JAVNA UPRAVA

1. Pojasni vlogo Henrija Fayola pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o upravljanju.

Centralni element Fayolove opredelitve uprave je ukazovanje, skupni smisel vseh elementov pa je vodenje organizacije; za uspešno vodenje podjetja je po sistemskem zaporedju elementov uprave potrebno najprej planirati cilje, nato pa sprejeti ustrezne organizacijske ukrepe, da bo akcija stekla in s tem tudi dosežen cilj. Ko je organizacija vzpostavljena, je treba pognati postopek in ga stalno usmerjati v ukazovanje. Iz tega izhaja, da smisel uprave Fayol predstavi v vodenju organizacije. Zato poteka upravna funkcija drugače kot druge funkcije podjetja. Uprava funkcije torej poteka velikokrat od zgoraj navzdol in seka vse druge funkcije.

2. Pojasni vlogo Fridrericka Taylorja pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o upravljanju.

Taylor je bil začetnik ideje o znanstveni organizaciji dela v organizaciji in iz tega izhaja, da je treba delovni proces v organizaciji analizirati; posamezne delovne operacije je treba ratstaviti na najmanjše integralne dele in delovne operacije je treba obdržati .Taylor je še trdil, da se ekonomski razcvet lahko doseže le z maksimalno delovno učinkovitostjo, kar posledično pomeni maksimalno učinkovitost delavcev. Z vidika razvoja znanstvene misli je prispevek Taylorja pomemben, ker je uvedel znanstveno preučevanje dela in organizacij, prispeval je k merjenju storilnosti .

3. Pojasni vlogo Luthra Urwicka pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o upravljanju. Pojasni tudi vsebino akronima »PODSCORB«.

Sta ustanovitelja znanosti o upravljanju. Integrirala sta ideje Fayola v obširno splošno teorijo o upravljanju v organizacijah. Luther je funkcije kot so planiranje, organizacije, kadrovanje, umešanje, koordiniranje, poročanje in budžetiranje poimenoval PODSCORB. V teh funkcijah se kaže velika odgovornost managementa v javni upravi oz. v celotnem javnem sektorju. Urwick pa je izdal pomembno knjigo z naslovom The elements of business administration in skupaj z Luthrom sta ustanovila revijo Administrative science quarterly. Urwick je zakonitost poslovnega upravljanja teoretično posploševal, kar je kasneje omogočilo prenašanje določenih ugotovitev tudi na področje javnega sektorja.

1

4. Pojasni vlogo Maxa Webra pri razvoju sodobne uprave oz. sodobne znanosti o upravljanju. Kaj je njegov najpomembnejši prispevek v tem kontekstu ? Kakšno obliko organizacije promovira Weber ?

Izhajal je iz teorije razsvetljenstva, ki je od konca 18. St. poudarjala razum. Oblikoval je birokratske organizacije, katere prvi korak je bil k zanesljivi upravi. Weber je postavil deset bistvenih zahtev, ki veljajo še danes. Uradniki so v birokratski organizaciji:

1. Izpostavljeni avtoriteti samo z vidika svoje brezosebne uradne dolžnosti2. Organizirani v jasno opredeljeni hierarhični funkciji in vsak ima svojo pristojnost3. Veljajo svobodni pogodbeni odnosi4. Izbrani na podlagi kvalifikacijskega izpita5. Imajo zagotovljeno stalno plačo6. Ta služba je edina7. V teh službi uradniki zasledujejo svojo kariero 8. S popolno ločitvijo od lastnih upravnih sredstev9. Podvrženi strogi in sistematični disciplini10. Podvrženi nadzoru pri vodenju službe

5. Kako Max Weber gleda na vprašanje razmerja med politiko in stroko ? Pojasni natančno vsebino tega stališča in sodobne poglede na to vprašanje.

Weber je trdil, da je uprava sredstvo v rokah politike in je ni mogoče obravnavati kot samostojen faktor oblasti, ampak oblast se izvaja preko uprave, kar samodejno upravi daje moč. Politični teoretiki dolgo časa niso videli uprave ( birokracije ) kot grožnjo demokraciji. Birokraciji so odrekali kakršnakoli mesta v izvirni demokraciji, kajti birokraciji se pojavlja v nedemokratičnih družbah. Weber je tudi verjel, da bo birokracija preživlea in da bo navzoča vsepovsod. Vprašanje, ki se pojavlja je kaj lahko postavimo nasproti temu mehanizmu, da bi zaščitili ta sektor človeštva pred tem močnim vplivom birokratskega ideala življenja. Edina obramba na to je demokratični nadzor.

2

6. Pojasni dva temeljna načela (principa), ki predstavljata osnovo za organizacijo državne oblasti v sodobni državi. Navedi tudi tipične oblike sistemov organizacije državne oblasti, ki se skladajo s prvim načelom in tiste, ki se skladajo z drugim načelom.

Osnovo za organizacijo državne oblasti v sodobni družbi držav predstavljata dve načeli:

Načelo delitve oblasti Načelo enotnosti oblasti

Prvo načelo govori o t.i. horizontalni delitvi oblasti, slednja se deli na sodno, zakonodajno in izvršilno ter o t.i. vertikalni delitvi oblasti, ta pa se deli na državno, pokrajinsko in občinsko oblast. Načelo enotnosti oblasti pa pove, da se oblast pravzaprav ne deli na posamezne nosilce. Nosilec celotne oblasti je ljudstvo, oblast je enotna, deli se le njeno izvajanje na posamezne vrste organov ter primat ima predstavniško telo.

7. Navedi definicijo oz. elemente pojma »organizacija« ?

Organizacija je določena skupina ljudi, skupnost, kolektiv, ki kot samostojna celota opravlja neko delo. Elementi organizacije so:

Cilj – pomemben je upravni cilj Ljudje – kot službovanje v javni upravi Sredstva – tehnična sredstva ter finančna sredstva Struktura – predstavlja sistem medsebojnih nalog Samostojnost – je državna uprava relativno samostojna, saj sama rešuje

organizacijske probleme, sama rešuje kadrovska vprašanja, sama rešuje vprašanja, ki se tičejo proračuna ipd.

8. Pojasni razliko med pojmoma »mikro-organizacija« in »makro-organizacija« določene organizacijske strukture. V čem je bistvo razlike ?

Makro - organizacijo ureja zakon, medtem ko mikro – organizacijo ne ureja zakon, temveč je interna organizacija katero ureja minister z internim aktom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Ta organizacija se tako regulira z Uredbo o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in sistematizacijo. Relevantne so naslednje organizacijske enote: direktorat, sektor ter oddelek. Na drugi strani pa makro-organizacije predstavljajo organi v sestavi ministrtev. Po novem vlada kot vrh izvršilne oblasti sama določa organizacijo državne uprave. Organe sektorja v sestavi po ZDU – 1 z uredbo določa vlada na predlog resornega ministra.

3

9. Pojasni pojem »upravljanje«. Na katerih dveh osnovnih nivojih poteka proces »upravljanja« v kateri koli organizaciji ? Kakšna je temeljna razlika med pojmoma »upravljanje« in »uprava« ?

Upravljanje pomeni določanje ciljev organizacije in usmerjanja delovanja organizacije k doseganju teh ciljev. Proces upravljanja v organizacijah je vertikalno strukturiran na odločanje o ciljih in o sredstvih ta doseganje teh ciljev. Parsons govori o dveh ravneh upravljanja in sicer:

Instutucionalna raven – določanje ciljev Strukturirana raven – določanje o načinu doseganje teh ciljev

Pojem upravljanja je širši pojem, medtem ko pa na drugi strani pojem uprave predstavlja ožji pojem. Uprava je nek proces oz. dejavnost in nekakšna struktura oz. organizacija. Je tudi del procesa, ki potek na instrumentalni ravni. Ne pomeni odločanje o ciljih, temveč izvrševanje teh ciljev.

10. Pojasni pojem oz. vsebino pojma »javno upravljanje« ? V okviru katerih organizacijskih struktur poteka proces javnega upravljanja ? V kakšni zvezi s tem je pojem »javni interes« ?

Javno upravljanje je upravljanje oz. odločanje v javnih zadevah zaradi zadovoljevanja javnih potreb. Proces javnega upravljanja poteka v organizacijah, ki jih imenujemo javnoprave skupnost – najširša takšna skupnost je država. Poleg države, pa obstajajo še pokrajine, občine in druge lokalne skupnosti. Omenjeni proces pa lahko poteka tudi v javnopravnih organizacijah, kot so npr. ministrstva, javni zavodi itd. Javni interes se izraža kot cilj in potreba javnopravnih skupnostih, izražene v obliki političnih odločitev, ki jih v glavnem sprejemajo predstavniki organov. Cilji države so npr. določeni v njeni ustavi. V tem aktu je npr. javni interes izražen kot odločitev o tem, kaj družba v določenih trenutkih neko stvar šteje kot javno korist.

11. Pojasni pojem »upravno-političnega procesa« glede na znano shemo poteka upravno-političnega procesa (shema teoretika Parsonsa). Na katerem nivoju je v zvezi s tem delovanje sistema javne uprave ? Zakaj ?

Znano je dejstvo, da med politiko in upravo ni jasne in ostro začrtane meje. Razmerje med politiko in upravo lahko opredelimo kot razmerje med odločanje in izvrševanjem odločitev. V upravo – političnem procesu so neposredno povezani politični procesi s procesi javnega upravljanja. Povezava se kaže zlasti v vrhu upravnega procesa – na njegovi institucionalni ravni. Politični procesi boja za oblast so usmerjeni prav v osvojitev vrha upravnega procesa, ker se določajo cilji, usmeritve in politika družbene skupnosti.

4

12. Zakaj velja trditev, da se na »institucionalni« organizacijski ravni določajo vrednote oz. primarni cilji organizacije ? Kaj pa se v zvezi s tem dogaja na t.i. »instrumentalni« organizacijski ravni ? Pojasni !

Cilji oz. vrednote organizacije, sprejeti na institucionalni ravni se določajo zaradi potreb in interesov njihovih članov. To odločanje pa je pogojeni s tremi vrstami premis odločanja:

Vrednostnimi podatki Faktološki podatki Kavzalnimi podatki

Iz tega izhaja, da je končna odločitev o cilju vedno vrednostna oz. interesna. To odločitev o cilju je potrebno tudi izvršiti.

Sprejemanje odločitev na instrumentalni ravni pa je predvsem strokovno odločanje, temelječ na dejanskih in metodoloških premisah. Vrednostne premise so namreč določene že na institucionalni ravni.

13. Navedi vse sestavne dele organizacijske strukture javne uprave. Na kratko pojasni kateri deli te organizacijske strukture so se razvili relativno avtonomno, kateri pa so se izločili iz podsistema državne uprave ?

Strukture javne uprave so:

Državna uprava Paradržavne organizacije na centralni ravni Lokalna samouprava Paradržavne organizacije na lokalni ravni Javne službe Nosilci javnih pooblastil

14. Navedi nekaj splošnih značilnosti t.i. »pravnih oseb javnega prava«. Kaj pomeni trditev, da te pravne osebe delujejo pod posebnim pravnim režimom ?

Za pravne osebe javnega prava je značilno to, da se ustanovijo za izvajanje upravnih nalog, ki so v javnem interesu. Financirajo se iz javnih sredstev in so pod posebnim pravnim režimom. Pod poseben pravni režim spadajo zato, ker so praviloma ustanovljene z zakonom, ne plačujejo davkov, nadzor je tudi strožji – nadzira jih tudi računsko sodišče, zaposlujejo se javni uslužbenci. Zaposlovanje in plače je omejeno in enotno urejeno ( plače so za celotni javni sektor usklajene )

5

15. Kako delimo t.i. »pravne osebe javnega prava« ? Kateri vrsti t.i. »upravnega sistema« se prilega posamezna oblika t.i. »pravih oseb javnega prava« ? Pojasni zakaj ?

Pravne osebe javnega prava delimo na TERITORALNE IN SPECIALIZIRANE osebe javnega prava. Teritorialne so organizirane po teritorialne principu. Najvišja takšna organizacija je država. Teritorialne org. so tudi občine in ožji deli občin.Specializirane osebe javnega prava, ki jih ustanovi država za opravljanje funkcij pa so:Javni zavodi, javni skladi, zbornice z obveznim članstvom ter javne agencije.

16. Navedi katere tri globalne družbene sektorje poznamo. V katerega izmed teh sektorjev sodi organizacijska struktura sistema javne uprave ? Zakaj ?

Poznamo: javni sektor, profitno usmerjeni sektor in civilnodružbeni ( tretji sektor ). Organizacijska struktura sistema javne uprave spada pod javni sektor, ergo javna uprava je del javnega sektorja. Javna uprava pa sodi v javni sektor zato, ker se v javnem sektorju opravljajo javne funkcije, uresničujejo se javni interesi in zadovoljujejo javne potrebe. Gre za tiste potrebe in interese, ki spadajo na raven države ali lokalne skupnosti.

17. Pojasni bistvo razlike med pojmi: javni sektor – javna prava – državna uprava. Kateri pojem je širši in kateri ožji ? Zakaj ?

Državna uprava je del javne uprave, ki predstavlja državo kot skupnost ljudi, ki živi na določenem območju in zadovoljuje njihove potrebe, hkrati pa izvršuje državne prisilo. Javni sektor obsega organe in organizacijo državne uprave ter številne druge organizacije, ki opravljajo družbene naloge in so pod posebnim režimo pravnega urejanja in javnega finaciranja. Za javni sektor velja, da je širši od pojma javne uprave, kajti javni sektor zajema tudi javno upravo. Javni sektor, poleg navedenih dejstev, obsega še vse osebe javnega prava.Iz tega izhaja, da je najširji pojem javni sektor, ker je celota vseh oseb javnega prava – države in vseh drugih oseb j. prava, ki jim država zagotavlja subjektiviteto.

6

18. Navedi kdaj se začne razvijati sodobna državna uprava ? S kakšnimi reformami in v katerih državah se začne v Evropi razvoj sodobne države ? Kaj v tem kontekstu pomeni prehod iz t.i. »patrimonialne« v »policijsko« državo ?

Sodobna državna uprava se začne razvijati v leta 1660 z reformami državnih organizacij v Franciji in v Nemčiji. V tem času je država postala odvisna od državnega režima – despotije ali demokracija, pri čemer so za slednjo značilne delitve vseh vej oblasti ter servisna narava uprave. Legitimnost oblasti se ne izvaja več iz lastništva nad zemljo pač pa iz državne organizacijske ravni. To je bil tudi čas konca patrimonialne in policijske države, kar pomeni, da se namesto fevdalnega začne urejati profesionalen način upravljanja.

19. Katere tri znane družbene teorije predstavljajo temelj za razumevanje problemov organizacije (sodobne) državne oblasti ? Kako te teorije vplivajo na državno organizacijo in procese javnega upravljanja ?

Teorije so:

1. Teorija o družbeni pogodbi2. Teorija o suverenosti ljudstva3. Teorija o delitvi oblasti

Omenjene teorije bistveno vplivajo na procese javnega upravljanja in državne organizacije v družbeni skupnosti.

20. Pojasni pojem in vsebino družbene teorije o »družbeni pogodbi«. Kaj je bistvo vsebine te teorije in v kakšni zvezi je ta teorija z vprašanjem organizacije države ?

______ utemelji državo kot pogodbo med ljudmi in

7

21. Pojasni pojem in vsebino družbene teorije o »suverenosti ljudstva«. Kaj je bistvo vsebine te teorije in v kakšni zvezi je ta teorija z vprašanjem organizacije države ?

Po tej teoriji je ljudstvo, ki je pristojno vsaj potencialno, nosilec suverenosti, ki je v principu ni mogoče delegirati: v svoji lastnosti kot suveren, se ljudstvo ne more dati zastopati. Oblast je zasidrana v praski samodoločbe državljanov in njihovih predstavnikov. Državna oblast, ki izhaja iz ljudstva se v demokratični državi izvaja samo z volitvami in preko zakonodajnih organov, organov izvršilne oblasti ter pravosodja.

22. Pojasni pojem in vsebino družbene teorije o »delitvi oblasti«. Kaj je bistvo vsebine te teorije in v kakšni zvezi je ta teorija z vprašanjem organizacije države ?

Teorija delitve oblasti ima za namen preprečevati pretirano koncentracijo oblasti v rokah ene same osebe, ker so praktične izkušnje pokazale, da je takšna politična ureditev lahko škodljiva. Zato se je razvila zahteva po delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ta teorija pravzaprav deli oblast na posamenzne skupine poslov znotraj države, ki jih je mogoče združevati v državne dejavnosti.

23. Navedi najpomembnejše trende in tendence v razvoju sodobne države oz. uprave in pojasni, v kakšnem razmerju sta tendenca »rasti« in tendenca »diferenciacije« do vprašanja organizacije sodobne državne oblasti ? Pojasni svoje stališče.

8

24. Od katere točke naprej se začne spreminjati narava sodobne države ? Kdaj se v tem procesu pojavi t.i. »servisna funkcija« sodobne države in kako to vpliva na vprašanje organizacije javne uprave sodobne države ? Pojasni svoje stališče !

Narava sodobne države se začne spreminjati v času velike francoske meščanske revolucije v letu 1789, katera predstavlja mejnik v razvoju demokracije in ____ pa tudi novega modela organizacije državne oblasti. Po tem, se je 19.st. začela razvijati servisna funkcija države kajti s tem se je vloga uprave spreminjala od strogega čuvaja pa vse do »servisa« do državljanov.

25. Pojasni položaj vlade v modelih organizacije državne oblasti, ki jih poznamo kot: predsedniški, pol-predsedniški (predsedniško-parlamentarni), parlamentarni in skupščinski sistem ?

V predsedniškem sistemu je predsednik države tudi predsednik vlade. V tem sistemu je delitev oblasti najbolj dosledno izpeljana. Predsednik svojo oblast izvaja s pomočjo obsežne državne uprave ( administracije ). Predsednik kot nosilec izvršilne oblasti ni odgovoren kongresu, ne more pa tudi doseči razpusta zakonodajnega organa. Predsednik je vezan na zakon in proračun ki jih sprejme kongres.

Pol-predsedniški sistem – predsednika vlade in ministre imenuje neposredno izvoljeni predsednik republike. Vlada ta začetek delovanja ne potrebuje posebne zaupnice in je formalno odgovorna le nacionalni skupščini. V tem sistemu, bi lahko rekli, da si šef države deli izvršilno oblast s predsednikom vlade. Vlada sprejema in usklajuje direktne cilje države.

Parlamentarni sistem – vlada je odgovorna parlamentu, ta se kaže v institutu nezaupnice. Člani vdalo so izbrani iz vrst članov parlamenta. Institut nezaupnice postavlja vlado v podrejen položaj nasproti parlamentu. Vlada izvršilno oblast deli s predsednikom države, vendar kljub vsemu je večina oblasti skoncentrirana v rokah vlade.

Skupščinski sistem – gre za enotnost oblasti v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodanje in izvršilne oblasti.

26. Pojasni pojem »monocefalne« (»enoglave«) in »bicefalne« (»dvo-glave«) organizacije izvršilne oblasti v določenih državnih sistemih. V čem je bistvo enega in drugega modela ? V katerih sistemih je politična moč premaknjena v smeri šefa države ?

Da je izvršilna oblast monocefalna pomeni, da je nosilec te oblasti predsednik države sam, kateri jo lahko izvaja s pomočjo državne uprave. Izraz bicefalna pa pomeni, da oblast sestavljata vlada, ki je kolegijski organ in šef oz. predsednik države. Pri bicefalni obliki velja, da je dejanska izvršilna oblast ___ skoncentrirana v rokah vlade.Politična moč šefa države je uveljavljena v predsedniških sistemih.

9

28. Pojasni bistvo ureditve izvršile veje državne oblasti v Sloveniji. Kakšna je organizacijska struktura in glavna razmerja med glavnimi organizacijskimi strukturami na tem področju v Sloveniji ? Pojasni !

V RS izvršilno oblast predstavlja vlada, ki je hkrati najvišji organ države uprave. Vlada in država uprava sta dva neločljivo povezana segmenta izvršilne oblasti. Vlada je kot vrh izvršilne oblasti obrnjena nasproti parlamentu, kot najvišji organ države uprave pa nasproti upravi.

29. Navedi glavne mehanizme kontrole parlamenta (Državnega zbora) nad vlado in upravo v Sloveniji ? Posebej v tej zvezi pojasni pojem »interpelacije«. Kako ta mehanizem lahko vpliva na delovanje državne uprave ? Pojasni !

Mehanizmi kontrole:

Nezaupnica Konstruktivna nezaupnica Interpelacija Poslanska vprašanja Ustavna obtožba

Interpelacija je razprava o delu Vlade ali posameznega ministra, ki jo lahko sproži najmanj 10 poslancev. Interpelacija se lahko konča z glasovanjem o razrešitvi predsednika Vlade ali ministra. Morebitna izglasovana interpelacija o razrešitvi ministra, bi lahko negativna vplivala na delovanje uprave, saj so ministri tisti, ki morajo upoštevati politične usmeritve vlade.

30. Navedi funkcije vlade v slovenskem sistemu organizacije javne uprave. Posebej natančno pojasni pojem »upravne funkcije« vlade ?

Vlada RS ima naslednje funkcije:

Politično – predlagalna funkcija Politično – izvršilna funkcija Upravna funkcija

Vlada kot najvišji organ državne uprave v okviru upravne funkcije vodi, usmerja ter koordinira delov uprave preko svojih ministrtev oz. svojih vodij ministrtev. Preko svoje uprave funkcije skrbi za izvrševanje aktov in zakonov, ki jih sprejema DZ.

1

31. Pojasni položaj vlade v okviru t.i. »upravno-političnega procesa«. Na katerem nivoju tega procesa se nahaja vlada v Sloveniji in kaj je bistvo tega položaja ? Pojasni svoje stališče.

Vlada predstavlja vrh izvršilne oblasti in vez med parlamentom in državno upravo kot neposredno izvrševalko politike, ki jo v RS določi DZ. Vlada se v upravnem procesu nahaja na najvišjem mestu institucionalnega segmenta. Vlada je politični organ, sestavljen iz političnih funkcionarjev. Njeno delovanje je zato predvsem politično pogojeno. To pa je nezdružljivo z značilnostjo instrumentalnega dela upravljanja, za katera vemo, da je strokovno pogojeno. Upravičeno je zato trditi, da ima vlada posebno mesto v upravnem procesu.

32. Navedi bistvo personalne in organizacijske strukture vlade v Sloveniji. Kako je v organizacijskem smislu sestavljena vlada (kakšne so relevantne organizacijske strukture, kakšne vrste ministrstev sestavljajo vlado, kaj je posebnost t.i. ministrov »brez resorja«) ?

V organizacijskem smislu je Vlada res sestavljena iz:

Predsednika vlade 15 resornih ministrstev Trije ministri brez resorja Vladne službe

Ministrstvo za finance,  Ministrstvo za notranje zadeve,  Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ,Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor,  Ministrstvo za promet,  Ministrstvo za šolstvo in šport,  Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,  Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za javno upravo, 

Trije ministri brez resorja – pomagajo predsedniku vlade pri usklajevanju dela ministrov v okviru pooblastil ki jim jih da predsednik vlade. To so:

Minister za razvoj Minister za zamejce in Slovence po svetu Minister za razvoj in lokalno samoupravo

Ti trije ministri pokrivajo področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja, področje odnosov med RS in Slovenci po sveti ter za področje razvoja. Njihovemu delu podporo zagotavljajo vlade službe.

1

33. Pojasni pojem »vladne službe« v slovenskem sistemu organizacije javne uprave. Kakšne vrste teh služb poznamo z vidika vsebine njihovih delovnih nalog ? Navedi nekaj konkretnih (delujočih) vladnih služb v slovenskem sistemu.

Vlada zaradi lastnega delovanja in zagotavljanja organizacijske, tehnične, strokovne in informacijske podpore ustanavlja vladne službe, od katerih so nekatere vezane na predsednika vlade, nekatere pa na generalnega sekretarja vlade. Nekateri vladne službe: Službe vlade za zakonodajo, Urad vlade za komunikacijo, UMAR, SURS, SOVA, ….

34. Navedi glavne pravne predpise, ki urejajo organizacijo sistema javne uprave v Republiki Sloveniji (ureditev vlade, državne uprave, lokalne samouprave, javnih služb, paradržavnih organizacij, nosilcev javnih pooblastil).

Zakon o vladi RS, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o javnih agencijah, Zakon o javnih zavodih, Zakon o javnih skladih.

35. Pojasni pojem »državna in nedržavna« uprava. Kako ta delitev vpliva na organizacijsko strukturo sistema državne uprave ? Kateri subjekti sodijo v organizacijsko strukturo t.i. »nedržavne uprave«, kateri pa v organizacijsko strukturo »državne uprave« ?

Organizacijsko gledano je državna uprava skupek organov, ki upravljajo z državno upravo v smislu izvajanja politike. Funkcionalno gledano pa je državna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni ravni. Nedržavna uprava pa je uprava kjer paradržavni subjekti izvršujejo javna pooblastila, nimajo pa statusa državnega organa.V državno upravo sodijo ministrstva, organi v sestavi ministrstev ter upravne enote. V nedržavno upravo pa sodijo dejavnosti lokalne samouprave, javnih služb in drugih nosilcev javnih pooblastil ( javna podjetja, javni zavodi … )

1

36. Navedi funkcije državne uprave v slovenskem sistemu organizacije javne uprave. Posebej natančno pojasni pojem »servisna funkcija« in »razvojna funkcija« državne uprave in kako takšne funkcije vplivajo na organizacijsko strukturo sodobne javne uprave?

Funkcije državne uprave:

Regulatorna funkcija – priprava predpisov, izvrševanje predpisov Servisna funkcija – zagotavljajo opravljanje javnih služb Razvojna funkcija

Servisna funkcija zajema vse tiste strokovne naloge, ki jih upravni organi upravljajo za predstavniške organe in vlado ter druge naloge, ki so potrebne za učinkovitost delovanja zakonodajnega in izvršilnega organa.

Razvojna f. – državna uprava na podlagi in v okviru zakona, drugih predpisov in državnega proračuna ima vlogo spodbujanja in usmerjanja družbenega razvoja

37. Pojasni vsebino naloge državne uprave, ki se glasi »zagotavljanje izvajanja javnih služb«. Kaj je vsebina te naloge, in kdo sodobni državi operativno izvaja takšne naloge ?

Javna služba je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in se izvajajo v javnem interesu. Za njeno izvajanje je odgovorna državi ali lokalni skupnosti in se izvaja po posebnem pravnem režimu. Javne službe izvajajo gospodarske in negospodarske službe.

38. Pojasni položaj državne uprave v okviru t.i. »upravno-političnega procesa«. Na katerem nivoju tega procesa se nahaja državna upava v Sloveniji in kaj je bistvo tega položaja ? Pojasni svoje stališče.

Naloga državne uprave je, da udejanja zastavljene politične cilje, da zagotavljajo uresničevanje javnega interesa, ki je izražen v političnih aktih zakonodajnega organa in Vlade. Državna uprava je aparat instrumentalnega razvoja. Pri odločanju na instrumentalni ravni ne gre več za vrednostno, politično odločanje, temveč za izvrševanje političnih odločitev. Člani političnih organov ( DZ, Vlade ) nimajo in ne morejo imeti potrebnega znanja, da bi lahko sami prišli do vseh informacij, ki so potrebne za odločanje. DU je zato primera ne le za izvrševanje politike, ki terja strokovno znanje, temveč tudi za pripravljanje strokovnih podlag za poliitčno odločanje.

1

39. Navedi organizacijsko strukturo aktualne državne uprave v Republiki Sloveniji. Katere so glavne organizacijske oblike v tem sistemu in kakšna so razmerja med njimi ?

URS v 120.členu določa, da organizacije uprave, njene pristojnosti in način imenovanja določa zakon. Ločimo jih lahko na centralne in lokalne upravne organe ter samostojne upravne organe in organe v sestavi. DU se lahko organizira po resornem, teritorialnem ali pa po funkcionalnem principu. Tako poznamo: ministrstva, organi v sestavni ministrstev ter upravne enote.

40. Pojasni pojem »mikro-organizacija« določenega organa državne uprave. Kaj zajema ta pojem in kakšne so glavne organizacijske enote, na katere se nanaša ta pojem ? Kaj je naloga generalnega sekretariata v tem kontekstu ?

Mikro-organizacije je pojem, ki predstavlja notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest v državni upravi. Slednje organizacije se oblikujejo, kadar je zaradi obsega ali načina dela potrebno trajno voditi, uskaljevati in usmerjati med seboj povezano delo več delavcev. Glavni organizacijske enote so: direktorat, sektor, oddelek, referat, služba ter območna enota.Generalni sekretariat v tem kontekstu razdeljuje zadeve v reševanje notranje organizacijskim enotam.

41. Pojasni pojem »ministrstvo« in kakšna je notranja organizacijska struktura takšnega državnega organa v slovenskem sistemu državne uprave ? Kaj pomeni »resorni princip« organizacije v sistemu državne uprave ?

Ministrstvo je temeljna organizacijska oblika slovenske državne uprave, ki so organizirana resorno po delovnih področjih in se ustanovijo z zakonom za posamezno upravno področje. Ministrstvo je sestavljeno iz: ministra, ki vodi ministrstvo, državni sekretar, ki deluje kot namestnik ministra; po delovnih področjih se oblikujejo direktorati, ki se notranje delijo na urade in sektorje, ti pa na oddelke, ki jih vodijo generalni direktorji. Oblikujejo se tudi podporne službe, ki jih vodi generalni sekretar.

Pri resornem principu organizacije gre za to, da se ustanovni en upravni organ za en ali več upravnih panog. Pri resorni organiziranosti je potrebno paziti, da zadeve na posameznem delovnem področju ne posegajo v delovna področja drugega resorja.

1

42. Pojasni t.i. »dvojno vlogo ministra« v sistemu slovenske državne uprave. V čem je bistvo takšnih položajev ministra in v kakšni zvezi je to z vprašanjem organizacije ministrstva ?

Minister vodi, ki odloča o vseh zadevah iz pristojnosti ministra. Minister je tudi član vlade, ki skupaj s predsednikom vlade in drugimi ministri uresničuje politiko in izvaja pooblastila, ki jih ima vlada.

Minister ima tako dvojno odgovornost, ki je kolektivna in individualna. Kolektivna odgovornost pomeni, da je vsak minister odgovoren za vsako odločitev vlade. Individualna odg.pa se kaže v tem, da je vsak minister odgovoren za delo ministrstev, ki jih vodi.

43. Pojasni ustavno ureditev vprašanja organizacije uprave v slovenskem pravnem sistemu. Kako je v zvezi s tem rešeno vprašanje zakonske ureditve organizacije državne uprave ? Ali je v zvezi s tem spoštovana ustavna določba člena 120 ustave ?

Ustava v 120.členu določa, da organizacijo uprave in njene pristojnosti ureja zakon. Zakon ureja temeljne org., makroorganizacije uprave. Nadaljnja organizacija pa je urejena s podzakonskimi predpisi in z internimi akti. Iz ustave izhaja tudi, da mora upravni organ delo opravljati samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.

44. V kakšnih treh oblikah se pojavljajo oz. na katere tri oblike ministrskih resorjev lahko teoretično razdelimo ministrstva v Republiki Sloveniji ? Katera ministrstva sodijo v t.i. »državotvorna« ministrstva ?

Poznamo:

Državotvorna ministrstva – MNZ, MZZ, MO, FM, MPGospodarska ministrstva – gospodarstvo, kmetijstvo gozdarstvo in prehrana, okolje in prostor, promet“Socialna” oziroma “družbena”: šolstvo in šport, kultura, zdravje, delo, družina in socialne zadeve, visoko šolstvo znanost in tehnologija, javna uprava

1

45. Katero ministrstvo se organizira v letu 2004 kot novo ministrstvo v Vladi Republike Slovenije ? Katera so njegova najpomembnejša delovna področja in zakaj je bilo pomembno organiziranje oz. ustanovitev tega ministrstva ?

Leta 2004 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za javno upravo z namenom opravljanja naslednjih nalog: org.javne uprave, org. kadrov, sistem plač v javnem sektorju, e-uprave in upravni procesi, investicije in nepremičnine. Osnovni cilj je usmerjenost uprave k uporabnikom, pravični plačilni sistem ter odprava in preglednost poslovanja celotne javne uprave.

46. Pojasni pojem »organ v sestavi ministrstva. Na katere organizacijske oblike v sistemu državne uprave se nanaša ta pojem v slovenskem pravnem sistemu in kdaj pride do bistvene spremembe t.i. sistema »makro-organizacije« sistema državne uprave v Republiki Sloveniji ? Kaj je bistvo te spremembe ?

Organ v sestavi ministra se ustanovi za naloge, ki se izvajajo v večjem obsegu in z namenom, da se zagotovi večja učinkovitost in kakovost upravljanja nalog. Vlada pa mora izkazati obstoj večjega obsega nalog. Organ v sestavi ima _________, ker ima svoj lastni kadrovski in finančni načrt in je proračunski uporabnik.Organi v sestavi so: uprava, uradi, inšpektorati, agencije ter direkcije. Med drugim tudi SOVA, generalštab SV, arhiv RS ter Policija.Do bistvenih sprememb pride po sprejetju ZDU-1 na podlagi katerega organ v sestavi določa Uredba o organih v sestavi. Pred tem pa so se organi ustanavljali na podlagi Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrtev.

47. Katera dva pomembna pravna akta določata organizacijsko strukturo sistema državne uprave v Sloveniji ? Kakšen je postopek spreminjanja teh dveh aktov in zakaj lahko trdimo, da nova ureditev vnaša večjo stopnjo fleksibilnosti v organizacijsko strukturo sistema državne uprave v Republiki Sloveniji po letu 2002 ?

Akta, ki določata org. strukturo DU sta: Zakon o državni upravi ter Zakon o javnih uslužbencih.

Glej …

1

48. Kakšne so oblike strokovne samostojnosti, ki so zagotovljene t.i. »organom v sestavi« v slovenskem sistemu državne uprave ? Kakšen je odnos med ministrstvom in posameznim organom v sestavi posameznega ministrstva v slovenskem pravnem sistemu?

Organi v sestavi ministrstev imajo menedžersko in strokovno samostojnost, lasten finačni in kadrovski načrt ter samostojno upravljajo finančne in kadrovske vire. Samostojno opravljajo nalog iz svoje pristojnosti in odločajo v upravnem postopku. Organ v sestavi izvaja naloge v skladu s programom dela, ki ga sprejme minister na predlog predstojnika organa v sestavi. Minister daje organom tudi obvezna navodila za delo. Minister prav tako nad organom opravlja nadzor.

49. Pojasni pojem »teritorialna ureditev državne uprave« in kaj je značilno za takšno ureditev v Republiki Sloveniji ? Koliko t.i. »upravnih enot« imamo v Sloveniji ?

Po teritorialnem načelu oz. principu se upravni organi ustanovijo na določenem območju ter opravljajo določene naloge za različna področja. Po tem načelu se ustanovijo tudi upravne enote. Z oblikovanjem teritorialni enot se krepi tudi vertikalna diferenciacija upravnega sistema. V slo imamo 58 upravnih enot.

50. Kakšno je razmerje med teritorialno ureditvijo državne uprave in lokalne samouprave v Sloveniji ? Koliko je t.i. »upravnih enot« in koliko občin v Sloveniji ? Kaj lahko sklepamo iz razmerja med temi številkami ?

1

51. Kakšni so trije tipični (»modelski«) načini teritorialne organizacije v Republiki Sloveniji ? Kateremu tipičnemu modelu pripada sedanja teritorialna ureditev sistema državne uprave v Republiki Sloveniji ? Pojasni svoje stališče !

Trije modeli teritorialne ureditve so:

Izpostave DU Območne enote Lokalne samouprave

Pri nas poznamo dvotirni model, ker na teritorialni ravni istočasno delujejo občine, upravne enote ter območne enote.

52. Kakšna sta dva temeljna razloga za oblikovanje posebne teritorialne strukture sistema državne uprave (zakaj imamo pravzaprav te »upravne enote«) ? Natančno pojasni oba razloga !

Razloga za teritorialno organiziranost sta:

Približevanje upravnih storitev državljanom Večstopenjsko upravno odločanje

Upravne enote imamo ker zagotavljajo racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Z org. upravnih enot dosežemo tudi prostorsko razporeditev DU. Upravne enote imamo zato, ker vseh upravnih nalog ni mogoče upravljati preko centralnih organov in z upravnimi enotami DU s svojimi funkcijami enakomerno pokrije celotno državno ozemlje. Upravne enote so organizirani tudi z namenom, da državljani lažje pridejo do svojih pravic in do izpolnjevanja obveznosti.

53. Ali se izvajanje nalog državne uprave konča na nivoju upravnih enot v teritorialnem smislu, ali se izvajanje teh nalog lahko spusti še nižje v vertikalni strukturi sistema teritorialne ureditve sistema državne uprave v Sloveniji ? Če da, na kakšnem nivoju se lahko opravlja izvajanje teh nalog pod nivojem »upravnih enot« ? Pojasni svoje stališče !

DA, in sicer z izpostavo ali območno enoto se kot notranja org. enota ustanovi v upravni enoti takrat, kadar _____ ali način dela zahtevajo dekoncentracijo opravljanja nalog, vendar je potrebno predhodno določiti območje oz. krajevno pristojnost izpostave ali območne enote.

1

54. Katere so glavne naloge upravnih enot in v kakšnem razmerju je izvajanje teh nalog do delovanja ministrstev ? Kaj je posebnost razmerja delovanja upravnih enot in Ministrstva za javno upravo ?

Upravne enote izvajajo dekoncentrirane naloge DU na svojem ozemlju; na prvi stopnji odločajo o upravnih zadevah; upravne enote se ustanovljene za dekoncentracijo opravljanja nalog praviloma za vsa ministrstva oz. za vse upravne naloge. Ministri za javno upravo so dogovorni za svoje delo načelniku upravnih enot. Minister postavlja in razrešuje načelnika upravne enote. Organizacija je dekoncentrirana. Kot že rečeno UE deluje na 1.st., na 2.st. pa MJU. MJU nadzoruje delu UE, nadzoruje strokovno usposobljenost zaposlenih, odloča o sporih med UE in usklajuje kadrovska in druga vprašanja UE.

55. Navedi tipično organizacijsko strukturo določene upravne enote. V čem je posebnost takšne organizacijske strukture v razmerju do vprašanja razmerja med centralnim in lokalnim nivojem sistema državne uprave ?

V UE se za posamezna področja org. notranje organizacijske enote. UE mora biti org. tako, da zagotavlja koordinirano izvajanje nalog, učinkovito izvajanje projektnih nalog, učinkovit notranji nadzor in učinkovito izvrševanje funkcij uprave. Delo koordinira in nadzoruje načelnik UE. Vodja oddelka ( oddelke za občo upravo in skupne zadeve, oddelke za upravne notranje zadeve ter oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo) je za delo odgovoren načelniku UE. Nekatere UE pa imajo tudi referate oz. odseke.

56. Pojasni pojem »para-državne organizacije« v organizacijski strukturi sistema državne uprave. Kakšne statusne pravno-organizacijske oblike se lahko pojavijo med temi »para-državnimi organizacijami« ? Navedi vsaj tri oblike !

Za paradržavne org. velja, da niso organizacijski del DU, vendar so na državo tesno funkcionalno vezani, tako da jih država ustanovi s svojim aktom, se financirajo iz državnega proračuna, država izvršuje ustanoviteljske pravice in da se izvajajo dejavnosti v javnem sektorju.Poznamo: agencije, sklade, zavode, komisije itd.

1

57. Kateri so osnovni razlogi za obstoj t.i. »para-državnih organizacij« v nekem sistemu javne uprave ? Še posebej natančno pojasni razlog t.i. »odmika od dnevne politike« !

Naloge se prenašajo na paradržavno org. zaradi:

1) zagotovitve menedžerske samostojnosti, fleksibilnejšega in učinkovitejšega izvajanje upravnih nalog

2) odmika izvajanja upravnih nalog od dnevne politike in zmanjšanje vpliva na odločanje (kadar je posebej poudarjena potreba po upoštevanju zgolj strokovnih parametrov pri odločanju – regulatorna telesa - agencije)

3) približanje upravnih storitev njihovim uporabnikom 4) zagotovitve možnosti samoregulacije (avtonomno odločanje določenih subjektov

civilne družbe o določenih zadevah, ki se jih tičejo - zbornice)

5) zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za izvajanje upravnih nalog

Odmik od dnevne politike se nanaša predvsem na to, da bi bili npr. Regulatorne agencije čim bolj neodvisne od politike ( politika se ne sme vmešavati v delo agencije ).

58. Pojasni pojem in pravno ureditev delovanja t.i. »javne agencije« ? Katere oblike agencij poznamo v slovenskem pravnem sistemu (v kakšnih pravno-statusnih oblikah se lahko pojavijo »agencije«) ?

Javna agencija se lahko ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih in strokovnih nalog v javnem interesu. Javna agencija se organizira predvsem zato, da se opravljajo tiste upravne naloge, katerih reševanje v DU ne bi bilo dovolj učinkovito in smotrno in hkrati pa je zagotovljena finančna neodvisnost in samostojnost javne agencije brez potrebe po stalnem nadzoru. Poznamo pa: regulatorne, razvojne in strokovne javne agencije.

2

59. V kakšnih treh oblikah se pojavljajo javne agencije v Republiki Sloveniji ? Katera oblika je po vašem mnenju najpomembnejša ? Utemelji svoje stališče ! Navedi vsaj dve konkretni javni agenciji v Sloveniji !

V RS se javne agencije pojavljajo v naslednjih oblikah:

Regulatorne Razvojne Strokovne

Najpomembnejša j. agencija je regulatorna agencija saj izvaja oblastne regulatorne naloge. Slednjih agencij je zelo malo in so ustanovljene za izvajanje upravnih nalog po javnem pooblastilu. So specializirane osebe javnega prava.Primer agencij: agencija za zavarovalni nadzor, agencija za trg vrednostnih papirjev

60. Kakšna je lahko vsebina javnih pooblastil, ki jih lahko dobijo javne agencije ? Kaj pomeni nujnost obstoja »izvršilne klavzule« za izvajanje t.i. regulatorne funkcije javnih agencij ?

Vsebina javnih pooblastil oz. pri izvajanju le teh, imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon. Tako lahko ureja pravna razmerja in odloča o posameznih stvareh. Pomen obstoja izvršilne klavzule nam pove, da pri izvajanju nalog izdaja agencija splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil in upravne odločbe.

61. Kaj so kriteriji za ustanovitev t.i. javnih agencij, katere organe ima takšna javna agencija in kdo so lahko ustanovitelji takšnih agencij ? Kdo nastopa v imenu posameznega ustanovitelja v slovenskem pravem sistemu ureditve delovanja javnih agencij ?Javna agencija se ustanovi, če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje razvojnih, strokovnih in regulatornih nalog, ko bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnih organih in zlasti, če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami ali plačili uporabnikov in ustanovi se, če glede na naravo oz. vrsto nalog ni potreben neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog. Ustanovi pa se vedno na področju nekega ministrstva. Javno agencijo lahko ustanovi RS ali samoupravna lokalna skupnost oz. zveza samoupravnih lokalnih skupnosti. V imenu države izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja Vlada RS. V imenu lokalne skupnosti pa svet lokalne skupnosti ali drug organ. Agencija je sestavljena iz:

direktorja – imenuje ga ustanovitelj na predlog Sveta agencije Sveta javne agencije.

2

62. Pojasni pojem in pravno ureditev delovanja t.i. »javnega sklada« ? Kaj je bistvo pravno-statusne oblike »javnega sklada« ?

Javni sklad je namensko premoženje oz. premoženje, ki ga javnopravna skupnost nameni za določen namen – javni interes ( npr. gradnja stanovanj ipd. ) Sklad mora sprejeti splošne pogoje poslovanja, v nazivu sklada mora biti oznaka » javni sklad«; potreben je vpis v sodni register in za zaposlene veljajo predpisi, ki urejajo položaje javnih uslužbencev. Javni sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Opravlja posle po pooblastilih.

63. V kakšnih oblikah se pojavljajo javni skladi v Republiki Sloveniji ? Katera oblika je po vašem mnenju najpomembnejša ? Utemelji svoje stališče ! Navedi vsaj dva konkretna javna sklada v Sloveniji !

Ločimo tri oblike javnih skladov:

Javni finančni sklad Javni nepremičninski sklad Javna ustanova

Najpomembnejša oblika javnega sklada je javni finančni sklad, ki se ustanovi z namenom spodbujanja razvoja na določenem področju z dajanjem kreditov oz. poroštev in drugih oblik vzpodbujanja razvoja. Poznamo: Stanovanjski sklad, Ekološko-razvojni sklad itd.

64. Kakšna je lahko vsebina javnih pooblastil, ki jih lahko dobijo javni skladi ?

Vsebina javnih pooblastila oz. pri izvajanju le teh, imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon. Tako lahko ureja pravna razmerja in odloča o posameznih stvareh.

2

65. Kaj so kriteriji za ustanovitev t.i. javnih skladov, katere organe ima takšen javni sklad in kdo so lahko ustanovitelji takšnih skladov ? Kdo nastopa v imenu posameznega ustanovitelja v slovenskem pravem sistemu ureditve delovanja javnih skladov ?

Javni sklad se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, za izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske itd. politik ustanovitelja, za upravljanje nepremičnin ustanovitelja ter za spodbujanje znanosti, kulture in izobraževanja. Organa javnega sklada sta direktor in nadzorni svet, ima pa lahko tudi strokovne organe in komisije, ki jih imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet ima najmanj 3 in največ 7 članov, ki jih imenuje ustanovitelj. TA na predlog NS imenuje tudi direktorja. Ustanovitelj je RS in v njenem imenu nastopa Vlada RS ter občina in v njenem imenu nastopa občinski svet.

66. Pojasni pojem »javnopravni model« zbornice. Kakšne oblike zborničnih združenj poznamo z aspekta vsebine dejavnosti posameznega zborničnega združenja ? Ali so lahko zbornice nosilci javnih pooblastil ? Pojasni svoje stališče !

Za javnopravni model zbornice je značilno, da zbornice ustanovi država, članstvo v njej je obvezno za vse subjekte dejavnosti. Dejavnost javnopravnih zbornic se običajno financira iz posebnega vira, ki ima obliko članarine ali posebnega davka. Poznamo javnopravne zbornice in zasebnopravne zbornice.Zbornice so lahko nosilci javnih pooblastil, ki se jim podeljuje na podlagi zakona. Javno pooblastilo se podeli npr. gospodarski zbornici ali pa poklicni zbornici. V primeru obrtno-podjetniške zbornice, katera izvaja veliko število javnih pooblastil , ki jih je država prenesla nanje, lahko izdaja, spreminja in ukinja obrtno dovoljenje, izdaja sklepe o vpisu obrti podobnih dejavnosti v obrtni register, vodi registre območnih obrtnih zbornic itd.

2

67. Pojasni pojem »javna služba« in kako se razvijejo javne službe v zgodovinsko-razvojnem smislu ? Ali so javne službe vključene v organizacijsko strukturo sistema javne uprave v Sloveniji ? Pojasni svoje stališče !

Javna služba je vsaka dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne potrebe. Javna služba zagotavlja javne storitve, za katere je odgovorna država in lokalna skupnost in se opravlja v javnopravnem režimu in je enakopravno dostopna vsem. Najpogostejši za ustanovitev javne službe je monopol, zaradi infrastrukture ( avtocestno omrežje itd.. ).K miselni tvorba pojma javne službe je zagotovo največ prinesla francoska pravna teorija, ki je svoje ____ zgradila za pojem javne službe. V tem času je država veljala za sistem, ki organizira in koordinira javne službe. _____ so označili kot skupek javnih služb in iz tega izhaja, da je pojem javne službe bil široko obravnavan. Od konca 19.st. je imela _____ močnega čuvaja in zaradi tega je bilo število javnih služb omejeno. Prve javne službe so se ustanovile na podlagi obrambe, policije in pravosodja. Tako z razvojem družbe in države so se že na ostalih področjih nastajale druge javne službe.Javne službe vključujemo v org. strukturo javne uprave saj zajema servisne funckije dejavnosti države in lokalne skupnosti, saj javna služba zagotavlja javne dobrine in javne interese.

68. Pojasni pojem in pravno-organizacijske oblike izvajanja t.i. »gospodarskih« in t.i. »negospodarskih« javnih služb. Za katere oblike je značilen monopolen, za katere pa nemonopolen način izvajanja ? Pojasni !

Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu. Vse to zagotavlja RS ali občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Gospodarske javne službe delimo na državne in lokalne ter tudi na obvezne in izbirne. GJS se razvijajo monopolno. Monopolno pa se izvajajo dejavnosti infrastrukture splošnega družbenega pomena in s temi dejavnostmi se v principu lahko ukvarjajo samo javne službe, ki so za to ustanovljene. Te GSJ se financirajo iz plačil uporabnikov.

Negospodarske javne službe na generalni ravni ureja Zakon ja zavodih. Najbolj značilna oblika NGJ so javni zavodi. Ti se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izboraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva itd., če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. NGS se financirajo iz proračuna. Izvajajo se nemonopolno, kajti s temi dejavnostmi se lahko ukvarja vsakdo, ki izpolnjuje določene pogoje.

2

69. Navedi, kaj so to »gospodarske javne službe«, kakšne so pravno-organizacijske oblike izvajanja teh služb, in na katerih področjih se tipično pojavljajo takšne javne službe.

Z se GJS zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja RS oz. občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.Te službe se izvajajo v naslednjih oblikah:

Resijski obrat Javni gospodarski zavod Javno podjetje Koncesija Vladanje javnega kapitala

Izvajajo pa se na področju varstva okolja, komunalne dejavnosti, energetika, telekomunikacije, poštne storitve, železniški in cestni transport, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in pokopališka ter pogrebna dejavnost.

70. Pojasni razliko med t.i. »državnimi« in »lokalnimi« javnimi službami ter med t.i. »obveznimi« in »izbirnimi« javnimi službami. Kaj je posebnost izvajanja dejavnosti t.i. gospodarskih javnih služb ? Navedi nekaj primerov t.i. »obveznih« in nekaj primerov t.i. »izbirnih« lokalnih javnih služb.

Državne gospodarske službe so tiste, za katerih zagotavljanje je odgovorna država, lokalne gospodarske skupnosti pa so tiste, za katerih zagotavljanje so odgovorne lokalne skupnosti (občine). Obvezne so tiste, ki ji država ali lokalna skupnost mora zagotavljati kot javne službe, izbirne pa so tiste, ki jih lahko zagotavlja kot javne službe ( ni nujno da jih ! ).

Posebnosti izvajanja GJS je možnost neposrednega prenosa v opravljanje zasebnim zadružnim ali drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin.

Primer izbirne lokalne skupnost javnih služb: ____ pravice v mestnem prometu, dobava in odjem toplotne energije in oskrba z drugimi plini.Primer obveznih lokalnih skupnosti: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov….

2

71. Pojasni pojem »koncesija« in način (postopek) podelitve koncesije določenemu pravnemu subjektu zasebnega prava.

Koncesija je poseben pravni institut, s katerim koncesionar pridobi od koncendenta, ki je bodisi država ali lokalna skupnost, pravico opravljati neko dejavnost, uporabljati javno dobro ali naravno dobrino in podobno. Je tudi pooblastilo države oz. lokalne skupnosti osebi zasebnega prava za izvajanje javnih služb.

S podelitvijo koncesije nastane koncesijsko razmerje, v katerem sta koncendent – tisti ki podeli koncesijo in koncesioran, ki je lahko oseba zasebnega prava, fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe. Koncendent se odloči za podelitev koncesije, saj je v fazi izbire koncesionarja mogoče zagotoviti cenejše in kvalitetnejše izvajanje javne službe kot v javnem podjetju ali v _____.

Koncesija se podeli na podlagi koncesijskega akta. Koncendent sklene z izbranim koncesionarjem koncesijsko pogodbo v pisni obliki. Gre za civilnopravno razmerje, ki pa ima tudi javnopravne elemente.

72. Navedi, kaj so to »negospodarske javne službe«, kakšne so pravno-organizacijske oblike izvajanja teh služb, in na katerih področjih se tipično pojavljajo takšne javne službe.

NJS se ukvarjajo z dejavnostmi, ki niso materialne narave, njihov cilj ne sme biti pridobivanje dobička. Osnovna značilnost NJS je, da so dostopne vsem državljanom, glede na njihove potrebe v enaki meri.Te službe se pojavljajo v obliki javnega zavoda in zasebniki s koncesijami. Pojavljajo se na področjih dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega in invalidskega varstva ter socialnega zavarovanja.

73. Kaj je posebnost izvajanja dejavnosti t.i. negospodarskih javnih služb ? Kakšna je tipična organizacijska struktura posameznega javnega zavoda ?

Posebnost izvajanja NJS je njihova neprofitna dejavnost in da se z dejavnostmi NJS lahko ukvarja vsakdo, ki izpolnjuje določene pogoje. Za opravljanje dejavnost se NJS financirajo iz proračuna.Strukture organov v javnem zavodu so:

Direktor ( šole-ravnatelj) Strokovni vodja Svet zavoda

2

74. Ali se lahko pravno-organizacijska oblika »koncesije« pojavi kot oblika izvajanja t.i. negospodarskih javnih služb ? Pojasni svoje stališče in navedi vsaj en primer izvajanja takšne javne službe.

Koncesija kot način izvajanja se lahko podeli NJS. Poleg javnih zavodov kot izvajalcev javni služb lahko javno službo opravlja tudi zavod, ki ni ustanovljen kot javni zavod, podjetje, društvo, ki pa morajo izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje določene javne službe.Primer tega bi lahko bila koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki jo s odločbo podeli občinska uprava s soglasjem ministra pristojnega za zdravstvo.

75. Kako se izvaja nadzor nad izvajalci javnih pooblastil ? Kdo izvaja ta nadzor ? Navedi način kontrole vsebine splošnih aktov za izvajanje javnih pooblastil.

Nadzor nad nosilci javnih pooblastil je lahko formalne in neformalen.Formalne nadzor izvajajo državni organi v predpisanih postopkih, v katerih z oblastnimi ukrepi odpravljajo napake, ki so nastale pri delovanju organov DU. To so: upravni nadzor, sodni nadzor, ustavosodni nadzor.O neformalnem nadzoru pa govorimo takrat, kadar nadzor izvajajo neoblastni subjekti.

Kadar nosilci javnih pooblastil izdajajo upravne odločbe na prvi stopnji, običajno ministrstvo odloča na drugi stopnji.

76. Pojasni kako se organizacijska struktura sistema lokalne samouprave vključuje v organizacijsko strukturo javne uprave. Katere organizacijske strukture poznamo v okviru podsistema lokalne samouprave v Sloveniji sedaj ?

Lokalna samouprava je eden od segmentov javne uprave. V strukturo javne uprave sodi, ker je to način upravljanje javnih zadev, pri katerem neposredno ali posredno sodelujejo prebivalci določene teritorialne skupnosti. V URS so pokrajine v okviru državne ureditve opredeljene kot samostojen upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave.

77. Pojasni potek upravno-političnega procesa na lokalnem nivoju. Kateri so glavni nivoji in glavni nosilci funkcij v okviru upravno-političnega procesa na lokalni ravni?

Predstavniki organov lokalnih skupnosti sprejemajo politične odločitve, vendar morajo biti te odločitve skladne z Ustavo in zakoni. Lokalna samouprava ima za razliko od DU politični vidik, gre za politično odločanje. Upravni proces, ki se začne na ravni lokalne skupnosti, je torej relativno samostojen proces, ki pa je povezan z upravnimi procesi na državni ravni.

2

78. Navedi glavne organe v organizacijski strukturi sistema lokalne samouprave in kakšna so razmerja med temi organi na nivoju organizacijske strukture sistema lokalne samouprave ?

V naši ureditvi lokalne samouprave sta poglavitna organa občine občinski svet in župan, poleg njiju pa v občini deluje še nadzorni odbor.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Župan je izvršilni organ občine. Ni odgovorne občinskemu svetu za svoje delo. Dolžan je skrbeti za izvrešvanje odločitev občinskega sveta., hkrati pa vodi občinsko upravo in predloga odločitve občinskemu svetu. Župan pa vodi delo občinskega sveta, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Njegove člane imenuje občinski svet. V nadzornem odboru ne morejo biti člani OS, župan, podžupan itd.

79. Kakšno je razmerje med upravnimi enotami in občinami v slovenskem sistemu ? Kako je s kontrolo delovanja sistema lokalne samouprave z vidika izvajanja t.i. izvirnih in t.i. prenesenih (delegiranih) nalog sistema lokalne samouprave ?

Pri odločanju o zadevah iz izvirne pristojnosti so orgnai lokalne skupnosti samostojni in nikomur podrejeni. Glede prenesenih pristojnosti pa se vzpostavijo med organi lokalne skupnosti in organi DU hierarhična razmerja. Ministrstva nadzorujejo zakonitost splošnih posamični aktov, ki jih izdajajo organi lokalne skupnosti v zadevah iz prenesenih pristojnosti lokalne skupnost.V delegiranih pristojnostih pa ministrstva opravljajo nadzor na primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

80. Kako se sistem javnih uslužbencev vključuje v sistem javne uprave v Republiki Sloveniji ?

2