UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

EVA ŽERJAL

VLOGA FOTOGRAFIJE V SLIKARSKEM UMETNIŠKEM DELU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LIKOVNA PEDAGOGIKA

EVA ŽERJAL

Mentor: izr. prof. mag. ČRTOMIR FRELIH

Somentor: asist. dr. URŠULA PODOBNIK

VLOGA FOTOGRAFIJE V SLIKARSKEM UMETNIŠKEM DELU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2014

Spodaj podpisana Eva Žerjal, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer

Likovna pedagogika izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Vloga fotografije v

slikarskem umetniškem delu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in

literatura konkretno navedeni; besedila niso prepisana brez navedbe avtorjev.

Eva Žerjal

Ljubljana, september 2014

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. mag. Črtomirju Frelihu za sodelovanje, usmerjanje in ideje

pri izdelavi diplomske naloge ter somentorici asist. dr. Uršuli Podobnik.

Zahvaljujem se tudi učencem ter učiteljici Osnovne šole Ledina, kjer sem izvajala učne ure.

V

POVZETEK

Osrednja tema tega diplomskega dela je makro fotografija. V diplomski nalogi spoznamo, kaj

je makro fotografija ter najpogostejše motive te zvrsti fotografiranja. Nato so predstavljene

osnove fotografije, ki jih moramo poznati, če želimo posneti dobre fotografije. V naslednjem

poglavju so predstavljena dela Bogoslava Kalaša, Saše Vrabiča, Davida Hockneya, Lojzeta

Logarja in Sergeja Kapusa. Zatem so opisani barvni kontrasti, od teh je zame najbolj

pomemben toplo – hladni kontrast, katerega so morali učenci tudi upoštevati, ko so pri moji

uri fotografirali. V diplomski nalogi je predstavljena tudi osnovna obdelava fotografij v

programu Adobe Photoshop, ki je pomembna, če želimo dobre fotografije.

V likovno pedagoškem delu je vključena moja učna priprava, ki sem jo potrebovala pri

pouku. Sledi opis mojih ur ter dva primera fotografij, ki sta nastali med mojimi urami.

V zadnjem poglavju diplomske naloge so primeri štirih mojih fotografij – originalov ter

njihovih obdelav. Od tega so tri dela v toplo – hladnem kontrastu.

KLJUČNE BESEDE:

Fotografija, makro, barvni kontrasti, toplo – hladni barvni kontrast, Adobe Photoshop.

VI

ABSTRACT

The main subject of diploma work is macro photography. In diploma work we learn what

macro photography is and the most common motives of this kind of photography technique.

In the follow-up I write about some basic techiques that we need to know, if we want to make

good macro photographies. In the next chapter I represent the work of three artist, Bogoslav

Kalaš, Sašo Vrabič, David Hockney, Lojze Logar and Sergej Kapus. After that I describe

some color contrasts. For me, the most important contrast is hot – cold contrast. This is also

the contrast that had to be considered by students when I was teaching my class as part of

practic work. In diploma work I also represent the basics of computer program Adobe

Photoshop that I consider as an important part of creating good photography.

art- pedagogical work includes my teaching preparation wich was needed when I was

teaching the class. This is followed by description of my lectures and two examples of

photographies, made during my practical work at school. In the last chapter of my diploma

work I included four examples of my photographies – the originals and their processing.

Three of wich are in hot – cold contrast.

KEY WORDS:

Photography, macro, color contrasts, hot – cold contrast, Adobe Photoshop.

VII

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1 1.1 Namen in cilj .................................................................................................................... 1

1.2 Struktura dela ................................................................................................................... 1 2 KAJ JE MAKRO FOTOGRAFIJA ......................................................................................... 2 3 MOTIVI .................................................................................................................................. 3 4 OSNOVE FOTOGRAFIJE ..................................................................................................... 4

4.1 Osvetlitev ......................................................................................................................... 4

4.2 ISO ................................................................................................................................... 4 4.3 Hitrost zaklopa ................................................................................................................. 4 4.4 Zaslonka ........................................................................................................................... 4 4.5 Globinska ostrina .............................................................................................................. 5 4.6 Barve ................................................................................................................................ 5

4.7 Kontrast ............................................................................................................................ 6

4.8 Kompozicija ..................................................................................................................... 6

4.8.1 Vrste kompozicij: ................................................................................................. 6 5 UMETNIKI, KI SO ZA LIKOVNO OSNOVO UPORABLJALI FOTOGRAFIJO .............. 8

5.1 Bogoslav Kalaš ................................................................................................................. 8 5.2 Sašo Vrabič ...................................................................................................................... 9

5.3 David Hockney ............................................................................................................... 10 5.4 Lojze Logar .................................................................................................................... 10 5.5 Sergej Kapus .................................................................................................................. 11

6 BARVNI KONTRASTI .................................................................................................... 12 6.1 Kontrast barve v odnosu do barve (oz. kontrast barvnega tona) .................................... 13

6.2 Svetlo – temni barvni kontrast ...................................................................................... 13 6.3 Toplo – hladni kontrast .................................................................................................. 13 6.4 Komplementarni kontrast ............................................................................................... 14

6.5 Simultani kontrast .......................................................................................................... 14

6.6 Kontrast barvne kvalitete................................................................................................ 14 6.7 Kontrast barvne kvantitete ............................................................................................. 15

7 OSNOVNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ V PROGRAMU ADOBE PHOTOSHOP ........ 16

7.1 Obrezovanje fotografij ............................................................................................... 16 7.2 Ostrenje ...................................................................................................................... 16

7.3 Krivulje ...................................................................................................................... 17 7.4 Svetlost in kontrast .................................................................................................... 18 7.5 Histogram in tonska korekcija ................................................................................... 18

7.6 Odprava podosvetljenosti in preosvetljenosti ............................................................ 20 7.7 Poživitev barv ............................................................................................................ 21

8 LIKOVNO PEDAGOŠKI DEL ............................................................................................ 22 8.1 Učna priprava ............................................................................................................ 22 8.2 Potek učne ure in primeri učenčevih fotografij ......................................................... 26

9 MAKRO FOTOGRAFIRANJE ............................................................................................ 27 10 SKLEP ................................................................................................................................. 31 11 SEZNAM POVZETE LITERATURE ................................................................................ 34

VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: Bogoslav Kalaš, Tihožitje z lubenico, 1989, aerografija, 67 x 100 cm ........................ 8 Slika 2: Sašo Vrabič, Oder, 2006, akril, letraset na platnu, ....................................................... 9

Slika 3: David Hockney, Pearlblossom Highway, 1986, foto kolaž, ...................................... 10 Slika 4: Lojze Logar, Tigra cola, 1973, barvni sitotisk, 100 x 71 / 73.5 x 39 cm ................... 11 Slika 5: Sergej Kapus, 6 + 1, akril in računalniški tisk na platno, 2009, 89 x 225 cm ............ 12 Slika 6: Orodje za obrezovanje fotografij ................................................................................ 16 Slika 7: Neobdelana fotografija Ivanjščice .............................................................................. 16

Slika 8: Fotografija Ivanjščice ostrena z orodjem Unsharp Mask............................................ 16 Slika 9: Orodje Curves ............................................................................................................. 17 Slika 10: Oblika črke S ............................................................................................................. 17 Slika 11: Neobdelana fotografija pikapolonice ........................................................................ 17 Slika 12: Oblikovanje krivulje v črko S ................................................................................... 17

Slika 13: Pretemna fotografija žuželke .................................................................................... 18

Slika 14: Popravljena svetlost .................................................................................................. 18

Slika 15: Neobdelana fotografija polža .................................................................................... 18 Slika 16: Histogram 1 ............................................................................................................... 19 Slika 17: Premik levega drsnika v desno ................................................................................. 19 Slika 18: Premik desnega drsnika v levo ................................................................................. 19

Slika 19: levo - Histogram 2, desno – Premik srednjega kazalca v levo ................................. 19 Slika 20: Histogram 3 ............................................................................................................... 20 Slika 21: Premik srednjega kazalca v desno ............................................................................ 20

Slika 22: levo - Preosvetljena fotografija metulja, desno – Odprava preosvetljenosti ............ 20 Slika 23: levo - Podosvetljena fotografija, desno – Odprava podosvetljenosti ........................ 21

Slika 24: levo - Neobdelana fotografija metulja, desno - Okrepljene barve ............................ 21 Slika 25: levo - Učenka, Čili, fotografija, 2014, desno - Čili z obdelavo ................................ 27 Slika 26: levo - Učenka, Rumeni cvet, fotografija, 2014, desno – Rumeni cvet z obdelavo ... 27

Slika 27: zgoraj - Eva Žerjal, Cvet ivanjščice, fotografija, 2014, spodaj – Cvet ivanjščice z

obdelavo. .................................................................................................................................. 29 Slika 28: zgoraj - Eva Žerjal, Metulj, fotografija, 2014, spodaj - Metulj z obdelavo .............. 30 Slika 29: zgoraj - Eva Žerjal, Osasti pajek, fotografija, 2014, spodaj - Osasti pajek z obdelavo

.................................................................................................................................................. 31 Slika 30: zgoraj - Eva Žerjal, Pajek, fotografija, 2014, spodaj - Pajek z obdelavo .................. 32

1

1 UVOD V tej diplomski nalogi vam želim predstaviti makro fotografijo. Fotografija ima lahko veliko

vlogo tudi pri slikanju, risanju, grafiki, kiparstvu. Lahko je osnova za razvijanje raznih

slikarskih, risarskih izpeljajev. Iz neke fotografije lahko naredimo ogromno različic v

različnih tehnikah, na različnih podlagah, lahko jim dodamo teksturo, spremenimo barve,

sliko zrcalimo in podobno. Tudi sama veliko izhajam iz svojih fotografij, se poglabljam v

detajle ter poskušam različne tehnike.

1.1 Namen in cilj

Moj namen diplomske naloge je, da se sama poglobim v makro fotografijo ter izboljšam svoje

znanje, želim pa tudi približati makro fotografijo narave drugim in v njih vzbuditi zanimanje.

To zanimanje bo mogoče zraslo tudi po predstaviti osnovne obdelave fotografij, saj s

posnetki, ki nastanejo, velikokrat nismo zadovoljni in jih želimo oživiti drugače.

Cilj pedagoškega dela je približati makro fotografijo učencem, skoznjo pa spodbuditi

občutljivost natančnega, doslednega opazovanja. Z obdelavo fotografij pa se bodo zbližali z

lepoto narave in se preizkusili v procesu nastajanja vedno novih in novih fotografskih različic.

1.2 Struktura dela

V prvih straneh diplomske naloge predstavim makro fotografijo ter motive, ki se v tej zvrsti

fotografije najpogosteje pojavljajo. Sledi krajša predstavitev o osnovah fotografije, ki jih

moramo poznati, če želimo narediti dobre fotografije. Za tem omenim in predstavim dela

umetnikov, ki izhajajo iz fotografij, to so: Bogoslav Kalaš, Sašo Vrabič, David Hockney,

Lojze Logar in Sergej Kapus. V naslednjem poglavju sem se posvetila še barvnim kontrastom

ter bolje opisala toplo – hladni kontrast, v katerem so v kasnejšem poglavju tudi moji primeri

makro fotografije. Ker pa veliko krat s svojimi fotografijami nismo zadovoljni, sem eno

poglavje namenila osnovnemu obdelovanju fotografij v programu Adobe Photoshop.

V likovno - pedagoškem delu pa je učna priprava, ki sem jo uporabila pri izvajanju ure v

Osnovni šoli Ledina v Ljubljani. Napisala sem tudi nekaj o poteku ure, zraven pa sem dodala

še dva primera fotografij, ki so jih učenci posneli in obdelali pri mojih urah.

2

2 KAJ JE MAKRO FOTOGRAFIJA

Če smo pozorni na najmanjše detajle okrog nas, lahko najdemo ogromno zanimivih motivov

ter spoznamo povsem novo področje fotografije, ki mu rečemo makro fotografija.

Termin makro fotografija je skozi čas pomenil veliko stvari, kot na primer bližnji posnetki,

predstavitve stvari v naravni velikosti, ali fotografije povečanih stvari. V resnici pa makro

pomeni nekaj zelo specifičnega, kar se nanaša na majhen odstotek idej, ki se navadno

nanašajo na ta termin.

Makro fotografija ne pomeni samo povečanje motiva. Kot makro posnetek lahko vzamemo

tudi manjši slikovni izrez motiva, ki pomeni neko samostojno celoto. Rez je lahko logična

celota, lahko pa pomeni le kompozicijsko rešitev večjega objekta, na katerem najdemo

zanimivo celoto. Je fotografiranje majhnih motivov iz bližine. Pri makro fotografiranju je

globinska ostrina manjša kot pri fotografiranju na večje razdalje. Torej se moramo zavedati

tega, da cel posnetek ne bo nikoli izostren. (Rovšek, b.d.)

Makro fotografijo ustvarimo takrat, ko je objekt, ki smo ga fotografirali, prikazan v svoji

dejanski velikosti. To pomeni, da je razmerje fotografiranega objekta in slike na slikovnem

senzorju fotoaparata 1 : 1. (Vinkovič, 2013)

Za makro fotografijo se odločimo takrat, kadar želimo posneti fotografije zelo majhnih stvari

in nam približati detajle. (Vinkovič, 2013)

Če se torej zanimate za raziskovanje podrobnosti, je makro fotografija prava stvar za vas.

3

3 MOTIVI

Motiv je osrednji objekt, na katerega je opazovalec pozoren. Posnet mora biti tako, da izstopa

iz ozadja in da opazovalčevega pogleda ne preusmerijo druge podrobnosti. (Rovšek, b.d.)

Življenje nam omogoča zelo veliko potencialnih fotografskih motivov. Nekateri so malo

večji, drugi manjši, nekateri pa so tako zelo majhni, da je njihov fotografski potencial težko

opaziti, tudi ko jih imamo tik pred seboj. (Clark, b.d.)

V makro fotografiji je primerna skoraj vsaka majhna stvar, saj si s to zvrstjo fotografije

povečamo detajle, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. (Vinkovič, 2013)

Največ motivov lahko najdemo v naravi. Odlični motivi so na primer razne žuželke, pajki,

deli cvetlic, listje, kapljice vode, površine z različnimi vzorci in podobno. (Vinkovič, 2013)

Različni motivi zahtevajo od nas različne pristope. Ko fotografiramo žuželke, se moramo

zavedati, da se lahko premikajo, kar nam otežuje fotografiranje. Rastline pa so bolj statične,

tako da jih je lažje fotografirati. (Vinkovič, 2013)

Pri makro fotografiji je potrebno imeti veliko potrpljenja, sploh ko poskušamo fotografirati

živali, saj se te veliko gibljejo. Vendar pa z vajo lahko predvidimo, kako se odzivajo različne

vrste. Nekatere so zelo plašne in se jim ne moremo veliko približati, druge pa ostanejo

nepremične in si lahko tako vzamemo nekaj več časa in več poskusov. Ker pa so žuželke

hladnokrvna bitja, jih veliko lažje fotografiramo zjutraj, še preden se njihovo telo segreje in

postanejo zelo hitre in izmuzljive. Zanimive pa lahko nastanejo tudi fotografije, ki nastanejo

takoj po dežju, ali pa ko je rosa. Če želimo lahko pri makro fotografiranju uporabimo

bliskavico, saj nam zaustavi gibanje subjekta v vseh svetlobnih pogojih. (Vinkovič, 2013)

4

4 OSNOVE FOTOGRAFIJE

4.1 Osvetlitev

Če želimo, da so naše fotografije pravilno osvetljene, mora na tipalo fotoaparata pasti ravno

dovolj svetlobe. Če je svetlobe premalo, bo slika pretemna, če je svetlobe preveč, bo pa

presvetla. To lahko popravimo tako, da pravilno uravnamo zaslonko in osvetlitveni čas. Manj

kot je svetlobe, bolj mora biti zaslonka odprta in daljši osvetlitveni čas uporabimo, obratno

naredimo, če je svetlobe več. (Pečenko, 2006)

4.2 ISO

ISO oziroma občutljivost tipala spreminjamo v različnih svetlobnih pogojih. Ko je vreme

sončno, je dovolj, če nastavimo ISO na 100, slabša kot je svetloba, višji ISO potrebujemo.

Večja kot je številka, večja je občutljivost tipala. Paziti pa moramo, saj nam višja občutljivost

tipala prinaša šum. S tem se izgubijo detajli, poslabša pa se tudi tonska zasičenost. (Intihar,

2009)

4.3 Hitrost zaklopa

Zaklop je mehanizem, ki natančno odmeri čas osvetlitve svetlobnega tipala. Na fotoaparatu je

zapisan tako: 1/30, 1/60,… meri pa se v sekundah. Če nastavimo zelo kratek čas osvetlitve,

nam fotografijo zamrzni. Tako lahko vidimo vsako kapljico vode posebej. Dolg čas osvetlitve

pa bi naredil zelo svilnat učinek. Vendar pa moramo vedeti, da kratka osvetlitev ustvari

temnejšo fotografijo, dolga osvetlitev pa svetlejšo fotografijo, zato moramo temu primerno

nastaviti zaslonko. (Zorec, 2009)

4.4 Zaslonka

Zaslonka je mehanična naprava, s katero ožimo in širimo odprtino objektiva. Na ta način

uravnavamo količino svetlobe, ki pride skozi objektiv do tipala. Odprtost in zaprtost zaslonke

merimo v vrednosti F, ki pomenijo razmerje med goriščno razdaljo in premerom odprtine

objektiva. Bolj kot je zaslonka odprta, več svetlobe sprejme, bolj kot jo zapremo, manj

svetlobe pride do tipala. Zaslonka je na fotoaparatu prikazana tako: f/2,8, f/4, f/5,6… Vsaka

druga vrednost je še enkrat večja, kar pomeni, da je pri vsaki drugi vrednosti premer odprtine

za polovico manjši. Skozi zaslonko f/5,6 pride za polovico manj svetlobe, kakor skozi

zaslonko f/4. z zaslonko pa ne vplivamo samo na količino svetlobe, ampak tudi na globinsko

ostrino. (Pečenko, 2006)

5

4.5 Globinska ostrina

Globinska ostrina je področje, v katerem bodo predmeti ostri. Odvisna je od goriščne razdalje

objektiva, oddaljenosti predmetov, ki jih fotografiramo ter odprtosti zaslonke. Bližje kot so

predmeti in bolj, kot je zaslonka odprta, manjša je globinska ostrina. Če fotografiramo na

primer žuželko, od katere smo zelo malo oddaljeni in imamo pri tem zaslonko nastavljeno na

f/2,8, bo globinska ostrina zelo majhna, kar pomeni, da bo najverjetneje samo en del žuželke

izostren, ostalo pa bo vedno bolj neostro. (Pečenko, 2006)

V takem primeru moramo paziti, da vedno ostrimo oči živali, saj drugače fotografija ne bo

dobra.

Pri makro fotografiji ponavadi izkoristimo majhno globinsko ostrino, saj bo tako oster le del

posnetka in se bomo lahko tako res posvetili le detajlom, ki smo jih želeli prikazati. To

naredimo tako, da čim bolj odpremo zaslonko in nastavimo čim krajši čas osvetlitve. (Zorec,

2009)

4.6 Barve

Barve so sestavni del našega življenja in vplivajo na razpoloženje ljudi. Psihologija barv

preučuje vpliv barv na ljudi in njihovo vedenje. Znanstveniki ugotavljajo, da barve vplivajo

na naše dojemanje okolja, razpoloženje, čustvovanje in vedenje. (Društvo za psihološko

svetovanje Kameleon, 2013)

Rdeča barva tako simbolizira agresijo, nevarnost, pogum, ljubezen… Lahko pripomore k

občutkom razdraženosti, neugodja, pospešuje pulz, krvni obtok, viša krvni tlak, poglablja

dihanje… (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)

Oranžna barva simbolizira veselje, zabavo, spodbuja, vliva pogum. Spodbuja delovanje srca,

lahko pomirja ali vznemirja. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)

Rumena barva je barva sonca, svetlobe, zato simbolizira večnost, modrost, srečo. Izraža

optimizem, samozavest, lahko tudi vsiljivost. Spodbuja koncentracijo, ustvarjalnost…

(Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)

Modra barva je povezana z občutki neskončnosti, globine, miru, spodbuja kreativnost. Umirja

srčni utrip in ritem dihanja, spodbuja zbranost. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon,

2013)

Zeleno barvo povezujemo z naravo, zdravjem, varnostjo, pomirja živčni sistem, znižuje

pritisk, sprošča. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)

Vijolična barva je povezana z občutki pomirjenosti, skromnosti, preprostosti, uravnoveša um.

6

Bela barva je barva miru, tišine, je združitev vseh barv. Deluje pomirjujoče, blaži čustveni

šok, obup. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)

In tako, kot nas pritegnejo barve v naši okolici, nas pritegnejo tudi na fotografijah, zato jih

moramo znati pravilno kombinirati, da bodo imele takšen učinek, kot smo želeli.

Na fotografiji najbolje učinkujejo komplementarni pari barv, kot so modra in oranžna, rdeča

in zelena ter rumena in škrlatna. Komplementarne barve ena drugo poživljajo, vendar pa

moramo paziti, da na sliki niso v enakem razmerju. Če pa gradimo prostor s toplimi in

hladnimi barvami, moramo biti pozorni na to, da so tople barve v ospredju, hladne pa v

ozadju. (Pečenko 2006)

4.7 Kontrast

Kontrast je stopnja intenzitet svetlobe in barve v sliki. Večja, kot so nasprotja, večji je

kontrast. Slika brez kontrasta je vodena, nejasna, slika z večjim kontrastom pa je bolj »vidna«.

Paziti pa moramo, da kontrasta ni preveč, saj se tako informacije o barvah izgubijo. (Rovšek,

b.d.)

4.8 Kompozicija

Izraz kompozicija izhaja in latinske besede compositio, ki pomeni sestavo, sestavljanje delov

v celoto. Kompozicijska zasnova likovnega dela pomaga motivu, da izrazi svojo vsebino na

umetniški način. (Vrste kompozicij, b.d.)

Kompozicija je nameravana postavitev elementov slike na tak način, da sliko podpirajo. V

osnovi je to lik ali sozvočje likov, ki se nahajajo v sliki. Kompozicijskih vzorcev se lahko

držimo, ni pa nujno, da veljajo za popolnoma vse opazovalce. Kompozicija je gradnja slike s

pomočjo navideznih linij in likov, ki se med seboj skladno podpirajo. Osnova kompozicije je

prostorski zlati rez, čeprav kompozicija bolj nakazuje ploskve in smeri. (Rovšek, b.d.)

4.8.1 Vrste kompozicij:

Zlati rez (Že stari Grki so ugotovili, da se človeškim očem zdi najlepša tista

delitev, pri kateri je razmerje med večjim in manjšim delom enako razmerju med

celoto in večjim delom.) (Pečenko 2006)

Centralna (Lahko deluje zelo nezanimivo, dolgočasno.) (Pečenko 2006)

Simetrična (Simetrične kompozicije lahko imenujemo tudi vezane kompozicije, saj

so zavezane točno določeni razporeditvi elementov. Simetrične kompozicije bolj

ustrezajo statičnim in simbolnim vsebinam.) (Vrste kompozicij, b.d.)

7

Asimetrična

Pravilo tretjin (Fotografijo z dvema navideznima vodoravnima in navpičnima

črtama razdelimo na tretjine. Glavni element mora biti vedno postavljen na eno od

teh črt, pri čemer naj bi bil njegov najpomembnejši del na presečišču dveh črt.)

(Pečenko, 2006)

Prosta

Krožna (Krožna kompozicija vodi pogled od neke začetne točke po sliki in pripelje

pogled nazaj v isto točko, ni pa nujno.) (Rovšek, b.d.)

Piramidalna (Piramidalna kompozicija je enostavna in učinkovita, pojavlja se pri

tihožitjih, skupinskih slikah, krajinah.) (Rovšek, b.d.)

Horizontalna (Horizontale izražajo mirovanje in spokojnost ter širijo prostor.)

(Rovšek, b.d.)

Vertikalna (Vertikalna kompozicija sili navzgor, je statična. Pogosto se jo

uporablja pri fotografiranju arhitekture in portreta.) (Rovšek, b.d.)

Horizontalno – vertikalna (Nakazuje nepremagljivost in robatost. Če je ne razgiba

vsaj šibka diagonala,postane toga.) (Rovšek, b.d.)

Diagonalna (Diagonala vnese v sliko gibanje, dinamiko,usmerjenost, energijo.

Diagonale se pogosto pojavljajo že zaradi perspektive.) (Rovšek, b.d.)

8

5 UMETNIKI, KI SO ZA LIKOVNO OSNOVO UPORABLJALI

FOTOGRAFIJO

5.1 Bogoslav Kalaš

Bogoslav Kalaš se je rodil leta 1942. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost v

Ljubljani končal specialistični študij, kjer je kasneje kot redni profesor tudi poučeval, leta

2009 pa se je upokojil. V letih 1971/72 je skupaj z Vojislavom Pavlovičem skonstruiral stroj

za slikanje, ki ga sam tudi uporablja pri svojem slikarstvu. (Galerija lek, 2007 in RTV SLO.

2014)

Ta stroj na eni strani s pomočjo fotocelice bere avtorjevo fotografijo, na drugi strani pa na

platno brizga barvo. Vse slike nastajajo enako, kot nastajajo klasične slike, le orodje je drugo.

Kalaš tako sam sprejema odločitve o nastajanju slike. Njegovo slikarstvo izvira iz renesančno-

humanističnega izročila, na sodobnost pa ga veže tehnologija. (Grmek, 2013)

Kalaš si motiv najprej izbere v ateljeju ali v naravi. V ateljeju na primer portretira model,

snuje akt ali tihožitje. Postavi si neko osnovno kompozicijo, nato pa vse skupaj fotografira.

Vse nadaljnje delo pa izvede s pomočjo stroja za slikanje. Slike so sestavljene iz več kot sto

plasti barvnih nanosov. Da je slika končana, potrebuje kakšen mesec ali dva. Najbolj ga

zanimajo motivi, kot so: pokrajina, tihožitje, portret ali akt. Motiv vedno dobro pretehta in si

ga natančno izbere. Stroj nato s čopiči naslika sliko, Kalaš pa mora biti vedno zraven, saj brez

njegovih posegov slika ne more nastati. Vse je urejeno v zlatem rezu, ki ga slikar natančno

določi in izvede. Večkrat se vrne na isti motiv, vendar pa si vsakič zastavi nov likovno –

formalni problem in ga reši na drugačen, izviren in avtonomen način. (Grmek, 2013)

Kalaš že dolgo išče skladnost med svetlobo in temo in ustvarja predvsem tisto, kar je zanj

harmonično in sprejemljivo. (Galerija lek, 2007)

Slika 1: Bogoslav Kalaš, Tihožitje z lubenico, 1989, aerografija, 67 x 100 cm

9

5.2 Sašo Vrabič

Sašo Vrabič je akademski slikar, ki se je rodil leta 1974 v Slovenj Gradcu. Po končani srednji

šoli za oblikovanje in fotografijo, je začel študirati slikarstvo na Akademiji za likovno

umetnost v Ljubljani. Nadaljeval je s podiplomskim študijem grafike in videa, nato pa je še

opravil magisterij iz umetnostnih ved.

Vrabiča zanimajo multimedijske razsežnosti umetnosti, v svojem delu išče sozvočje starih

likovnih postopkov in sodobnih elektronskih zapisov na nov način. Poleg slikanja, Vrabiča

zanima še fotografija, video, glasba, oblikovanje različnih tiskovin, videospotov, revij, knjig.

V svojih delih izhaja iz tehnološke zgodovine medijev in antropologije lastnega sveta.

(Koroška osrednja knjižnica dr. Franceta Sušnika Ravne na Koroškem, b.d.)

Njegove medijsko prepletene avdio – vizualne in grafično – slikarske eksperimente

zaznamuje fascinacija nad filmi, video igrami, televizijo, oglaševanjem, urbanističnimi

fenomeni in mladinsko kulturo. (Napovednik, naužitek prostega časa, 2010)

Njegova likovna dela so neke vrste komentar na kompleksnost sodobne družine, družbe in na

čas, v katerem živimo. Njegove pretekle serije so nastale na podlagi fotografij, kasneje pa je

bil znan po tem, da je v svoja dela vključeval tudi risbe svojih otrok. Fotografija je zanj skica,

s pomočjo katere ustvarja svoja dela na platnu. (Beja, 2011)

Slika 2: Sašo Vrabič, Oder, 2006, akril, letraset na platnu,

65 x 108 cm

10

5.3 David Hockney

David Hockney se je rodil leta 1937 v Bradfordu v Angliji. V Londonu je obiskoval

umetniško šolo, nato pa se je preselil v Los Angeles. Leta 1970 se je začel ukvarjati s

fotografijo, izdeloval je foto kolaže. Opustil je slikanje in se raje posvetil fotografiji,

litografiji, scenografiji ter kustomografiji za balet, opero in gledališče. V poznih 80 ih letih je

začel ponovno slikati pokrajine, rože in portrete. V svojo dela je začel vključevati tehnologijo,

ki mu je omogočala tiskanje svojih prvih natisov. Leta 1990 je začel uporabljati laserske fakse

in laserske tiskalnike, leta 2009 pa je s pomočjo aplikacije za iPhone in iPad ustvarjal slike.

(Hockney, 2014)

Slika 3: David Hockney, Pearlblossom Highway, 1986, foto kolaž,

77 x 112 cm

11

5.4 Lojze Logar

Lojze Logar se je rodil leta 1944 v Mežici na Koroškem. Je predstavnik generacije slikarjev

ekspresivne figuralike. Leta 1964 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani,

štiri leta pozneje pa se je vpisal še na grafično specialko in jo leta 1970 končal.

Njegove litografije in pretežno sitotiski so dela, ki so barvno razkošna, vitalna, polna nabite

energije, z izrazito erotičnim podtekstom. Ti sitotiski imajo za osnovo portretno fotografijo.

Njegova risarska osnova je trdna in govori neposredno gledalčevemu čutnemu dojemanju.

Umetnikovo prostorsko gledanje se je prisiljeno podrediti dvodimenzionalni ploskovitosti

lista. Proti opazovalcu iz lista segajo zelo intenzivne barve, nabite sporočilnosti, ki je vsa

pozitivno življenjska, tudi črnina. Ta še poudarja zmagovito rdečino, ob zadržani uporabi

vijoličaste in umazano zelene označuje tudi senčne strani diktatu narave uklanjajoče se rdeče

erotike. V njih se pogosto pojavi komaj zaznavna figura, stiliziranega ženskega telesa v gibu s

poudarjenimi čutno dražljivimi atributi. (Kržišnik, 1997)

Slika 4: Lojze Logar, Tigra cola, 1973, barvni

sitotisk, 100 x 71 / 73.5 x 39 cm

12

5.5 Sergej Kapus

Sergej Kapus se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral

na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo. (Museums, b.d.)

Kapus je slikar, pesnik, umetnostni zgodovinar in likovni teoretik. V svojem delu izhaja iz

abstraktne tradicije, ki jo razkriva kot izhodišče premišljene analize vidnosti. (MG+MSUM,

2007)

Je predstavnik abstraktnega kolorizma. V vsebini njegovih slik ni v ospredju samo barva,

ampak tudi vsebina. Barve v več nanosih delujejo in učinkujejo prostorsko. (Beja, 2012)

V pokrajinah izpostavlja vprašanja vidnosti, decentralizacije, lokalizacije in razpršitve

gledalca, njegovega pogleda in njegovega umetnostnega predmeta. (Beja, 2013)

Kapus v svojih delih kombinira barvne poteze, narejene z akrilnimi barvami, in računalniške

tiske fotografij. Posebno zanimivo je, ko se na teh slikah naslikana perspektivična iluzija

sooči z iluzijo pokrajine, ki je bila fotografirana. Perspektivična iluzija ne poseže v prostor

fotografije, ampak se vzpostavi pred njim. Na računalniških tiskih pokrajin, ki jih Kapus

uporablja kot »slikarske sestavine«, vidimo pokrajine na površju Marsa, ki jih je posnela

raziskovalna sonda. (Komelj, 2009)

Na platnu, kjer je digitalno odtisnjena podoba planeta iz osončja, se ne le preprosto zgodi

umetnikova intervencija, ampak ta obstaja z razlogom in se hkrati ločuje od podobe zadaj ter

povezuje in oprijema nanj nazaj.

S svojim delom poleg vidnosti raziskuje tudi telesnost in dojemanje lastne identitete povezuje

z likovnimi transformacijami sveta. (Beja, 2013)

Slika 5: Sergej Kapus, 6 + 1, akril in računalniški tisk na platno, 2009, 89 x 225 cm

13

6 BARVNI KONTRASTI

Ker se osnovne barve razlikujejo med seboj po svoji barvnosti, tvorijo medsebojna nasprotja,

katerim rečemo barvni kontrasti. Johannes Itten jih našteva sedem: (Butina, 2000)

6.1 Kontrast barve v odnosu do barve (oz. kontrast barvnega

tona)

Med vsemi kontrasti je ta najenostavnejši, saj lahko za njegovo oblikovanje uporabimo čiste

barve. Rumena, rdeča in modra dajejo temu kontrastu najmočnejši izraz, slabši izraz pa dajejo

sekundarne barve (oranžna, zelena in vijolična). Kontrast barve v odnosu do barve pogosto

uporabljajo otroci, primitivni umetniki, v ljudski umetnosti in pri tistih likovnih ustvarjalcih,

ki težijo k primarnosti izraza in h kolorizmu. (Butina, 2000)

6.2 Svetlo – temni barvni kontrast

Najbolj izrazit svetlo – temni kontrast tvori nasprotje med črno in belo barvo. Poleg svetlenja

in temnenja, ki ga omogočata črna in bela s svojimi mešanicami, pa lahko izkoriščamo tudi

svetlostne razlike – rumena je najsvetlejša, vijolična pa najtemnejša. (Butina, 2000)

6.3 Toplo – hladni kontrast

Ta kontrast tvori nasprotje med toplimi (rumenimi, oranžnimi in rdečimi) ter hladnimi

(modrimi, zelenimi in vijoličnimi) barvami. V prostoru delujejo barve, kot sta recimo oranžna

ali rumena, topleje. Tople barve nam delujejo bliže, ker »žarijo«, hkrati pa nas tudi močneje

obdajajo. Nasprotno pa se nam zdita modra in zelena bolj oddaljeni. Tudi v naravi se nam

zdijo bolj oddaljeni predmeti zaradi vmesne zračne plasti vedno bolj hladne barve kakor

bližnji. (Barvni kontrasti, b.d.)

Hladne barve zavirajo fiziološke procese v organizmu (krvni obtok, bitje srca), tople barve pa

jih spodbujajo in pospešujejo. (Barvni kontrasti, b.d.)

Rdeča je najmočnejša barva, bolj kot gremo proti škrlatni, bolj hladno deluje. Rdeča in njena

nasprotna zelena, predstavljata popolno nasprotje. Najsvetlejša barva v barvnem krogu pa je

rumena. Njej nasproti stoji najtemnejša – vijolična. Barve na desni polovici barvnega kroga so

tople, na levi polovici pa so hladne. (Barvni kontrasti, b.d.)

14

6.4 Komplementarni kontrast

Nastane s součinkovanjem dveh komplementarnih barv. Kadar komplementarni barvi stojita

druga ob drugi, se koloristično krepita v svojem učinku, med seboj zmešani pa se kromatsko

nevtralizirata. V barvnem krogu si komplementarne barve stojijo nasproti. Ti pari so:

rumena – vijolična

rumenooranžna – modrovijolična

oranžna – modra

rdečeoranžna – modrozelena

rdeča – zelena

rdečevijolična – rumenozelena

Vsak komplementarni par ima svoje posebne lastnosti in oblikotvorno naravo. Rumeno –

vijolični par predstavlja največjo stopnjo svetlostnega kontrasta, v paru rdečeoranžna –

modrozelena pa se najbolj izrazito pokaže toplo – hladni kontrast. (Butina, 2000)

6.5 Simultani kontrast

Simultani kontrast je pojav, pri katerem naše oko vsaki dani barvi simultano priredi njeno

komplementarno barvno dopolnilo. Simultana barva nastane v očesu in je v resnici ni. Neka

barva vedno vpliva sosednjo barvo tako, dajo v odtenku svetlosti in intenzivnosti spremeni.

Primer: rdeča barva deluje ob različnih barvah različno. Če jo postavimo ob zeleno, deluje

zelo intenzivno in žareče,ob oranžni pa deluje bolj zamolklo. (Barvne iluzije ali premene, b.d.

in Butina, 2000)

6.6 Kontrast barvne kvalitete

Kontrast barvne kvalitete nastane z uporabo različnih stopenj barvne čistosti oziroma

nasičenosti. Sem spadajo nasprotja med zasivljenimi in motnimi ter sijočimi in čistimi

barvnimi odtenki. Barvam lahko zmanjšamo čistost na štiri načine:

z mešanjem čiste barve z belo,

z mešanjem čiste barve s črno,

z mešanjem čiste barve s sivo,

z medsebojnim mešanjem dveh komplementarnih barv.

15

Učinek kontrasta barvne kvalitete je odvisen od kromatskega kontrasta, v katerem se barvni

odtenek nahaja. Nek barvni odtenek je lahko poleg zasivljenega bolj sijoč, poleg čistejšega pa

deluje bolj monotono. (Butina, 2000)

6.7 Kontrast barvne kvantitete

Kontrast barvne kvantitete pa se nanaša na odnos med velikostmi površin, ki jih zasedajo

določeni barvni odtenki. Moč sevanja in količina razprostiranja po površini določata

učinkovitost barve.

J. W. Goethe je določil količinske odnose komplementarnih barv:

rumena : vijolična = 9 : 3 ali 3 : 1,

oranžna : modra = 8 : 4 ali 2 : 1,

rdeča : zelena = 6 : 6 ali 1 : 1.

Obstajajo pa tudi drugačne lestvice količinskih sorazmerij čistih barv od drugih avtorjev. Ta

sorazmerja so uporabna samo pri uporabi čistih barv. Če se spremenijo barvni odtenki, se

morajo spremeniti tudi količinski odnosi. Ti količinski odnosi vedno privedejo do mirnih in

statičnih učinkov v barvnem odnosu. (Butina, 2000)

16

7 OSNOVNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ V PROGRAMU

ADOBE PHOTOSHOP

7.1 Obrezovanje fotografij

Med fotografiranjem pogosto nimamo dovolj časa, da bi motiv natančno in

premišljeno zajeli. Zato je najlažje in tudi najboljše, da fotografiramo

nekoliko bolj na široko in kasneje fotografijo obrežemo. Z obrezovanjem

dobimo tisti prizor, ki smo si ga želeli posneti. Pri tem pa se moramo

zavedati, da bo obrezana slika imela manj pikslov, kot jih ima original.

V programu Adobe Photoshop najdemo orodje za obrezovanje na levi strani,

in sicer pod oznako, kot vidimo na spodnji fotografiji. (Zorec, 2009)

7.2 Ostrenje

Ostrina motiva je običajno eno od meril njene

kakovosti. Če z ostrino na fotografiji nismo

zadovoljni, jo lahko popravimo tudi programsko.

V Photoshopu najdemo orodje za ostrenje, če

izberemo Filter > Izboljšaj > Unsharp Mask (oz.

Filter > Sharpen > Unsharp Mask). To orodje

zaznava piksle, ki se razlikujejo od okolice. Če

razlika presega določen prag, poveča kontrast

pikslov v izbranem obsegu. Na voljo imamo tri

nastavitvene drsnike: Radij (z radiem določamo

velikosti območja okoli pikslov, vključenih v

ostrenje), količina ostrenja ali Amount

(s katerim določamo moč učinka) ter prag

oziroma Threshold (s katerim določimo, za

koliko se morajo piksli razlikovati od okolice,

da orodje deluje nanje). (Zorec, 2009)

Slika 7: Neobdelana fotografija Ivanjščice

Slika 8: Fotografija Ivanjščice ostrena z

orodjem Unsharp Mask

Slika 6: Orodje

za obrezovanje

fotografij

17

7.3 Krivulje

Ko odpremo orodje Krivulje (Curves), se nam prikaže graf z diagonalno črto. To orodje lahko

najdemo na desni strani, lahko pa izberemo Image > Adjustments > Curves. S tem grafom pri

RGB fotografijah prilagajamo tonski razpon. V grafu predstavlja zgoraj desno najsvetlejše

dele, spodaj levo pa sence. Ko kliknemo na krivuljo, dobimo točke, katere po želji

premaknemo. Ponavadi premaknemo krivuljo tako, da dobimo obliko črke S. (Photoshop

Help/Curves Adjustment, b.d.)

Slika 11: Neobdelana fotografija pikapolonice Slika 12: Oblikovanje krivulje v črko S

Slika 9: Orodje Curves

Slika 10: Oblika črke S

18

7.4 Svetlost in kontrast

Z večino programov za obdelavo digitalnih fotografij lahko zlahka popravimo nekoliko

pretemne ali presvetle posnetke. Vendar pa so orodja za korekcijo svetlosti in kontrasta

učinkovita le, če posnetki vsebujejo dovolj informacij. Orodja za popravljanje svetlosti in

kontrasta dobimo v Photoshopu, če kliknemo Image > Adjustments > Brightness/Contrast.

(Zorec, 2009)

7.5 Histogram in tonska korekcija

Digitalne slike sestavljajo številne barve z različnimi tonskimi vrednostmi. Orodje Ravni oz.

Levels omogoča spreminjanje obsega temnih, srednjih in svetlih tonov. To orodje je veliko

bolj uporabno, kot orodje Svetlost/Kontrast, saj dobimo tako veliko boljše rezultate. V

Photoshopu najdemo Ravni (Levels) pod: Image > Adjustments > Levels. (Zorec, 2009)

Slika 13: Pretemna fotografija žuželke Slika 14: Popravljena svetlost

Slika 15: Neobdelana fotografija polža

19

S premikom levega drsnika v desno okrepimo temne tone, s premikom desnega drsnika v

levo, pa okrepimo svetle tone. (Zorec, 2009)

S premikom srednjega drsnika v levo razširimo obseg svetlih tonov in hkrati skrčimo obseg

temnih tonov. Celotna slika tako postane svetlejša. (Zorec, 2009)

Slika 16: Histogram 1

Slika 18: Premik desnega drsnika v levo Slika 17: Premik levega drsnika v desno

Slika 19: levo - Histogram 2, desno – Premik

srednjega kazalca v levo

20

Premik srednjega drsnika v desno pa ima nasprotni učinek – razširi temne tone in skrči svetle

tone. Celotna slika tako postane temnejša. (Zorec, 2009)

7.6 Odprava podosvetljenosti in preosvetljenosti

Do podosvetljenosti fotografij najpogosteje pride, če fotografiramo proti svetlobi, ali pa, če

napačno nastavimo nastavitve fotoaparata. Nasprotna težava od podosvetljenosti je

preosvetljenost. Preosvetljenost se pojavi ob nepravilno izbrani točki merjenja svetlobe, ali pa

ob napačni ročni nastavitvi fotoaparata. Podosvetljenost in preosvetljenost popravimo v oknu

Ravni (Levels), ravno tako, kot smo to naredili pri tonski korekciji. Če imamo torej

podosvetljeno fotografijo, premaknemo desni drsnik v levo, če pa je fotografija preosvetljena,

pa premaknemo levi drsnik v desno. Če je potrebno, s srednjim drsnikom uravnotežimo

svetlost slike. (Zorec, 2009)

Slika 20: Histogram 3

Slika 21: Premik srednjega kazalca v desno

Slika 22: levo - Preosvetljena fotografija metulja, desno – Odprava preosvetljenosti

21

7.7 Poživitev barv

Fotografije, ki smo jih posneli zvečer, ali ob oblačnem vremenu, pogosto niso dovolj

kontrastne in imajo nenasičene barve. To lahko popravimo v Photoshopu na zelo preprost

način. Za okrepitev kontrasta in svetlosti zopet uporabimo orodje Ravni (Levels), tako kot

smo ga že prej. Če pa hočemo na fotografiji okrepiti barve, najdemo orodje, ki ga

potrebujemo za to pod: Image > Adjustments > Hue/Saturation (Odtenek/Nasičenje). Najprej

preverimo, ali je pritisnjen gumb Master, saj s tem zagotovimo, da bomo okrepili vse barve

hkrati. Izbiramo pa lahko tudi med posameznimi barvnimi kanali in tako vsakemu posebej

spremenimo nasičenost. (Zorec, 2009)

Slika 23: levo - Podosvetljena fotografija, desno – Odprava podosvetljenosti

Slika 24: levo - Neobdelana fotografija metulja, desno - Okrepljene barve

22

8 LIKOVNO PEDAGOŠKI DEL

8.1 Učna priprava

Datum: 7.5. in 21.5.2014 Šolsko leto:2013/14

Šola: Osnovna šola Ledina

Učitelj likovne vzgoje: Eva Žerjal

Predmet: Likovno snovanje

Okvirni čas

obravnavanega področja:

4 ure

Razred: 9

Likovno področje: Fotografija

Likovna naloga: Makro fotografija narave v toplo – hladnih kontrastih

Likovna tehnika: Fotografija

Likovni materiali in

pripomočki:

Fotoaparat, računalnik

Likovni motiv: Toplo – hladni kontrast na tržnici

Učne metode: razlaga, demonstracija, pogovor, praktično delo

Oblike dela: individualna

Učni mediji in

pripomočki:

PPT

Medpredmetne

povezave:

Fotografija, biologija

Učni pripomočki: LCD projektor, računalnik, programska prezentacija fotografij,

fotoaparat

Vrsta učne ure: kombinirana

Literatura:

Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana:

Debora.

Hedgecoe, J. (1981). Vse o fotografiji. Ljubljana:

Državna založba Slovenije

Ang, T. (2000). Digitalna fotografija. Ljubljana: Tehniška

založba Slovenije

http://predmet.fa.uni-lj.si/olt/sl/5_Barvni_kontrasti.pdf

Cilji / učenci: Spoznajo nov pojem – makro fotografija

Razumejo pojem makro fotografija

Ponovijo toplo – hladne kontraste

Spoznajo osnovno obdelavo (kontrast, svetloba,

obrezovanje fotografij,...) fotografij v programu

PhotoFiltre

Razvijajo ustvarjalne likovno izrazne zmožnosti

Razvijajo sposobnost za oblikovanje kriterijev

vrednotenja lastnih in tujih likovnih del

23

Učitelj Učenci Učne metode, sredstva,

pripomočki

Uvodni del

Učencem na PPT-ju

pokažem primere

fotografij in jih

vprašam: kaj vidite na

teh fotografijah, kakšne

razlike opazite.

Ko učenci ugotovijo,

da so spodnje

fotografije posnete

veliko bolj od blizu, jih

vprašam, če vedo, kako

se reče takim

fotografijam. Če ne

vedo, jim povem, da se

takim fotografijam reče

makro fotografija.

Učenci povedo, da na

fotografijah vidijo živalske

in rastlinske motive ter da

so spodnje fotografije

posnete veliko bolj od

blizu.

Opazovanje,

pogovor,

frontalno,

demonstracija slikovnega materiala.

Osrednji del

Posredovanje vsebine o likovnih pojmih

Učence vprašam, če

vedo, kaj pomeni izraz

makro. Pogovor

usmerim na besedo

mikro – mikroskop –

mikroskopiramo

majhne delce ali

organizme in dobimo

njihovo makro

povečavo. Razložim

pojem makro

fotografije: Izraz

makro fotografija

predstavlja podobo, ki

je iz okolice izločena,

se pravi detajl. Je

fotografiranje majhnih

motivov iz bližine.

Učence vprašam, kdaj

se makro fotografijo

uporablja in zakaj: za

makro fotografijo se

odločamo, ko želimo

posneti fotografije zelo

majhnih stvari in nam

približati detajle.

Skušajo odgovorit na

vprašanje.

Učenci poslušajo in

sprašujejo.

Učenci odgovorijo, da se

makro fotografijo

Frontalna,

opazovanje,

pogovor.

Demonstracija slikovnega materiala.

24

Nato si ob slikovnem

gradivu pogledamo

nekaj primerov.

Za tem učence

vprašam, katere vrste

kontrastov poznamo.

Povemo nekaj o toplo –

hladnih barvnih

kontrastih in sicer:

Tople barve se nam

zdijo bliže,

vznemerljivo, težko,

suho, zemeljsko.

Tople barve nas tudi

močneje obdajajo.

Hladne barve pa

delujejo daleč,

pomirjevalno, lahko,

nebeško. Toplo –

hladni kontrast lahko

izraža skrajna

nasprotja. Ta kontrast

ima zelo veliko

ekspresivno moč. V

naravi se nam zdijo

bolj oddaljeni predmeti

zaradi vmesne zračne

plasti vedno bolj

hladne barve kakor

bližnji.

Nato ponovimo še

katere barve so tople in

katere so hladne. Tople

barve: rdeče, oranžne,

rumene, rjave. Hladne

barve: modre, zelene,

škrlatne.

Na koncu jim povem

še, da ko bodo končali

s fotografiranjem,

bomo šli v

računalniško učilnico,

kjer jim bom pokazala

nekaj najbolj osnovnih

načinov obdelave

fotografije in sicer:

uravnavanje kontrasta,

uporablja, ko se želi nekaj

fotografirati od blizu.

Učenci odgovorijo, da

poznamo toplo – hladni

kontrast, simultani,

komplementarni, svetlo –

temni, kvalitativni,

kvantitativni,...

Učenci poslušajo.

Učenci odgovarjajo na

vprašanja in povedo, da so

Tople barve: rdeče,

oranžne, rumene, rjave.

Hladne barve: modre,

zelene, škrlatne.

Učenci poslušajo navodila.

Demonstracija slikovnega materiala.

Demonstracija slikovnega materiala.

25

svetlosti, obrezovanje

fotografij,... Vsak

učenec bo nato svojo

najboljšo fotografijo s

pomočjo programa

PhotoFiltre, to

fotografijo še izboljšal.

Napoved likovne naloge

Danes boste torej

fotografirali naravo in

sicer je pomembno, da

je na fotografiji viden

toplo – hladni kontrast.

Ko boste končali,

bomo šli v

računalniško učilnico,

kjer vam bom pokazala

osnove obdelave

fotografij, vi boste pa

nato svojo najboljšo

fotografijo še

izboljšali.

Sedaj bomo šli na

tržnico, kjer boste

lahko fotografirali, ko

bomo končali, bomo

prišli nazaj, kjer boste

dobili nadaljna

navodila.

Poslušajo navodila,

postavljajo vprašanja

Frontalna,

opazovanje.

Praktično delo.

Likovno izražanje

Učence pri delu

spodbujam in jim

pomagam pri reševanju

problemov.

Učenci fotografirajo Individualno, praktično delo.

Sklepni del

Pazimo na (oblikovanje

meril za vrednotenje):

• Upoštevanje motiva

• Upoštevanje

uporabe toplo –

hladnih kontrastov

• Osnovna obdelava

najboljše fotografije

v programu

PhotoFiltre.

Učenci si ogledajo nastale

fotografije, se pogovarjajo

o izkušnjah s

fotografiranjem,

ugotavljajo upoštevanje

kontrastov in primerjajo

izbiro likovnih motivov.

Opazovanje, pogovor,

primerjava.

26

8.2 Potek učne ure in primeri učenčevih fotografij

Sedmega in enaindvajsetega maja 2014, sem na Osnovni šoli Ledina, skupaj vodila štiri

šolske ure, pri katerih smo se pogovarjali o makro fotografiji. Najprej smo v učilnici ob

pomoči Power Point prezentacije spoznali nove pojme ter ponovili nekaj učencem že znane

snovi, po napovedi likovne naloge, pa smo preostanek ure izkoristili na Ljubljanski tržnici,

kjer so učenci fotografirali sadje, zelenjavo in cvetje, v toplo – hladnih kontrastih. Učenci so

imeli navodila, da naredijo veliko fotografij in se nato doma odločijo za deset najboljših.

Enaindvajsetega maja smo si tako najprej pogledali vse fotografije, nato pa sem se z vsakim

učencem posebej pogovorila in mu določila, katero fotografijo želim, da uredi v programu

PhotoFiltre, saj program Adobe Photoshop ni bil na voljo. Časa za obdelovanje fotografij

nismo imeli veliko, ker računalniške učilnice nismo imeli in je tako moral vsak učenec

posebej, urediti svojo fotografijo. To nam je porabilo veliko časa, zato je vsak učenec lahko

izboljšal le en posnetek. Učenci so poskušali le najosnovnejše stvari, kot so: svetlost, kontrast,

nasičenost, obrezovanje fotografij… Končni rezultati niso bili slabi, dva najboljša primera pa

sta prikazana spodaj. Ostali učenci so tačas dokončevali svoje nedokončane izdelke.

27

Spodaj lahko vidimo dva primera, ki sta nastala pri moji uri.

Leva fotografija je neobdelana, desna pa obdelana. In sicer: svetlost -2, kontrast 18,

nasičenost 10, gama 0,90, učenka pa se je odločila tudi za več senc.

Desno: svetlost 1, kontrast 3, nasičenost 31, gama 0,90, fotografija je tudi obrezana, saj se je

učenka odločila, da je na levi fotografiji spodaj preveč zelenega listja.

Slika 25: levo - Učenka, Čili, fotografija, 2014, desno - Čili z obdelavo

Slika 26: levo - Učenka, Rumeni cvet, fotografija, 2014, desno – Rumeni cvet z obdelavo

28

9 MAKRO FOTOGRAFIRANJE

Sama fotografiram z Digitalnim SLR Canon fotoaparatom, znamke EOS 1100D. Za makro

posnetke na fotoaparat namestim 36 mm makro obroček, ki ga kombiniram s 50 mm

objektivom. Če je motiv, ki ga želim posneti večji, namesto 36 mm obročka, uporabim 20 mm

ali 12 mm makro obroček.

Ker mi je zelo všeč narava in sem rada zunaj, sem se odločila, da nam želim približati majhne

živali, ki jih, če ne dobro opazujemo okolice, največkrat spregledamo, ter cvetove rož. Sama

fotografiram vedno iz roke, saj mi je stativ v takih primerih večkrat v napoto in s

postavljanjem le tega, prestrašim veliko žuželk. Tudi bliskavico uporabljam le v nujnih

primerih. Včasih tako raje uporabim svetilko in iz malo večje razdalje osvetlim želeni motiv.

Največkrat se odločim za makro fotografiranje v sončnem vremenu, saj je takrat veliko žuželk

na cvetovih, vendar pa so zanimive tudi fotografije, ki jih posnamem v bolj oblačnem

vremenu. Te imajo namreč veliko bolj mehke sence. Še posebej zanimivo je lahko

fotografiranje tik po dežju, še preden posije sonce in je na cvetovih veliko kapljic vode.

Vendar pa raje kot rastline fotografiram žuželke, saj mi te predstavljajo večji izziv, ker so

lahko zelo hitre in izmuzljive. Tako moram biti vedno, ko se odločim, da bom makro

fotografirala, dobre volje, saj je pri makro fotografiranju potrebno biti zelo potrpežljiv, vedno

pa se moram tudi zavedati, da veliko posnetkov ne bo dobrih. Spodaj lahko vidimo moje

primere.

29

Kot prvi primer sem izbrala fotografijo, na kateri vidimo cvet Navadne ivanjščice. Fotografija

je nastala popoldne, takoj po dežju, bliskavica se ni sprožila. Spodaj vidimo dve različici in

sicer: zgornja fotografija je originalna, spodnja pa obdelana v Photoshopu.

Ker mi je kompozicija na tej fotografiji všeč, sem se odločila, da fotografije ne bom nič

obrezovala. Tako sem najprej sliko izostrila z orodjem Unsharp Mask. Količino (Amount)

sem nastavila na 102 %, Radij (Radius) na 20,7 pikslov in Prag (Treshold) na stopnjo 10.

Nato sem Krivuljo (Curves) oblikovala v črko S, svetlosti in kontrasta pa nisem spreminjala.

Namesto tega sem z Orodjem Ravni (Levels) naredila tonsko korekcijo. Desni kazalec sem

malo premaknila v levo in tako okrepila svetle tone, nato sem še levi kazalec premaknila malo

v desno in s tem okrepila temne tone. Drugih orodij nisem uporabila, saj sem dosegla svoj cilj.

Obdelana fotografija je ostrejša od prejšnje, bolj kontrastna, kapljice vode pa so prišle bolj do

izraza.

Slika 27: zgoraj - Eva Žerjal, Cvet ivanjščice,

fotografija, 2014, spodaj – Cvet ivanjščice z obdelavo.

30

Ko fotografiramo živali, moramo biti zelo hitri, saj nas živali ne bodo čakale, da jih

fotografiramo. Zato največkrat, ko fotografiram živalski svet, ne razmišljam toliko o

kompoziciji, ampak fotografiram bolj na široko in nato kasneje v Photoshopu fotografijo

obrežem. To sem storila tudi v tem primeru. Fotografijo sem nekoliko obrezala, vendar pa ne

preveč, saj se z obrezovanjem izgubijo piksli. Nato sem sliko izostrila z orodjem Unsharp

Mask in sicer: Količino sem nastavila na 50 %, Radij na 50 pikslov, Prag pa sem pustila na

številki 0. Spet sem krivuljo oblikovala v črko S, malo pa sem popravila tudi tonsko

korekcijo. Levi drsnik sem premaknila malo v desno, desni drsnik v levo, srednji drsnik pa

spet v desno. S tem sem zaključila obdelavo te fotografije.

Končni rezultat je izboljšana fotografija v toplo – hladnem kontrastu.

Slika 28: zgoraj - Eva Žerjal, Metulj, fotografija, 2014,

spodaj - Metulj z obdelavo

31

Še en primer fotografije v toplo – hladnih kontrastih. Kot motiv sem si izbrala Osastega pajka.

Tudi tukaj sem ponovila enak postopek. Z orodji Unsharp Mask, Curves in Levels, sem

fotografijo izostrila, okrepila svetle in temne tone ter prilagodila tonski razpon.

Slika 29: zgoraj - Eva Žerjal, Osasti

pajek, fotografija, 2014, spodaj - Osasti

pajek z obdelavo

32

Na zadnjem primeru vidimo rumenega pajka s črnimi črtami na zelenem ozadju. Po enakem

postopku kot prej, sem tudi sedaj izboljšala fotografijo. Pajek je bolj oster, barve so bolj

kontrastne, pa tudi kompozicija je veliko boljša, saj je na originalni fotografiji pajek preveč v

centru in to naredi fotografijo dolgočasno.

Slika 30: zgoraj - Eva Žerjal, Pajek, fotografija, 2014, spodaj -

Pajek z obdelavo

33

10 SKLEP

Makro fotografija je ena izmed zahtevnejših zvrsti fotografije. Ko se odločimo, da bomo

makro fotografirali, se moramo vedno zavedati, da nam veliko fotografij ne bo uspelo ter da

nam bo fotografiranje vzelo veliko časa in potrpežljivosti. Vzeti si moramo čas in pričakovati,

da bomo morali za nekaj dobrih posnetkov, narediti tudi 300, 400 fotografij ali več, saj loviti

žuželk po cvetovih in jih zajeti v pravem trenutku res ni najlažje.

Sedaj bom še odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila.

1. Kakšna je vloga fotografije v slikarskem umetniškem delu?

Fotografija ima lahko veliko vlogo pri slikanju, risanju, grafiki... Lahko je osnova za

razvijanje raznih slikarskih, risarskih izpeljav. Iz neke fotografije lahko naredimo ogromno

različic v različnih tehnikah, na različnih podlagah, lahko jim dodamo teksturo, spremenimo

barve, izhajamo iz več fotografij in naredimo neko celoto, sliko zrcalimo in podobno. Tudi

sama veliko izhajam iz svojih fotografij, se poglabljam v detajle, poskušam različne tehnike…

2. Kakšna kompozicijska načela uporabljamo v fotografiji

Tako kot so pomembna kompozicijska načela pri risanju, slikanju, grafiki, so pomembna tudi

v fotografiji. Več o kompoziciji najdemo v četrtem poglavju.

3. Kakšne so možnosti uporabe zakonitosti Ittnovega barvnega kroga v povezavi s

fotografijo?

Vseh sedmih naštetih kontrastov ne uporabljamo samo v slikarstvu, ampak lahko z njihovo

pomočjo ustvarimo čudovite fotografije. V devetem poglavju lahko tako vidimo tri moje

primere v toplo – hladnih kontrastih.

4. Ali učenci objektivno vrednotijo lastne izdelke?

Ne. Učenci so v takih primerih lahko veliko preveč samokritični in se ocenijo s slabšo oceno,

drugi se precenijo. Po mojem mnenju torej, velika večina učencev ne objektivno vrednoti

svojih izdelkov.

5. Kolikšna je uspešnost reševanja slikarskih likovnih nalog v osnovni šoli?

Sama mislim, da je večina učencev uspešna pri reševanju likovnih nalog. Seveda potrebujejo

nekateri več pomoči, več svetovanja, motivacije, nekateri pa so zelo inovativni in učiteljeve

pomoči ne potrebujejo.

Če ste torej potrpežljivi in ste zainteresirani za raziskovanje podrobnosti, je makro fotografija

prava stvar za vas.

34

11 SEZNAM POVZETE LITERATURE [1] Barvne iluzije ali premene. (n.d.) pridobljeno s

http://www.ateljeji.si/Gradiva/FILM/Barva/barvne_iluzije_ali_premene.pdf (Citirano

2.8.2014)

[2] Barvni kontrasti. (n.d.) Pridobljeno s http://predmet.fa.uni-

lj.si/olt/sl/5_Barvni_kontrasti.pdf (Citirano 31.7.2014)

[3] Beja, B. Sašo Vrabič: Včasih je težko biti spontan v odraslem svetu. URL:

http://www.siol.net/kultura/oder/2011/10/saso_vrabic_vcasih_je_tezko_biti_spontan_v_odrasl

em_svetu.aspx (Citirano 3.8.2014)

[4] Beja, B. (2012). V zarezi. Pridobljeno s

http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/05/v_zarezi.aspx (Citirano 1.9.2014)

[5] Beja, B. (2013). Pogled na Mars z likovne perspektive. Pridobljeno s

http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2013/01/pogled_na_mars_z_likovne_perspektive

.aspx?format=json&mob=1&hide_hf=1&os=wf&ver=1.0 (Citirano 1.9.2014)

[6] Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.

[7] Clark, T. (n.d.). What Is Macro Photography? URL: http://www.dummies.com/how-

to/content/what-is-macro-photography.html (Citirano 27.8.2014)

[8] David Hochney. (2014). The Biography.com website. Pridobljeno s

http://www.biography.com/people/david-hockney-9340738#synopsis (Citirano 4.8.2014)

[9] Društvo za psihološko svetovanje Kameleon (2013). Pridobljeno s

http://svetovalnicakameleon.si/splosno/vpliv-barv-na-razpolozenje/ (Citirano 5.8.2014)

[10] Galerija Lek. (2007). Pridobljeno s http://www.lek.si/si/o-nas/predstavitev/galerija-

lek/razstave/kalas/ (Citirano 3.8.2014)

[11] Grmek, M. (ur.). (2013). Paleta II: Umetniška zbirka Galerija Domžale. Pridobljeno s

http://www.kd-

domzale.si/e_files/news/KATALOG%20PALETA%20II%20N1%20SPREAD.pdf (Citirano

1.9.2014)

[12] Intihar, M. (2009). Fotokamera: spoznati – nastaviti – fotografirati. Ljubljana: Image dtp.

[13] Komelj, M. (2009). Napovednik: naužitek prostega časa. Pridobljeno s

http://www.napovednik.com/dogodek113559_sergej_kapus_61 (Citirano 1.9.2014)

[14] Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. (n.d.) Pridobljeno s

http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/biografki_leksikon/seznam/v/vrabic_saso/ (Citirano

3.8.2014)

[15] Kržišnik, Z. (1997). Lju ljanska ra ična šola. Ljubljana: EWO.

35

[16] MG+MSUM. (2007). Pridobljeno s http://www.mg-lj.si/node/93 (Citirano 4.8.2014)

[17] Museums. (n.d. ). Pridobljeno s http://museums.si/sl/author/details/68/sergej-kapus

(Citirano 4.8.2014)

[18] Napovednik, naužitek prostega časa. (2010). Pridobljeno s

http://www.napovednik.com/dogodek156235_saso_vrabic_razmeroma_dostopne_slike

(Citirano 3.8.2014)

[19] Pečenko, N. (2006). Fotografirajmo digitalno: o digitalnih fotoaparatih, fotografiranju in

obdelavi digitalnih fotografij. Ljubljana : Pasadena.

[20] Photoshop Help/Curves Adjustment. (n.d.) Pridobljeno s

http://helpx.adobe.com/photoshop/using/curves-adjustment.html (Citirano 4.8.2014)

[21] Rovšek, Z. Digitalna fotografija. Makro fotografija. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/splet/splet_slika_makro.html (Citirano

29.7.2014)

[22] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Kompozicija. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Kompozicija/z_kompozicija.htm

l (Citirano 29.7.2014)

[23] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Kontrast. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Slika/kontrast.html (Citirano

5.8.2014)

[24] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Motiv. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Kompozicija/Motiv/z_motiv_b.h

tml (Citirano 4.8.2014)

[25] RTV SLO. (2014). Pridobljeno s http://prireditve.rtvslo.si/prireditev/bogoslav-kalas-

kako-stroj-naredi-sliko/92990/ (Citirano 3.8.2014)

[26] Vinkovič, M. (2013). Makro fotografija. URL: http://dkum.uni-

mb.si/Dokument.php?id=58002 (Citirano 4.8.2014)

[27] Vrste kompozicij. (n.d.) Pridobljeno s http://www.s-

sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/racunalnisko_oblikovanje/03_kompozicija/00_datoteka.ht

ml (Citirano 31.7.2014)

[28] Zorec, M. (2009). Digitalna temnica: obdelovanje digitalnih fotografij - 1. koraki.

Grosuplje: Knjigca.