Click here to load reader

Publikacija - Ekskurzija Bruselj

  • View
    3.358

  • Download
    2

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Publikacija - Ekskurzija Bruselj

Text of Publikacija - Ekskurzija Bruselj

  • 1. P ROJEKTNI RAZVOJ MLADIHI Z S LOVENIJE DO B RUSLJA IN NAZAJ S PROJEKTI MARIBORBRUSELJ, 14.17. MAREC 2011
  • 2. P ROJEKTNI RAZVOJ MLADIH I Z S LOVENIJE DO B RUSLJA IN NAZAJ S PROJEKTI MARIBORBRUSELJ, 14.17. MAREC 2011 Z B O R N I K P R I S P E V KOVUredniki: Kristijan Puki, Igor Vreko, Rok Petje
  • 3. CIPKataloni zapis o publikaciji Univerzitetna knjinica Maribor 005.8(082) PROJEKTNI razvoj mladih : iz Slovenije do Bruslja in nazaj s projek- ti : Maribor-Bruselj, 14. - 17. marec 2011 : zbornik prispevkov / uredniki Kristijan Puki, Igor Vreko, Rok Petje. - [Maribor] : Slo- vensko zdruenje za projektni management, Sekcija mladih projek- tnih managerjev, 2011 ISBN 978-961-6597-07-4 1. Puki, Kristijan 2. Vreko, Igor 3. Petje, RokNaslov publikacije: Projektni razvoj mladih: Iz Slovenije do Bruslja in nazaj s projektiVrsta publikacije: zbornik znanstvenih in strokovnih prispevkovUredniki: Kristijan Puki, Igor Vreko, Rok PetjeRecenziranje: vse prispevki iz prvega sklopa (sklopa A) sta recen- zirala po dva recenzentaOblikovanje inprelom besedila: mag. Igor VrekoLektoriranje: Alfalink, lektoriranje in podjetniko svetovanje, Ksenija Penik, s. p.Izdalo: Slovensko zdruenje za projektni management, Sekcija mladih projektnih managerjevNatisnil: LAZAR BIRO-DULCIS, d.o.o.Naklada: 250Leto izdaje: 2011Brez pisnega dovoljenja avtorjev in zalonika reproduciranje, distribuiranje,javna priobitev, prevajanje v druge jezike ali predelave tega avtorskega delain njegovih delov v kakrnemkoli obsegu ali postopku, vkljuno s fotokopiran-jem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki niso dovoljeni!
  • 4. KAZALOPredgovor 6Uvodni nagovor: dr. Milan Zver 7Sklop A: Projekti in projektni management kot disciplinaIgor Vreko: Preteklost in prihodnost projektnega managementa 10Iztok Pali: Metode za izbiro projekta 19Danilo Kozoderc: Teorija U uenje iz porajajoe se prihodnosti 27Sklop B: Projekti in projektni management za razvoj mladihBotjan Boi: Projektni celostni razvoj mladih 32Kristijan Puki: Projekti in projektni management v mladinskihorganizacijah 40Andreja Kodrin: Globalno soustvarjanje mladih: primer globalnegainovacijskega tekmovanja CHALLENGE: FUTURE 44Matej Vogrini: Projekt izvedbe fotonapetostnih sistemov najavnih objektih 47Sklop C: Razvojne monosti mladih projektnih managerjevSekcija mladih projektnih managerjev 51Slovensko zdruenje za projektni management 54Cetificiranje projektnih managerjev 56Intitut za projektni management 59Projektni forum 2011 60Predstavitev umetnika - Tomi Oblak 61Strokovna ekskurzija v Bruselj 64 5
  • 5. PredgovorPred vami je zbornik, ki je nastal v okviru projekta strokovne ekskurzije v Bruselj podokriljem sekcije mladih projektnih managerjev, ki se zavedajo, da je pridobivanjepraktinih izkuenj s podroja projektnega managementa e v asu tudija izrednopomembno. Sekcija mladih projektnih managerjev postaja v zadnjih letih zelo aktiv-na in prepoznavna med tudenti, saj jim omogoa bolji in uinkoviteji razvoj. Nesamo, da so se do sedaj lotili praktinih projektov v podjetjih, organizacij dogodkovin ekskurzij, tokrat so prvi pripravili tudi zbornik.Uvodni nagovor je pripadel poslancu v Evropskem parlamentu, dr. Milanu Zveru, kije v Bruslju tudi sprejel vse udeleence strokovne ekskurzije, v okviru katere je nas-tal zbornik.V prvem in drugem delu zbornika boste lahko prebrali znanstvene in strokovne lan-ke ter primere dobrih praks razlinih raziskovalcev in strokovnjakov s podroja pro-jektnega managementa. Veseli nas, da so se na nae povabilo k pripravi prispevka zata zbornik odzvali vsi povabljeni strokovnjaki.V tretjem delu zbornika sta predstavljena Zdruenje za projektni management insekcija Mladih projektnih managerjev. Ob tem boste bralci lahko pridobili osnovneinformacije e o projektnem forumu 2011, certificiranju za projektnega managerja,o Intitutu za projektni management iz Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru,predstavlja se mlad umetnik, ki svoje umetnije obravnava kot projekte in e vrstodrugih zanimivih informacij.Zbornik je namenjen udeleencem ekskurzije in tudi iremu krogu bralcev, ponujapa pridobitev dodatnega znanja in informacij z omenjenega podroja. Ne dvomimo vto, da boste lahko prebrali veliko novih in zanimivih informacij s podroja projektne-ga managementa, ki jih z vami delijo avtorji prispevkov. Zahvaljujemo se vsem, ki stesodelovali pri pripravi strokovne ekskurzije in zbornika.Uredniki zbornika6
  • 6. Drage tudentke in tudenti!Zelo sem se razveselil vaega vabila, da napiem nekaj besed v priujoemzborniku, saj v Evropskem parlamentu med drugimi delam tudi na podro-ju kulture, izobraevanja in mladine. To podroje me zelo zanima, hkratipa mi je tudi blizu, saj sem ga dodobra spoznal skozi svoje delo v Sloveniji.Med drugim sem poueval na vai univerzi, kasneje pa sem to polje pokri-val kot minister za olstvo in port ter kot vodja Sveta ministrov v asuslovenskega predsedovanja Evropski uniji.Uspeno sodelovanje v dananji globalizirani drubi postavlja pred vasmlade tevilne izzive. Z njimi se ne sooate sami, saj je va uspeh in aktiv-no sodelovanje pomembno za vso evropsko drubo. Tudi zato evropskastrategija Evropa 2020 posebno pozornost namenja mladim. Mladi inmobilnost (angl. Youth on the Move) je ena izmed sedmih vodilnihpobud, ki jih vsebuje evropska razvojna strategija za naslednje desetletje.Mobilnost, tako uea kot delovna, je izjemnega pomena za uspeno pri-hodnost vas mladih. Podatki kaejo, da so udeleenci katerega od evrop-skih programov za spodbujanje mobilnosti na primer programov Eras-mus, Leonardo da Vinci, Marie Currie, Erasmus Mundus veliko bolj kon-kurenni na trgu dela. In ne le to. Sodelovanje v teh programih jim je pri-neslo tudi tevilne pozitivne in dobre ivljenjske izkunje. Zato je cilj, da bise naj do leta 2020 vsak mladi imel monost udeleiti enega od progra-mov une ali delovne mobilnosti. Evropski parlament se bo na to Komisiji-no pobudo odzval in svoje mnenje podal v posebnem poroilu. V velikoast mi je, da so me poslanske kolegice in kolegi zadolili za pripravo tegaporoila.Pobuda Mladi in mobilnost pa eli poleg mobilnosti dosei e nekaj ir-ih ciljev. Eden od ciljev so hitreje spremembe olskih sistemov, vkljuno zreformo poklicnega izobraevanja in usposabljanja. Potem je treba pospe-iti uresnievanje Bolonjske reforme. Spremembe so potrebne tudi na trgudelovne sile, da bi bolj gladko sprejemal mlade, ko zakljuijo izobraevan-je. Eden vejih problemov sedanjega asa je, da izobraevalni sistemi inekonomske potrebe drube niso dovolj medsebojno povezani. Dogaja se,da tudijski programi ne sledijo zahtevam asa in kar lebdijo v nekem svo-jem zaprtem, odtujenem in samozadostnem svetu. rtve tega pa ste pred-vsem vi, mladi. V Evropski uniji je brez slube ogromno mladih. Skupaj jih 7
  • 7. je za trikratno tevilo prebivalcev Slovenije. To pa je e znak za alarm. In ta alarm je jasen signal odgovornim politikam, da ukrepajo na tem podro- ju tako na evropski ravni kot v posameznih dravah lanicah. Sedaj gre za vas mlade, ki ste skoraj izginili iz demografskih izkazov stare dame Evrope. Evropa potrebuje novega duha, ve idej, ve vizij, ve mladosti. Ve reform. Vesel sem, da vi mladi projektni managerji e izpostavljate prav to kultu- ro, s katero bi se morale bolj spoprijateljiti nae univerze. as stare, samo- zadostne, v iste bazine znanstvene discipline zaprte, v regijo zamejene in od dravnega prorauna in regulacije odvisne univerze se izteka. Sodob- ne univerze so fleksibilne in sposobne hitrega odziva. Odvisne niso zgolj od dravne avtoritete in njenega denarja, ampak imajo svoje vire, ki jih zaslu- ijo s prodajo know-howa. Zaradi vpetosti v globalno in ne le v lokalno okolje so bolj konkurenne. Najbolj pomembno pa je, da so njihovi diplo- manti hitro zaposljivi in da so si s sodelovanjem v raznih projektih pridobili vrsto ustreznih uporabnih kompetenc. Danes je pomembno zaznati zna- menja asa, ki ga ivimo, in se nanje odzvati. elim vam, da boste pri svo- jem tudiju in kasneje pri svojem delu uspeni in da boste e naprej razvi- jali to svojo paradigmo, ki je v korist dejavnemu posamezniku in drubi, temeljei na znanju. Dr. Milan Zver8