bi se preselil/-a, če bi lahko izbiral/-a kraj bivanja? Odgovor utemelji.

S pomočjo Atlasa sveta na str. 118/4 in 119 določi drža-ve, ki po tvojem mnenju spa-dajo v Južno Afriko.

P = 22,4 mmT = 7,1 °C Lüderitz P = 1005 mmT = 21,4 °C DurbanP = 602 mmT = 19,1 °C Bloemfontein

na vzhodu in jugu. Rečno omrežje je na vlažnejših območjih razvejeno in vodno bogastvo veliko, na sušnih območjih pa ga (skoraj) ni. Med najdaljše reke tega območja sodijo Zambezi, z veličastnimi Viktorijini-mi slapovi, Okavango, Oranje, Limpopo. Vse imajo velikanske za-loge vode, a so razmeroma slabo izkoriščene.

Viktorijini slapovi na reki Zambezi

Trgatev v kraju Stellenboch, Južnoafri-ška republika

Izziv

Učenec Franci je tudi v tem zapisu pomešal nekatera dejstva o Južni Afriki. Tvoja naloga je, da iz besedila izluščiš tiste stav-ke, ki se nanašajo na Južno Afriko. Lahko jih zapišeš v zvezek.

Pot nas je vodila v kraje tropskih gozdov. Iz terenskih vozil smo

lahko opazovali leve, slone in antilope. Seveda niso manjkali

alpske koze in svizci. Kalahari je zares prečudovit, a ni lepše-

ga, kot so večerni zahodi v Namibu. Po tem nas je vodič odpe-

ljal do vznožja Kilimandžara. Naenkrat se je ulilo kot iz škafa in

prav lepo je bilo vedriti pod kolibami, saj dež sploh ni bil mrzel.

Če bi imeli nekaj več časa, bi skočili na bližnje otoke Kornate,

ki so svetovna atrakcija. Za konec smo si ogledali mesta Dur-

ban, Johannesburg, Maputo in Harare.

PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO

Kmetijske značilnosti Južne Afrike so podobne značilnostim preo-stale Afrike. Večina prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom in živino-rejo za domače potrebe. Plantažno poljedelstvo, ki je v rokah redkih bogatih posameznikov ali podjetij, je usmerjeno v pridelavo oljne in kokosove palme, bombaža, kave, sizala itd. Kmetijsko najbolj raz-vita je Južnoafriška republika (uradno Republika Južna Afrika), ki ima poleg samooskrbnega kmetijstva tudi donosno tržno kmetijstvo; je velika izvoznica mesa, mesnih izdelkov, volne, vina, agrumov itd.

Str. 118/2, 4, 128–129, 131/4

Durban Namib

KalahariVzhodna obala JAR

topelAgulhaški

tok

suhi pasati

vlažni pasati

hladenBenguelskitok

LüderitzBloemfontein

Durban

Fotografije,zemljevidiinskicedopolnjujejoinpojasnujejoosnovnobesedilo.

Fotografije,zemljevidiinskicedopolnjujejoinpojasnujejoosnovnobesedilo.

Naslovinbarvatematskegasklopa

NavezavazadelozAtlasom sveta

RubrikaDrobci za radovedneopisujezanimivosti,povezanezobravnavanosnovjo.

RubrikaSpodbudajenamenjenapriklicu(pred)znanjainnjegoviuporabivnovihrazmerah.

RubrikaDejavnostjenamenjenadeluzzemljevidi,uporabipridobljenegaznanjainnjegovinadgradnji.

Izzivizautrjevanjeinusvajanjeučnesnovi

RubrikiIzvedel/-a bom in Izvedel/-a semvoblikivprašanjinodgovorovnakazujetaučnecilje.

4. Angloamerika.........................................................54 • NaravneznačilnostiAngloamerike............................................ 55 –Lega,površje,podnebjeinrastlinstvo.................................... 55 • DružbeneznačilnostiAngloamerike.......................................... 60 –Prebivalstvo........................................................................... 60 –Gospodarstvo....................................................................... 63 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 66

5. LatinskaAmerika...................................................68 • PovršjeinpodnebjeLatinskeAmerike...................................... 69 • PrebivalstvoingospodarstvoLatinskeAmerike........................ 74 –Prebivalstvo.......................................................................... 74 –Gospodarstvo....................................................................... 75 • Utrdim, ponovim, raziščem....................................................... 78

6. Polarnaobmočja.....................................................80 • Naravneindružbeneznačilnostipolarnihobmočij.................... 81 • Utrdim, ponovim, raziščem...................................................... 86

Struktura učbenika

Vtemučbenikukotsopomenkeuporabljamonaslednjebesedeoz.besednezveze:gorovje-gorstvo;višavje-hribovje;nižavje-nižine;otočje-otoki;pokrajinska enota-pokrajina-naravna enota.

8

• Kje leži Afrika, kakšno je njeno površje, katere so njene večje pokrajinske enote in kako jo delimo?

• Kateri podnebni in rastlinski pasovi zaznamujejo Afriko?

• Katere so osnovne značilnosti afriškega prebivalstva in gospodarstva?

Afrika1.

Poudarki

Nekoč so moji predniki tu pasli krave in svojo moškost

dokazali tako, da so ubili leva s kopjem.

Ja, to so bili drugi časi. Dekleta so hodila po vodo in niso hodila v šolo. Še dobro, da smo se modernizirali. A veš, da prav vse punce iz naše vasi hodijo v šolo.

A ni to fino?

9

•kakšnajegeografskalegaAfrike;

•kateresoglavnenaravneznačilnostiAfrike;

•kakodelimoAfriko.

Izvedel/-abom

VAtlasusvetanastr.164–165primerjajgeografskolegoAfri-kezgeografskolegodrugihcelin.Kajopaziš?VčemselegaAfrikerazlikujeodlegedrugihcelin?

Spodbuda

Dejavnost

IzpodatkovovelikostiAfrikeinštevilunjenihprebivalcev(gl.besedilo)izračunajpov-prečnogostotoposelitve.Pri-bližatisemorašštevilki36…

Izvor besede Afrika ima več razlag. Najbolj verjetna pravi, da so bili an-tični Afri (izraz pomeni puščavski ljudje) naseljeni ob južni obali Sre-dozemskega morja. Afri je postalo pokrajinsko ime ter se sčasoma raz-širilo na celotno celino. Nekateri po-vezujejo ime Afrika z latinsko bese-do aprica, kar pomeni sončno, drugi pa z grško besedo aphrike, kar po-meni ni mraza.

Drobcizaradovedne

Preverjanjepredznanja

Potovali smo po državi faraonov, Braziliji. Že tisočletja so

ljudje odvisni od reke Nil, ki se izliva v Črno morje. Na Nilu

so Egipčani zgradili jez z velikim Naserjevim hotelom. Na-

slednji dan smo prek Piranskega zaliva zapluli v Rdeče

morje. Država Atlas je res zanimiva, občasno je tam tudi

sneg. V tajgi so tudi oaze, območja s sladko vodo. V Afriki

raste rastlina kakavovec, iz katere domačini delajo odlično

kavo. Južno od Sahare so salame, ob ekvatorju pa trop-

ski gozdovi. Jugovzhodno od celine leži Madagaskar, drugi

največji potok na svetu.

NaravneznačilnostiAfrike Str. 119

LEGA, POVRŠJE IN DELITEV

Afrikajecelina,kimeripribližno30.000.000km²inzavzema20,3 %celotnekopenskepovršinenaZemlji.ZaAzijojepošteviluprebival-stvainpopovršinidruganajvečjacelina.Milijardainstomilijonovnje-nihprebivalcevpredstavljaenosedminočloveštva.Pogeografskilegijeedinacelina,kijoprečkajoekvator,severniinjužni povratnikterzačetnipoldnevnik.VečinaAfrike leživtropskem (vročem)toplot-nempasu,preostalaobmočjanaseveruinjugupaležijovsubtrop-skem toplotnem pasu.Polegijenajbolj tropska,popovprečnihletnihtemperaturahpanajbolj toplaizmedvsehcelin.SeganavseštiriZemljinepoloble.NaseverumejinaSredozemskomorje,naza-hodunaAtlantskiocean,najugovzhodunaIndijskiocean,naseve-rovzhodunaRdečemorje(innaSueškiprekop,pričemerdržavaEgiptsegatudinaozemljeAzije).EvropiseAfrikanajboljpribližapriGibral-tarjunajuguPirenejskegapolotoka.TamjoodEvropeločile13km

VspodnjemzapisujeučenecFrancipomešalnekateradejstvaoAfriki.Zapispopravitako,dabopotvojemmnenjupravilnoopisovalAfriko;vzvezekprepišisamopravilneoziromapopra-vljenestavkeoAfriki.PomagajsizAtlasomsvetanastr.119inzapisanimipojmi:Egipt; Sueški zaliv; Sredozemsko morje; kavovec; Trenta; Nil;Mura; gorovje; Italija; savana; otok; Sahara; jezero. Ups, tudinamsosemedpojmevtihotapilitrijenapačni!Nakoncuobravnavanetemeotejceliniponovnopreverisvojeodgovoreinjihpopotrebidopolni.

30

Mnogim turistom in ljudem, ki niso vajeni puščavskega življenja, se zdi nemogoče, da bi se na takem koščku zemlje dalo kaj pridelati. A se da!

Pretiranapašauničirastlinstvoinprstizgubinaravnozaščitopredodnašanjem.

Zaradiizsekavanjainpožiganjagozdovjeprstizpostavljenaodnašanjuvetra,spirajoinodnašajopajotudiredki,amočninalivi.

Rastlinstvaniveč,nastalajepuščava.Posledicajehudalakotaindokončnaodselitevljudi.

Spreminjanje savane v puščavo

Zaradivelikihpotrebpohrani,ljudjeobdelovalnezemljenepustijo»počivati«.Prstsehitroizčrpa,ljudjezaobdelovanjeuredijonovepovršine,starapoljapasoizpostavljenadelovanjuvetrainvode.

31

Družbeni vzroki in posledice

Vzroki in posledice širjenja puščav in suš

večanještevilaprebivalcev

večanještevilakmetovalcev

večjapotrebapohraniinkurjavi

prevelikoizkoriščanjetalinsekanjedreves

prevelikaporabaobstoječihvodnih

virov

propadanjerastlinstva

odnašanjeprsti

Prebivalstvo

večanještevilaglavživine

čezmernapaša

uničevanjeskromne

rastlinskeodeje

prevelikaporabaobstoječihvodnih

virov

propadanjerastlinstva

odnašanjeprsti

Kmetijstvo

Naravni vzroki in posledice

segrevanjeozračja

Temperatura zraka

Delovanje vetraPadavine

višjetemperature

večjeizhlapevanje

vednomanjpadavin

vednodaljšeinpogostejše

suše

sušenjerek,potokov

invodnjakov

vednomočnejšedelovanjevetra,kiodnašaprst

propadanjerastlinstva

odnašanjeprsti

nerednepadavine propadanje

rastlinstva

delovanjevetra,odnašanjeprsti

Prebivalciseprotiširitvipuščavborijonavečnačinov,vsipasodragitervezaninavodoterumetnonamakanje.Najstarejšinačinjeogra-jevanje območij in pogozdovanje.Pritemnačinumejnoobmočjeobpuščaviogradijozmrežamialiograjami.Obnjihnasadijogrmovnorastlinstvoindrevesa,vodozanamakanjedobijoizvodnjakovvoa-zah.Opisanipostopekjezelodolgotrajen.Ponekaterihizračunihbizaozelenjevanje25kmširokegainokoli2200kmdolgegadelaSa-helapotrebovali16milijonovdreves.Druginačinjenamakanje ve-likih površin.Vezanjenavelikekoličinevodeinzajezitverek.Zatojemoženleobvelikihrekah(npr.zajezitevNila,Nigra,Zambezija).Tanačinbojaprotiširjenjupuščavjedokajuspešen,azelodrag.Selek-tivno namakanje(namakanjesamonekaterihpovršin)inkapljično namakanjestanovejšanačinabojaprotiširjenjupuščav.Uporablja-tasevglavnemnanovoustvarjenihkmetijskihpovršinah,npr.nasa-dihagrumovvegiptovskialilibijskipuščavi.Projektazahtevatavelikafinančnavlaganjainrednovzdrževanje,sajjevodotrebapripeljatiizoddaljenihvirov in jorazpeljatido izbranihpovršinalicelopokaplji-cahdovsakegaposameznegadrevesa.Smiselnasta,česoobmo-čjazgoljzmernoogrožena.Uporabljajojunpr.vEgiptu,Tuniziji,LibijiinJužnoafriškirepubliki.

Izvedel/-asem

•dasepuščaveširijozaradinaravnihindružbenihpro-cesov;

•dajebojzazaustavitevširjenjapuščavdolgotra-jenindragpostopek,kiimavvečinirevnihafriškihdržavomejeneučinke.

Namakalni sistem v Maliju

Utrdim,ponovim,raziščem

1. Večina Afrike ima zaradi lege v tropskem toplotnem pasu tropska podnebja. V pov-prečju je Afrika najtoplejša celina.

2. Površje Afrike tvorijo kotline, planote in hribovja ter višavja oziroma gorovja.

3. Gospodarske in življenjske razmere so se v zadnjih desetletjih zelo izboljšale. Precej držav beleži dokaj hiter gospodarski razvoj.

4. K Severni Afriki spadajo sredozemske dr-žave. Življenjske razmere so zelo dobre na sredozemskih območjih, v notranjosti, na puščavskih območjih, pa so slabe.

5. Tropska Afrika se deli na Zahodno, Nizko in Visoko Afriko. Najboljši pogoji za kme-tijstvo in poselitev so v savanah. Večina prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom.

6. Površje Južne Afrike tvorijo puščava Na-mib, kotlina Kalahari in Zmajeve gore. Podnebje je puščavsko, polpuščavsko, savansko in sredozemsko.

7. Politika apartheida je v JAR do leta 1994 izključevala črnsko večino in jo izkorišča-la kot poceni delovno silo.

8. Boj za zaustavitev širjenja puščav je dol-gotrajen in drag postopek.

Izvedel/-asem

Ključnemisli Raziščiinuporabi

1. Ponavljanje• NaštejvečjepokrajinskeenoteAfrike.• Imenujpodnebja,kijihimaAfrika.• Nakratkoopišiznačilnostiekvatorialnega,

savanskegainpuščavskegapodnebja.• OpiširastlinstvovnekaterihpodnebjihAfrike.• Naštejosnovneznačilnostisamooskrbnega

kmetijstva.• NaštejvsajpetdržavSeverne,Tropskein

JužneAfrike.• NaštejglavnarudnabogastvaAfrike.

2. Delo z zemljevidom• Spomočjozemljevida(Atlassveta,str.119,

164–165)določigeografskolegoAfrike.• Nazemljevidupokažiinimenujvečje

pokrajinskeenote,rekeinmesta.• NazemljevidupribližnorazmejiSeverno,

TropskoinJužnoAfriko.• SpomočjoAtlasasvetanastr.176/1oceni

povprečnogostotoposelitveAfrike.ImenujtudinekateranajboljnaseljenaobmočjaAfrike.

• Naštejdržave,kijihpovezujerekaNilssvojimipritoki.UporabiAtlassveta,str.118/4in119.

3. Raziskovanje in uporabljanje znanja• RazložiglavnerazlikemedSeverno,Tropsko

inJužnoAfriko.• PojasnipodnebnepasovevAfriki.• Pojasniinrazloživplivmorskihtokovna

podnebjeJužneAfrike.• Argumentirajprednostiinslabosti

plantažnegakmetijstva.• Naštejinrazložiglavneznačilnosti

prebivalstvaAfrike.• Vzročno-posledičnorazložiproblemširjenja

puščav.

4.Delo s spletom• Spomočjospletnestranihttp://www.mzz.

gov.si/si/predstavnistva_po_svetu/afrika/sioglejnekatereznačilnostiafriškihdržav.

• Spletnastranhttp://www.rtvslo.si/tureavanture/afrika/alzirija-neodkriti-dragulj-severne-afrike/238782tiboomogočila»turistični«vpogledvAlžirijo,zanimivosevernoafriškodržavo.

• Spomočjospletnihstranihttp://zaotrokesveta.com/afrika-skozi-oci-otroka/lahkovstopišvotroškisvetAfrike.Raziščitestrani.

Večina Afrike leži v tropskem toplotnempasu. Podnebja (podnebni tipi) so raz-porejena v obliki pasov, zato jim pravi-motudipodnebnipasovi.Odekvatorjasiprotiseveruinjugusledijonaslednjipod-nebni pasovi: ekvatorialni pas, savanskipas,polpuščavskipas,puščavskipas insredozemskipas.

Na velikih območjih celine prevladujeenolično, ponekod uravnano in planota-sto,drugodrahlovalovitopovršje.Vzho-dnaobmočjasozaraditektonikevulkan-ska,goratainrazgibana.

Afrikaimavelikovodnobogastvo,kipajevglavnemšeneizkoriščeno.ŠeposebejpomembnajerekaNil.

Prebivalstvo Afrike hitro narašča. Celinadoživlja močan gospodarski razvoj. Naj-gosteje poseljena območja so v Nilovidelti, ob sredozemskih obalah in obalahGvinejskegazalivatervsavanah.

58

Izziv

SpodnjaskicaprikazujeprečniprerezpovršjaZDAnapribližno36.vzporednikuseverno(36°sever-noodekvatorja),odzahodaprotivzhodu.a) Vzvezekzavsako fotografijovpiši imeustreznepokrajinskeenote. Izbirajmed:Velike planjave,

Skalno gorovje, Osrednje nižavje, Apalači, Priatlantsko nižavje, Obrežno gorovje.

Tihiocean

Str. 138

b) Zavsakopokrajinskoenotozapiši: -prevladujočepodnebje(izbirajmed:

sredozemsko; puščavsko; polsuho celinsko,vlažnocelinsko in gorsko),

-prevladujočenaravnorastlinstvo, -gostotoposelitve(izbirajmed:go-

sta, zmerna, redka, brez poselitve).

Apalači Priatlanstko nižavje z mestom Alexandria, zvezna država Virginia

P =504 mmT = –2,5 °C Winnipeg

3.Apalačisonižjeinuravnanogorovjenavzhodu.PredstavljajoovirozazračnemasenapotizAtlantskegaoceanaprotinotranjosti.AtavplivjebistvenomanjšikotjevplivSkalnegagorovja.PrevladujočerastlinstvoApalačevsolistnati gozdovi.SlednjisovPriatlantskem nižavju(ni-žavjuvzhodnoodApalačev)zaradiurbanizaciježeskorajizginili.Podne-bjevobehpokrajinskihenotahjevlažno celinskoinvlažnosubtrop-sko.NapodnebjePriatlantskeganižavjamočnovplivatopel Zalivski tok.Njegovvplivsekaževdokajenakomerni razporeditvipadavin inmanjšihtemperaturnihnihanjihmedletom(gl.klimogramNewYorka).

4.Kanadski ščitinLabradorstavelikiinvglavnemuravnanipokrajinisštevilnimirekami,jezeri,barjiinmočvirji.Naobrobjupovršjeprehajavhribovitegazvišinamidookoli600m.VnajvečjemdeluKanadske-gaščitainLabradorjajehladno celinsko podnebje (gl.klimogramWinnipega),kinaseveruprehajavsubpolarnoinpolarno podne-bje.Prevladujočerastlinstvosoiglasti gozdovi,kiprotiseverupre-hajajovtundrsko rastlinstvo.

P = 1180 mmT = 13 °C NewYork

Podajmo rešen primer pokrajine šte-vilka3 – Dolina smrti: podnebje je pu-ščavsko, rastlinstvo je puščavsko, brez poselitve; indelnopokrajineštevilka7 – …. : podnebje je vlažno celinsko, ra-stlinstvo predstavljajo listnati gozdovi ...

1

2

3

59

Atlantskiocean

Labrador

Izziv

Imenujoštevilčenepokrajinskeenote.PomagajsizAtlasomsvetanastr.132. 132

Seznamimen Azija EvropaAvstralijainOceanijaArktikainAntarktika SlovenijaAfrikaSvet Amerika

Amerika

Merilo

1:36

000000

0200

400600

8001000km

Ekvid

istančnapoševna

valjnaprojekcija

dotikališče

15°severne

širine,70°zaho

dne

dolžine

1339_DSLO_132_143_Amerika.indd

13205.02.13

09:52

1

1110

2

9

8 5

6

7

4

3

Izvedel/-asem

•dasovelikepokrajinskeenoteAngloamerikeObre-žnogorovje,Velikakotli-na,Skalnogorovje,Velikeplanjave,Osrednjenižavje,Apalači,Priatlantskoni-žavje,Kanadskiščititd;

•davAnglomerikiprevla-dujecelinskopodnebje,pričemerje100.poldnev-nikzahoda(100°zahodnoodzačetnegapoldnevnika)pomembnapodnebnaloč-nica–nakoličinopadavinizrazitovplivajogorovjanazahoduceline;

•dasoVelikeplanjaveinOsrednjenižavjeizrazitokmetijskepokrajine.

4

56

7

8

68

• Kakšno je površje in katere so značilnosti podnebja?

• Kje živi največ ljudi in zakaj?

• Katere gospodarske dejavnosti so v Latinski Ameriki najbolj razvite?

• Kakšen je pomen tropskega deževnega gozda?

Poudarki

LatinskaAmerika5.

Daj no, Juanita, srce moje? 68. Nisem vedel.

Vem pa, da je žoga iz Amerike. 69. Pa samba in tango sta iz Amerike.

0. Uuh! 0 sklec! Ni slabo, a, moja jagoda.

Chico, si vedel, da so krompir, koruza,

fižol in papaja ter jagode originalno iz

Amerike?

69

PovršjeinpodnebjeLatinskeAmerike

•kakšnojepovršjeLatinskeAmerike;

•kateresopodnebnezna-čilnostiLatinskeAmerike.

Izvedel/-abom

Jezero Titicaca je najvišje plovno je-zero na svetu. Ime je dobilo po svoji obliki, ki spominja na pumo v nasko-ku, kar tudi pomeni beseda titica-ca. Leži na Bolivijski planoti na višini 3812 m in je po površini veliko sko-raj toliko kot polovica Slovenije. Po jezeru poteka meja med Bolivijo in Perujem. Perujsko pleme Uros živi na umetnih otokih iz plavajočega trsja.

Drobcizaradovedne

DejavnostLatinskaAmerikajezelora-znolikoobmočje.Spomo-čjoAtlasanastr.150–153inspletaposkusipoiskatišekakprimer,kikaženavelikoraznolikostLatinskeAmerike.

VLatinskiAmerikisoobsežnanižavja,kipanisotakogostoposeljenakotnekateranižav-javEvropi.Razmisli,zakajjetako,kljubtemudasonižav-janajvečkratnajboljprimernaoblikapovršjazaživljenje.

Spodbuda

Str. 132–133, 146–147, 150–151, 154

PreverjanjepredznanjaTiskarskiškratjevpisnopreverjanjevrinilvprašanjeoLatinskiAmeriki,pačepravpripoukugeografije tegapoglavja šeni-steobravnavali.Kljubtemuposkusiodgovoritinazastavljenovprašanje.Odgovorivzvezek.Prizapisovanjuodgovorasilah-kopomagašzzemljevidivAtlasusvetainslikovnimgradivomvpoglavjuLatinskaAmerika.Kobostekončalizobravnavanjempoglavja,preveripravilnostzapisaingapopotrebipopraviozi-romadopolni.

Pisno preverjanje: Zapiši vsaj štiri geografska dejstva, ki opisu-jejo tako značilnosti površja, podnebja in prebivalstva kot go-spodarstva v Latinski Ameriki.

Če lahkonaravnerazmereAngloamerikeopišemokotdokaj razno-like(zadružbenerazmeretoveljanekolikomanj), lahkonaravne in družbene razmere Latinske Amerikeopišemokotzelo raznolike in prepletene.VLatinskiAmerikisotakopuščavskekotzelonamo-čenepokrajine;nanjejležitanajdaljšegorstvonasvetuternajobse-žnejšasklenjenapovršinastropskimpragozdom;prebivalciživijonaobmočjih,kiležijomed0in4500mnadmorskevišine;nekateraob-močjasomednajgostejenaseljeniminasvetu,drugasoneposeljena;nekateredržavesodijomedgospodarskobogatedržave,drugemedzelorevneitd.LatinskoAmerikolahkozaradinaravnihindružbenihznačilnostidelimonaSrednjo in Južno Ameriko.PrvotvorijoMehika,državeKaribske-gaotočjaindržavenaozkemobmočjumedTihiminAtlantskimoce-anom(MedmorskaAmerika).Drugotvorijoštevilne,povelikostizelorazličnedržave,odKolumbijeinVenezuelenaseverudoArgentineinČilanajugu.PovelikostimedvsemiizstopaBrazilija(gl.tudistr.76).

70

PovršjeLatinskeAmerikesestavljajovelikanižavja,višavjatergo-rovjaingorstva.-VelikanižavjasoOrinoško nižavjez rekoOrinoko,Amazonsko nižavjeznajboljvodnatoindrugonajdaljšorekosvetaAmazonkoterLaplatsko nižavjezrekamiParana,ParagvajinUrugvaj.-Višavja,dokajenoličneinuravnanepokrajinezvišinamido1000me-trov,soMehiško,GvajanskoinBrazilsko višavje.-Gorovja ingorstva,ki sopotresno invulkanskozeloaktivnaob-močja,soZahodnainVzhodna Sierra MadrevMehikiterAndi, najdaljšegorstvonasvetu(skupnopoimenovanjezavsagorstvajeKordiljere).-Obalajeslaborazčlenjena.VečjapolotokastaKalifornijski polo-tokinJukatan,večjeotočjepajeKaribsko otočje.SestavljajogaVeliki inMali Antili terBahamski otoki, imenovani tudiBahami.NajvečjiotokLatinskeAmerikejeOgnjena zemlja.Ležinaskrajnemjugu.OdcelinejoločiozekMagellanovpreliv.VbližiniležijotudiFal-klandski otoki.

Gvajansko višavje je zelo razgibano. Tu je tudi najvišji slap na svetu z višino 980 m – Angelov slap.

Kuba je največji Karibski otok.

Cotopaxi, vulkan v Andih – visok je 5897 m, na njem je eden redkih ledenikov znotraj tropskega toplotnega pasu.

DejavnostVAtlasusvetanastr.132–133poiščinajvišjivrhAndov,Aconcaguo,inugotovinjegovonadmorskovišino.

Amazonsko nižavje z reko Amazonko – njeno porečje je veliko 7 milijonov km², kar je za približno 350 Slovenij, oziro-ma 20 % vseh porečij na svetu.

Laplatsko nižavje z mestom Buenos Aires, glavnim mestom Argentine

71

Izziv

NalogorešujspomočjoAtlasasvetanastr.132–133in164–165.

a) Imenujoštevilčenepokrajinskeenote.

b) Navedišedrugapoimenovanja(dele)zavelikanižavja:zaOrinoško nižav-je, za Amazonsko nižavje, za Laplat-sko nižavje. Izbirajmed:Llanos,Sel-vas,Gran Chaco, Pampe.

c) PrimerjajznačilnostiAndov (naspo-dnjihfotografijah)inAlpoz.Himalaje.Včemsosigorovjapodobnainkate-rajenajboljopaznarazlikamedAndiinnjimi.

132

Seznamimen Azija EvropaAvstralijainOceanijaArktikainAntarktika SlovenijaAfrikaSvet Amerika

Amerika

Merilo

1:36

000000

0200

400600

8001000km

Ekvid

istančnapoševna

valjnaprojekcija

dotikališče

15°severne

širine,70°zaho

dne

dolžine

1339_DSLO_132_143_Amerika.indd

13205.02.13

09:52

133

Seznam imen Azija EvropaAvstralija in OceanijaArktika in Antarktika SlovenijaAfrikaSvet Amerika

1339_DSLO_132_143_Amerika.indd

13305.02.13

09:53

2

4

5

1

3

6

7

8

9

Geografija 8Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

8

Geografija 8Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič

Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

12,9

0 €

Geo

grafi

ja 8

— u

čben

ik

www.emka.si

www.mladinska.com/sola

Učbenik Geografija 8 odlikujejo:

• domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu;• rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel/-a bom/sem, Dejavnost ter Izbrana tema in sklepna stran poglavja

Utrdim, ponovim, raziščem;• jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno

izkustvenemu svetu učencev;• odlične ilustracije in fotografije;• navezava na delo z Atlasom sveta za osnovne in srednje šole;• spremljevalno interaktivno gradivo, ki omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje na izobraževalnem portalu www.ucimte.com in ucimse.com.

»/…/ V didaktičnem smislu je še posebej pomemben poudarek, ki ga avtorji namenjajo ak-tivnemu razvijanju geografskih spretnosti, kot so delo s kartami, klimogrami ter prepozna-vanje pojavov v prostoru s pomočjo fotografij. Učbenik Geografija 8 je informativno izredno bogat tako po vsebinah regionalne kot tudi splošne geografije, kar daje učencem možnost bogatiti strokovno terminologijo, kot tudi širiti splošna geografska znanja. /…/«

Dr. Sabina Popit, recenzentka

»/…/ Učbenik Geografija 8 učenca popelje na zanimiv, duhovit in pedagoško-didaktično dodelan način v Afriko, v Avstralijo in Oceanijo, v Ameriko in na polarna območja. Vsebine so str ok ovne , ustr ezn o did aktičn o-m eto dičn o obdela ne in usk la jene z učn im načrtom. /…/«

Franci Grlica, recenzent

Dodatna gradiva: