ekskurzija dolenjska seminar ravnikar

Ljubljanska banka Ribnica _ Miloš BončaNarejena v obdobju, kjer naraste avtorjevo zanimanje za preučevanje okolja,svobodno interpretacijo in igrivo apli-akcijo na novi zgradbi. Prenova objekta se izvrši v letih 1969 in 1971. Ohranjena je samo zunanja lupina objekta, zame-njana je celotna notranjost nosilnih in delilnih elementov, prav tako pa tudi cestna fasada v pritličju, kjer je na prvo-tnem mestu ohranjen samo obstoječi portal.

Ribnica

Ljubljanska banka Kočevje _ Miloš BončaMaterialna lupina stavbo povezuje z okolico. Lokacija je izrazito dvolična, na eni strani označena s prometom glav-ne ceste in avtobusno postajo, na drugi pa z mirno vodno gladino Rinže in zelenja ob obali. Ustrezna načelni odloči-tvi je tudi struktura gradbene celote: težka in bolj zaprta proti cesti, proti zahodu in nasprotno lažja in bolj odprta proti Rinži in vzhodu. Tako bi dosegli končni cilj nadaljeva-nja nujne fi zične razmejitve med prostori in cesto in vnesli novo kvaliteto povezovanja notranjih prostorov z zunanji-mi na nasprotni strani zatišja, zelenja in naravnega okolja.

Osnova je v merilu, volumnih, strukturi in arhitekturnih elementih, ki so značilni za okolico in pomeni-jo okvir za defi niranje gradbene mase. Mirna gladina vodne površine in refl ektiranje objekta je nasle-dnji korak povezovanja objekta z naravno okolico.

Kočevje

Lokacijo šole zaznamuje izrazita naravna krajina z gričev-nato topografi jo, globokimi vrtačami in bujno vegetacijo. Objekt je v prostor umeščen tako, da razmejuje urbano cestno omrežje in gozdno pokrajino. Njegova zasnova izhaja iz zaprtega, vase usmerjenega prostorskega sistema. Sestavljata ga dve prostorski enoti v obliki U, ki sta obrnjeni navzven in imata skupno hrbtno stranico. Prvi, vhodni trakt v obliki črke U je obrnjen proti severu, leži v bližini ceste in vsebuje pol-javni program šole, knjižnico, jedilnico in večnamensko dvorano. V drugem traktu so učilnice, ki so

odprte proti jugu in se prepletajo z gozdno pokrajino. Oba volumna se med seboj razlikujeta tudi po konstrukcijskem rastru in zaključni obdelavi notranjih površin.

OŠ ob Rinži v Kočevju _ Nicholas Dodd, Tadej Glažar, Vasa J. Perovič, Arne Vehovar, Ana Kučan Kočevje

Portoval _ Janez Koželj, Jože JakiNaša nakupovalna središča nastajajo stihijsko, brez smisel-nega podrejanja prostorskemu načrtovanju in večkrat s prenovo opuščenih skladišč in tovarn. V tem smislu so postala pojem degradacije javnega prostora ter simbol novega potrošništva. V Novem mestu sta Koželj in Jaki skušala najti sodoben odgovor na te probleme. Stala sta pred nalogo, kako zasnovati čim cenejšo stavbo, ki bi hkrati ustvarjala kar največji vtis. Objekt leži na prekrasni loka-ciji v zelenju na robu reke Krke in ne v industrijski coni na robu mesta, kot je sicer to običajno. Poleg tega je dovolj blizu starega mestnega središča, da je dosegljiv tudi pešcu.

Arhitekta sta uspela prepričati tako naročnika, kot oblasti, da sta zasnovala elegantno leseno brv za pešce. Ta v sebi skriva instalacije, simbolno pa center prenaša na drugi breg reke. Program je delno vkopan v hrib, nad vrhnjo ploščadjo pa je s pomočjo treh barvnih kubusov označena vsebina. Rdeči kubus pomeni kinodvorane, rumeni samopostrežno trgovino in modri poslovne prostore. Te barve, kot označevalci vsebine, so dosledno uporabljene tudi v notranjščini in predstavljajo temelj arhitek-turnega oblikovanja. Uporabljeni materiali so enostavni, poceni in industrijski, barve pa jih povezu-jejo v celoto. Kubusi so iz prosojne industrijske plastične obloge, kar pomeni, da ponoči omogočajo zanimive svetlobne efekte.

Novo mesto

Baza 20 _ Oton JugovecGlavna baza CK KPS in izvršnega odbora OF med drugo svetovno vojno v kočevskem Rogu med leti 1942 in 1944. Prva stalna baraka je bila na tem prostoru sicer zgrajena šele aprila 1943, a je baza delovala že v času italijanske ofenzive leta 1942. Baza 20 je ob koncu leta 1943 obsegala kompleks 26 barak, v njej pa se je zadrževalo okoli 140 borcev in politikov. Lokacija baze je ostala neodkrita do konca vojne (odkrita ni bila celo med nemško ofenzivo leta 1943). Novi objekt na Bazi 20 je primer združevanja prostorskih in topo-grafskih komponent, tradicionalne gradnje in modernizma. Osnova koncepta hiše je dialog notranjega prostora z divji-

no gozda. Hiša leži na robu, v osi med dvema vrtačama. Sleme terena se steka v nekakšen odprt atrij med centralnima prostoroma, ki se perspektivistično ožita in skozi veliki stekleni odprtini na koncu stečeta na skupni balkon in spet nazaj v razgibano pokrajino gozda. Prav tako kakor lesena fasada starih barak tudi fasadna obloga novega objekta nima stika s tlemi. Zaslutimo lahko torej tradicional-ni objekt senika iz bližnjega ruralnega konteksta, interpretiran z avtorskim jezikom, ki ga dopuščajo moderni materiali in konstrukcijske zmožnosti.

Kočevski rog

Novo pokopališče Novega Mesta stoji v Srebrničah. Arhi-tekturni natečaj je bil razpisan že leta 1989, gradnja pa se je pričela šele deset let pozneje. Čeprav je večina pozornosti obrnjena k arhitekturi, je resnična novost položaj poko-pališča v gozdnem okolju. To spominja na skandinavske izkušnje. Arhitekturni objekti so razdeljeni na dva dela. Ob vhodu je cvetličarna s pomožnimi službami, od tam pa gre obiskovalec po ravni poti mimo vežic, ki so zastrte z lesenim zidom, proti poslovilni dvorani. Vežice, ki jih označujejo kipi Janeza Pirnata, se odp irajo na ozelenjene notranje atrije,

kar zagotavlja intimnost. Poslovilna dvorana je s pomočjo steklenih sten povezana z naravo, pred njo pa je nadstrešnica z »gozdom stebrov«, ki zagotavlja tudi potrebno intimnost. Na koncu kompleksa so v leseno ograjo vgrajeni zvonovi na katere naj bi, v skladu s krajevno tradicijo, igrali.

SrebrničePokopališče Srebrniče _ Aleš Vodopivec, Nena Gabrovec, Dušan Ogrin, Davorin Gazvoda

Kapela pod Krenom _ Polona Filipič, Janez Koželj, Martina TomšičKapela ima značaj intimnega svetišča v gozdu, kjer opravlja pomembno simbolno funkcijo. Zamišljena je kot prepro-sta, zadržana in resna arhitektura, ki zaznamuje posvečen prostor za molitev in spominjanje, v katerega se razen ob redkih verskih obredih ne vstopa. Zasnovana je v obliki segmenta kroga, ki orisuje posvečen prostor v katerega se steka njena notranjost. Uporabljena gradiva izhajajo iz naravnega okolja in lokalne tradicije gradnje v njem. Arhi-tektura kapele združuje tri osnovne teme zavetja: tektonski oporni zid iz neobdelanega kamna, lebdečo streho nad

njim ter premično opno fasade, oblikovano iz prepleta lesenih in kovinskih mrež. Padajoča in prose-vajoča svetloba izoblikujeta sugestivni ambient v notranjosti kapele, ki učinkuje skupaj s simbolnimi obeležji prostora sakralno.

Kočevski rog

Zaščitna stavba arheoloških ostalin Gutenwertha _ Oton JugovecStreha na otoku ščiti razvaline - tlorisno zasnovo prepro-ste kapelice sv. Mihaela iz kraja Gutenwerth ob spodnji Krki. Trg so leta 1473 požgali Turki in je bil nato opuščen. Konstrukcijo strehe na Otoku lahko primerjamo s tradicio-nalno strukturo kozolca, ki temelji v funkcionalni zasnovi in je prečiščen, elementaren izraz slovenskega ljudskega stavbarstva. Čist in jasen koncept objekta je redukcija zavetja na sam minimum, ki ga simbolizira streha. Polje in razvaline stare cerkvice ostajajo nedotaknjeni. Stari zidovi so potopljeni pod nivo terena. Konstrukcija je modernistič-

no drzna, avtorska interpretacija strukture kozolca. Prostorsko konstrukcijo kozolca toplarja izvede Jugovec v eni sami ravnini. Dva stebra, ki predstavljata kontakt strehe s tlemi, nosita leseno paličje z jeklenimi diagonalami, na katerega je položeno vitko ogrodje slamnate strehe. Uporaba arhetipa strehe in interpretacija strukture kozolca izpričujeta na simbolnem nivoju pomen tistega, kar varujeta pod seboj.

Otok pri Dobravi

Športni park je umeščen na krajinsko občutljivo stičišče gozdnega roba in obrečne ravnice. Koncept izhaja iz treh izhodišč: Vzpostavitev sožitja grajenih struktur in naravne krajine, pri čemer je poglavitna ohranitev gozdnega roba.Fleksibilnost, ki ga narekuje različna intenzivnost rabe pro-stora v času prireditev in med vsakdanjimi treningi. Za večje prireditve so zagotovljeni dodatni objekti za tekmovalce (možnost postavitve kontejnerjev) in gledalce (montažne tribune), ki se po tekmovanjih odstranijo. Z uporabo zača-snih objektov se spreminja namembnost kompleksa, saj se

asfaltna ploščad iz parkirišča po tekmovanjih spremeni v športno rekreacijsko površino. Oblikovanje prostora s skromnimi sredstvi. Primer so gradiva, iz katerih je športni park, in svetilna stolpa, sesta-vljena iz odsluženih žerjavov.

Novo mestoVelodrom Novo mesto _ Marjan Zupanc, Špela Kuhar, Aleš Bizjak in Ralph Schurmann

Most Loka _ Janez Koželj, Jože Jaki, Vilko ŠuligojPeš in kolesarski most preko Krke dolžine 90 m in širine 3 m služi za najkrajši dostop iz mestnega središča Novega mesta do območja Portovala in povezuje obstoječe ter predvidene programe obrečne rekreacije. Most je obliko-van v obliki poravnane lesene grede, ki se opira na lahkotne vilice, razvejane v smeri vodnega toka. Škatlasta konstruk-cija ustvarja vtis enovitega telesa, oprtega na transparen-tne podpore in spominja na stare lesene mostove na Krki. Nadvodna konstrukcija je iz lepljenega macesnovega lesa. Razporejena je na 8 opornih polj razpona približno 13

metrov. Konstrukcijo sestavljata lepljena nosilca v višini ograje. Nosilca sta prečno povezana s tramo-vi, ki nosijo pohodne plohe tako, da tvorijo nosilno škatlo trapezne oblike v obliki črke H. Horizontal-na konstrukcija je zavetrovana z jeklenimi vezmi. Nosilec se opira na AB opornike v obliki črke Y.

Novo mesto