Ekonomika Eu Izpit

Ekonomika EU – izpitna vprašanja

01. UVOD IN BDP

1. Kako se razlikujejo: bruto domači in neto domači produkt, bruto domači in bruto nacionalni produkt, bruto domači produkt po tržnih cenah in bruto domači produkt po cenah faktorjev!

BDP (bruto družbeni produkt) oziroma bruto domači produkt – vrednost oziroma količina vseh dobrin in storitev, ki jih je posamezno gospodarstvo proizvedlo v določenem časovnem razdobju (ponavadi v 1 letu). Dobimo ga tako, da seštejemo produkte in storitve vseh produkcijskih enot posameznega gospodarstva. Enak je dodani vrednosti v osnovnih cenah, povečani za davke na proizvode in storitve in zmanjšani za subvencije (neto davkov na proizvode in storitve).

NDP – BDP zmanjšan za amortizacijo; NDP=BDP-A BNP – je BDP spremenjen (povečan/pomanjšan) za saldo faktorskih prilivov/odlivov.

Povečan za dohodek naših podjetij in državljanov v tujini in zmanjšan za dohodek tujih podjetij in tujih državljanov pri nas.

BDP po tržnih cenah – bruto produkt, merjen po dohodkih produkcijskih faktorjev. FAKTORSKA PLAČILA

BDP po cenah faktorjev – BDP po cenah faktorjev, zmanjšan za subvencije in povečan za posredne davke. Je vrednost vseh dobrin in storitev, ki se je oblikovala na trgu s strani ponudbe in povpraševanja.

2. Makroekonomski agregati so:poraba prebivalstva 490, dobički družb 80, davek na dobičke družb 35, amortizacija 65, državna poraba 170, prispevki za socialno varnost 120, socialni transferi prebivalstvu 150, plače 300, plačila obresti javnega dolga 15, bruto fiksne investicije 120, indirektni davki 160, neto izplačila obresti prebivalstvu 20, dohodnina 80, prihranki prebivalstva 40, saldo tekočega računa 20. Ugotovi vrednosti za: bruto domači produkt, neto investicije, razpoložljive dohodke prebivalstva, javno porabo, proračunski primanjkljaj, primarni primanjkljaj, javne prihodke, davke!

BDP = C + IB + G + E – U = 490 + 120 + 170 + 20 = 800

IN = IB – A = 120 – 65 = 55

Yd = C + S = 490 + 40 = 530

Javna poraba = G + socialni transferi + plačila obresti javnega dolga = 170 + 150 + 15 = 335

Davki = na dobičke družb + indirektni T + dohodnina = 35 + 160 + 80 = 275

Proračunski primanjkljaj = davki – javna poraba = 275 – 335 = 60

Primarni primanjkljaj = davki – (javna poraba – plačila obresti jav. dolga) = 275 – (335 – 15) = 45

Javni prihodki = davki + prispevki za soc. varnost = 275 + 150 = 395

~ 1 ~


02. GOSPODARSKA RAST

1. Koliko je k gospodarski rasti prispeval tehnološki napredek, če se je produkcija povečala za 6%, če je kapital rastel po 7%, zaposlenost po 2% in če smo v

tehnološki napredek ?

rQ = 0,06

rK = 0,07

rL = 0,02

a = 0,60

Cobb-Douglasova produkcijska funkcija

rA = rQ – a * rK – (1–a) * rL = 0,06 – 0,6 * 0,07 – (1–0,6) * 0,02 = 0,01 = 1%

Tehnološki napredek (A) je k rasti prispeval 1%.

2. Ekonomisti verjamejo, da je gospodarska rast neskončna. Zakaj? Kakšno je Vaše mišljenje?

03. UPORABA DRUŽBENEGA PRODUKTA1. Model odprtega gospodarstva je:Ct = 200 + 0.7*(Yt - Tt),It = 0.2 * Yt-1 - 500 * RtUt = 0.4 * YtTt = 0.3 * YtYt = Ct + It + Gt + Et - UtC-poraba prebivalstva, I-investicije, T-davki, G-državna poraba, U-uvoz, E-izvoz, R-obrestna mera inY-dohodki.(a) Določi endogene in ekonomsko politične spremeljivke modela?(b) Kaj vsebinsko pomenijo posamezni koeficienti in kaj se dogaja z bruto domačim produktom, če senjihove vrednosti povečujejo?(c) Izračunaj ravnotežni produkt, če je Yt-1 enako 1000, Rt = 0.04, Et=400 in Gt=250!(d) Izračunaj porabo prebivalstva, investicije, proračunski primanjkljaj ali presežek ter primanjkljaj alipresežek na tekočem računu!(e) Izračunaj multiplikator državne porabe in davčni multiplikator!

(a) Endogene: Ct, It, Ut, Tt, Yt (vsaka endogena spremenljivka ima eno enačbo in se enkrat pojavlja na levi strani sistema enačb).Ekonomsko politične: Gt, Rt (vrsta eksogenih spremenljivk, za katere predpostavljamo, da jih kontrolira gospodarska politika).

(b) 200 = avtonomno trošenje (življenjski minimum – trošimo, tudi če nič ne zaslužimo) a GDP

~ 2 ~


0,7 = b = mejna nagnjenost k trošenju (od vsakega evra potrošimo 70 centov) b GDP

0,2 = akcelerator, mejna nagnjenost k investicijam b GDP

500 = elastičnost investicij na obrestno mero, odvisnost investicij od obrestne mere R I GD

0,4 = u = mejna nagnjenost k uvozu u U (E-U) GDP

0,3 = davčna stopnja t T C

(Vpliv sprememb na BDP:

500 večanje manjša BDP, ker je negativni predznak

0,4 večanje manjša BDP, ker ima v enačbi Yt = Ct + It + Gt + Et – Ut negativni predznak

ostali koeficienti večajo BDP, če se večajo)

(c) Izračunaj ravnotežni produkt, če je Yt-1=1000, Rt=0,04, Et=400 in Gt=250! Yt = 200 + 0,7*(Yt – 0,3 Yt) + 0,04*1000 – 500 * 0,04 + 250 + 400 – 0,4 * Yt

Yt (1 – 0,7 + 0,21 + 0,4) = 200 + 40 - 20 + 250 + 400

Yt * 0,91 = 870

Yt = 870 / 0,91 multiplikator gospodarstva 1 / 0,91 = 1,1

Yt = 956,04

d)

Poraba prebivalstva: Ct = 200 + 0,7 (Yt - Tt)

Ct = 200 + 0,7Yt – 0,7Tt

Ct = 200 + 0,7Yt - 0,7 (0,3Yt )

Ct = 200 + Yt (0,7 – 0,21)

Ct = 200 + 0,49Yt

Ct = 764* tukaj ne vem ali se uporabi to formulo (in tudi za vsa nadaljnja vprašanja ali je treba uporabi ta dolgo Y = C +….) Ne glede na to so odg. na ostala vprašanja samo premetavanje enačb. Kako se računa tekoči račun pa ne vem.

Primanjkljaj:

T – G = Proračunski primanjkljaj/ presežek = 0,3Y - 250 = 95,3.

~ 3 ~


(e) ????Yt = Ct + It + Gt + Et – Ut = 200 + 0,7 * (Yt – Tt) + 0,04 * Yt-1 – 500 * Rt + Gt + Et – 0,4 * Yt

Yt = 200 + 0,7*Yt – 0,7*0,3*Yt + 0,04*Yt-1 – 500*Rt + Gt + Et – 0,4*Yt

Yt * (1 – 0,7 + 0,21 + 0,4) = 200 + 0,04*Yt-1 – 500*Rt + Gt + Et

Yt * 0,91 = 200 + 0,04*Yt-1 – 500*Rt + Gt + Et

Yt = 200/0,91 + 0,04/0,91*Yt-1 – 500/0,91*Rt + 1/0,91*Gt + 1/0,91*Et

Multiplikator državne porabe:

m = 1/0,91 = 1,1

???

Mdp = 1 / (1 - b + b t) = 1 / (1 - 0,7 + 0,7 . 0,3) = 1 / 0,51 = 1,96

Md = -b / ((1-b) + b*t) (po podatkih iz pravo.psilon)

Md = -0,7/(0,3 + 0,7* 0,3) = 1,37

2. Enačba trošenja prebivalstva je C = 20 + 0.8 Y.(a) Kolikšen je ravnotežni produkt, če je trošenje prebivalstva edina oblika končne porabe?.(b) Avtonomno trošenje se je dvignilo za 20. Izračunaj novo ravnotežje, nariši in razloži.(c) Mejna nagnjenost k trošenju se je znižala na 0.75. Kolikšen je ravnotežni produkt pred in popovečanju trošenja in zakaj?

(a) Y = CC = Y = 20 + 0,8 Y

Y*(1 – 0,8) = 20

Y = 100

(b) Δa = 20 a = 40 C = 40 + 0,8*Y

C Y2

Y1

a2 a1

Y

Y = C = 40 + 0,8*Y

Y*0,2 = 40

~ 4 ~


Y = 200

Y = 40 / (1 - 0,8)

Y = 200

Avtonomno trošenje se je povečalo (neodvisno od povečanja dohodka), to premakne funkcijo trošenja vzporedno navzgor. V zaprtem uravnoteženem gospodarstvu, kjer velja C = Y, to povzroči povečanje produkcije.

(c) b = 0,75 C = 40 + 0,75*YY = C = 40 + 0,75*Y

Y*0,25 = 40

Y = 160

38.

2. NAČIN: C = Y

Y = 20 + 0,75 Y Y = a / (1 - b)

0,25 Y1 = 20 Y1 = 20 / (1 - 0,75)

Y1 = 80 Y1 = 80

0,25 Y2 = 40 Y2 = 40 / (1 - 0,75)

Y2 = 160 Y2 = 160

Mejna nagnjenost k trošenju, ki pove kolikšen del dohodka bom porabila poleg avtonomnega trošenja, se je zmanjšala, s tem pa se je zmanjšala tudi celotna poraba in s tem produkt.

3. Vrednostni papir je pri obrestni meri 4% stal 2000 evrov. Obrestna mera se je dvignila na 5%.(a) Kolikšna bo cena vrednostnega papirja ?(b) Prikaži grafično s trgom kapitala in trgom vrednostnih papirjev!(c) Razloži mehanizem!

a) c0 = D / i0 c = cena; D = donos; i = obrestna mera

2000 = D / 0,04

D = 80

c1 = D / i1 = 80 / 0,05 = 1600

~ 5 ~


b)

c) Razloži mehanizem!

Kdor ponuja (prodaja) vrednostni papir, povprašuje po kapitalu s čim nižjo obrestno mero, da bo lažje plačal obresti. Kdor ponuja kapital, povprašuje po vrednostnih papirjih s čim nižjo ceno in čim večjo obrestno mero, da bi imel od posojanja kapitala čim večji donos. Povečano povpraševanje po kapitalu dvigne obrestno mero, hkrati pa zniža ceno vrednostnega papirja (povečana ponudba vrednostnih papirjev), ker ima njegov imetnik pri posojanju kapitala enak donos pri manjši posojeni količini kapitala. Kot za vsako dobrino tudi kapitalu in papirjem večje povpraševanje dviguje, večja ponudba pa niža ceno.

4. Kako je sestavljena plačilna bilanca?

Sestavljena je iz dveh osnovnih računov:

tekoči račun, kapitalski in finančni račun,ki sta sestavljena še iz podbilanc:

TEKOČI RAČUN

1. BLAGO (uvoz/izvoz)2. STORITVE (uvoz/izvoz)3. DOHODKI (prejemki/izdatki)4. TEKOČI TRANSFERI (prejemki/izdatki)

KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN

~ 6 ~


1. NEPOSREDNE INVESTICIJE2. PORTFOLIO INVESTICIJE - NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE3. OSTALE NALOŽBE – KREDITI, KI JIH DAMO TUJCEM4. MEDNARODNE DEVIZNE REZERVE

Če imamo presežek pomeni, da je izvoz večji od uvoza, oziroma ponudba deviz je večja od povpraševanja. Če je denarna valuta podcenjena, pride do njene apreciacije. Pri primanjkljaju je stvar obrnjena – denarna enota depreciira. CB posreduje, saj v primeru presežka devize kupuje, v času primanjkljaja pa jih prodaja in tako vpliva na izenačenje ponudbe in povpraševanja.

04. ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA1. Opišite različne koncepte povezovanja v Evropi (vzroki, posledice, trenutno stanje).

Najprej med začetne ideje evropskega povezovanja štejemo t.i. ideje Evrope brez meja, kjer naj bi obstajala nadnacionalna sila, ki bi spoštovala razliko med ljudmi in tradicijami. Ta ideja izhaja iz dela »O monarhiiji«, katerega je napisal Dante Alighieri. Naslednjo idejo je oblikoval Friedrich Naumann leta 1915, in sicer je izhajal iz ideje Adama Smitha (delitve dela so omejene z obsegom trga). Naumann je trdil, da je za evropske države optimalno, da se pri tekmovanju na svetovnem trgu združijo. Leta 1926 je bil na Dunaju ustanovni kongres Evropskega gibanja. za začetno idejo evr.povezovanja je pomembna tudi misel, ki jo je leta 1946 izjavil Winston Churchill, da je partnerstvo med Francijo in Nemčijo prvi korak obnovitve evropske družine, saj se je kasneje izkazala za enega izmed temeljev Evropske unije. Istega leta je bila v Parizu ustanovljena Evropska federalistična unija.

2. svetovna vojna je prinesla begunce, lakoto, racioniranje in hladno vojno, zato sta bila leta 1944 v Bretton Woodsu ustanovljena IMF in WB. Leta 1947 je bil sprejet Marshallov plan, poimenovan po državnem sekretarju ZDA Georgu Marshallu, ki je bil sprejet aprila naslednje leto. Pogoj za pomoč je bil skupen nastop držav prejemnic pomoči. Prav tako je bil leta 47 v Ženevi ustanovljen GATT. Vendar pa je to leto globoko zaznamovala tudi ustanovitev Komiteja za evropsko gospodarsko povezovanje, ki ga je organiziralo 16 držav, bolje pa je poznan po imenu Pariška konferenca (CEEC). Njegova naloga je bila koordiniranje distribucije pomoči in spodbuda liberalizaciji trgovine ter je tako med leto 48-52 izvajal program v vrednosti 15 mrd. $, katerega največjega deleža so bile VB (23%), Francija (20%) in Nemčija (10%). V okviru slednjega so članice l.1948 ustanovile OEEC oziroma Organizacijo za evropsko ekonomsko sodelovanje, katerega ideja je temeljila na osnovi, da lahko liberalizacija trgovine poveča rast in pospeši industrializacijo. V tem letu pa je bila sklenjena med F, VB in Beneluksom Bruseljska pogodba.Leta 1949 sta bila rojen NATO in pod okriljem SZ t. i. SEV – Svet za vzajemno gospodarsko pomoč. Leto kasneje je bila ustvarjena EPU oziroma evropska plačilna unija. Nekaj časovnih obdobij kasneje, in sicer l.59, je bil ustanovljen Svet Evrope, leto zatem pa še Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Prvi ima na podlagi Londonske pogodbe sedež v Strasbourgu in skrbi za človekove pravice, svobodo medijev, zdravstvo, pravo in prevzema tudi humanitarno dejavnost. OECD je v bistvu preobrazba OEEC-a , ki je nastala na podlagi sporazuma med ZDA, VB, F, NEM leta 1960, v veljavo pa je stopil naslednje leto. Sporazum je bil razširjen s prvotnih 16 na 20 držav, vključno z ZDA in Kanado, njegov cilj pa je spodbuda gospodarskega razvoja manj razvitih držav, ki niso članice OECD. Sredstva za dosego ciljev naj bi bila svetovanje, izmenjava makroekonomskih informacij, napovedi in koordinacija ekonomskih politik. Slovenija je članica od julija 2010. Prevladal je minimalističen britansko – skandinavski koncept evropske integracije.

RAZVOJ RAZLIČNIH KONCEPTOV POVEZOVANJAPoznamo dva koncepta evropskega povezovanja: federalistično in medvladno sodelovanje. Tu se postavlja vprašanje globine evropskega povezovanja, saj gre pri federalizmu za nadnacionalne institucije, pri funkcionalizmu pa ima glavno vlogo medvladno sodelovanje, kjer države ohranijo svojo suverenost. Med medvladnimi iniciativami poznamo OEEC (1948), Svet Evrope (1949) in EFTA (1960). Na drugi strani pa ESPJ (1951) in EGS (1958) uvrščamo med federalistične iniciative. Med

~ 7 ~


slednjo uvrščamo tudi idejo o vzpostavitvi miru v Evropi z odpravo rivalstva med Nemčijo in Francijo ter regulaciji kapacitet ponudbe jekla v Zahodni Evropi.

Preferenčna liberalizacija v okviru EGS in EFTE se nadaljuje, tako da sta carinska unija EGS in območje proste trgovine v okviru EFTE oblikovana do leta 1968. Po vstopu držav EFTE v EGS vodijo »diskriminatorni« učinki – učinek preusmeritve trgovine – do novih političnih pritiskov. Trg EGS postane večji in raste hitreje, vendar pa so izvozniki iz držav članic EFTE v čedalje slabšem položaju, zato pride kmalu do razmišljanja o prvi širitvi EGS. In sicer je med prvimi državami vložila drugo prošnjo za članstvo v ES VB maja 1967, na podlagi pomembnega gospodarskega razloga, kot je dostop do velikega, bogatega in rastočega trga. Poleg VB so za vstop prosile tudi Danska, Irska in Norveška. Na drugi strani se je VB soočala s problemom pri plačilni bilanci, saj je ta trpela primanjkljaj. Leta 1972 je bil podpisan sporazum o vstopu omenjenih 4 prosilk v ES, ki velja od 1. januarja 1973.

2. Opišite vzroke, ki so privedli do nastanka ESPJ, EGS in Euratoma.Evropske države so se začele povezovati na podlagi različnih idej, tako naj bi bilo med drugimi za evropske države optimalno, da se združijo zaradi tekmovanja na svetovnem trgu. Na drugi strani je Winston Churchill trdil, da je partnerstvo med Francijo in Nemčijo – dvema večnima konkurentkama oziroma sovražnicama – prvi korak obnovitve evropske družine, in je vključitev teh dveh v neko skupnost poudarjal kot nujen pogoj. Predvsem pa je bil najpomembnejši vzrok 2. svetovna vojna in vrnitev Nemčiji položaj velike sile, vendar pa hkrati preprečiti, da bi ponovno ogrožala mir v Evropi. Ideje povezovanja so zapisali Robert Schuman in francoski zunanji minister ter Jean Monnet v t. i. Schumanovem planu, kjer je sta bila kot glavna vzroka izpostavljena odprava rivalstva med Nemčijo in Francijo – vzpostavitev miru v Evropi – ter na gospodarski strani regulacija kapacitet ponudbe jekla v Zahodni Evropi. Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena aprila 1951 v Parizu, in sicer med Francijo, ZRN, Italijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburgom. Bistvo sporazuma je bila vzpostavitev enotnega trga za premog in jeklo, kjer je regulacijo je na tem trgu opravljala Visoka oblast (High Authority), zvezo z vladami pa ima preko Sveta ministrov. Visoka oblast pospešuje investicijske programe, oblikuje sistem produkcijskih kvot in razveljavlja morebitne kartelne sporazume. ESPJ je bila podpisana za obdobje 50 let, z začetkom veljave 23. junija 1952, in je tako leta 2002 prenehala veljati.Evropska gospodarska skupnost (EGS) je nastala leta 1957 z Rimsko pogodbo, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, na podlagi ideje oziroma zaradi ugodnih rezultatov ekonomske integracije držav Beneluksa. Leto pred ustanovitvijo je bilo na sestanku ministrov šesterice ESPJ sprejeto Spaakovo sporočilo, ki je vsebovalo učinke integracije na področju premoga in jekla, prometa in energije. RP je začela veljati 1. januarja 1958. Njeni cilji so gospodarska razvoj, življenjski standard, zaščita okolja, solidarnost med članicami in enakost med spoloma. Sredstva za dosego ciljev so štiri svobode gibanja (blaga, oseb, storitev in kapitala), skupna trgovinska politika, skupna kmetijska in prometna politika… Rimski sporazum je skupaj z EGS ustanovil tudi Evropsko skupnost za atomsko energijo (Euratom), ki je bila prav tako sklenjena za nedoločen čas. Njena naloga je pospešitev razvoja nuklearne industrije in uporaba nuklearne energije v miroljubne namene.

3. Oblikovanje carinske unije (kdaj, kdo, kako).Do julija 1968 so odpravljene vse carine oziroma ovire v menjavi med članicami ES in so uvedene skupne carine za menjavo s tretjimi državami in tako se je oblikovala carinska unija. Višina carinskih stopenj je bila določena kot povprečje med najvišjimi (običajno francoske) in najnižjimi (običajno nizozemske). Z nekaterimi državami izven Evrope so sklenjeni »posebni sporazumi«, tako je bilo leta 1963 slednjih sklenjenih z 18 afriškimi državami. Carinska unija

~ 8 ~


se financira prispevki članic – od 1970 dalje vsaka članica prispevala 1% pobranega davka na dodano vrednost, iz davka na uvoz hrane ter skupnih carin.

4. Širitve ES (EU).Maja 1967 je VB vložila drugo prošnjo za članstvo v ES, saj je želela dostop do velikega, bogatega in rastočega trga, vendar je obstajal problem britanski plačilni bilanci oziroma njenem primanjkljaju. Za vstop prosijo tudi Danska , Irska in Norveška in tako je bil leta 1972 podpisan sporazum o vstopu VB, Danske, Irske in Norveške v ES, ki je začel veljati 1. januarja 1973. Sledilo je petletno tranzicijsko obdobje, medtem so Norvežani na referendumu članstvo v ES zavrnili, VB in Danska pa izstopita iz EFTE. EGS je sklenila bilateralne sporazume o prosti trgovini s preostalimi članicami EFTA o svobodni menjavi industrijskega blaga. Britanci so leta 1975 na referendumu članstvo v ES potrdili, istega leta pa je EGS razširila sporazum o »posebnih odnosih« z državami izven Evrope na več afriških, pacifiških in karibskih držav. 2. širitev ES se je zgodila leta 1981 s pridružitvijo Grčije, in tako je EU takrat sestavljalo 10 držav članic. Naslednja širitev leta 1986 je obsegala pridružitev Španije in Portugalske, leta 1993 pa je padla odločitev o širjenju Skupnosti na Vzhod. Leta 1991 je Evropski svet v Maastrichtu sprejel dogovor o EU, kjer je bil med drugim izraz EGS zamenjan z ES. Maastrichtska pogodba je uveljavljena novembra 1993 in 4. širitev ES je leta 1995 z vstopom Avstrije, Finske in Švedske. Naslednja širitev zahteva reformo institucij, tako je bila sprejeta Amsterdamska pogodba (1997), Pogodba iz Nice (2000) in Pogodba o Ustavi za Evropo (junij 2004) ter kasneje (2007) še Reformna (Lizbonska) pogodba. Rekordna največja širitev na 25 članic je uresničena maja 2004, ko se EU pridruži novih 10 držav članic, in sicer Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Sedaj EU obsega 27 držav članic, saj se je članstvo leta 2007 razširilo še na Romunijo in Bolgarijo.

05. in 06. TEORIJA IN UČINKI EKONOMSKE INTEGRACIJE1. Stopnje gospodarske integracije držav; katere so in kaj so njihove značilnosti?1) Območje preferenčne trgovine: zmanjšanje oz. delna ukinitev medsebojnih uvoznih dajatev za (nekatero) blago oziroma storitve

primeri: preferenčni sporazumi EU s sosednjimi državami, državami v razvoju

2) Območje proste trgovine: - opustitev uvoznih dajatev med DČ- opustitev količinskih omejitev med DČ- prost notranji promet blaga med DČ- vsaka DČ lahko uporabi lastne carinske stopnje proti 3. državam

primeri: EFTA – European Free Trade Agreement CEFTA – Central European Free Trade Agreement NAFTA – North American Free Trade Agreement BAFTA – Baltic Free Trade Area (1994 – 2004)

3) Carinska unija:- vse ovire za trgovanje med članicami so ukinjene- skupne zunanje carine

primeri: CARICOM – Caribbean Community and Common Market CAN – Andean Community

~ 9 ~


MERCOSUR – Mercado Común del Sur

4) Skupni trg:- carinska unija- prosto gibanje produkcijskih faktorjev- nacionalni zakonski in institucionalni okvir (davki, javna naročila in socialna politika)- nacionalna makroekonomska politika- transakcijski stroški, povezani z delovanjem podjetja zaradi deljenosti, institucionalnih preprek in gospodarske politike, ostajajo

primeri: EU-27 do 1992, od 1992 naj bi bila enotni trg

5) Ekonomska unija: - skupni trg- koordinacija, harmonizacija ali celo unifikacija gospodarske politike

primeri: EU-27

6) Ekonomska in denarna unija: skupna denarna politika primeri: članice EU, ki kot valuto uporabljajo evro (EU-16, od 2011 EU-17)

7) Politična unija:- unifikacija vseh ekonomskih politik- enotnost institucij, potrebnih za obstoj države (vlada, parlament…)

primeri: združitev Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije (1990)

2. Opišite posledice preferenčne liberalizacije trgovine (oblikovanja območja proste trgovine).»First best« predstavlja najboljšo možno ureditev in bi kot taka maksimirala svetovno blagostanje, vendar zaradi raznih (političnih…) ovir ni mogoča, zato je nujna uporaba »second best« rešitve – območje proste trgovine ali carinska unija lahko pomenita premik k prosti trgovini in povečata blagostanje.Posledice:

ustvarjanje trgovine (trade creation) – zamenjava dragih domačih produktov s cenejšimi produkti iz DČ

preusmeritev trgovine (trade diversion) – zamenjava cenejših produktov iz držav nečlanic z dražjimi iz DČ

sprememba blagostanja odvisna od tega, kateri učinek prevlada: ustvarjanje trgovine – vpliva na ostali svet preusmeritev trgovine – vpliva na ostali svet

večja učinkovitost proizvodnje kot posledica večje specializacije (v skladu z zakonom primerjalnih prednosti) zaradi liberalizacije trgov sodelujočih držav

povečanje proizvodnje zaradi izboljšanega izkoriščanja ekonomije obsega kot posledice povečanja trga

izboljšana pogajalska pozicija zaradi večje teže v mednarodnem prostoru, kar privede do izboljšanja pogojev menjave (nižje cene uvoženega blag, višje cene izvoženega blaga)

povečana konkurenca in večja učinkovitost

~ 10 ~


izboljšana obseg in kvaliteta produkcijskih faktorjev zaradi tehnoloških sprememb in konkurenčnih pritiskov

3. Opišite in grafično prikažite posledice oblikovanja carinske unije.Za carinsko unijo kot 3. fazo stopnje gospodarske integracije je značilno, da so opuščene uvozne dajatve med DČ in so uvedene skupne zunanje carine. Prav tako so opuščene tudi količinske omejitve med DČ in je tako vzpostavljen prost notranji promet blaga med DČ. V EGS je bila ustanovljena l. 1968. DA SA

c E F Q D T U G C I R

B A K L M N P SW

KRIVULJA PONUDBE: prosta trgovina (SW) enake carine proti vsem državam (BEQT) carinska unija A + B (BRQT)

CENOVNI UČINKI CARINSKE UNIJE: carinska unija držav A in B: C D > C > A

KOLIČINSKI: k4; k3< k4 < k5

- domača proizvodnja: k1

- uvoz: k1 k4 iz države B- potrošnja: k4

- k2 k3 preusmeritev trgovine- k1 k2, k3 k4 ustvarjanje trgovine

DOHODKOVNI: OCGk4 – plačilo potrošnikov za blagok1 JGk4 – plačilo uvoznikom iz države BOCJk1 – plačilo domačim proizvajalcem

4. Primerjajte posledice carin, količinskih omejitev (kvot), necarinskih ovir in subvencij na trgovino med državami.

(glej grafe ppt ali zvezek!) carine:

- davek na uvoženo/izvoženo blago/blago v tranzitu - ad valorem ali specifične (količinske)- funkcije: fiskalna, zaščitna- prohibitivna carina

kvote: fizična ali vrednostna količina blaga, ki se lahko uvozi ali izvozi v določenem obdobju, običajno enem letu

~ 11 ~


subvencije: - ekonomska korist oziroma finančna pomoč države z namenom spodbuditi želeno

aktivnost, vzdrževati cene na nizki ravni, obdržati nizko raven cen osnovnih produktov, ohraniti dohodke proizvajalcev strateških proizvodov, vzdrževati raven zaposlenosti, spodbuditi investicije, itd.

- zniža tržno ceno druge omejitve: standardi, tehnični predpisi…

UČINKI UVEDBE CARIN: potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota predhodnih učinkov) fiskalni učinek: povečanje prihodkov proračuna za AD*KL distribucijski učinek: višja cena è redistribucija dohodka od potrošnikov k (domačim)

proizvajalcem

UČINKI UVEDBE KVOT:- podobni učinki kot pri carinah- sprememba pri distribuciji dohodka potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota predhodnih učinkov) dohodkovni učinek: dohodek si v celoti “prilastijo” uvozniki (izjema: državna

prodaja dovoljenj) distribucijski učinek: višja cena è redistribucija dohodka od potrošnikov k (domačim)

proizvajalcem

UČINKI SUBVENCIJ: Subvencionirani ponudniki lahko ponudijo izdelke po nižji ceni. povečanje proizvajalčevega presežka povečanje izdatkov države ni vpliva na cenoè potrošniški dobiček ostane enak izguba učinkovitosti (izdatki države za subvencijo so višji od povečanja

proizvajalčevega presežka) diskriminacija tujih proizvajalcev

NECARINSKA OVIRA = katerikoli necarinski UKREP DRŽAVE, ki spremeni OBSEG ali SMER trgovine

subvencije, kvote, druge omejitve (non-tariff barriers - NTB) njihovi učinki analogni učinkom carin

RAZLIKE V PRIMERJAVI S CARINSKIMI OVIRAMI: povečujejo stroške uvoznikom (npr. stroški prilagajanja produktov, da ti ustrezajo

nacionalnim standardom) - ne ustvarjajo dodatnih prihodkov- izguba večja kot pri carinah ali plačljivih kvotah raven teh omejitev je lahko precej visoka, hkrati so zelo netransparentne (carinska

stopnja je objavljena) in težko merljive POSLEDICE ODPRAVE NECARINSKIH OMEJITEV:

- znižanje stroškov proizvodnje- večji učinek kot zmanjšanje/ukinitev carin, saj se nanašajo na večji obseg produktov

~ 12 ~


- bolj neposreden vpliv na doseganje ekonomije obsega kot znižanje (odprava) carinskih stopenj, saj omogočajo standardizacijo proizvodnje

5. Kako uspešna je integracija na področju trgovine z blagom oziroma s storitvami?SKUPNI TRG V EGS: 3. člen Pogodbe o EGS zahteval odpravo notranjih carin, kvot in drugih ukrepov z

enakim učinkom ter ovir prostemu pretoku oseb, storitev in kapitala carinska unija vzpostavljena leta 1968, nato se vzpostavljanje skupnega trga upočasni pojav novih oblik protekcionizma è prek “ukrepov z enakim učinkom” ENOTNI TRG definiran v 12. členu Enotnega evropskega akta (1987): “območje brez

notranjih meja, v katerem je zagotovljen prost pretok dobrin, oseb, storitev in kapitala”

dobrine, storitve, kapital in osebe naj bi se znotraj meja enotnega trga gibale tako, kot se premikajo med regijami ene države

PRIČAKOVANE KORISTI ENOTNEGA TRGA: znižanje cen povečana konkurenca è več inovacij, hitrejši razvoj produktov možnost izrabe ekonomije obsega oziroma ekonomije raznovrstnosti boljša alokacija resursov, povečanje produkta posameznih članic (pod pogojem polne

zaposlenosti faktorjev)ENOTNI EVROPSKI AKT: minimalna raven harmonizacije:

- harmonizacija omejena na področja: zdravje, varnost, okolje, varstvo potrošnikov- približevanje pravnega reda zadošča, da se razlike zmanjšajo na sprejemljivo raven

(direktive)- zdaj: NASPROTNO STALIŠČE (čim več uredb)

nadzor pojava morebitnih novih omejitev vzajemno priznavanje (uveljavljeno že v: Cassis de Dijon) razvoj evropskih standardov Podatki kažejo, da je integracija spodbudila trgovino med članicami EU na področju

blaga, medtem ko je na področju storitev ta spodbuda očitno nižja.

PROST PRETOK STORITEV:

predstavljajo skoraj 75 % dodane vrednosti svoboda ustanavljanja v drugi članici Societas Europaea svoboda izvajanja storitev v drugi članici Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu posebna zakonodaja: finančne storitve (bančništvo, zavarovalništvo, VP) è povezano s prostim pretokom

kapitala transport telekomunikacije TV, radijsko oddajanje priznavanje poklicnih kvalifikacij

6. Opišite in grafično prikažite posledice vzpostavitve prostega pretoka faktorja delo (kapital).(glej grafe v zvezku oz. na slidih) Odstranitev ovir gibanju dela (L) in kapitala (K) privede do:

~ 13 ~

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:376:0036:0068:SL:PDF

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:06:04:32001R2157:SL:PDF

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:06:04:32001R2157:SL:PDF


- premika K in L na območje, kjer lahko dosežeta najvišje nagrade, koristi- gibanje traja dokler se mejni produkt faktorja na celotnem območju ne izenači- številne (neekonomske) ovire gibanju faktorjev, zlasti dela, ostajajo PREDPOSTAVKE IN POSLEDICE: obstajata dva produkcijska faktorja (K, L) količina obeh je konstantna K nemobilen navzven, mobilen v uniji k1k2=k1*k2*

predhodni model ne pojasnjuje ustrezno dogajanja bližina ključnih trgov, mreže dobaviteljev, izobraženega dela… lahko spodbudi tako

kapital kot delo, da se premikata v isti smeri industrija se zato koncentrira na enem območju (Krugman & Venables, 1996)PROST PRETOK KAPITALA: pomen: prenos terjatev skozi finančne transakcije (ne pa premik delovnih sredstev kot

so stroji, vozila…) premik lažji kot pri delu uveljavljen leta 1990PRETOK KAPITALA:(priloga Direktive 88/361/EGS) neposredne naložbe naložbe v nepremičnine operacije z vrednostnimi papirji, s katerimi se normalno trguje na kapitalskem trgu operacije z enotami investicijskih skladov operacije z vrednostnimi papirji in drugimi instrumenti, s katerimi se normalno trguje

na denarnem trgu operacije na tekočih in depozitnih računih pri finančnih ustanovah krediti v zvezi s komercialnimi transakcijami ali nudenjem storitev, pri katerih

sodeluje rezident finančna posojila in krediti poroštva, druga jamstva in zastavne pravice prenosi pri izvedbi zavarovalnih pogodb osebni pretoki kapitala fizični uvoz in izvoz finančnih sredstev drugi pretoki kapitala

PROST PRETOK DELA pomen: posameznik se fizično premakne v drugo državo in tam izvaja delovne storitve motiv selitve: boljša služba odločitev posameznika, njegove družine številne omejitve (tudi znotraj države): - nepoznavanje zaposlitvenih možnosti- življenjski pogoji (družinsko življenje, šolanje otrok, izguba prijateljev)- stroški selitve 1968: opustitev delovnih dovoljenj, nedopustnost preferiranja domačih delavcev Program enotnega trga (1985): odprava omejitev za selitve družinskih članov

delavcev nizka mobilnost delavcev znotraj držav è še nižja v drugih državah

7. Kako uspešna je v EU integracija na trgu dela oziroma na trgu kapitala? OVIRE pri prostem pretoku dela:

~ 14 ~


UMETNO USTVARJENE:- institucije trga dela- problemi pri prenosu pokojninskih in socialnih pravic- nepopolno priznavanje poklicnih kvalifikacij- omejitve za državljane novih članic NARAVNE:- socialne, kulturne, jezikovne razlike- staranje delovne sile (starejši manj mobilni)

Vzroki slabih rezultatov (1996):- prezgodaj za srednjeročne rezultate (nekateri ukrepi niso bili izpeljani, drugim se

gospodarski subjekti še niso prilagodili, tretji še nimajo učinkov)- ni dovolj podatkov za analizo- ločevanje različnih učinkov težavno Stanje v letu 2009: - implementiranih 95 % direktiv s področja enotnega trga- najslabše: članice denarne unije

Dobrine, storitve, kapital in osebe naj bi se znotraj meja enotnega trga gibale tako, kot se premikajo med regijami ene države, vendar OMEJITVE OSTAJAJO IN BODO OBSTAJALE ŠE NAPREJ. Evropska komisija je sprejela Akt o enotnem trgu (The Single Market Act), ki obsega 50 ukrepov in je del strategije EU 2020. Ocenjujejo, da naj bi izvedeni ukrepi (po konzervativni oceni) v naslednjih desetih letih povečali BDP za 4 %, vendar tovrstne ocene niso najbolj zanesljive.

07. EKONOMSKA POLITIKAGlejte točko 13.

08. NERAVNOTEŽJA V GOSPODARSTVU1. Razloži povezavo med agregatno krivuljo ponudbe in inflacijskimi pričakovanji ter agregatno krivuljo povpraševanja in količino denarja!Povezava med agregatno krivuljo ponudbe in inflacijskimi pričakovanji (levi graf):

Inflacijsko pričakovanje je stopnja inflacije, ki jo pričakujejo GO subjekti glede na GO pokazatelje prejšnjega razdobja. Zaradi visoke pričakovane stopnje inflacije producenti pričakujejo, da bodo šle cene navzgor, zato že sedaj zmanjšajo ponudbo (=zmanjšanje agregatne ponudbe) z namenom, da bi kasneje več prodali, posledično pa se že sedaj dvignejo cene.

~ 15 ~

i

LM LM1

IS1IS Y


Povezava med agregatno krivuljo povpraševanja in količino denarja (desni graf):

C S1

S C1

C

Q

Povečanje državnih izdatkov bo premaknilo IS krivuljo v desno, kar bo zvišalo obrestno mero in družbeni produkt. Krivulja agregatnega povpraševanja se pomakne v desno.

Povečanje ponudbe oziroma količine denarja s strani CB premakne LM krivuljo v desno, kar zniža obrestno mero (izniči dvig obrestne mere, ki je nastal zaradi premika IS krivulje) in spet poveča družbeni produkt, prav tako pa je večje tudi investicijsko in agregatno povpraševanje.

2. Razloži razliko med inflacijo povpraševanja in inflacijo ponudbe oziroma stroškov z enostavnim grafikonom. Kakšne so možnosti gospodarske politike pri preprečevanju inflacije?

Inflacija povpraševanja: izhaja iz povečanja agregatnega povpraševanja in jo lahko preprečujemo z denarno politiko. Imamo 2 možnosti: 1. upočasnimo rast agregatnega povpraševanja (ciljamo na katerikoli faktor agregatnega povpraševanja), 2. CB

~ 16 ~


napove, da se bo inflacija zmanjšala, kar vpliva na inflacijska pričakovanja.

Inflacija ponudbe: izhaja iz zmanjšanja agregatne ponudbe in jo preprečujemo z dohodkovno politiko, in sicer tako, da oviramo rast plač.

09. POLITIKA KONKURENCE, INDUSTRIJSKA POLITIKA, EKONOMIKAINTERVENCIJE1. Grafično prikažite in opišite možne učinke združitve podjetij na trg.ZDRUŽITVE IN PREVZEMI:1.) P=AC2.) AC è AC’ P è P’3.) SPREMEMBA POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA: -a-b4.) SPREMEMBA PROIZVAJALČEVEGA PRESEŽKA: + a+c5.) NETO UČINEK: -b+c è enoznačen odgovor glede spremembe učinkovitosti ni vedno mogoč

Evropska komisija zavrne le okoli 1% prijavljenih združitev

2. Grafično prikažite in opišite posledice, ki jih je imela na skupni trg pogodba o ekskluzivnidistribuciji, sklenjena v primeru Nintendo. (graf!)V primeru Nintendo je šlo za ekskluzivno distribucijo oziroma teritorialno razdelitev trga. Za slednjo so potrebni naslednji pogoji:

1. ponudnik mora biti monopolist2. mora biti sposoben razdeliti trg na podtrge z različno elastičnostjo D

3. med temi trgi ni komunikacijeNintendu in njegovim sedmim distributerjem je bila naložena kazen v višini 168 mio € s strani Komisije oziroma 119 mio € (Sodišče, 2009).

3. Opišite razloge za in proti vodenju industrijske politike.RAZLOGI ZA:

obstoj tržnih nepopolnosti:- javne dobrine- nekonkurenčni trgi- eksternalije - informacijska asimetrija

časovni horizont zasebnega sektorja je prekratek država lahko da sredstva na razpolago v kriznih trenutkih industrijska politika olajša prilagajanje gospodarstva na bolj pravičen način vitalna področja (kmetijstvo)

~ 17 ~


država se lahko z industrijsko politiko odziva na industrijske (in druge ekonomske) politike drugih držav

zaščita mlade industrije strateška industrijska politika (“nacionalni šampioni”, panoge, ki omogočajo spill-over

učinke) ustvarjanje industrijskih aglomeracij končni cilj: izboljšanje življenjskega standarda

RAZLOGI PROTI: interesne skupine lahko industrijsko politiko izrabijo za lastne interese in ne v javno

korist preprečuje prilagajanje, namesto da bi ga spodbujala ustvarja tržne distorzije povzroča negativne eksternalije

4. Izračunajte vrednosti kazalnikov koncentracije K5 in HHI za trg s sedmimi ponudniki, ki imajo naslednje tržne deleže:A - 20 %, B - 20%, C – 20 %, D – 20 %, E – 10 %, F – 5 %, G – 5 %.Pojasnite za kakšno tržno stanje gre.????

koeficient K5 ,%:0 > K5 ≤ 100

K5 = 20 + 20 + 20 + 20 + 10 = 90 0 > 90 ≤ 100

Herfindahl-Hirschmannov indeks (HHI), %: 0 > HHI ≤ 100001000 ≤ HHI<1800 è zmerna koncentracijaHHI >1800 è visoka koncentracija

HHI = 400 + 400 + 400 + 400 + 100 + 25 + 25 = 1750 1000 ≤ 1750 < 1800 zmerna koncentracija

5. Opišite posledice monopolnega položaja na trgu in opredelite, katere določbe Pogodbe o delovanju EU oziroma sekundarni pravni viri potencialno sankcionirajo ta položaj oziroma preprečujejo njegov nastanek. (graf v zvezku in ppt)

OBLIKOVANJE MONOPOLA: zloraba OLIGOPOLNEGA, DUOPOLNEGA tržnega položaja premalo ponudnikov, otežen vstop na trg, nehomogenost proizvodov, negibljivost

povpraševalcev 2) sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence (kartel):

- določitev minimalne cene ali maksimalne količine

- regionalna razdelitev trga

VZROKI NASTANKA (Varian, 2003):- veliko povpraševanje v primerjavi z obsegom produkta, ki minimizira povprečne

stroške (lahko povsem tehnološko vprašanje; naravni monopol)- dogovor podjetij o znižanju obsega proizvodnje s ciljem zvišanja cen in dobička

(kartel) PROBLEM: zloraba monopolnega položaja

~ 18 ~


POSLEDICE: PROIZVODNI UČINEK: k2èk1 PRENOS POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA (DISTRIBUCIJSKI UČINEK) MRTVA IZGUBA monopolni ponudnik lahko vpliva na tržno ceno ponudbo povečuje do izenačenja njegovih mejnih stroškov s povprečnimi stroški è

maksimalen dobiček v monopolu je produkcija manjša, cena pa višja kot v popolni konkurenci monopol zmanjšuje blaginjo in ne izgine sam ne povečuje učinkovitosti pospeševanje inovativnosti

DOLOČBE PDEU OZ. SEKUNDARNI VIRI:Pravo EU nudi zaščito pred:1. ravnanji domačih gospodarskih subjektov (101.-102. člen PDEU)2. dejanji države (106.-108. člen PDEU)3. zunanjo (nepošteno) konkurenco (207. člen PDEU)

1. PROTIKONKURENČNA RAVNANJA DOMAČIH GOSP. SUBJEKTOV: zloraba OLIGOPOLNEGA, DUOPOLNEGA tržnega položaja è oblikovanje

MONOPOLA prepoved vseh sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in

usklajenih ravnanj, ki bi lahko prizadela trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu (101. člen PDEU)

… zlasti so prepovedani sporazumi, ki:(a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;(b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;(c) določajo razdelitev trgov in virov nabave;(d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj;(e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.2. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični.3. V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe odstavka 1 ne uporabljajo za:- sporazume ali skupine sporazumov med podjetji,- sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj, in- usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi, in ki:(a) zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne;(b) takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.

prepoved zlorabe prevladujočega položaja enega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med državami članicami (102. člen PDEU)

è ustvarjanje MONOPOLNEGA tržnega stanja in potenciala za ZLORABO PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA

è koncentracije: Uredba ES/139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij; 2. člen: 2. Koncentracija, ki ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasiza združljivo s skupnim trgom.3. Koncentracija, ki bi bistveno ovirala učinkovito konkurencona skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica

~ 19 ~


ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasiza nezdružljivo s skupnim trgom.

2. PROTIKONKURENČNA RAVNANJA DRŽAVE: 106. člen PDEU:

Države članice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodb, zlasti iz člena 18 (nediskriminacija glede na državljanstvo) in členov 101 do 109.

Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije.

Komisija zagotovi uporabo določb tega člena in po potrebi na države članice naslovi ustrezne direktive ali sklepe.

107. člen PDEU: Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli

vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

3. VARSTVO PRED ZUNANJO (NEPOŠTENO) KONKURENCO: namenjena zaščiti trga pred produkti, ki nanj vstopajo na dumpinški način oziroma

zaradi subvencij matične države tovrstna ravnanja prepovedana že v VI. členu GATT del skupne trgovinske politike:

- 207/1 člen PDEU:Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj,

sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine, tuje neposredne naložbe, doseganje enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaščite, na primer pri dumpingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije.

Uredba ES/384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti

1. člen: (1) Protidumpinška dajatev se lahko uporabi za vsak dumpinški izdelek, čigar sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.(2) Izdelek šteje kot dumpinški, če je njegova izvozna cena pri izvozu v Skupnost manjša kot primerljiva cena podobnega izdelka, ki se pojavlja v običajnem poteku trgovanja, uveljavljenim za državo izvoznico.

Uredba ES/597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti 1. člen: Izravnalna dajatev se lahko uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali

posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.

6. Kartel – vzroki, posledice, načini njegovega delovanja. (graf!) VZROKI IN NAČINI DELOVANJA: sporazum o eliminiranju (=ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti) ali omejevanju

konkurence, ki je možen pri duopolu in oligopolu (tipičen primer: dogovor podjetij o znižanju obsega proizvodnje s ciljem zvišanja cen in dobička)

ko je oblikovan, lahko učinkuje kot monopolno podjetje, ki maksimira profit tako, da ponudnik vodi samostojno prodajno politiko, pri tem se lahko 1) odziva na ravnanje drugih ponudnikov:

- de facto kartel (usklajeno ravnanje) - cenovno/količinsko vodstvo (price/quantity leadership)è zloraba

prevladujočega položaja?

~ 20 ~


- cenovna vojna (plenilske cene; predatory pricing) 2) ali pa ne (monopolist): značilno, da je premalo ponudnikov ali en sam, otežen je

vstop na trg, nehomogenost proizvodov, negibljivost povpraševalcev- določitev minimalne cene ali maksimalne količine- regionalna razdelitev trga

oblike:- delitev količin

- bistven problem: določitev količine posameznega ponudnika - vsak ponudnik je motiviran za goljufijo (želi ponuditi večjo količino od

dogovorjene)- geografska delitev trga POGOJI za teritorialno delitev trga: (primer Nintendo)1. monopolist2. sposoben razdeliti trg na podtrge z različno elastičnostjo D

3. med trgi ni komunikacije

7. Opišite in grafično prikažite učinke, ki jih imajo državne subvencije na trg. Zakaj so lahko sporne z vidika prava EU?

UČINKI: subvencionirani ponudniki lahko ponudijo izdelke po nižji ceni povečanje proizvajalčevega presežka povečanje izdatkov države ni vpliva na cenoè potrošniški dobiček ostane enak izguba učinkovitosti (izdatki države za subvencijo so višji od povečanja

proizvajalčevega presežka) BREZ SUBVENCIJ:

Ok1 – domača proizvodnjak1k3 - uvoz

2. SUBVENCIJE:Ok2 – domača proizvodnjak2k3 - uvoz

3. OBSEG SUBVENCIJE

Subvencije so lahko sporne z vidika prava EU ne samo zaradi diskriminacije tujih proizvajalcev, ampak tudi zaradi intervencije države, ki vodi v tržno distorzijo (=natrganje ali pretrganje ovojnice in vezi). Po 107. členu je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, razen če Pogodbi ne določata drugače. Ločimo pomoči, združljive s skupnim trgom (npr. pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov ter pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki), in pomoči, pogojno združljive s skupnim trgom (npr. pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika).

UČINKI SUBVENCIONIRANJA IZVOZA NA DRŽAVO UVOZNICO:

~ 21 ~


BREZ SUBVENCIJ:

Ok1 – domača proizvodnja

k1k3 - uvoz

SUBVENCIJE:

Ok2 – domača proizvodnja

k2k3 - uvoz

POVEČANJE POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA, ZMANJŠANJE PROIZVAJALČEVEGA PRESEŽKA, NETO UČINEK: pozitiven

Pravo EU nas varuje tudi pred zunanjo (nepošteno) konkurenco, ki je namenjena zaščiti trga pred produkti, ki nanj vstopajo na dumpinški način oz. zaradi subvencij matične države. Tovrstna ravnanja so sicer prepovedana že v VI. členu GATT, varstvo pa je urejeno kot del skupne trgovinske politike. Uredba ES/597/2009 govori o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Uvaja izravnalno dajatev, ki se lahko uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo. Slednja pomeni, razen če ni drugače določeno, znatno škodo za industrijo Skupnosti ali le grožnjo za nastanek le-te, ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije in se razlaga v skladu z določbami člena 8.

10., 11. in 12. DENARNI SISTEM IN POLITIKA1. Za koliko se poveča količina denarja v obtoku, če Evropska centralna banka odkupi za 10 milijard evrov ameriških dolarjev; če je razmerje med gotovino in depoziti na vpogled 0.2, stopnja obvezne rezerve 0.10 in prostovoljne rezerve 0.05? Za koliko se poveča gotovina in za koliko depoziti na vpogled?

H = 10 mrd €

g = G / DD = 0,2

r = 0,10

e = 0,05

M1 = (1 + g) / (g + r + e) * H = 34,3 mrd € Količina denarja v obtoku se poveča za 34,3 mrd €. M = G + D

G/D = 0,2 G = 0,2D

M = 0,2D + D = 1,2D 34,3 = 1,2D D = 28,9 G = M – D = 34,3 – 28,9 = 5,7

D = 28,9 mrd EUR, G = 5,7 mrd EUR.

~ 22 ~


2. Definirajte denarne agregate!Denarni agregati so:

M0 = primarni denar = gotovina + obvezne rezerve + prostovoljne rezerve (gotovina+depoziti bank pri centralni banki)M1 = denar = gotovina + depoziti na vpogled, vpogledne vlogeM2 = širši denar = M1 + vezani depoziti, nevpogledne vlogeM3 = obveznosti poslovnih bank = M2 + devizni depoziti (vloge v tuji valuti)

M0 = G(gotovina) + RR(obvezne rezerve) + ER (neobvezne rezerve)M1 = G(gotovina) + DD (vpogledne vloge)

REGULIRANJE PONUDBE DENARJAM1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER)če definiramo g=G/DD, r=RR/DD in e=ER/DD in delimo enačbo z DD dobimo M1/M0=(G/DD+DD/DD)/(G/DD+RR/DD+ER/DD)M1/M0 = (1+g)/(g+r+e)denarni multiplikator g –razmerje med gotovino in vpoglednimi vlogami (prebivalstvo)r – stopnja obvezne rezerve (BS)e – stopnja dodatne rezerve (banke)M1 = (1+g)/(g+r+e)*M0

3. Razložite povezavo med obrestno mero, transakcijskem in likvidnostnim povpraševanjem po denarju ter obrestno mero, varčevanjem in investicijskim povpraševanjem!

4. Razmerje med gotovino in depoziti je 0.5, stopnja obvezne rezerve je 0.2. Denarja je za 60 mrd. evrov, primarnega denarja za 30 mrd.(a) Koliko je gotovine in koliko depozitov na vpogled?(b) Kolikšna je obvezna rezerva in kolikšne so dodatne rezerve bank?(c) Centralna banka je z nakupom tujega denarja povečala primarni denar za 3 milijarde evrov in obenem dvignila stopnjo obvezne rezerve na 0.25. Kakšni so odgovori na (a) in (b), če se je denarni multiplikator istočasno znižal na 1.80, razmerje med gotovino in depoziti pa na 0.4?

depoziti na vpogled=DD (demand deposits)

G = 0,5DD

M1 = G + DD = 0,5DD + DD = 1,5DD DD = M1/1,5 = 60/1,5 = 40

G = M1 – DD = 60 – 60/1,5 = 20

b)

obvezna rezerva=RR, dodatna (presežna) rezerva=ER

M0 = G + RR + ER

RR = r*DD = 0,2*40 = 8

~ 23 ~


ER = M0 – G – RR = 30 – 20 – 8 = 2

e = ER/DD = 2/40 = 0,05

Centralna banka je z nakupom tujega denarja povečala M0 za 3 mrd evrov in dvignila stopnjo obvezne rezerve na 0,25. Denarni multiplikator se je znižal na 1,80, razmerje med gotovino in depoziti pa je 0,4. Kakšni so odgovori na (a) in (b)?

m = M1/ M0 = (1+g) / (g+r+e) *M0 M1 = (1+0,5)/(0,5+0,25+0,05)*33 = 61,9 mrd €

M0 = 30 + 3 = 33 mrd €

m = M1/Mo = 61,9/33 = 1,88

r = 0,25

g = 0,4

G = 0,4DD

M1 = G + DD = 0,4DD + DD = 1,4DD DD = M1/1,4 = 61,9/1,4 = 44,2 mrd €

G = M1 – DD = 17,7 mrd €

b)

M0 = G + RR + ER

RR = r*DD = 0,25*44,2 = 8,8 mrd €

ER = M0 – G – RR = 33 – 17,7 – 8,8 = 7,1 mrd €

5. Na kratko opišite zgodovino denarnega povezovanja v Evropi. 1865-1878 (formalno do 1924): Latinska denarna unija, bimetalizem

članice: Švica, Belgija, Francija, Italija; Grčija (1968) 1875-1924: Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska 1921-1999: Belgijsko-luksemburška monetarna unija 1950-1955: Evropska plačilna unija (v okviru OEEC) 1957: Pogodba o EGS cilj denarne unije še ni omenjen, države so članice sistema

Bretton Woods s trdnimi deviznimi tečaji, predvideno zgolj usklajevanje monetarnih politik članic (105. člen)

1969-1979: 2 pogleda na monetarno povezovanje: monetaristični (Barre): takojšnja uveljavitev nepreklicno fiksnih tečajev med

valutami ekonomistični (Schiller): predhodna koordinacija ekonomskih sistemov

- Wernerjevo poročilo (1970: kompromis med obema pogledoma):1. stopnja (71-74): koordinacija fiskalne politike, zmanjšanje meja nihanja deviznih tečajev članic

~ 24 ~


2. stopnja (74- ): odprava ovir za prost pretok kapitala, počasna odprava nihanja deviznih tečajev, tesnejša koordinacija kratkoročnih gospodarskih politik, ter proračunskih in fiskalnih ukrepov3. stopnja (najkasneje 1980): nepreklicno fiksiranje deviznih tečajev, konvergenca ekonomskih politik, ustanovitev Sistema centralnih bank ES (po zgledu Federalnih rezerv) in uvedba skupne valute

- 1. januarja 1971 se začne vzpostavljanje denarne unije po Wernerjevem predlogu- borzni špekulanti zamajejo evropske valute- ZDA 15. avgusta 1971 enostransko oznanijo prenehanje veljavnosti sporazuma iz

Bretton Woodsa- ± 2,5 nihanje valut glede na dolar- naftna kriza, gospodarska kriza- evropska »denarna kača« (april 1971):

nihanja tečajev glede na dolar: največ 2,25 % odstopanje od centralne paritete kača v tunelu: determinira ga dolar in največ 4,5 % nihanje tečajev med

valutami držav članic ES Svet ministrov že marca 1973 odločil, da centralne banke niso več obvezane

braniti nihanja tečajev Skupnosti glede na dolar (tečaj postane drseč) »kača brez tunela« nevarnost borznih špekulacij

- 2 skupini držav: ZRN, Danska, Beneluks+ Norveška: trdni devizni tečaji Francija, Italija, VB, Irska: drseči devizni tečaji

- pretirano tiskanje denarja, visoka inflacija, proračunski primanjkljaj, razvrednotenje vrednosti valut, socialni pretresi, visoka brezposelnost

- od 3 Wernerjevih stopenj niti druga ni nikoli zaživela 1979: Evropski denarni sistem (European Monetary System – EMS)

izhaja iz denarne kačeskupen drseči tečaj valut DČ do ameriškega dolarja

- 3 stebri EMS: ECU: valutna košarica, sestavljena iz valut vseh DČ evropski mehanizem denarnih tečajev (ERM)Evropski denarni sklad: pomoč nacionalnim denarnim oblastem v primeru valutnih in plačilnobilančnih kriz

- na začetku predstavljal nadomestek Bretton-Woodskega sistema- z leti postal skorajda nemško valutno območje- velika moč Bundesbank (BUBA)- 3 obdobja obuditev ideje o denarni uniji l. 1987: Enotni evropski akt – cilj vzpostavitve denarne

unije 1990: vrh v Madridu, soglasje za vzpostavitev denarne unije v 3 stopnjah 1992: Maastrichtska pogodba – opredeljene 3 faze uvajanja Evropske denarne unije 1993: Frankfurt določen za sedež Evropskega denarnega instituta (EMI)

6. Kako je nastajala ECB, kakšne so njene pristojnosti in kako je zagotovljena njena avtonomija?Predhodnik ECB je bil Evropski monetarni inštitut, ustanovljen 1. januarja 1994. S spremembo rimske pogodbe (PEU) je bil sprejet Statut ECB, prav tako je bil sprejet tudi Statut Evropskega sistema centralnih bank. ESCB sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke. ECB je bila ustanovljena junija 1998, takrat je EMI prenehal obstajati. Naloga ECB je vodenje denarne politike, ki jo je začela izvajati l. 1999 z začetkom denarne unije (3. stopnja). ECB in nacionalne CB držav članic, katerih valuta je euro, sestavljajo Eurosistem. ESCB

~ 25 ~


vodijo organi odločanja ECB. Slednji so Svet ECB, Izvršilni odbor in Razširjeni svet. Med pristojnostmi ECB-ja je tako opredelitev politike Eurosistema; odločanje, usklajevanje in spremljanje operacij denarne politike; izdaja smernic ali navodil, ki so ji dodeljene s Pogodbo oziroma prenesene s Sveta EU; in sodelovanje na mednarodni in evropski ravni. Na področju bankovcev ima nalogo strateškega načrtovanja, koordinacije in harmonizacije ter nadzora; lahko posega na deviznih trgih, včasih tudi skupaj s posameznimi NCB. Poleg vseh naštetih nalog je dolžna tudi izdajati obvezna poročila, spremljati finančna tveganja, svetovati institucijam Skupnosti in nacionalnim organom. Je operativno središče za »sisteme ESCB« in glede deviznih rezerv ECB poda merila nacionalnim CB za upravljanje. Avtonomija ECB je zagotovljena v 130. členu PDEU: »Pri izvajanju svojih pooblastil ter opravljanju nalog in dolžnosti po Pogodbah in Statutu ESCB in ECB ne smejo niti ECB niti nacionalne CB pa tudi noben član njihovih organov odločanja zahtevati ali sprejemati navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad držav članic ali katerih koli drugih organov.« Neodvisnost je:

Institucionalna – prepoved sprejemati navodila oziroma dajati navodila (130. člen PDEU, 7. člen Statuta ESCB in ECB)

Pravna – ECB je pravna oseba (282. člen PDEU, 9. člen Statuta) Osebna – vsaj 5 letni mandat guvernerjev NCB, omejene možnosti razrešitve (14. člen

Statuta) in 8 letni mandat članov Izvršilnega odbora (11. člen Statuta) Funkcionalna in operativna – izključna pravica v denarnih zadevah (127/2, 3, 5 PDEU

ter zlasti 2., 9. in 12. člen Statuta) Finančna in organizacijska – lastna sredstva

ODGOVORNOST odgovornost za denarno politiko dejanja in opustitve ECB è preverja ali razlaga Sodišče EU (35. člen Statuta) ECB – odstopanje glede določbe 340/2 PDEU, ki v primeru nepogodbene

odgovornosti določa, da Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti

poročila in pojasnitve ukrepov (letno poročilo o dejavnostih ESCB ter o monetarni politiki preteklega in tekočega leta se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji in Evropskemu svetu; 248. člen PDEU)

ni objave zapisnikov sej NCB poročajo “svoji” zakonodajni oblasti (npr. 26. člen ZBS-1: Banka Slovenije o

svojem delu (polletno) poroča izključno Državnemu zboru Republike Slovenije.)

7. Opišite konvergenčne kriterije.(a) stabilnost cen je poglavitni cilj ESCB. Pomeni največ 1,5 odstotne točke nad

povprečjem 3 držav z najnižjo stopnjo inflacije Svet ECB namerava srednjeročno ohranjati stopnjo inflacije pod 2 %, vendar blizu te meje.

(b) trajno solidno stanje javnih financ (javnofinančna disciplina): javni dolg in proračunski primanjkljaj- proračunski deficit manjši od 3 % BDP- javni dolg manjši od 60 % BDP

(c) stabilnost deviznega tečaja - DČ upoštevala normalne meje nihanja (15 %), predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema

~ 26 ~


- DČ v tem času ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro

(d) konvergenca dolgoročnih obrestnih mer - dolgoročna nominalna obrestna mera, ne sme za več kot 2 odstotni točki preseči povprečja 3 članic EU, ki so dosegle najboljše rezultate na področju stabilnosti cen

PRAVNA KONVERGENCA:- odprava nekompatibilnosti oziroma ureditve, ki nasprotuje PDEU, PEU ali Statutu ESCB in ECB (131. člen PDEU)- neodvisnost centralne banke:

-zakonska regulacija za integracijo v ECB- polno sodelovanje z ECB

8. Ovrednotite EU z vidika teorije optimalnega denarnega področja.Je EU optimalno denarno področje?Večina dejavnikov je endogenih.

stopnja ekonomske odprtosti se povečuje – višja je raven odprtosti, lažje se cene trgovanih dobrin prenašajo v domače življenjske stroškeDevalvacija deviznega tečaja je manj učinkovita, saj se sprememba deviznega tečaja hitreje prenese v cene samostojna devizna politika je manj učinkovita

diverzifikacija in podobne strukture proizvodnje in potrošnje DA – velika diverzifikacija proizvodnje in potrošnje (in s tem tudi uvoza in izvoza) zmanjšuje šoke, specifične za posamezni sektor, država se lažje (=z manjšimi stroški) odpove politiki deviznega tečaja, pri podobni strukturi je manjša verjetnost asimetričnih šokov

mobilnost dela NE – integracija trgov prod. faktorjev med državami zmanjša potrebo po prilagoditvi realnih cen faktorjev ali nominalnega deviznega tečaja med njimi, nizka mobilnost dela, v Mundellovi teoriji se predpostavlja, da je kapital povsem mobilen

integracija finančnega trga se povečuje – zmanjša potrebo po prilagoditvah deviznega tečaja, olajša kapitalske tokove z območja s presežki na območja s primanjkljajem, tokove sprožijo razlike v obrestnih merah, približevanje dolgoročnih obrestnih mer in izboljšana alokacija resursovMerila: razlike v ceni in delež čezmejnih poslov oziroma investicij

prilagodljivost cen in plač NE – prilagodljivost nominalnih cen in plač med državami in znotraj držav, ki sestavljajo denarno unijo prepeči pojav brezposelnosti v eni in inflacije v 2. članici ali regiji, s tem se zmanjša potreba po prilagoditvah nominalnega deviznega tečajaČe so cene in plače neprilagodljive, je prilagodljivost na realni ravni mogoče v določeni meri doseči s prilagoditvami deviznega tečaja v takem primeru vključitev v denarno unijo pomeni izgubo kratkoročnega mehanizma prilagajanja

podobnost stopenj inflacije se povečuje - vzroki razlik v stopnjah inflacije : razlike v razvoju razlike v institucijah trga dela razlike v ekonomskih politikah različne preference

Vztrajajoče razlike v stopnjah inflacije med državami lahko povzročajo zunanja neravnovesja.

~ 27 ~


Če so stopnje inflacije podobne, ostajajo stabilni tudi pogoji menjave, kar olajša doseganje uravnovešenega tekočega računa in zmanjša potrebo po prilagajanju deviznega tečaja.Razlike v inflaciji pa lahko niso vedno problematične (Balassa-Samuelsonov učinek; države v »dohitevanju«)

fiskalna integracija NE, a se povečuje – države s skupnim nadnacionalnim sistemom fiskalnih transferjev, ki omogoča redistribucijo sredstev iz ene države v drugo, laže prebrodijo asimetrični šok; nujna visoka raven usklajevanja ekonomskih politik, visoka raven politične integracijeEU: nizka raven integracije, proračun EU le okrog 1% BDP EU, v celoti namenjen za administracijo, skupno kmetijsko politiko, regionalne in strukturne sklade

politična integracija se povečuje – politična volja za integracijo predstavlja najpomembnejši pogoj za uvedbo skupne valute; olajša spoštovanje skupnih zavez, sodelovanje na področju različnih ekonomskih politik, spodbuja institucionalne povezave

9. Kaj določa neodvisnost in odgovornost centralne banke (ECB).NEODVISNOST

Institucionalna – prepoved sprejemati navodila oziroma dajati navodila (130. člen PDEU, 7. člen Statuta ESCB in ECB)

Pravna – ECB je pravna oseba (282. člen PDEU, 9. člen Statuta) Osebna – vsaj 5 letni mandat guvernerjev NCB, omejene možnosti razrešitve (14. člen

Statuta) in 8 letni mandat članov Izvršilnega odbora (11. člen Statuta) Funkcionalna in operativna – izključna pravica v denarnih zadevah (127/2, 3, 5 PDEU

ter zlasti 2., 9. in 12. člen Statuta) Finančna in organizacijska – lastna sredstva

SODELOVANJE predsednik Sveta, član Komisije - lahko sodelujeta na sejah Sveta ECB brez pravice

glasovanja Evropski parlament – poročila, pričanja na zahtevo, vprašanja predsednik ECB vabljen na seje Sveta v zvezi s cilji in nalogami ESCB (284. člen

PDEU) Evropska komisija – komisar za gospodarske in monetarne zadeve Evroskupina (uradno ustanovljena s Protokolom o Euroskupini, Lizbonska pogodba) -

neuradni sestanki ministrov držav z evrom, sodeluje Komisija; ECB povabljena, da sodeluje

ECB svetuje glede vseh predlaganih aktov Unije na področjih iz njene pristojnosti (217. člen PDEU)

ODGOVORNOST odgovornost za denarno politiko dejanja in opustitve ECB è preverja ali razlaga Sodišče EU (35. člen Statuta) ECB – odstopanje glede določbe 340/2 PDEU, ki v primeru nepogodbene

odgovornosti določa, da Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti

poročila in pojasnitve ukrepov (letno poročilo o dejavnostih ESCB ter o monetarni politiki preteklega in tekočega leta se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji in Evropskemu svetu; 248. člen PDEU)

ni objave zapisnikov sej

~ 28 ~


NCB poročajo “svoji” zakonodajni oblasti (npr. 26. člen ZBS-1: Banka Slovenije o svojem delu (polletno) poroča izključno Državnemu zboru Republike Slovenije.)

Organi ECB so dolžni objavljati in je nad njimi finančno nadzorstvo, člani imajo tiskovne konference in javne govore ter intervjuje, in so tudi zaslišani pred Evropskim parlamentom.

10. Opišite organe Evropske centralne banke in njihove naloge.Organi odločanja ECB so Svet ECB, Izvršilni odbor in Razširjeni svet. Izvršilni odbor sestavljajo uprava oz. generalni direktorat, direktorat, svetovalec Izvršilnega odbora in ima tudi predstavništvo v Washingtonu. Njegove naloge so izvajanje denarne politike ECB, pripravlja seje Sveta ECB in upravlja tekoče poslovanje ECB. Vsak član ima po en glas. Svet ECB sprejema odločitve o denarni politiki, ki temeljijo na celoviti oceni tveganja za cenovno stabilnost, na podlagi ekonomske in denarne analize. Sprejema smernice in sklepe, da bi zagotovil izvajanje nalog Eurosistema. Tudi tu ima vsak član en glas, vendar pa se odločitve o kapitalu, rezervah, delitvi denarnega prihodka, čistega dobička sprejemajo glede na prispevek v kapitalu. Pri tem so člani Izvršilnega odbora brez glasovalnih pravic. Ko bo uvedlo euro več (19) držav, bo spremenjen sistem odločanja. Na podlagi velikosti države (BDP, 5/6) in razvitosti finančnega sektorja (aktiva MFI, 1/6) je izvedena rotacija glasovalnih pravic med guvernerji NCB. Poznamo dve oziroma tri skupine glede na razvrstitev države po prej omenjenih kriterijih. Glasovalne pravice »veljajo« en mesec. Razširjeni svet poroča o konvergenci in nudi pomoč pri:

- svetovalni funkciji ECB- zbiranju statističnih podatkov- poročanji s strani ECB- določanju pogojev za zaposlitev v ECB

11. Kakšne so naloge ECB in kakšne instrumente uporablja ?Naloga ECB je vodenje denarne politike, ki jo je začela izvajati l. 1999 z začetkom denarne unije (3. stopnja). ECB in nacionalne CB držav članic, katerih valuta je euro, sestavljajo Eurosistem. ESCB vodijo organi odločanja ECB. Slednji so Svet ECB, Izvršilni odbor in Razširjeni svet. Med pristojnostmi ECB-ja je tako opredelitev politike Eurosistema; odločanje, usklajevanje in spremljanje operacij denarne politike; izdaja smernic ali navodil, ki so ji dodeljene s Pogodbo oziroma prenesene s Sveta EU; in sodelovanje na mednarodni in evropski ravni. Na področju bankovcev ima nalogo strateškega načrtovanja, koordinacije in harmonizacije ter nadzora; lahko posega na deviznih trgih, včasih tudi skupaj s posameznimi NCB. Poleg vseh naštetih nalog je dolžna tudi izdajati obvezna poročila, spremljati finančna tveganja, svetovati institucijam Skupnosti in nacionalnim organom. Je operativno središče za »sisteme ESCB« in glede deviznih rezerv ECB poda merila nacionalnim CB za upravljanje.

~ 29 ~


12. Opišite transmisijski mehanizem denarne politike. proces prenosa sprememb v nominalnih spremenljivkah na realno ekonomsko

aktivnost instrumenti denarne politike ??? produkt, inflacija poti prenosa: kanali transmisijskega mehanizma denarne politike

~ 30 ~


~ 31 ~


7. in 13. EKONOMSKA POLITIKA1. Vzemimo, da imamo gospodarstvo, v katerem velja naslednja povezava med gospodarskimi cilji (dQ-sprememba aktivnosti in dP-sprememba cen) in instrumenti gospodarske politike (dG-fiskalne in dM-denarne):dQ = 1.3 dG + 0.3dMdP = 0.15dG + 0.1dM(a) Katera politika je relativno učinkovitejša za uravnavanje gospodarske aktivnosti in zakaj?(b) Kako je mogoče povečati gospodarsko rast za 2% brez povečanja inflacije?(c) Ali vlada lahko doseže 2% gospodarsko rast, če centralna banka noče sodelovati? Kolikšen boporast cen?

(a) Relativno učinkovitejša je fiskalna politika, ker ima večji koeficient.(b) dQ = 2% = 0,02

dP = 0

1,3*dG + 0,3*dM = 0,02

0,15*dG + 0,1*dM = 0 0,1*dM = –0,15*dG 0,3*dM = –0,45*dG

1,3*dG – 0,45*dG = 0,02

0,85*dG = 0,02 dM = –1,5*dG

dG = 0,02/0,85 dM = –3,53%

dG = 0,0235 = 2,35%

Država poveča svoje izdatke za 2,35%, CB zmanjša količino denarja v obtoku za 3,53%.

(c) 0,02 = 1,3*dG + 0,3*0 dG = 1,54%

dP = 0,15*1,54% + 0,1*0

dP = 0,23%

~ 32 ~


2. a). Napišite LM in IS enačbo ter ugotovite ravnotežje na realnem in finančnem trgu, če jepovpraševanje po denarju dano z enačbo: Md=0.20*Y-40i, ponudba denarja z Ms=150 terpovpraševanje prebivalstva C=100+0.8Y, investicije I=150-60i ter državna poraba G=800.

S = Y – C – G = Y – 100 – 0.8 Y – 800 = -900 + 0.2 YS = I 0.2 Y -900 = 150 - 60 i Y = 5250 – 300 i IS enačbaMd = Ms 0.20 Y – 40 i = 150 Y = 750 + 200 i LM enačbaLM=IS 5250 – 300 i = 750 + 200 i 500 i = 4500; i = 9750 + 200 *9 = 2550 RAVNOTEŽJE

b). Izračunajte ravnotežno obrestno mero in ravnotežni produkt!IS=LM 5250 – 300 i = 750 + 200 i 500 i = 4500i = 9 Y = 750 + 200 × 9 = 750 + 1800 = 2550 ravnotežni dohodekP???

c). Kolikšna je hitrost kroženja denarja v ravnotežju?h= Y/Md = 2550/150 = 17

d). Kolikšna mora biti količina primarnega denarja, če sta razmerje med gotovino in depoziti na vpogled g=0.5, stopnja obvezne rezerve pa r=0.2?

Md = M1 = (1+g)/(g+r)*M0 M0 = (g+r)/(1+g)*M1= (0,5+0,2)/(1+0,5)*150 = 0,7/1,5*150 = 70 M1 = G + DD = 0.5*DD + DD DD = 150/1,5 = 100 G= 0,5*100 = 50

3. Model zaprtega gospodarstva (s trgom produktov in trgom denarja) sestavljajo naslednje enačbe:(1) Ct = 200 + 0.75*(Yt-Tt),(2) Tt = 0.2*Yt,(3) It = 0.3*(Yt - Yt-1 ) - 400*Rt,(4) Yt = Ct + It + Gt(5) MtD= 0.25*Yt – 2000*Rt(6) MtS= (1+g)/(g+r)*M0tC-trošenje prebivalstva, I- investicije, G- poraba države, T-davki, R-obrestna mera, MD- povpraševanje po denarju, MS=ponudba denarja, M0-primarni denar, g-razmerje med gotovino in depoziti, r-stopnja obvezne rezerve;(a) Izračunaj BDP in ustrezne vrednosti C, T in I, če so: Yt-1 = 1400, R = 0.05, G = 390, g=0.5 in r=0.2!

Y= C + I + G = 200 + 0,75 (Y – 0,2Y) + 0,3 (Y –1400) – 400*0,05 + 390 = 200 + 0,75Y –

0,15Y + 0,3 Y - 420 – 20+ 390

Y = 150 + 0,9 Y

0,1 Y = 150

Y = 150/ 0,1 = 1500

C = 200 + 0.75*(Yt-0.2*Yt) = 200 + 0,75*1500*0,8 = 1100

T = 0,2 Y = 0,2 . 1500 = 300

I = 0.3*(Yt - Yt-1 ) - 400*Rt = 0,3*(1500-1400) – 400*0,05 = 30 – 20 = 10

~ 33 ~


(b) Kolikšen je proračunski presežek ali primanjkljaj?Tt = 0,2*Yt = 300 T – G = 300 – 390 = -90 (proračunski saldo = -90, imamo proračunski primanjkljaj)

(c) Napiši enačbe narodnogospodarskih prihrankov, ter IS in LM enačbi!S = Y – C – G = Y – 200 – 0.75 (Y- 0.2Y) – 390 = -590 + Y – 0,6Y = -590 + 0,4YY = 200 + 0.75*(Yt-0.2*Yt,) + 0.3*(Yt - 1400) - 400*Rt+ 390 =200- 420+390-0,6Y+

+0,3Y – 400*R = 170 – 0,3Y – 400*RY(1+0,3) = 170 – 400*RY = 131 – 308*R IS enačba (??čudne številke) Md = Ms 0.25*Yt – 2000*Rt = (1+g)/(g+r)*M0t0,25Y – 2000R = 1,5/0,7*105,840,25Y – 2000R = 226,8Y = 907,2 + 8000*R LM enačba

(d) Kolikšno so povpraševanje po denarju, kolikšen denarni multiplikator in hitrost kroženja denarja pri BDP in obrestni meri v točki (a) ?R = 0,05Y = 1500MD = 0.25*Y – 2000*R = 375 – 100 = 275 povpraševanje po denarju

m = M1/M0= (1+g)/(g+r+e) = 1,5/0,7 = 2,14

h= Y/Md = 1500/(0.25*Yt – 2000*Rt) = 1500/275= 5, 45

(e) Kolikšen je primarni denar, ki zagotavlja ravnotežje na denarnem trgu, in koliko je gotovine?M1 = MD = 275M1 = G+DD = g*DD +DD= 1,5*DD DD= M1/1,5 = 183,33 r = RR/DD RR= r*DD = 0,2 * 183,33= 36,67G= g*DD = 0,5* 183,33= 69,17M0 = G + RR + ER = 69,17+ 36,67+ 0 = 105,84

4. Kaj se zgodi z IS krivuljo in kaj to pomeni na trgu produktov, če:- če se poveča avtonomno trošenje države,- če naraste mejna nagnjenost k trošenju,,- če investicije postanejo manj občutljive na obrestno mero?a) Avtonomna potrošnja premika IS krivuljo vzporedno levo ali desno. Če se avtonomno trošenje države poveča, se krivulja pomakne v desno, s tem pa se poveča tudi ravnotežni produkt.

b) Na naklon vpliva multiplikator. Če je ta majhen, dohodki ne reagirajo močno na spremembe – krivulja je strma; isto velja za investicije. Če mejna nagnjenost k trošenju naraste, to pomeni večji multiplikator in burnejše reakcije na spremembe, zato je IS krivulja bolj položna, poveča se ravnotežni produkt.

c) Spremeni se naklon krivulje, postane bolj strma; (če se povečuje občutljivost investicij na obrestno mero, se zmanjša investicijsko povpraševanje, kar zmanjšuje družbeni produkt).

~ 34 ~


Naklon IS krivulje nam pove, kako dohodek reagira na spremembo obrestne mere. Strma krivulja (velik naklon) pomeni majhen b. Bolj kot je krivulja položna, večja je občutljivost. Investicije so sestavni del dohodka, torej velja isto.

5. V gospodarstvu A je javni dolg 60 odstotkov, primarni primanjkljaj 2 odstotka GDP, realna obrestna je 5%, gospodarska rast 2%, hitrost kroženja primarnega denarja pa 20. Kolikšna bo inflacija, če bo država poskušala zadržati nespremenjeno razmerje med javnim dolgom in GPD s tiskanjem denarja?

π = v * (D * (i – r) + PP) – r

π = 20 * (0,60 * (0,05 – 0,02) + 0,02) – 0,02 = 20* (0,018+0,02)-0,02= 20*0,038-0,02

π = 0,74 = 74%

6. Pakt stabilnosti članic EMU vsebuje merila o velikosti javnega dolga, proračunskega primanjkljaja, obrestih in inflaciji. To so tudi spremenljivke v naslednjih enačbah.dD = D*(i-r) + PR – dH in dH = (p+r)/vkjer so: D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP, H - primarni denar/BDPi – obrestna mera, r – gospodarska rast, p – inflacija, v – hitrost kroženja denarjaa) Kaj je in kaj ureja Pakt stabilnosti in rasti?Pakt stabilnosti in rasti je bil sprejet 1997, gre za poenotenje gospodarstva pred vstopom v EU, ki so ga morale podpisati članice in ima naslednje kriterije:

1. inflacija največ 1,5 % točke nad inflacijo v 3 državah članicah z najnižjo inflacijo v zadnjem letu

2. proračunski primanjkljaj manjši od 3% BDP

3. javni dolg manjši od 60% BDP

4. dolgoročna obrestna mera 2% točki nad obrestno mero 3 držav z najnižjo OM

5. stabilen tečaj 2 leti pred uvedbo evra

Poleg tega je treba v ureditvi CB odpraviti vse, kar nasprotuje pogodbi oziroma statutu ECB.

Problem: težko poenotenje, kršitve so možne v primeru recesije in zunanjih šokov, sicer kazni zoper kršitelje.

b) Katerega od elementov v gornjih enačbah ureja denarna in katerega fiskalna politika?Denarna politika: i – obrestna meraFiskalna politika: r – gospodarska rast????

c) Vzemimo da je javni dolg 80 odstotkov BDP, da BDP raste po 3 odstotke, da je obrestna mera 6 odstotna, hitrost kroženja primarnega denarja pa 10.d) Kolikšen mora biti primarni presežek (negativni primanjkljaj), če država želi obdržati nespremenjen delež javnega dolga, ne da v njegovo finansiranje bi posegala z denarno politiko?Primarni primanjkljaj: Saldo prihodkov in odhodkov, brez prihodkov od obresti in odhodkov za plačilo obresti.

~ 35 ~


Dt-1=0.8*GDP, i=0.06, r=0.03 è 0 = 0.8*(0.06-0.03) + PRt

-PRt = 0.8*(0.06-0.03)= 0,8*0,03= 0,024 oziroma 2,4%GDP

e) Kolikšna bi bila inflacija, če bi namesto primarnega presežka uporabili denarno politiko, to je povečanje primarnega denarja?

dDt = Dt-1 * (i-r) + PRt – dHt

dDt = 0 è 0 = Dt-1*(i-r) + PRt – (p+r)/v è (p+r) = v*(Dt-1*(i-r)+PRt)è p = v* Dt-1* (i-r) + v*PRt – r

v=10, D=0.8*GDP, PR= -0.024*GDP, i=0.06, r=0.03 è p = 10*0.8*(0.06-0.03)+10*(-0.024) - 0.03 è p = 8*0,03-0,24-0,03 = -0,3 ????

7. Kaj so in kolikšni so (približni v odstotkih) osnovni viri prihodkov in najvažnejše sestavineodhodkov proračuna EU?PRIHODKI:

TRADICIONALNA LASTNA SREDSTVA (15%): (1) dajatve v kmetijski politiki(2) carine (75% carinskih dajatev)

“NOVA” LASTNA SREDSTVA (dajejo članice, ki vplačujejo v proračun)(3) delež DDV (25%)(4) delež BDP (60%) to zdaj daleč najpomembnejši virRaznovrstni prispevki

Lastna sredstva omogočajo avtonomijo, porazdelitev bremena med članice, stroškovno učinkovitost, enostavnost in ustreznost virov. Zgo kaže, da evropski proračun ni imel nikoli problemov pri nabiranju sredstev.

Britanski rabat: Ko VB pridružila EU, bi moral biti prispevek relativno velik, vendar v času Margaret Thatcher (1984) dogovorili, da bo delež manjši. Ta del so sprejele vse članice. Ta popust plačajo druge članice iz DDV oz. BDP – poseben vir, ki ga plačujejo namesto VB.

Daleč največji delež je prispevek iz BND, ki je tudi najpomembnejše merilo, koliko posamezna DČ prispeva. Struktura slovenskega prispevka se ne razlikuje močno od splošnih struktur.

ODHODKI: SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA 39% STRUKTURNA POLITIKA strukturni in kohezijski skladi 35% NOTRANJA POLITIKA raziskave in razvoj, izobrazba, varnost 6% ZUNANJI UKREPI dejavnost izven EU, pomoč 5% ADMINISTRACIJA 5% REZERVE PREDPRISTOPNA POMOČ 10% dobijo jo države, ki vstopajo v EU, ko postanejo

kandidatke

8. Kaj so alokacijska, prerazdelitvena in stabilizacijska funkcija javnega sektorja in na kakšne načine je mogoče zagotavljati javne dobrine?Alokacijska: zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah (= tiste dobrine, ki so takšne, ko nekdo pri njihovi uporabi ne zmanjšuje dobrin drugega):

~ 36 ~


proporcionalnost ε = 1, progresivnost ε >1 (javne d se dvignejo za več kot 1%), regresivnost ε<1 (dvig za manj kot 1%). Potrebe se zadovoljujejo tako, da se pobirajo davki.

Prerazdelitvena: pobiranje davkov, namenjeno temu, da se dohodki pravično prerazdelijo. Pravičnost = vrednostna sodba, ki se je oblikovala v dolgih časih, običajno je z njo povezana progresivnost.

Stabilizacijska: država skrbi za makroekonomsko stabilnost. Med ekonomisti je to zelo sporno: nekateri trdijo, da država povzroča le probleme, nič rešitev; drugi pa mislijo, da država mora posegat in s tem pridemo nazaj do keynezianske šole. Keynes: država omogoča enakomerno rast in preprečuje oscilacije. Učinkovitost javnega sektorja država rešuje na 3 načine: javna preskrba, javno financiranje, javna regulacija (močno nadzoruje).

9. Razloži povezanost med multiplikatorjem javnih izdatkov in davčnim muliplikatorjem terekonomiko ponudbe in ekonomiko povpraševanja!Multiplikator vladnih izdatkov (proračunski multiplikator) je povečanje BDP, ki izhaja iz povečanja vladnih nakupov dobrin in storitev za 1 dolar(enoto). Vladni nakupi so pomembni pri določanju outputa in zaposlenosti. V modelu multiplikatorja povečanje G povzroči večkratno povečanje ouputa, kjer je večkratnik enak multiplikatorju izdatkov.

Tudi davki imajo vpliv na ravnotežni BDP, čeprav so davčni multiplikatorji manjši od multiplikatorji izdatkov. Davki zmanjšajo razpoložljivi dohodek. Spremembe davkov so močno orožje za vplivanje na output. Toda davčni multiplikator je manjši kot multiplikator izdatkov za faktor, ki je enak MNP (mejna nagnjenost k potrošnji):

davčni multiplikator = MNP x multiplikator izdatkov.

14. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA1. Opišite vzroke za vodenje kmetijske politike na ravni EU. Je vodenje kmetijske politike na ravni EU (še) smiselno?50 % proračuna EU, neučinkovitost, predmet sporov

Cilji:

1962: zadrževanje visoke in stabilne ravni cen in dohodkov kmetov,

50-100% nad svetovnimi z zagotovljenim odkupom in variabilnimi prelevmani;

CILJI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (39. člen PDEU)

povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehničnega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile

s tem zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom

stabilizirati trge zagotoviti redno preskrbo zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah

~ 37 ~


UKREPI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (40. člen PDEU)

zlasti:

- uravnavanje cen- pomoč pri proizvodnji in trženju raznih proizvodov- ukrepi za skladiščenje in prenos zalog - skupni mehanizmi za stabiliziranje uvoza ali izvoza

OBLIKA SKUPNE UREDITVE KMETIJSKIH TRGOV (40. člen PDEU)

zlasti:

- uravnavanje cen- pomoč pri proizvodnji in trženju raznih proizvodov- ukrepi za skladiščenje in prenos zalog - skupni mehanizmi za stabiliziranje uvoza ali izvoza

skupna pravila konkurence obvezujoča uskladitev različnih nacionalnih tržnih ureditev evropska tržna ureditev

POSLEDICE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE višje in stabilne cene hrane večji obseg produkcije višji prihodki evropskega proračuna (carine) presenetljivo, potrošniki (na začetku) ne ugovarjajo višjim cenam hrane:

- hitra rast dohodkov v primerjavi z rastjo cen- spomin na pomanjkanje in racioniranje hrane- sočustvovanje s kmeti

NETO UVOZNICA è NETO IZVOZNICA “zelena revolucija” è porast produktivnosti, premik S v desno zagotovljene cene è dodatna spodbuda investicijam v kmetijsko proizvodnjo proizvodnja raste precej hitreje kot potrošnja velik porast ponudbe kmetijskih pridelkov

OCENA KMETIJSKE POLITIKE Z VIDIKA CILJEV, ZAPISANIH V 39. ČLENU PDEU MOŽNI PROBLEMI INDUSTRIJSKE (tudi KMETIJSKE) POLITIKE:

interesne skupine industrijsko politiko izrabijo za lastne interese in ne v javno korist preprečuje prilagajanje, namesto da bi ga spodbujala ustvarja tržne distorzije povzroča negativne eksternalije

POVEČANJE KMETIJSKE PRODUKTIVNOSTI običajna oblika produkcijske funkcije nižanje cen è manj produktivni proizvajalci morajo zapustiti trg cenovna spodbuda, neposredna plačila è slabše produktivni proizvajalci ostanejo

è vpliv na produktivnost je negativen POVEČANJE INDIVIDUALNEGA ZASLUŽKA OSEB, KI SE UKVARJAJO S KMETIJSTVOM

dohodek v kmetijstvu je višji kot brez spodbud relativno (v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami) se ni pomembneje

spremenil

~ 38 ~


povečali so se zlasti dohodki lastnikov zemljiščSTABILIZACIJA TRGOV

prejšnja ureditev: - cene stabilizirane - dohodki niso stabilizirani è še bolj odvisni od letine

- slabo letino na prostem trgu kompenzira porast cen dohodki kmetovalcev v veliki meri odvisni od višine najemnin

ZAGOTOVITEV REDNE PRESKRBE spodbude povečale ponudbo v normalnih okoliščinah spodbude ne zagotavljajo nujno ustrezne oskrbe v kriznih razmerah (naravne

nesreče, vojne, trgovinski konflikti)PRESKRBA POTROŠNIKOV PO PRIMERNIH CENAH

na začetku predstavlja breme za potrošnike spremembe v zadnjih letih to breme zmanjšujejo

2. Opišite razvoj skupne kmetijske politike. pomanjkanje hrane v obdobju po 2. sv. vojni Francija vztrajala pri vključitvi CAP (Common Agricultural Policy) v Pogodbo o

EGS (zanje enakega pomena kot za ZRN industrija) 1962: začetek CAP (SKP) proučitev zgodovinskega razvoja kmetijske politike nujna za razumevanje

sedanjega stanja na tem področju EGS:

neto uvoznica hrane (1962) è neto izvoznica hrane (konec sedemdesetih)

SISTEM PRILAGODLJIVIH CARIN (1962-1992)UČINKI UVEDBE CARINDISTRIBUCIJA KORISTI

poglavje Kmetijstvo in ribištvo (38. - 44. člen PDEU); vsebina poglavja pretežno nespremenjena kljub velikim spremembam na področju kmetijstva

izven primarne zakonodaje: spremembe in intenzifikacija regulacijeSPREMEMBE:

včasih: delovno intenzivna panoga è danes: kapitalsko intenzivna panoga 1957: 14 mio kmetov v EGS-6 è 2004: 10,5 mio kmetov v EU-25 delež izdatkov za hrano upadel (Engelova zakonitost):40 % (1960, EU-6) è 15 % (2007, EU-15)

z rastjo ponujenih količin cene hitro padajoREFORME KMETIJSKE POLITIKE1980 - poskusi uvedbe kontrole ponudbe è brez uspeha1986 - proizvodne kvote za posamezne proizvode1992 - MacSharryeve reforme (posledica pritiskov trgovinskih partneric EU; nujna za izpeljavo Urugvajskega kroga pogajanj v okviru WTO)

- znižanje cen na raven svetovne cene- uvedba neposrednih plačil kmetom:

- subvencijo dobi lastnik (ne obdelovalec)- subvencija le, če je zemlja obdelana- odprava odkupa

- subvencije za zmanjšanje površin

~ 39 ~


SPREMEMBE ZARADI MACSHARRYEVE REFORME premik k neposrednim plačilom padec cen è zmanjšanje presežkov in obsega odkupov viškov pridelkov zmanjšanje obsega (dumpinške) prodaje na svetovni trg NADALJNJE REFORME IN ŠIRITEV EU

1999:

- priprava CAP na vzhodno širitev è signal pristopnicam, da EU ne bo financirala ekspanzije njihovega kmetijstva

- zmanjšanje deleža CAP v proračunu EU- 1994 WTO urugvajska runda, 5 odstotkov uvoza

Agenda 2000, zgornja meja proračunskih sredstev za subvencije

2002:- skupne subvencije CAP se omejijo- od 2007 do 2013 se povečujejo realno največ 1% letno- subvencije kmetom v novih članicah se v letu 2004 omejijo na 25% subvencij kmetom

v EU-15- subvencije se postopoma izenačujejo do leta 2013 2003:- širitev EU, Doha runda, multifunkcionalnost- leta 2001 obljuba EU o liberalizaciji kmetijskega trga- Cancun (WTO): EU predstavi predlog reforme- izvedba reforme 2004-2007- številne sektorske reforme (vpliv lobijev močan) 2004: - EU-15: 7,8 mio kmetov- nove članice: 3,8 mio kmetov 2005:- 330 mrd plačil kmetom- 12,6 mio zaposlenih v kmetijstvu- v povprečju več kot 26.000 € na osebo- večino denarja dobijo veliki lastniki zemljišč: 70 % denarja dobi 10 % osebTRENUTNA UREDITEV dvostebrna struktura:

~ 40 ~


- direktna plačila in zaščita cen- razvoj podeželja

povečeval naj bi se pomen drugega stebra (zlasti v novih članicah)PRVI STEBER shema enotnega plačila:- temelji na zgodovinskih plačilih v EU-15- plačila na hektar v novih članicah omejena z nacionalnimi zgornjimi mejami,

opredeljenimi v pridružitvenih sporazumih tržni ukrepi (predstavljajo varnostno mrežo, ki se aktivira ob močnem upadu cen) pogoj izpolnjevanja okoljskih predpisov, predpisov o varnosti hrane in zaščiti živali izjeme in posebne reforme v sektorjih: sladkor (EU izgubila spor pred WTO),

zelenjava, vino…DRUGI STEBER: RAZVOJ PODEŽELJA Programi drugega stebra: spodbude izboljševanju kvalitete kmetijskih proizvodov in proizvodnega procesa spodbude za prilagajanje novim standardom (okoljskim, poklicnim, varstvo živali

ipd.) Kmetijski svetovalni sistem – pomoč pri modernizaciji sektorja izboljšanje položaja živali nad raven, ki jo zahtevajo sprejeti standardi izboljševanje konkurenčnosti kmetijstva okoljsko prijazno, sonaravno kmetovanje izboljševanje kvalitete življenja na podeželjuFINANCIRANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV: zmanjšanje enotnih plačil iz 1. stebra razporeditev sredstev v pristojnosti članic

3. Kakšen je (bil) vpliv skupne kmetijske politike na države v razvoju? VPLIV NA SVETOVNI TRG

dumping

do leta 1994 za kmetijske produkte ni prepovedan

svetovne cene padejo, koristi uvoznicam hrane

prizadete druge izvoznice hrane (Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, ZDA…)

4. Kritika skupne kmetijske politike in vaši predlogi za izboljšanje trenutnega stanja.

50 % proračuna EU, neučinkovitost, predmet sporov

PROBLEMI:

kopičenje zalog è nujen odkup è proračunske težave, kopičenje odkupljenih pridelkov

dumpinška prodaja na svetovnem trgu (škodi izvoznikom drugih držav)

zmanjševanje števila kmetij in kmetovalcev

~ 41 ~


intenzivno kmetovanje, slabi bivanjski pogoji živali, okoljski problemi

TEŽAVNOST REFORMIRANJA CAP

kmetje: manj kot 5 % celotne populacije

veliki kmetje:

- velika politična moč

- veliki finančni interesi

specializacija za področja, ki prinesejo največ denarja

TRENUTNA UREDITEV

dvostebrna struktura:

- direktna plačila in zaščita cen

- razvoj podeželja

povečeval naj bi se pomen drugega stebra (zlasti v novih članicah)

OCENA KMETIJSKE POLITIKE Z VIDIKA CILJEV, ZAPISANIH V 39. ČLENU PDEU

MOŽNI PROBLEMI INDUSTRIJSKE (tudi KMETIJSKE) POLITIKE:

interesne skupine industrijsko politiko izrabijo za lastne interese in ne v javno korist

preprečuje prilagajanje, namesto da bi ga spodbujala

ustvarja tržne distorzije

povzroča negativne eksternalije

POVEČANJE KMETIJSKE PRODUKTIVNOSTI

običajna oblika produkcijske funkcije nižanje cen è manj produktivni proizvajalci morajo zapustiti trg cenovna spodbuda, neposredna plačila è slabše produktivni proizvajalci ostanejo è

vpliv na produktivnost je negativen

POVEČANJE INDIVIDUALNEGA ZASLUŽKA OSEB, KI SE UKVARJAJO S KMETIJSTVOM

dohodek v kmetijstvu je višji kot brez spodbud relativno (v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami) se ni pomembneje

spremenil povečali so se zlasti dohodki lastnikov zemljišč

~ 42 ~


STABILIZACIJA TRGOV

prejšnja ureditev:

- cene stabilizirane

- dohodki niso stabilizirani è še bolj odvisni od letine

- slabo letino na prostem trgu kompenzira porast cen

dohodki kmetovalcev v veliki meri odvisni od višine najemnin

ZAGOTOVITEV REDNE PRESKRBE

spodbude povečale ponudbo v normalnih okoliščinah spodbude ne zagotavljajo nujno ustrezne oskrbe v kriznih razmerah (naravne

nesreče, vojne, trgovinski konflikti)

PRESKRBA POTROŠNIKOV PO PRIMERNIH CENAH

na začetku predstavlja breme za potrošnike spremembe v zadnjih letih to breme zmanjšujejo

OSTALI PROBLEMI

plačila deloma ostajajo (posredno) vezana na obseg proizvodnje

industrijsko kmetovanje in onesnaževanje ostajata prisotna

socialna neenakost:

- kmetje dobijo le polovico podpore; večina gre dobaviteljem – proizvajalcem semen, gnojil, škropiv ipd. oziroma lastnikom, ki niso kmetje

- največ koristi imajo veliki kmetje (lastniki zemlje)

- večji prejemniki subvencij v Sloveniji

VPLIV SUBVENCIJ NA OKOLJE

PREDVIDENE SPREMEMBE

~ 43 ~


Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem (COM(2010) 672 konč.)

ohrani se dvostebrna struktura:

- 1. steber: bolj zelen, bolj pravičen

- 2. steber: bolj usmerjen h konkurenčnosti in inovacijam, podnebnim spremembam in okolju

CILJI REFORME

vitalna proizvodnja hrane

- stabilen dohodek kmetij

- konkurenčnost sektorja, krepitev njegovega deleža v prehranski verigi

- lajšanje težav na nerazvitih območjih

trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb

- zelena rast

- okoljske javne dobrine

- odzivanje na podnebne spremembe

uravnotežen teritorialni razvoj

- spodbujanje diverzifikacije

- spodbujanje strukturne raznolikosti kmetijskih gospodarstev

PREDVIDENI INSTRUMENTI

neposredna plačila:

- podpora osnovnega dohodka, določitev zgornjega praga

- “zelena” komponenta

- podpora malim kmetovalcem

- podpora območjem z naravnimi ovirami

tržni ukrepi

- racionalizacija in poenostavitev

razvoj podeželja

- konkurenčnost kmetijstva

~ 44 ~

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:0672:FIN:sl:PDF

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:0672:FIN:sl:PDF


- trajnostno upravljanje naravnih virov

- uravnotežen teritorialni razvoj

~ 45 ~

Documents

Ekonomika Eu Izpit