Geografija 7Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Učbenik Geografija 7 odlikujejo:

• domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu;• rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel/-a bom/sem, Dejavnost ter Izbrana tema in sklepna stran poglavja

Utrdim, ponovim, raziščem;• jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno

izkustvenemu svetu učencev;• odlične ilustracije in fotografije;• navezava na delo z Atlasom sveta za osnovne in srednje šole;• spremljevalno interaktivno gradivo, ki omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje na izobraževalnem portalu www.ucimte.com in ucimse.com.

»/…/ Učbenik Geografija 7 je izjemno kvalitetno in dovršeno gradivo s svojevrstnim kon­ceptom, ki ustvarjalnemu učitelju pomaga organizirati raziskovalno in kreativno delo v raz­redu. Avtorji so zelo premišljeno vpeljali več elementov, ki učence učijo samostojnega dela. Posebna odlika učbenika je prepoznavanje predznanja ter jasna informacija učencem, kaj je cilj posameznega učnega sklopa. Za učbenik se bodo odločali učitelji, ki želijo razvijati samostojno delo in kritično geografsko razmišljanje. /…/«

Dr. Sabina Popit, recenzentka

»/…/ Učbenik Geografija 7 je sodoben, jedrnat, tekoč in za učence zanimiv. Glavno besedilo je tekoče, obogateno in smiselno povezano s številnimi zanimivostmi v besedni ali grafični obliki, ki še dodatno povečujejo motivacijo učencev. Ključne besede so nadvse skrbno izbra­ne, v besedilu odebeljene in omogočajo hiter ter celovit pregled vsebine. /…/«

Franci Grlica, recenzent

7

Geografija 7Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič

Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

12,9

0 €

Geo

grafi

ja 7

— u

čben

ik

www.emka.si

www.mladinska.com/sola

Dodatna gradiva:

Geografija 7

Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Avtorji: Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj StankovičIlustratorja: Aleš Sedmak, Adriano JanežičRecenzenti: dr. Sabina Popit, Franci Grlica, Andrej GobecUrednik: Milivoj StankovičLektor: Tine LogarSlikovno gradivo: arhiv MKZ, Shutterstock

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2014

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2015Predsednik uprave: Peter TomšičGlavni urednik: Bojan Švigelj

Oprema: Peter SvetekOblikovanje: Pia RihtaričPrelom in tehnično urejanje: Tomo Resnik

Tisk: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2015

Naklada: 1000 izvodov

1. izdaja

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 171. seji dne 18. 06. 2015 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 115/03 – ZOVFI-UPB3) in 15. in 16. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (UL RS, št. 57/2. 6. 2006) ter Pravilnika o spremembah, dopolnitvah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (UL RS, št. 45/2010), spremembah Pravilnika o potrjevanju učbe-nikov (UL RS, št. 52/2011) in spremembah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (UL RS, št. 41/2013) – v nadaljevanju Pravilnik – sprejel sklep št. 613-2/2015/80 o potrditvi učbenika Geografija 7, za geografijo v 7. razredu osnovne šole.

Dodatno gradivo tudi na izobraževalnem portalu www.ucimte.com in www.ucimse.com

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com/sola in www.emka.si

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga upo-raba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji  Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana  913(100)(075.2)  BALOH, Eneja        Geografija 7. Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole / Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič ; [ilustratorja Aleš Sedmak, Adriano Janežič ; slikovno gradivo arhiv MKZ, Shutterstock]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2015  ISBN 978-961-01-3247-9  1. Lenart, Bojan, 1958- 2. Stankovič, Milivoj  279818752 

Geografija 7Učbenik

za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič

4

Uvod.................................................................................61. Evrazija......................................................................8 • OsnovneznačilnostiEvrazije...................................................... 9 •PovršjeEvrazije..................................................................... 10 •PodnebjeEvrazije................................................................. 14 •PrebivalstvoinposelitevEvrazije........................................... 16 • Izbrana tema: Geografska delitev Evrazije................................. 18 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 20

2. JužnaEvropa...........................................................22 • IzbraneznačilnostiJužneEvrope............................................. 23 •SredozemskomorjeinpodnebjeJužneEvrope..................... 27 •PrebivalstvoingospodarstvoJužneEvrope.......................... 31 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 36

3. SrednjaEvropa........................................................38 • IzbraneznačilnostiSrednjeEvrope........................................... 39 • Panonskanižina...................................................................... 44 • AlpeinKarpati......................................................................... 46 • Izbrana tema: Trajnostni razvoj v Alpah.................................... 50 • Sredogorjaskotlinami............................................................. 52 • Nemško-Poljskonižavje........................................................... 55 • Utrdim, ponovim, raziščem ...................................................... 56

4. ZahodnaEvropa.......................................................58 • IzbraneznačilnostiZahodneEvrope......................................... 59 •PovršjeinpodnebjeZahodneEvrope.................................... 60 •GospodarstvoZahodneEvrope............................................ 62

5. SevernaEvropa...................................................... 64 • IzbraneznačilnostiSeverneEvrope.......................................... 65 •PovršjeinpodnebjeSeverneEvrope..................................... 65 •GospodarstvoSeverneEvrope............................................. 68 • Utrdim, ponovim, raziščem (Zahodna in Severna Evropa)......... 70

6. VzhodnaEvropainSevernaAzija..........................72 • IzbraneznačilnostiVzhodneEvropeinSeverneAzije............... 73

Kazalo

5

44 45

Panonska nižina•kakodoločitilegoPanon-

skenižinenavečnačinov;•kateresoosnovnepoteze

Panonskenižine;•kateriproblemipestijo

prebivalceinkakoseznji-mispoprijemajo.

Izvedel/-a bom

Pred približno 20 milijoni let je na vzhodni del današnjega slovenske-ga ozemlja segalo Panonsko mor-je. To je pokrivalo večji del današnje Panonske kotline. Morje je sčaso-ma odteklo.

Drobci za radovedne

Dejavnost• Na zemljevidu sledi toku

Donave in naštej države, ki jih povezuje.

• Katere države se priključijo donavskim državam z reko Ren in prekopom Majna–Donava?

Če bi moral/-a v enem stavku opisati Panonsko nižino, bi jo verjetno opisal/-a nekako tako: »To je nižina vzhodno od Slovenije.« In odgo-vor bi bil pravilen. A ne popoln in edini možen. Namreč, Panonska ni-žina je tudi kotlina. Zmeda? Niti ne. Nižina je uravnana površina, ki je nižja od 200 m nadmorske višine, kotlina pa je uravnana površina ob-dana z vzpetinami. Zato velikokrat slišimo dve poimenovanji za isto pokrajino, Panonska nižina in Panonska kotlina. Lego Panonske niži-ne lahko opišemo na več načinov, npr.: je ravnina oz. raven svet med Karpati, Alpami in Dinarskim gorstvom; je nižina, ki zavzema največji del Madžarske (in nekatere dele sosednjih držav); je nižina, ki leži na jugovzhodu Srednje Evrope itd.; lahko pa jo opišemo s pomočjo geo-grafskih koordinat (geografska lega) ali tako, da opišemo njeno lego glede na sosednje enote (geografski položaj).

Izziv

Izziv

Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

28

Seznam

imen

Amerika

Azija

Avstralija

inOceanija

Arktika

inAntarktika

Slovenija

Afrika

Svet

Evro

pa

Evropa

Merilo 1 : 16 000 000 0 200 400100 300 500 km

1339_DSLO_028_043_Evropa.indd 28 24.01.13 18:29

Glavna gospodarska dejavnost v Panonski nižini je kmetijstvo. Zanj so tu zelo dobri pogoji – uravnano površje, rodovitna prst ter ugodno celinsko podnebje z vročimi in suhimi poletji. Velika verjetnost suš in poplav je glavni razlog, da je življenje v največjem delu Panonske niži-ne močno povezano z gospodarjenjem z vodami in s tem povezanim nadzorom nad njimi: jezovi, kanali, nasipi itd. Ta nadzor je potreben za-radi namakanja polj, preprečevanja poplav in rečnega prometa. Najpomembnejša reka je Donava, sicer tudi ena najpomembnejših rek v Evropi. Povezuje številne evropske države in jim omogoča plov-bo (prek prekopa Donava–Maina–Ren omogoča plovbo od Atlant-skega oceana do Črnega morja) ter z vodo oskrbuje številna mesta in kmetijska posestva. A življenje ob panonskih rekah in želja po čim ve-čjem pridelku sta povezana z onesnaževanjem in poplavami. One-snaževanje prsti in vode se pojavlja zaradi pretirane uporabe kemikalij v kmetijstvu ter industrije in gostega prometa, velike gostote prebival-cev ob rekah. Prebivalci pač vodo uporabljajo v najrazličnejše namene in jo tudi onesnažujejo. Vse večja koncentracija ljudi ob rekah je tudi razlog, da so »postale« poplave, ta najbolj naraven proces, velika na-dloga za prebivalce. Panonske reke namreč hitro poplavijo, saj tečejo po ravnem površju in v plitvih strugah. Nekoč poplave niso bile tako »usodne«; voda se je razlila in se čez čas umaknila, ljudje pa so živeli na sušnejših predelih. Širitev naselij in kmetijskih površin tudi na po-plavne ravnice pa je razlog, da so postale poplave v zadnjih desetletjih dosti bolj uničevalne. Proti njim se ljudje borijo z jezovi, zadrževalniki vode, nasipi, kanali in prekopi, za kar namenjajo velike vsote denarja.

Izvedel/-a sem

Na Madžarskem so se ubadali z odpravljanjem posle-dic najhujše ekološke katastrofe na Madžarskem doslej, razlitjem strupenih odpadnih snovi iz tovarne aluminija, ki so prizadele tri vasi 160 kilometrov jugozahodno od Budimpešte. Iz okoli milijon kubičnih metrov odpadne gošče rdečkaste barve, ki se je izlila iz poškodovanega rezervoarja, je nastal pravi poplavni val, visok okoli dva metra, pred katerim so se domačini reševali tudi s pleza-njem na strehe hiš. V reko Marcal, ki je zaradi izlitja mr-tva, bodo dali sadro (gips, mavec, op. u.) za znižanje pH-vrednosti vode. Nesreča je terjala osem smrtnih žrtev, okoli 150 ljudi je bilo ranjenih. Žrtve so utrpele opekline in razjede na koži. Oblasti nameravajo zgraditi 1500 metrov dolg in štiri metre visok zaščit ni nasip, s katerim bodo zaščitili bližnje vasi pred morebitnim novim razlitjem strupene gošče. (Vir: Dnevnik, 7. 10. 2010)

a) Kakšna katastrofa je prizadela Madžarsko? naravna ekološka otoška

b) Koliko vasi je prizadela strupena gošča? 3; 13; 35.

c) Koliko ljudi je bilo ranjenih? 1500; 150; 15.

č) Kje so po tvojem mnenju ležale te vasi?

ob reki; na gričevju; na ravnini, stran od reke.

d) Kako želijo oblasti preprečiti morebitno novo katastrofo?

10° 20° 30°

40°

50°

Glavno mesto Maržarske Budimpešta je pomenbno rečno pristanišče, ki je leta 2013 doživelo katastrofalne poplave.

Osrednja Madžarska

Pokrajina v okolici Blatnega jezeraTokaj, znamenita vinorodna dežela ob reki Tisi

dajePanonskanižinaveli-kouravnanoobmočje,kjerprevladujekmetijstvo,kijemočnoodvisnoodumetne-ganamakanja.

Razloži, v čem je razlika med nižino, ravnino in kotlino.

Spodbuda

Str. 60–61,64–65

Določi oziroma opiši geografsko lego ali geografski položaj Panonske nižine. Lahko si pomagaš tudi z Atlasom sveta na str. 28 in 60–61 ter 64–65.

Fotografije,zemljevidiinskicedopolnjujejoinpojasnujejoosnovnobesedilo.

Naslovinbarvatematskegasklopa

NavezavazadelozAtlasom sveta

RubrikaDrobci za radovedneopisujezanimivosti,povezanezobravnavanosnovjo.

RubrikaSpodbudajenamenjenapriklicu(pred)znanjainnjegoviuporabivnovihrazmerah.

RubrikaDejavnostjenamenjenadeluzzemljevidi,uporabipridobljenegaznanjainnjegovinadgradnji.

Izzivizautrjevanjeinusvajanjeučnesnovi

RubrikiIzvedel/-a bom inIzvedel/-a semvoblikivprašanjinodgovorovnakazujetaučnecilje.

7. VzhodnaAzija..........................................................76 • IzbraneznačilnostiVzhodneAzije............................................ 77 • Izbrana tema: Potresi............................................................... 80 • Utrdim, ponovim, raziščem (Vzhodna Evropa in Severna Azija

ter Vzhodna Azija) .................................................................... 82

8. JužnainJugovzhodnaAzija.................................. 84 • IzbraneznačilnostiJužneinJugovzhodneAzije....................... 85 • Izbrana tema: Indija ................................................................. 90

9. JugozahodnaAzija..................................................92 • IzbraneznačilnostiJugozahodneAzije..................................... 93 • Utrdim, ponovim, raziščem (Južna in Jugovzhodna Azija ter

Jugozahodna Azija) .................................................................. 96

Struktura učbenika

Vtemučbenikukotsopomenkeuporabljamonaslednjebesedeoz.besednezveze:gorovje-gorstvo;višavje-hribovje;nižavje-nižine;otočje-otoki;pokrajinska enota-pokrajina-naravna enota

8

• Kje leži Evrazija in kje so njene meje?

• Kakšno je površje Evrazije in katere so večje pokrajinske enote?

• Kateri podnebni in rastlinski pasovi zaznamujejo evrazijsko celino?

• Kaj vpliva na življenje ljudi v Evraziji in kako?

• V čem se kaže raznovrstnost prebivalstva v Evraziji?

• Zakaj delimo Evrazijo in kako?

Evrazija1.

Azija, veš, zelo sem vesela, da sva tako dobri prijateljici. Ne vem, kaj

bi brez tebe!

Ja, Evropa, res sva nerazdružljivi. In taki bova ostali, tudi

če spoznava kakega prijatelja, ali ne?

bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe!bi brez tebe! če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega če spoznava kakega prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?prijatelja, ali ne?

Poudarki

V mitologiji stare Grčije sta bili Evropa in Azija lepotici, polboginji, v kateri so se zaljubljali bogovi. Danes je svet drugačen. Polboginj ni več, so pa še vedno prikupne mladenke in mla deniči, prijateljstva, simpatije, ljubezni itd. In z nami sta še vedno Evropa in Azija.

9

PreverjanjepredznanjaVšestemrazredusipripoukugeografijespoznal/-aštevilneznačil-nostiZemljeinživljenjananjej.Vsedmemrazredusebogeograf-skoraziskovanjezačelovEvropiinsklenilovAziji.Pripravljen/-a?Gremo!

Oglejsifotografijeinzavsakodoloči,alisodivEvropoaliAzijo.Zavsakofotografijonavediznačil-nostEvrazije,kijoprikazuje.Svojeugotovitveutemelji.

OsnovneznačilnostiEvrazije

•kjeležiEvrazija,kjesonjenemejeterkakšnesoposledice,povezaneznje-norazsežnostjo;

•kakšnajerazčlenjenostnjenihobalterkakšnojenjenopovršje;

•kateritoplotniinrastlin-skipasovisonaEvrazijskiceliniterkakovplivajonamožnostizaživljenjeljudi;

•kakšnistagostotaposeli-tveinsestavaprebivalstvanaevrazijskicelini.

Izvedel/-abom

1

3

2

4

10

NazemljeviduvAtlasusvetanastr.164–165pokažiinpo-imenujvsehsedemcelin.Ko-likocelinbiimelinaZemljiinkatere,čebiupoštevalitrdi-tev,dajecelinavečjidelkop-nega,kigazvsehstraniob-dajamorje?

Spodbuda

Dejavnost

Dejavnost

CabodaRocajeskrajnatoč-kaEvrazijenazahodu.Spo-močjoAtlasasvetanastr.28–29in90–91poiščišepre-ostaleskrajnetočkeEvrazije.

EvrazijasČukotskimpoloto-komsegaprek180.poldnev-nika,pokaterempotekada-tumskameja.Predstavljajsi,dabodoštirjetvojiprijateljiletošnjenovoletopraznova-livevrazijskihglavnihmestih:Londonu,Moskvi,Bangko-kuinTokiu.Spomočjoze-mljevidavAtlasusvetanastr.183/2ugotovi,obkateriuriponašemkrajevnemčasuboprinjihuraodbilapolnoč.

Izziv

Izziv

a) OpišilegoEvrazijegledenazačetni,greenwiškipoldnev-nikinzačetnivzpo-rednik(ekvator).Po-magajsizilustracijolegeSlovenije.

________________

____________________________

b) VAtlasusvetanastr.164–165poiščipokrajinskeenote,kisozapisanenazemljevidu.ZnjihovopomočjoopišilegoEvrazijegledenadrugeceline.

Žepreprostpoglednazemljevidsvetanampove,dastaEvropa inAzijapovezani,sajsefizičnodržitadrugadruge.ZatojuupravičenoimenujemosskupnimimenomEvrazija.

PovršjeEvrazijeEvropa inAzijaskupaj tvoritanajvečjocelinonasvetu,Evrazijo, kiseganavseštiriZemljinepoloble(zahodno,vzhodno,severnoinjuž-no).EvrazijonazahoduinjugozahoduomejujeAtlantskioceansSre-dozemskimmorjem,naseveruSevernoledenomorje(Arktičnioce-an),navzhoduTihiocean,najugupaIndijskiocean.

Evropo in Azijo je pred 2000 leti po kopnem povezovala trgovska pot z imenom Svilna cesta. Pot je bila dol-ga 6400 km, zato je blago – svila, dragulji, začimbe itd. – iz Azije po-tovalo tudi več let. Poleg trgovskih predmetov je pot omogočala tudi prenos znanja (tehnološka odkritja), kulture in verstev, pa tudi bolezni.

Drobcizaradovedne

SpomočjoAtlasasvetanastr.164–165imenujpokrajine,kiločujejoEvrazijooddrugihcelin.Izbirajmed:Rdeče morje,otok Nova Gvineja, Gibraltarski preliv, Beringov preliv, Tihi ocean, Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Sueški prekop.

Gibraltarski preliv

Sredozemsko morje

Atlantski ocean

Severno ledeno morje/Arktični ocean

Beringov preliv

Tihi ocean

Sueški prekop

Indijski ocean

Rdeče morje

11

Dejavnost•PolotokeinotokeEvrazije

primerjajpovelikosti.ImenujnajvečjipolotokinnajvečjiotokEvrazije.

•Razdelitesevdveskupini.Prvanajzagovarjapredno-sti,drugapaslabostirazčle-njeneobale.Kateraskupinajepripravilainzagovarjalavečargumentov?

Izziv

ObalaEvrazijejerazčlenjena,razvejenanaštevilnepolotoke,otokeinotočja.Morjainzaliviponekodsegajoglobokovnotranjostceline.ObfizičnipovezanostijeEvrazijapovezanatudidružbenoingospo-darsko.Takonpr.RusiživijovEvropiinvAziji,kulturneintrgovskepo-vezavemedobemadelomaEvrazijetrajajožestoletja(Svilnacesta,vplivTurkovterarabskekulturenavelikdelEvropepredstoletjiinvplivevropskihdržavnaazijskevnovejšizgodovini…).Sedanjagospodar-skapovezanostsekažetakoprioskrbiEvropezazijskonaftoinze-meljskimplinomterdrugimisurovinamikotnpr.skitajskimi,japonski-miinkorejskimiizdelki.Nekočpasobilepomembneazijskesurovinedišave,začimbe,bombažinčaj.

Nekatere naravne značilnosti, kot so npr. lega Azije tudi v vročem(tropskem)pasu,monsunskoinpuščavskopodnebje,predvsempadružbene značilnosti,kotsovera,zgodovinski ingospodarskira-zvoj(vevropskemdeluEvrazijejeprevladujočekrščanstvo,Evropasejevzgodovinskemingospodarskemsmislurazvijalaskupaj, ločenoodAzije)paEvrazijo razdvajajo.InravnozatoEvropo obravnava-mo kot samostojno celinointudiAzijo kot samostojno celino.KerEvropeinAzijeneločujemorjealiocean,potekameja med ce-linamapokopneminje dogovorjena(gl.3.vajo).

Zemljevidprikazujedogo-vorjenomejomedEvro-poinAzijo.Skonkretnimprimeromrazloži,zakajjesmiselnoEvropoinAzijoobravnavativsakozase.

Evrazija ima raznoliko površje, saj senacelini izmenjujejonižavja,dolineinkotline,gričevja,hribovja,višavjaingorovja.Površjedelimovtriosnovneskupine:-Nižavja:npr.Nemško-Poljskonižavje,Vzhodnoevropskonižavje(znajdaljšoevropskorekoVolgo),Zahodnosibirskonižavje,Gangeškonižavje,Velikokitajskonižavje(znajdaljšoazijskorekoJangce).-Uravnana gorstva, gorovja in višavja(zaradidelovanjavode,le-denikovindrugihprocesovsomočnoznižanainpreoblikovana):npr.Skandinavskogorstvo,sredogorjaskotlinami(vEvropi),Ural,Jablo-novskogorovje,Srednjesibirskovišavje.-Visoka gorstva (gorstvosestavljavečgorovij)in gorovja :npr.Pire-neji,Alpe(znajvišjimevropskimvrhomMontBlancom4807m),Hindu-kuš,Himalaja(znajvišjimvrhomnaZemljiMountEverestom8848m).

Notranjost katedrale, nekoč Velike mošeje v Cordobi, Španija

Vzhodnoevropsko nižavje z Volgo v Nižnem Novgorodu, Rusija

Str. 28–29

Sredozemskomorje

Kaspijskojezero

Ural

rekaUral

Dardanele

ČrnomorjeBospor Kavkaz

30

Izziv

a) OglejsiklimogramaRimainBukarešte

P =579 mmT = 11,1 °CP = 837 mmT = 15,1 °C

b) Spomočjopodatkoviztabeleopišiznačilnostisredozemskegapodnebja.

c) Razloži,zakajsopovprečnezimsketemperaturevRimuvišje(nepadejopod0°C)kotvBu-karešti.

Sredozemskopodnebje Celinskopodnebje

Temperature °C mesec °C mesec

Najnižjapovprečnamesečnatemperatura

6 januar –3 januar

Najvišjapovprečnamesečnatemperatura

26 julij 22 julij

Padavine mm mesec mm mesec

Višekpadavin 120 oktober 80 junij

Nižekpadavin 20 julij 45 september

Sredozemskonaravno rastlinstvo – gozdovicipres,pinij,zimze-lenihhrastov– jedanesvelikimeri izginilo.Vzrokizatosokmetijskiposegi,širjenjemest,prometnicinturističneinfrastrukturealicelopo-gostipoletnipožari.Ohranjenojepredvsemnaodročnihkrajihinnaotokih.Drugodsopodročjabodisispremenjenavkmetijskepovršinebodisiporaslazzimzelenimgrmičevjem–makijo(rastlinstvonaob-močjih,kisepočasizaraščajo)aligola.

Tipično sredozemsko rastlinstvo – makija, gosto rastoče vednozeleno sredozemsko grmičevje, in ciprese

Rim Bukarešta

31

PrebivalstvoingospodarstvoJužneEvrope Hrast plutovec je zimzeleno drevo v

Južni Evropi, ki zraste do 20 m viso-ko. Iz njegove skorje pridobivajo plu-to. Lubje debla in močnejših vej ima do 20 cm debelo plast plute, ki je ob prvi odstranitvi slabe kakovosti. Šele po približno desetih letih zraste nova plast plute, ki je dobre kakovosti. Gojijo ga na Portugalskem, v Španiji, južni Franciji in na Siciliji.

Drobcizaradovedne

Turistjeoseba,kipotujezara-dipreživljanjaprostegačasainkiprenočivsajenonočvkrajuzunajsvojegaobičajne-gaokolja.Alisižekdajpri-spevalkdobičkuodturističnedejavnostidržaviJužneEvro-pe?

Spodbuda

Dejavnost

•Spomočjotematskihze-mljevidovvAtlasusvetanastr.181–182opišijezikovnosestavoprebivalstvavjuž-noevropskihdržavah.

•SpomočjoAtlasasvetanastr.33/2in28–29ugotovi,kakopovršjevplivanagosto-toposelitvevJužniEvropi.

JužnaEvropajeneenakomerno poseljena.Zaradipretežnogora-tegapovršjasopogojizaposelitevmarsikjeneugodni.Gostotapre-bivalstvasezaradi razgibanegapovršjazmanjšujezoddaljevanjemodmorja,sajpostajapovršjevtejsmerivsevišje.Nasprotnoodno-tranjosti pamorje z obalo že stoletjapomeniprebivalcem »okno vsvet«.Zatosonajgosteje poseljene nizke obaleinnižine rekobizlivihvmorje,kjersobilimožninaselitev,razvojprometa,industrijeinkmetovanja.Npr.:rekaDourozmestomPorto,rekaTejozLizbono,reka Guadalquivir z mestom Sevilla, reka Turia z Valencio, PadskanižinaobrekiPad,kiješeposebejgostonaseljena,rekaVardaroz.AxiossSolunom.

Rodovitna nižina okoli Soluna v Grčiji

Lizbona

Gosta poselitev nizke obale – Barcelona, Španija

35

Izziv

SpomočjofotografijeLloretdeMaraopišivsajenoslabost,kijoprinašaturizemdomačemuprebivalstvu,inpredlagaj,kakobijolahkopreprečili.

Lloret de Mar je primer velike koncentracije turističnih objektov ob obali Španije.

Izziv

Sinovinar,ki radpišeopotovanjih.Tokrat te jepotpo-neslapodržavahJužneEvrope.Napišičlanekoturističniponudbiizbranejužnoevropskedržave.Pripisanjusipo-magajsspletomalidodatnoliteraturovknjižnici.Članekopremizustreznofotografijoaliilustracijo.

•daJužnoEvropotvori19držav,mednjimisotudi»žepneoz.mestne«državeintuditake,kinimajone-posrednegastikazmor-jem;

•površjejemočnorazgiba-no,sajsenakratkihraz-daljahizmenjujejonižine,hribovjaingorovja;

•potresiinvulkaninastajajozaradipremikanjalitosfer-skihplošč.Posledicepo-tresovinvulkanskihizbru-hovsolahkozačlovekauničujoče.

•dajeSredozemskomor-jetoplo,zeloslanoinpro-zorno.Zaradištevilnihvi-rovonesnaževanjajezeloonesnaženo;

•pokrajineobSredozem-skemmorjuimajosre-dozemskopodnebje,obAtlantskemoceanuoce-ansko,gorskipredeligor-sko,pokrajinevnotra-njosti,dokaterihneseževplivmorja,pacelinskopodnebje;

•dajeJužnaEvropaneena-komernoposeljena;zadr-žaveJužneEvropejezna-čilnapestranarodnostnainverskasestavaprebival-stva;

•vJužniEvropijenajvečljudizaposlenihvstoritve-nihdejavnosti,medkate-rimijezelopomembentu-rizem.

Izvedel/-asemDanesjevdržavahJužneEvropevelikdelljudizaposlenihvstoritve-nih dejavnostih,tj.vprometu,gostinstvu,turizmuitd.Zaraditoplegamorja,sredozemskegapodnebja,razčlenjeneobaleinbogatekultur-neternaravnedediščinejevJužniEvropiturizemenanajpomemb-nejšihgospodarskihpanog.Odpiradelovnamesta,ustvarjadohodekin spodbuja vsesplošen razvoj. Na žalost pa so v mnogih državahrazvojturizmainznjimpovezanihdejavnosti,gradnjacest,železnic,pristanišč, marin, turističnih naselij in objektov, oskrba z vodo, ka-nalizacija itd. močno obremenili okolje in ponekod tudi popolnomaspremenilividezpokrajin.

Utrdim,ponovim,raziščem

Površje Južne Evrope je močno razgi-bano in potresno, ponekod pa tudi vul-kansko aktivno. Posledice potresov invulkanskihizbruhovsoštevilne,tudiuni-čujoče, a je kljub temu veliko območijJužneEvropeprecejgostoposeljenih.

Sredozemsko morje je toplo, zelo slanoinprozorno,patudionesnaženo.

VelikdelJužneEvropeimasredozemskopodnebje.ObmočjaobAtlantskemocea-nuimajooceansko,pokrajinevnotranjo-sti celinsko, gorska območja pa gorskopodnebje.

ZadržaveJužneEvrope je značilnape-stranarodnostnainverskasestavaprebi-valstva.VJužniEvropijenajvečljudiza-poslenih v storitvenih dejavnostih, medkaterimijezelopomembenturizem.

Ključnemisli Raziščiinuporabi

1. Ponavljanje• Razloži,zakajobstajatavJužniEvropi

potresnainvulkanskaaktivnost.• Opišiposledicepotresnegainvulkanskega

delovanja.• OpišilastnostiSredozemskegamorja.• NaštejvireonesnaževanjaSredozemskega

morjainposledice,kijihpovzročajo.• Opišiznačilnostisredozemskegapodnebja

innaravnegarastlinstva.• Razloži,kakopodnebjevplivana

kmetijstvovJužniEvropi.• Naštejgospodarskepanoge,kisose

razvilevJužniEvropi,inzavsakonavedivsajenvzrokzarazvoj.

• Naštejprednostiinslabostimnožičnegaturizma.

2. Delo z zemljevidom• Nazemljevidupokažiinpoimenuj: •državeinglavnamestavJužniEvropi, •pokrajine(polotoke,otoke,večjagorovja,

hribovjainnižine), •delujočevulkanevJužniEvropi, •stranskamorjainmorskeožinev

Sredozemskemmorju.

3. Raziskovanje in uporaba znanja• Napišikrajšebesedilo,vkateremskušaj

prepričatiuradzaokolje,datiizdadovoljenjezagradnjonavznožjuaktivnegavulkana.

• Izdelajprivlačenturističniletakinnanjempredstavipotovanjepovsajštirihjužnoevropskihdržavah,nakaterembodoturistispoznalinajvečjeznamenitosti.

• Izdelajturističniprospektzaizbranojužnoevropskodržavo.

• IzdelajkronološkipregledvulkanskegainpotresnegadelovanjavItalijizapretekloleto.

• Zapišipredlogpravil,kibijihmoralespoštovatidržaveobSredozemskemmorjuzato,dabipreprečilenjegovoonesnaževanje.

4. Delo s spletom• Spomočjospletnestranihttp://egradiva.

gis.si/web/7.-razred-geografija/potresi-vulkaniraziščiznačilnostipotresnegainvulkanskegadelovanjainsvojeznanjepreverizvprašalnikom.

1. Južno Evropo tvori 19 držav.

2. Površje je močno razgibano, saj se na kratkih razdaljah izmenjujejo nižine, hri-bovja in gorovja.

3. Potresi in vulkani nastajajo zaradi pre-mikanja litosferskih plošč. Posledice potresov in vulkanskih izbruhov so lah-ko za človeka uničujoče, vendar so vul-kanska območja kljub temu poseljena.

4. Sredozemsko morje je toplo, zelo slano in prozorno. Zaradi številnih virov one-snaževanja je zelo onesnaženo.

5. Pokrajine ob Sredozemskem mor-ju imajo sredozemsko podnebje, ob Atlantskem oceanu oceansko, gorski predeli gorsko, pokrajine v notranjosti, do katerih ne seže vpliv morja, pa celin-sko podnebje.

6. Južna Evropa je neenakomerno pose-ljena. Za države Južne Evrope je značil-na pestra narodnostna in verska sesta-va prebivalstva.

7. V Južni Evropi je največ ljudi zaposlenih v storitvenih dejavnostih, med katerimi je zelo pomemben turizem.

Izvedel/-asem

58

• Katere so glavne značilnosti površja Zahodne Evrope in katere države tvorijo Zahodno Evropo?

• Kako naravni dejavniki vplivajo na življenje ljudi in na gospodarstvo?

• Kakšna je bila gospodarska usmerjenost Zahodne Evrope nekoč in kakšna je danes?

ZahodnaEvropa4.Spet ta dež! Kaj bi dal

za eno potovanje po Sahari?

Poudarki

Kako bi bilo lepo tacati

po lužah ...

Deževni dnevi so kot nalašč za

brskanje po spletu ali Facebooku.

59

•kateresoglavneznačilno-stipovršja;

•kateredržavetvorijoZa-hodnoEvropo;

•kakšnajebilagospodar-skausmerjenostZahodneEvropenekočinkakšnajedanes;

•kakonaravnidejavnikivplivajonaživljenjeljudiinnagospodarstvo.

Izvedel/-abom

Velika Britanija je bila večji del 19. stoletja in vse do druge svetovne vojne svetovna velesila, saj je obvla-dovala skoraj petino sveta. Največji razcvet je doživela pod kraljico Vik-torijo, ki je vladala kar 63 let. Seda-nja kraljica Elizabeta II. vlada Veliki Britaniji in okoli 130 milijonom ljudi že več kot 50 let. Kot vodja Skupno-sti narodov načeluje skoraj 2 milijar-dama ljudi.

Drobcizaradovedne

DejavnostSpomočjoAtlasasvetanastr.28in37terobpoznava-njuJužneinSrednjeEvropenaštejdržave,zakatereme-niš,dabijimlahkorekliza-hodnoevropske.

AngleščinajeuradnijezikAn-gležev,agakoturadnije-zikgovorijoševnekaterihdr-žavahzunajVelikeBritanije.Znašnaštetinekajtehdržav?

Spodbuda

IzbraneznačilnostiZahodneEvrope

Zahodna Evropa! Kako pogosto uporabljen pojem. In vse njegoveizpeljanke: razvitiZahod;zahodnakultura;zahodnjaškinačinživlje-nja,zahodnjaškaglasbainmiselnost(mišljenotakovnaprednemkotslabšalnemsmislu),vplivizZahodaitd.Akaj jetoZahodnaEvropaalizahodnoevropski/-a?ŠenedavnobiZahodnoEvropo geografskoopredelilipribližno tako: jetisti(zahodni)delEvrope,kijezadnjihdve-stopetdesetletgospodarskoinpolitičnonajpomembnejšioz.najra-zvitejšioz.najbogatejšidelEvropeinsvetainkiimaoceanskopodne-bje...Taopredelitevbitemeljilanadejstvu,dasejevZahodniEvropizačelaindustrijska revolucija,kijestehničnimizznanstvenimra-zvojemdržavamZahodneEvropeomogočilasvetovnonadvlado.So-dobnegospodarsko-političnerazmerepasomednajpomembnejšedržavesvetapostaviletudiZDA,Rusijo,Kitajsko,Indijoitd.,takodanekdanja opredelitev zahodnoevropskih držav kot svetovnih velesilneveljaveč.DanesbiZahodnoEvropo lahkopreprostoopredelilikotnajboljza-hodnidelEvrope,ki jepodmočnimklimatskimvplivom Atlantske-ga oceana oz. Severnoatlantskega toka (več v nadaljevanju). Popodnebju, ki ga oblikujeta, lahko Zahodno Evropo opredelimo tudikottistidelEvrope,kiimaizrazitooceansko podnebje.

PreverjanjepredznanjaSredipoletjasetiobetapotovanjevZahodnoinSevernoEvro-po,vLondon,Pariz,Amsterdam,Osloitd.Opišivsajpettebipoznanihdejstevo temdeluEvrope.Za iztočnico jepodanoeno,kipaganeuporabi:Pariz je prestolnica mode.

60

DejavnostRazložisvojepogledenapo-jemzahodoevropski/-a(vpli-vi,ideje,glasba,miselnostitd.).

Izziv

a) ZavsakodržavoZahodneEvropepoiščinjenoglav-no mesto. Pomagaj si zAtlasomsvetanastr.37.

b) Kateratrditevjepravilna?

1.ZahodnoEvropotvorijodržave, ki so svetovnegospodarskevelesile.

2.ZahodnaEvropajego-spodarskonajboljrazvitdel Evrope, v kateremse dogaja industrijskarevolucija.

3.ZahodnaEvropajeza-hodnidelEvrope,ki jepod močnim vplivomAtlantskegaoceana.

28

Seznam

imen

Amerika

Azija

Avstralija

inOceanija

Arktika

inAntarktika

Slovenija

Afrika

Svet

Evro

pa

Evropa

Merilo 1 : 16 000 000 0 200 400100 300 500 km

1339_DSLO_028_043_Evropa.indd 28 24.01.13 18:29

Vpliv Atlantskega oceana na podnebje Zahodne Evrope moramoopredeliti nekolikonatančneje.SamAtlantskiocean jepreširokpo-jem,sajjeponekodhladeninobaleohlaja.Glavni“krivec”zaocean-sko podnebjeZahodneEvrope je Severnoatlantski tok.Ssvojimistalnimi12°CnamrečZahodnoEvropo (pa tudidelSrednje inSe-verneEvrope)pozimiogreva,poletipanekolikoohlaja.S temblažitemperaturnanihanjamedletom.ObenemtemudeluEvropevseletodovajavelikekoličinevlageinpadavinintakoblažitudipadavinskani-hanja–padavinesorazporejeneenakomernoprekcelegaleta.Vzrokzanjegovostalno zalogo toplote so toplaobmočjaokoli ekvatorja,odkoderstalnivetrovivodousmerjajoprotiEvropi(gl.Atlassvetanastr.30/1in2ter168–169).Površje Zahodne Evrope v glavnem sestavljajo nižavja in kotline (npr.Pariškakotlina), uravnana hribovja in sredogorja (npr.Cen-tralnimasiv,Argoni,VogezivFranciji,ArdenivBelgiji,kisonadaljeva-njesredogorijizSrednjeEvrope,PeninivVelikiBritaniji)inlenajuguinvzhoduFrancijegorovja (Pireneji,Alpe).

Str. 30–31

Pokrajina v bližini ParizaUravnano površje Nizozemske z nizko obalo ter številnimi kanali in prekopi

PovršjeinpodnebjeZahodneEvrope

Luksemburg

Irska

Velika Britanija

Francija

Nizozemska

Belgija

61

Izziv

Izziv

Zaradiprevladujočeganižinskegainrahlovalovitegapovršja se vplivoceanskega podnebjačutipovsodvdržavahZahodneEvrope.Izje-ma je lesredozemski ingoratidelFrancije.Vplivoceanskegapod-nebjajevečplasten:dežjajeprecejvvsakemobdobjuleta,snegajemalo.Mrzlihinsnežnih,kajšeleledenihzimjemalo,atudivročihindolgihpoletijni.Morjanikolinezamrznejoinrekeimajovseletodovoljvode.Kertečejopouravnanempovršju,soplovnedalečvnotranjostkopnega. Povprečna letna temperatura je precej višja, kot bi sicerbilagledenageografskolego,tj.ZahodnaEvropajetoplejša,kotbisicerbilagledenageografskolego.PravzapravjezaradioceanskegapodnebjatoplejšivelikdelEvrope.Inkajtopomenizagospodarstvazahodnoevropskihdržav?Stroškizaogrevanjedomovsoprecejnižji,kotbibili, vprometuskorajnepoznajozimskih razmer,prometpomorjuinrekahterštevilnihprekopihinkanalihpotekavseleto,oskrbazvodojenemotena,kmetijstvonetrpizaradipoletnihsuš,možnostizaživljenjeinkmetovanjesoskorajpovsoddobre…

P = 754 mmT = 10,7 °C P = 585 mmT = 11,5 °CLondon Pariz

Opišiglavneznačilnostioceanskegapodnebja.Zalažjoprimerjavojedodanklimogramsredo-zemskegapodnebjaFrancije(Marseille).Osredotočisenarazporeditevpadavin,zimskeinpo-letnetemperatureintemperaturnanihanja(razponemednajvišjimiinnajnižjimitemperaturami).

Ponekod v Veliki Britaniji in Franciji so obale strme. Za poselitev ali pri-stanišča niso primerne, so pa zelo privlačne za turiste. Na sliki je obala v Normandiji, v severozahodni Franci-ji. Takim obalam pravimo klifne obale. Poznaš ime najbolj znanega klifa v Sloveniji?

S pomočjo Atlasa svetanastr.30–31in168–169analiziraj vpliv inpomenSevernoatlantskegatokaza Zahodno Evropo.Analizousmerivprimer-javovzhodnihobalAme-rike in zahodnih obalEvrope na geografskihširinah40° in70°sever-no.Kajsiugotovil/-a?

P = 544 mmT = 14,0 °C Marseille

80°

40°

0°

40°

80° 80°

40°

0°

40°

80°

topli tokovi

Aljaški tok Kalifornijski tok

Karibski tok

Bra

zils

kito

k

Vzhodnoavstralski tok

Zalivski tok

Sever

noat

lan

tski to

k

Som

alijs

ki

tok Ekvatorialni tok

KuroŠijo

OjaŠ

ijo

Ben

guel

skit

ok

Ekvatorialni tok

A ntilski tok

Labradorski tok

Kan

arsk

i tok

Gvinejski tok

Zahodni tok

Zahodni tok

Zahodnoavs tralskitok

Ekvatorialni tok

Vzho

dnoa

vstra

lski to

kHumboldtov (Perujski) tok

Ekvatorialni tok

hladni tokovi

A gulh

aški

(Moz

ambi

ški)

tok

80°

40°

0°

40°

80° 80°

40°

0°

40°

80°

topli tokovi

Aljaški tok Kalifornijski tok

Karibski tok

Bra

zils

kito

k

Vzhodnoavstralski tok

Zalivski tok

Sever

noat

lan

tski to

k

Som

alijs

ki

tok Ekvatorialni tok

KuroŠijo

OjaŠ

ijo

Ben

guel

skit

ok

Ekvatorialni tok

A ntilski tok

Labradorski tok

Kan

arsk

i tok

Gvinejski tok

Zahodni tok

Zahodni tok

Zahodnoavs tralskitok

Ekvatorialni tok

Vzho

dnoa

vstra

lski to

kHumboldtov (Perujski) tok

Ekvatorialni tok

hladni tokovi

A gulh

aški

(Moz

ambi

ški)

tok

Geografija 7Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Učbenik Geografija 7 odlikujejo:

• domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu;• rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel/-a bom/sem, Dejavnost ter Izbrana tema in sklepna stran poglavja

Utrdim, ponovim, raziščem;• jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno

izkustvenemu svetu učencev;• odlične ilustracije in fotografije;• navezava na delo z Atlasom sveta za osnovne in srednje šole;• spremljevalno interaktivno gradivo, ki omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje na izobraževalnem portalu www.ucimte.com in ucimse.com.

»/…/ Učbenik Geografija 7 je izjemno kvalitetno in dovršeno gradivo s svojevrstnim kon­ceptom, ki ustvarjalnemu učitelju pomaga organizirati raziskovalno in kreativno delo v raz­redu. Avtorji so zelo premišljeno vpeljali več elementov, ki učence učijo samostojnega dela. Posebna odlika učbenika je prepoznavanje predznanja ter jasna informacija učencem, kaj je cilj posameznega učnega sklopa. Za učbenik se bodo odločali učitelji, ki želijo razvijati samostojno delo in kritično geografsko razmišljanje. /…/«

Dr. Sabina Popit, recenzentka

»/…/ Učbenik Geografija 7 je sodoben, jedrnat, tekoč in za učence zanimiv. Glavno besedilo je tekoče, obogateno in smiselno povezano s številnimi zanimivostmi v besedni ali grafični obliki, ki še dodatno povečujejo motivacijo učencev. Ključne besede so nadvse skrbno izbra­ne, v besedilu odebeljene in omogočajo hiter ter celovit pregled vsebine. /…/«

Franci Grlica, recenzent

7

Geografija 7Eneja Baloh, Bojan Lenart, Milivoj Stankovič

Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

12,9

0 €

Geo

grafi

ja 7

— u

čben

ik

www.emka.si

www.mladinska.com/sola

Dodatna gradiva: