View
258
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
1/24
NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
1. DIPLOMSKA NALOGASplono o diplomski nalogiPrijava na diplomsko deloPostopek za prijavo teme diplomske nalogeIzvajanje diplomske naloge
2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGENaslovVsebina
PovzetekSeznam okrajavUvodNart za delo ali delovna hipotezaMateriali in metodeRezultatiRazpravaSklepLiteratura
4. DIPLOMSKI IZPIT
Postopek za zagovorProtokolKonna ocena tudijskega uspeha
5. PRILOGEPronja za dvig teme diplomske nalogePrimer organizacije strani laboratorijskega dnevnikaPrimer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnikaDnevnikVsebina in oblika platniceNaslovna stran
Informacija o mestu izdelave diplomske naloge, mentorju , ter izjava
FFA, januar 2006
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
2/24
1. DIPLOMSKA NALOGA
Splono o diplomski nalogi
Izdelava in zagovor diplomske naloge sta zadnji tudijski obveznosti absolventa
univerzitetnega tudija farmacije za pridobitev naziva magister/ra farmacije oziroma
absolventa visokoolskega strokovnega programa laboratorijske biomedicine za
pridobitev naziva diplomirani inenir laboratorijske biomedicine. Naloga je samostojno
strokovno-raziskovalno delo, ki ga absolvent opravi pod vodstvom svojega mentorja.
Pogoj za zaetek diplomskega dela je, da je tudent uspeno opravil vse z izobraevalnim
programom predpisane laboratorijske vaje, seminarje in predmetne izpite in da se je zmentorjem dogovoril za temo diplomske naloge v okviru razpisanih tem. Izdelava
diplomskega dela obsega najmanj tri mesece praktinega dela.
Diplomska naloga in njeni rezultati so izkljuna intelektualna lastnina FFA, mentorja,
mentorja/somentorja, diplomanta oz. ustanove, ki je sodelovala pri zasnovi in izvedbi. Za
objavo ali uporabo ugotovitev, dosekov in rezultatov iz diplomske naloge je potrebno
pisno soglasje mentorja in fakultetnega senata.
tudent pri izdelavi diplomske uporablja, poglablja in dograjuje svoje znanje, razvija
ustvarjalno sposobnost za strokovno-raziskovalno delo ter osvoji pisni nain predstavitve
ter vrednotenja z eksperimentalnim delom dobljenih rezultatov.
Priprava na diplomsko delo
Zmotno je miljenje, da tudent zane s pripravo na diplomsko delo po prvem
sreanju z mentorjem, ko se kot diplomant zane seznanjati s problematiko diplomske
naloge in z ustrezno literaturo. Takno gledanje pravzaprav razvrednoti diplomo kot
sklepno dejanje univerzitetnega tudija. Priprave na diplomsko delo se zano od prvega
letnika tudija naprej. Odgovoren odnos tudenta do vsakega predmeta posebej ter resen, poglobljen in kakovosten tudij so najbolja priprava na diplomsko delo, na kasnejo
strokovno kariero in hkrati najbolja osnova za pogovor z mentorjem, za razumevanje
problema diplomske naloge ter ustrezne strokovne literature. Uporaba dostopnih
podatkov preko knjinic in interneta.
tudent, ki odgovorno nartuje svoj nadaljni razvoj, je pri izbiri diplomske naloge
pred pomembno odloitvijo. Zavedati se mora, da uspenost pri diplomi zahteva njegovo
polno motivacijo, ki jo lahko dosee le, e ga tematika naloge privlai, e je v njegovem
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
3/24
interesnem podroju in e budi v njem raziskovalni nemir, ki mu omogoi, da osvoji nova
za izdelavo diplomske naloge potrebna znanja in si tako morda zarta tudi svojo
bodonost. Prihodnja kariera diplomanta je namre odvisna od njegovega uspeha v asuolanja.
Postopek za prijavo teme diplomske naloge
Absolvent, ki izpolnjuje vse pogoje za zaetek izvajanja diplomskega dela, se po
informativnem posvetu s potencialnim mentorjem odloi za razpisano temo diplomske
naloge. Po seznanitvi s problematiko naloge, tudijem ustrezne literature in prvih
eksperimentalnih rezultatih, diplomant po dogovoru z mentorjem zaprosi Senat FFA zaodobritev predlagane teme. Mentor diplomske naloge na univerzitetnem programu
farmacije ali visokoolskem programu laboratorijske biomedicine, je lahko uitelj tega
programa, naveden v seznamu predavanj kot nosilec oz. soizvajalec predmeta, oziroma
drug redno zaposlen delavec fakultete, ki ima naziv uitelja. Somentor je lahko
strokovnjak s podro ja farmacije oziroma laboratorijske biomedicine z magisterijem, s
specializacijo ali z odobrenim direktnim prehodom na doktorski tudij. Primer pronje za
dvig teme diplomske naloge, ki je naslovljena na fakultetni senat, je v prilogi I. Senat
FFA na svojih sejah, ki so vsak mesec razen julija in avgusta, obravnava pronje in z
odobritvijo teme hkrati imenuje tudi komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik, mentor(somentor) in lan. Komisija je sestavljena tako, da lani pokrivajo razlina podroja
farmacevtske stroke. tudentski referat fakultete v tednu dni po seji Senata pisno obvesti
tudenta o rezultatu obravnave pronje in o sestavi komisije za pregled diplomske naloge
in zagovor. Zaradi razline narave diplomskih nalog priporoamo kandidatom, da prvi
razgovor z mentorjem opravijo e prej. Tako si zagotovijo delo v okolju, ki se je medtem
e pripravilo na njihov prihod (nakup ustreznih kemikalij in podobno). Diplomant mora
opraviti zagovor diplome najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva, ko mu je bila
odobrena tema, sicer izgubi pravico diplomirati z odobreno temo. Komisija za tudijskopodroje lahko v opraviljivih razlogih ta rok podalja. Sprememba odobrenega naslova
diplomske naloge ali sprememba komisije je mona le s sklepom Senata FFA.
Izvajanje diplomske naloge
Izdelava diplomskega dela in pisno poroilo o opravljenih poskusih uresniita vrsto
vzgojno-izobraevalnih ciljev tudijskega programa. Po zaetnem uvajanju v delovno
okolje, problematiko naloge ter njeno razumevanje, v metode ter tehnike dela, zane
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
4/24
diplomant vedno samostojneje opravljati svoje delo, ki ga sproti ustrezno dokumentira.
Samostojnost e ni popolna, vendar je v primerjavi s predhodnim tudijem veliko veja.
Diplomant postopoma dosega stopnjo, ko ob doloenih omejitvah lahko sam nartujesvoje delo, poskuse, meritve, obdelavo podatkov in smotrno izrabo svojega asa.
Optimalno stanje dosee, ko svoje delo nartuje tako, da izrabi vsak trenutek bodisi za
opravljanje poskusov, za obdelavo rezultatov in njihovo vrednotenje.
Nadalje diplomant kaj kmalu ni ve samo izvajalec naroil mentorja, ampak mora o
svojem delu in rezultatih tudi kritino in kreativno razmiljati ter se pri vrednotenju
rezultatov poglobljeno pogovarjati s svojim mentorjem. Rezultat razgovorov so tevilne
vmesne odloitve, ki postopoma vodijo do cilja. Tako se diplomant ob nasvetih in
usmerjanju mentorja privaja na samostojno delo, na analizo rezultatov, sprejemanjudelnih odloitev in njihovem preverjanju. Najvekrat mora diplomant hkrati upotevati
ve dejavnikov in rezultatov, ki so medsebojno v bolj ali manj znanem odnosu in iz njih
izluiti odloitev ali sklep. Vrsta takih korakov lahko postopoma pripelje do novega
spoznanja ali ugotovitve, kar je eden temeljnih ciljev diplomskega dela.
Diplomant lahko izdela diplomsko delo na Fakulteti za farmacijo, na Zavodu za
farmacijo in preizkuanje zdravil ter v soglasju s Senatom matine fakultete e na
Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, na Medicinski fakulteti, v farmacevtski
industriji, zdravstvenih zavodih in raziskovalnih intitutih. Pri delu mora diplomant
strogo upotevati pravila hinega in laboratorijskega reda ter pravila o varstvu pri delu.Mentor se mora pred zaetkom zahtevnih in nevarnih del v sklopu diplomske naloge, pri
delu z nevarnimi, kodljivimi, strupenimi snovmi ali kunim materialom prepriati, ali
diplomant suvereno obvlada celoten postopek, delo z doloeno napravo ali pozna
lastnosti snovi in materialov, s katerimi dela, oz., e so zagotovljeni in upotevani vsi
varnostno-tehnini pogoji za varno izvedbo doloene kemine reakcije ali tehnolokega
procesa. Diplomant mora spotovati vsa navodila in nasvete mentorja, njegovih
sodelavcev, asistentov in staistov, ki e imajo ustrezne izkunje pri delu z napravami ali
snovmi. Kadar pri izvedbi diplomskega dela nastajajo nevarni in za okolje kodljiviodpadki, mora diplomant upotevati vsa navodila mentorja in njegovih sodelavcev o
ravnanju z njimi.
Kandidat opravlja diplomsko delo samostojno pod vodstvom mentorja. Redno ga
obvea o opravljenem delu. Z vednostjo mentorja se lahko posvetuje e z drugimi
sodelavci na matini fakulteti ali zunaj nje. Diplomant lahko uporablja zunanje usluge, e
zlasti, e so povezane z materialnimi stroki (razne meritve, analize, slikanja, itd.) le z
mentorjevo predhodnjo odobritvijo in dogovorom o plailu nastalih strokov.
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
5/24
Brezpogojno mora upotevati mentorjeva navodila o varovanju podatkov. Priporoamo
tudi, da diplomant izdela diplomsko nalogo brez daljih prekinitev.
Diplomant med izdelavo svojega diplomskega dela skrbno, natanno, pregledno,sproti in popolno dokumentira vse poskuse, meritve, analize, procese in druga dela v
svojem laboratorijskem dnevniku. eprav je vodenje laboratorijskega dnevnika odvisno
od narave diplomskega dela, pa mora dnevnik vsebovati nekaj splonih elementov, ki so
skupni vsem laboratorijskim dnevnikom. Dobro voden laboratorijski dnevnik je napisan
tako, da omogoa ponavljanje opisanih poskusov in meritev ne samo avtorju, ampak tudi
drugim.
Ker je laboratorijski dnevnik osnova za pisanje dobrnega dela diplomske naloge je
pomembno, da so v njem zbrani, urejeni in obdelani vsi podatki. Dobro vodenlaboratorijski dnevnik je natanni vsakodnevni zapis o opravljenem poskusu, postopku
meritvi in podobno. Poleg naslova (npr.: Sinteza .., Doloanje topnosti ...,), datuma in
morebitnega navedka literature mora zapis vsebovati e posebnosti, ki izvirajo iz narave
dela, nadalje opaanja diplomanta njegove opombe, rezultata in njihovo analizo ter svojo
ugotovitev. V prilogi II. predstavljamo dva znailna primera dobrega laboratorijskega
dnevnika.
Diplomant pri izdelavi dela poleg splonih, v tem prironiku navedenih napotkov,
upoteva e specifina navodila, ki izvirajo iz konkretnega dela. Med izdelavo diplome se
mora obnaati kot dober gospodar, kar pomeni, da strokovno, odgovorno, skrbno, varnoin vestno ravna z literaturo, s spojinami, biolokim materialom, priborom, aparaturami in
delovnim mestom. S svojim delom ne sme ovirati dela drugih diplomantov in delavcev
fakultete.
Diplomant kona eksperimentalno delo, ko mentor presodi, da je dosegel zastavljene
cilje diplomske naloge. To je resno opravilo, ki zahteva prav toliko naporov kot
praktino delo. Ker je drugane narave, zahteva od diplomanta drugano pripravo in
organizacijo. e se je diplomant na zaetku seznanil s problematiko in kasneje med
delom pri svojem konkretnem problemu priel do doloenih spoznanj, mora predpisanjem zaeti o vsem premiljati celoviteje in v irih okvirih. Ker ima diplomsko delo
predpisano obliko, so vsebinska snovanja s predpisano obliko omejena.
Predno se diplomant loti pisanja, napravi nart, kako bo svoje delo vsebinsko
predstavil ob upotevanju formalnega okvira, ki ga bomo v nadaljevanju predstavili.
Nart je nujno potreben, ker se diplomant na ta nain izogne natevanju nepovezanih
vsebin, ki zameglijo doseke in odvraajo od branja, obenem pa diplomant pokae in
dokae, da je svoje delo sposoben predstaviti povezano, celovito in popolno. Ko
diplomant napie osnutek diplome, s katerim je po kritinem branju in vrednotenju
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
6/24
zadovoljen, odda tiskan izvod v branje in pregled mentorju (in somentorju). Razmik
vrstic v oddanem izvodu mora biti obvezno 1,5, da je mono vpisati komentarje. e je
potrebno, mentor in diplomant posamezne dele naloge skupno ovrednotita. Popravljenosnutek (diplomant v besedilo diplome vnese vse popravke in upoteva vse mentorjeve
nasvete) odda diplomant v pregled e predsedniku in lanu diplomske komisije. Njune
pripombe in nasvete po posvetu z mentorjem smiselno upoteva ter ju seznani s
spremembami.
Sledi izdelava konne oblike (diplomant mora obvezno upotevati pisna navodila o
oblikovanju naslovnice in prve strani) in vezava diplomske naloge. Diplomant pripravi po
en izvod diplome za vsakega lana komisije, za morebitnega somentorja in zase, torej
najmanj 4 izvode. Po en izvod diplomskega dela oddalanom komisije najkasneje 5delovnih dni pred datumom zagovora. Predsedniku komisije in mentorju odda vezan
izvod. Diplomant se dogovori s lani komisije za datum zagovora. Zagovorov diplomskih
del ni v juliju in avgustu.
2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
Pri pisanju diplomske naloge diplomant osvoji nain pisanja strokovnega poroila o
opravljenjem raziskovalnem delu. Preprosto izraanje misli v kratkih in jasnih stavkih je
prvo pravilo za pisanje diplomske naloge, drugo pa jedrnat, informativen, strokovnonatanen in pravilen slog pisanja. Ti dve pravili mora diplomant pri pisanju diplomske
naloge upotevati.
Pisanje diplomske naloge
Pri pregledovanju osnutkov diplomskih nalog mentor in lani komisije pogosto
zasledijo pretirano in slovenskemu jeziku tujo rabo trpnega naina (pasiva), ki je
posledica naslonitve na tuje vire informacij. Tudi medij kot nain izraanja ni primeren
za natanno opisovanje reakcij in procesov. Nadalje diplomanti pretirano, nekritino in
dostikrat brez potrebe uporabljajo tujke. Pravilo je: tujke uporabljamo le, e ni (e e ni)ustrezne slovenske besede oziroma, e je raba tujke v naem jeziku e ustaljena. Pri
uporabi pravilnih slovenskih strokovnih izrazov je diplomatu lahko v veliko pomo
Formularium Slovenicum dodatek k evropski farmakopeji. Vsakoletna izdaja prinaa
posamezne slovenske izraze, nazive, naslove, zahteve in pravila v poenotenem
strokovnem farmacevtskem jeziku.
Diplomant pie diplomsko nalogo v 1. osebi mnoine; pisanje v 1. osebi ednine je
redkeje uporabljen stil pisanja. Znane in z navedki literature podkrepljene ugotovitve,
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
7/24
dejstva so opisani v sedanjem asu, nart za delo je napisan v prihodnjiku,
eksperimentalno delo, rezultati in ugotovitve pa v preteklem asu.
Nainu pisanja: 'en stavek - en odstavek' se mora pisec diplome na vsak nainizogniti. Tak stil pokae avtorjevo nezmonost za predstavitev, razvoj, raziritev in
sklenitev doloenih misli v zaporedju stavkov, ki so med seboj povezani in tvorijo
sklenjeno celoto v obliki odstavka. e huja oblika te hibe je stil: en stavek - eno poglavje
ali podpoglavje. Kaj takega si diplomant lahko privoi le, ko si belei zamisli za
vsebinsko zasnovo besedila, nikakor pa take oblike ne more izroiti mentorju, kaj ele
lanom komisije. Pretirana 'atomizacija' besedila na tevilna podpoglavja ne prispeva niti
k oblikovni niti k vsebinski kakovosti besedila hkrati pa kae na majhno prizadevanje
diplomanta pri oblikovanju besedila diplomske naloge.
Obseg diplomske naloge
Diplomska naloga naj obsega praviloma 60 tipkanih strani. Obseneje naloge, zlasti
e je obsenost posledica preobirnega uvodnega dela, so nesmiselne, ker praviloma
vsebujejo prevelik dele prispevkov drugih avtorjev. Diploma naj ne bo 'pregledni
lanek', ampak diplomantovo avtorsko delo, kjer so obsegi posameznih poglavij v
ravnoteju. V diplomski nalogi naj diplomant ne navaja ali prepisuje izvajanj in daljih
razlag drugih avtorjev. Namesto tega naj navaja le njihove predpostavke, izhodia,
ugotovitve in sklepe, ki se neposredno nanaajo na njegovo temo.
Format diplomske naloge
Diplomska naloga ima doloen format A4 (210 x 297 mm), besedilo je treba napisati
na bel papir s rnimi rkami ter s priporoenimi robnimi razmiki : levi 3,0 cm, desni 2,5
cm; zgornji: 2,5 cm in spodnji: 3.0 cm, razmik vrstic 1,5. Strani so otevilene spodaj
sredinsko. Velikost rk za obiajno besedilo je 12 (Times new Roman CE, SL Dutch;
Word for Windows), za naslove poglavij in podpoglavij pa velikost izbere diplomant po
svoji estetski presoji. Prav tako diplomant presodi rabo krepkega tiska oziroma drugihmonosti, ki jih nudi sodobno oblikovanje besedila. Pogosto diplomanti, nevei
oblikovanja besedila in/ali rabe urejevalnika besedila, s tevilnimi nepotrebnimi presledki
in nepotrebnim loevanjem odstavkov s presledki slabo izrabijo povrino lista. S tem po
nepotrebnem lahko poveajo obseg diplomske naloge tudi do 25%.
Navajanje literature, slik in preglednic
Diplomant navaja vire (literaturo) med besedilom z arabsko tevilko v oklepaju na
koncu stavka (npr.: (6)), spojine s podrtano arabsko tevilko v krepkem tisku (npr.: 7),
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
8/24
ena be s poevno arabsko tevilko (italic) (npr.: enaba 2), slike so otevilene z
arabskimi tevilkami (npr. slika 1) in preglednice z rimskimi tevilkami (npr. preglednica
III).Pri slikah opozarjamo, da njihove neposredne kopije iz knjig in lankov z besedilom v
tujem jeziku v diplomski nalogi niso dovoljene brez dovoljenja avtorjev. Svetujemo
ustrezno prilagoditev slike ali sheme ter slovensko besedilo. Slik in preglednic, ki
skrajujejo besedilo ali pripomorejo k razumljivosti, naj bo im ve. Preglednice, slike ali
fotografije morajo biti otevilene in navedene v besedilu ter tako naslovljene, da je iz
naslova razvidno, kaj predstavljajo. V besedilo so umeene neposredno za citatom. Slike
naj bodo pregledne in skladne z besedilom, ki ga podpirajo. V besedilu je naslov
preglednice nad njo, naslov slike pa piemo pod sliko.
Platnica
Na vezani platnici (priloga III) je napisan celoten naziv ustanove (univerza, fakulteta)
z velikimi tiskanimi rkami 25 mm pod zgornjim robom. Diplomantovo ime in naslov
diplomske naloge sta natiskana z velikimi tiskanimi rkami na sredini, kraj zagovora z
malimi (25 mm od spodnjega roba), leto pa z arabskimi tevilkami. Kraj in leto sta
loena z vejico.Pri spremembi priimka med tudijem naj diplomantka navede veljavni uradni priimek,
ki mu v oklepaju sledi prejnji priimek. Enako velja za morebitno spremembo imena.
Naslovna stran
Naslovna stran je enaka platnici, le da je pod slovenskim naslovom diplomske naloge
e angleki naslov (priloga IV).
Naslednja stranNa naslednji strani diplomant navede mesto (ustanova, intitut, zavod, labotatorij itd.),
kjer so bile opravljene raziskave, poskusi, analize, statistina obdelava, raunalnika
obdelava, nato ime in priimek ter naziv mentorja in somentorja (Priloga V). Na koncu se
diplomant, e eli, zahvali vsem, ki so mu pri nastajanju njegovega diplomskega dela
pomagali. Sledi diplomantova podpisana izjava:
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
9/24
Izjava
Izjavljam, da sem diplomsko delo samostojno izdelal pod vodstvom mentorja (ime,
priimek, naziv) /in somentorja (ime,priimek, naziv)./
Diplomantov lastnoroni podpis
3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE
V nadaljevanju bomo predstavili strukturo diplomske naloge, ki ima vse elemente
znanstvenega lanka in se od njega razlikuje v glavnem samo v uvodnem delu. Z nasveti
in navodili elimo diplomantu prihraniti as pri odkrivanju formalnih zakonitosti pisanja
in omogoiti, da bo lahko vloil ve energije v pripravo za pisanje bistvenih vsebin
diplomskega dela. Predstavili bomo zgradbo diplomskega dela, vsebino in obliko
posameznih poglavij ter opozorili na najpogostneje napake, ki se jim morajo diplomanti
izogibati.
Diplomsko nalogo sestavljajo vsebinsko razlina, vendar medsebojno smiselno
povezana in uravnoteena poglavja. Naloga obsega poleg naslova, izjave in vsebine e: povzetek, seznam okrajav, uvod, namen dela ali nart za delo ali delovno hipotezo,
materiali in metode ali eksperimentalni del, rezultate, razpravo, sklep in literaturo.
Naslov
Naslov mora z nekaj izbranimi besedami predstaviti vsebino in glavni poudarek
diplomskega dela. Pri njegovi izbiri obstaja nevarnost, da je presploen in lahko zaradi
tega zavaja, ker nakazuje nekaj, esar v diplomski nalogi ni. Naslednja skrajnost je
preobiren naslov, ki utrudi bralca, e predno ga prebere do konca. Izbira naslova je prizanstvenem lanku zelo pomembna, ker je od naslova odvisno, koliko ljudi se bo odloilo
lanek podrobneje pregledalti ali celo prebrati, po drugi strani pa naj bi bile e v naslovu
kljune besede, ki opredeljujejo vsebino lanka.
Okvirni naslov naloge je doloen e v razpisu tem diplomskih nalog, podrobnega pa
doloi mentor, potrdi pa ga fakultetni senat, ki sledi pravilu, da v naslovu ni okrajav,
kemijskih formul in da ga sestavlja najmanje mono tevilo besed, ki e ustrezno opiejo
vsebino diplomske naloge.
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
10/24
Vsebina
Vsebina je pri diplomski nalogi takoj za naslovno stranjo (prvi list) in za stranjo z
navedbo mentorja, zahvalo in izjavo (drugi list). Obsega seznam vseh poglavij inpodpoglavij diplomske naloge, razvrenih tako, kot se pojavljajo v diplomi. Vsebina je
za naslovom prva stvarna predstavitev strukture in vsebine diplomske naloge, s katero se
srea bralec.
Diplomant smiselno razdeli diplomsko gradivo na poglavja, podpoglavja in morebiti
e na razdelke, ki jih otevili. Predolgi in prezahtevni naslovi poglavij/podpoglavij,
prevelika razpritev besedila (tri in ve tevilk pred podpoglavij) delujejo nepregledno in
neprivlano. Pri pisanju diplomskega dela je iz razumljivih razlogov pisanje vsebine
zadnje na vrsti. Priporoamo, da diplomant vpie strani ele, ko je v besedilo vneselzadnji popravek.
Povzetek
Vsebini sledi povzetek diplomskega dela, dolg najve eno stran. Taka omejitev prisili
diplomanta, da skrbno pretehta vsako besedo in vsak stavek. Vsebina povzetka mora
bralca seznaniti z jedrom naloge, naini, metodami in seveda z rezultati ter novimi
spoznanji, ugotovitvami ter zakljuki. Zaradi prostorske omejitve je povzetek zgoen,
vendar ne suhoparen ali faktografski. Ne sme vsebovati okrajav in kratic, ker ga to
napravi nepreglednega. V povzetku diplomant pokae svojo sposobnost, da zna na kratekin jedrnat nain predstaviti svoje delo in rezultate, hkrati pa se mora zavedati dejstva, da
bo povzetek poleg naslova deleen najveje pozornosti bralcev.
Zaelen je prevod povzetka v anglekem jeziku (Abstract)
Seznam okrajav
Danes praktino ni nobene veje znanosti, ki ne bi uporabljala okrajav, kratic in
simbolov. Pri rabi okrajav in simbolov mora diplomant upotevati pravilo, da ima isti
simbol/okrajava lahko samo en pomen v njegovem diplomskem delu.
rka P ne morebiti v diplomi hkrati oznaka za fosfor, permeabilnost, porazdelitveni koeficient ali tlak.
Sodobni urjevalniki besedil omogoajo z razlinimi nabori znakov dobre reitve
opisanega problema, zlasti pri elementih in spojinah veljajo mednarodna pravila, za enote
je potrebno sprejeti mednarodni sistem merskih enot. Diplomant mora, ne glede na
uporabljene vire, v svojem diplomskem delu zagotoviti enotnost uporabe posameznega
simbola.
Poznamo splono znane simbole (npr.: K za kalij, P za fosfor itd.), ki jih ni potrebno
posebej pojasniti, prav tako ni potrebno pojasnevati formule spojin (npr.: NaCl). Manj
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
11/24
pogostne kratice (npr. ACTH za adrenokortikotropni hormon, ESR za elektronsko
spinsko resonanco itd.) in okrajave, ki so specifine pri diplomski nalogi, je treba
pojasniti v seznamu okrajav. Specifine in lastne okrajave doloi diplomant sam posvojem premisleku. Besedilo s tevilnimi okrajavami in simboli izgubi na preglednosti
in na sporoilni vrednosti ter je za bralca zelo utrudljivo. Uporabo okrajav opraviuje
samo njihovo pogosto pojavljanje v besedilu. e se neka okrajava pojavi samo enkrat ali
dvakrat, potem je stilo lepe, e izpiemo celotno besedo.
Seznam okrajav diplomant uredi po abecednem redu, tehnino pa to poglavje nastaja
vzporedno s pisanjem besedila diplomske naloge.
UvodV uvodu diplomant seznani bralca s podro jem svoje diplomske naloge tako, da
predstavi njeno znanstveno ozadje, po potrebi osvetli zgodovinski razvoj in poda pregled
relevantnih metod, raziskav, rezultatov in ugotovitev. Ker je uvod kratek pregled
dosekov tevilnih raziskovalcev, je razumljivo, da je v njem najveja gostota navajanja
(citiranja) razlinih lankov, knjig in patentov. Pri navajanju literature mora diplomant
upotevati pravilo, da navaja samo objavljene lanke in knjige. Kljub sklicevanju na
doseke drugih avtorjev mora uvod ostati avtorsko delo diplomanta, kjer razline
podatke, stalia in dognanja povee v gladko berljivo in logino celoto kot osnovo za
izpeljavo njegovega delovnega narta oziroma delovne hipoteze.Napisati dober uvod pomeni, da mora diplomant premiljati o izbiri vsebin, obsegu
posamezne vsebine glede na druge in o vrstnem redu predstavitve. Diplomant zane o
zasnovi uvoda premiljati kmalu po zaetku praktinega dela. Bolj ko se v delo poglablja,
bolj se mu jasnijo problemi in razsenosti naloge ter popolneje razume svoje delo.
Problematika diplomskega dela ga sili v dodatno izobraevanje na doloenih podrojih,
hkrati pa mora v tem asu e zaeti premiljati, katere vsebine bi sodile v uvod njegovega
diplomskega dela. Vsebinska zasnova uvoda nastaja hkrati s praktinim delom in ob
zakljuku bi moral diplomant e imeti izdelan osnutek zanj. Nasvet: vsebino uvoda najdiplomant sestavi tako, da bo naslednje poglavje - nart za delo - temeljilo na uvodu,
torej bo njegovo logino nadaljevanje.
elimo opozoriti na nekatera odstopanja in nerazumevanja pomena in vsebine, ki se
pogosteje pojavljajo pri pisanju tega poglavja.Uvodni prevod ali prepis kakega lanka,
poglavja iz knjige, uvoda iz magisterija ali doktorata, ampak je pregled, do katerega se je
diplomant pri tudiju literature dokopal sam. Nadalje sta pogosti naslednji skrajnosti:
izredno kratek (ena stran) ali preobseen uvod (do dveh tretjin naloge). Prvi primer
razkriva, da diplomant ne ve, kaj sodi v to poglavje njegove diplomske naloge oziroma se
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
12/24
ne zaveda vkljuitve svojega dela v iri okvir raziskav. Drugi primer pa daje slutiti, da
izrazita obirnost uvoda skua zakriti skromnost ostalih poglavij.
Svetujemo dolino, uravnoteeno z ostalimi poglavji diplomske naloge. Nedopustno je, da diplomant tu navaja samo splono znane in asovno odmaknjene podatke ter
spoznanja, ne navede pa najnovejih dognanj s podro ja diplomske naloge. Diplomant
naj v uvodu navaja le literaturo, ki jo je resnino prebral in pretudiral, hkrati pa naj
navede le nujno potrebna dejstva in podatke o obravnavani tematiki, tako da bo lahko
vsakdo nemoteno prebiral besedilo. Povzemanje kot npr... pri ponovnem vrednotenju
prvotnih ugotovitev (4) so Thomas in sod. (5) ugotovili, da proces vezave lahko
razloimo na ve nainov ... brez navedbe, kakne so prvotne ugotovitve in brez
konkretizacije prispevka Thomasa in sod., je za diplomsko nalogo nesprejemljivo, ker veza vsebino citata (4) in (5) le diplomant.
Pri pisanju uvoda odsvetujemo e omenjeno nepotrebno razpritev vsebine.
Namen dela ali nart za delo ali delovna hipoteza
Diplomant e v uvodu s primerno izbiro vsebin pripravi temelj za to poglavje, ki je
zelo pomemben del diplome. V tem poglavju diplomant skua odgovoriti na enostavno
vpranje: Kaj je problem moje naloge in kako ga nameravam reevati ter reiti?Problem naloge mora diplomant kratko in jasno predstaviti. Pri tem se opira na vsebino
predhodnjega poglavja. Sledi njegov nart - delovna hipoteza - oziroma zamisel, kako
problem reiti, ki je podkrepljen z metodami, ki jih bo uporabil za dosego cilja. Dobro
oblikova nart oziroma delovna hipoteza pripomoreta k uspenosti izvedbe naloge in k
njeni kvaliteti. To poglavje diplomant napie v prihodnjiku.
Materiali in metode
Z vsebino tega poglavja diplomant odgovori na vpraanje: Kako sem proueval svoj
problem oziroma uresnieval svoj delovni nart/hipotezo? Pri pisanju tega poglavja
mora diplomant spotovati naslednje pravilo: opis uporabljenih materialov in metod mora
biti tako popoln, da je mono brez teav ponoviti njegovo delo. e to poglavje ne zadosti
omenjeni zahtevi, je delo unikat, ki ga ni mogoe ponoviti.
V tem poglavju diplomant natanno opie, katere materiale in metode je pri svojem
delu uporabljal ter kakne poskuse in procese je izvajal. Poglavje mora vsebovati vse
informacije, potrebne za uspeno ponovitev opisanih reakcij, postopkov meritev itd. Pri
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
13/24
pisanju tega poglavja se opira na svoj laboratorijski dnevnik. To poglavje je stilno najbolj
razlenjeno na podpoglavja, ki si slede v loginem zaporedju.
Do tega poglavja so diplomske naloge iz razlinih podroij enotne. Specifinost delana razlinih podro jih narekuje prilagojeno formalno porazdelitev vsebin v tem in
naslednjih poglavjih. V nadaljevanju bomo predstavili le splone napotke za pisavo.
Mone so razline kombinacije poglavij, ki so prikazane na shemi.
VsebinaPovzetekSeznam okrajavUvodNamen dela ali Nart za delo
A Materiali in metode B Materiali in metode C Materiali in metode-priprava vzorcev-pogoji meritev
Ekspermentalno deloRezultati Rezultati Rezultati in razpravaRazprava Razprava
SklepLiteraturaPriloga ali Dodatek
Diplomant glede na naravo svojega dela smiselno izbere ustrezno kombinacijo
poglavij.V poglavju Materiali in metode diplomant najprej navede uporabljene kemikalije in
njihovo kakovost, uporabljena topila in njihovo kakovost, sestavo reagentov, ki jih je sam
pripravil; raztopine, ki jih je uporabljal oziroma pripravil; nadalje izvor, sestavo in
kakovost vzorcev; izvor in identifikacijske znailnosti surovin (npr. rastlinskega porekla);
skratka vse, kar je pri delu uporabljal, mora opredeliti z razpoznavnimi znailnostmi. Pri
navajanju materialov naj se diplomant v najve ji mono meri izogiba trgovskih imen v
korist uporabe generinih imen. V primerih, ko se lastnosti uporabljenega materiala
razlinih proizvajalcev razlikujejo, mora poleg trgovskega imena obvezno navesti tudi proizvajalca. Nesmiselno je, e poleg NaCl, p.a. kakovosti navede e proizvajalca. Ko
navaja snovi, ki ustrezajo doloenim zahtevam (npr. doloeni farmakopeji) navajanje
proizvajalca ni nujno, e pa zahteve niso natanno doloene, potem mora navesti
proizvajalca (npr. gojie za celice).
V drugem delu tega poglavja diplomant po kronolokem principu navede vse metode
- navajanje literature, e je metoda znana oziroma opis metode, e je prilagojena ali
modificirana in aparature (tip in proizvajalca), ki jih je pri delu sam uporabljal oziroma so
jih opravili na drugih intitucijah (razne meritve ali analize). Pri navajanju aparatur se
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
14/24
diplomant ravna po kriteriju: ali lahko uporabljena aparatura kakorkoli vpliva na rezultat?
e diplomant presodi, da uporaba doloene tehtnice ali magnetnega meala doloenega
proizvajalca lahko vplivala na rezultate, potem ju mora navesti med opremo. Pogosto jeaparatura zadovoljivo opisana, manjkajo pa pogoji njene uporabe.
Pogosto je diplomsko delo posveeno eni ali veim metodam, kar naj diplomant
poudari e v Uvodu. Podobno naj ravna, e naloga obravnava delo na doloenem stroju
ali aparaturi. Tudi v tem primeru naj bo princip delovanja omenjene aparature opisan e v
uvodu.
V poglavjuEksperimentalno delo diplomant opieposkuse in pogoje, pod katerimi jih je
izvajal. Podobno velja za meritve, ki jih je v okviru svojega diplomskega dela opravil.
Velja naelo, da diplomant citira postopek, metodo, poskus,
e gre za ponavljanje in dapostopek, meritev, sintezo v celoti opie, e so pogoji drugani.
Pri pisanju so pomembne predvsem tri vrline: preglednost, natannost in
celovitost. Slednja je pogosto problematina, ker se diplomant mnogokrat nekaterih
znailnosti rutinskih opravil in postopkov enostavno ne zaveda in jih niti ne opie.
Primer: v zelo natano opisanemu postopku je proces suenja oblikovan takole: ... po
suenju pri znianem tlaku, sledi.... Ker diplomant ni navedel pogojev suenja:
temperature, asa in tlaka (vrste rpalke), niti ni opredelil kriterija, kdaj je predmet
suenja suh, je tak opis nepopoln.
e je potrebno naj poglavje, opremi tudi z ustreznimi slikami, preglednicami inshemami keminih reakcij.
Rezultati
V tem poglavju diplomant odgovari na vpraanje: Kaj sem ugotovil s svojimi
poskusi in meritvami? Rezultate navaja v enakem zaporedju, kot so opisani poskusi,
meritve ali analize,pri emer upoteva naelo preglednosti in natannosti. Ponavadi je to
poglavje najobseneji del vsake diplomske naloge, ker je opremljeno s tevilnimi
slikami, grafi in razpredelnicami. Primarnih rezultatov veinoma ni potrebno navajatirazen tistih, ki so e preli nekaj stopenj obdelave (npr. normalizacijo, korelacijo,
statistino obdelavo itd.). Diplomant se glede na naravo rezultatov odloi, ali jih bo
predstavil z ena bo, numerino (s preglednico) ali grafino (z grafi, histogrami).
Priporoamo, da se odloi za tisto obliko, ki je po njegovem mnenju najprimerneja.
Predstavitev istih rezultatov z ena bo, numerino in grafino (npr. umeritvena krivulja
koncentracij na UV-spektrometru) je nesmiselna in prostorsko potratna.
Pri numerinih rezultatih se pogosto dogodi, da diplomant rezultate meritev, ki so
natanni na dve decimalni mesti po obdelavi z ustrezno programsko opremo prikae na
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
15/24
tiri ali ve decimalnih mest, kar nima smiselne osnove. Obirneje raunalnike izpise,
risbe, obsene numerine predstavitve meritev, dalja izvajanja in izpeljave lahko
predstavi v posebnem poglavju na koncu diplomskega dela, ki ga nasloviPriloga aliDodatek.
Zaradi razlinosti diplomskega dela obstaja tudi formalna monost, da se poglavje
Rezultati zdrui s poglavjemRazprava v enotno poglavjeRezultati in razprava.
Razprava
V tem poglavju, ki je srika vsake diplomske naloge, diplomant skua odgovoriti na
vpraanje: Kaj rezultati pomenijo? Tu diplomant svoje delo in rezultate vrednoti in
kritino analizira, jih primerja z znanimi in objavljenimi podatki iz literature ter takoopredeli vrednost svojega dela. Ustrezno vrednotenje rezultatov je tisti intelektualni
napor, ki diplomskemu delu da ustrezno veljavo, sicer se lahko zgodi, da celo izredni
rezultati ostanejo zaradi pomanjkljivega vrednotenja brez primerne veljave. Tudi
Razpravaje pisana v enakem zaporedju, kot so navedeni rezultati.
V to poglavje spada tudi analiza procesov, poskusov, meritev, itd., ki so dali
nepriakovane rezultate. Diplomant z analizo svojih sistemov in svojega dela skua najti
razloge, zakaj mu doloeni poskusi, meritve itd., niso uspeli oziroma so bili odzivi
nepriakovani. Pri tem izhaja iz kritinega odnosa tako do svojega dela kot do aparatur,
pogojev in snovi, ki jih je pri delu uporabljal. Kritinost v tem delu Razprave je zlastipomembna, ker diplomanta navaja na razmiljanje o novih priredbah eksperimentalnega
dela, predlogih izboljav postopkov in morebitnih novih predpostavkah.
Ker je Razprava intelektualna in kreativna nadgradnja dobljenih rezultatov, naj
diplomanti intenzivno in poglobljeno razmiljajo o snovanju tega poglavja. Pomagajo naj
si z enostavnima vpraanjema: ZAKAJ se kaj dogaja tako, kot kaejo rezultati, in KAJ v
danih okoliinah rezultati pomenijo.
Iz dosedanjih izkuenj lahko povzamemo, da so diplomanti v zadregi, kaj naj piejo v
tem pogalvju. Najvekrat je to poglavje po obsegu ne samo silno skromno, ampakzasledimo v njem tudi nepotrebno in neumestno ponavljanje vsebin iz Uvoda,
Eksperimentalnega dela aliRezultatov. Po obsegu kratka, nesistematina, plitva, ozka in
nedoreena razprava razvrednoti vso vloeno delo in rezultate.
Sklep
V tem konnem poglavju diplomant skrbno oceni opravljeno delo, strni rezultate in
povzame teave, s katerimi se je sreeval. Vanj spadajo tudi ideje, ki so se porodile med
delom in bi lahko bile predmet nadaljnjih raziskav.
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
16/24
Literatura
Pri pisanju diplomske naloge diplomant uporablja tri vrste virov: objavljene lanke,knjige in drugo dostopno literaturo. Navedena naj bo samo tista literatura, ki jo je
diplomant prebral, razume njeno sporoilo in je objavljena dognanja uporabil pri pisanju
uvoda, pri sestavljanju delovnega narta, pri navajanju metod in pri vrednotenju
rezultatov.
Navedeni viri literature so v tem poglavju v enakem zaporedju, kot se pojavljajo med
besedilom naloge. Diplomant navaja le najpotrebneje in preverjene vire kot podporo
njegovim navedbam. Smiselno je, da to poglavje sestavlja hkrati s pisanjem uvoda in
drugih poglavij diplomske naloge. Za primer navajamo nekaj razlinih na
inov citiranja:
Navajanje knjig z enim ali ve avtorji: avtor(ji), naslov dela, izdaja, zaloba, kraj izdaje,
leto izdaje, strani. Primer: Tyle P: Specialized drug delivery system, Marcel Dekker, New
York, 1990: 310-26.
Navajanje lankov: avtor(ji) lanka, naslov lanka, naslov revije, volumen revije, leto
izdaje revije, strani od ... do. Primer: Sri S, Ker J, Urleb U, Kanalec A, Kofler B,
mid-Korbar J: Compatibility study between N-acethylcysteine and some commonly
used tablet excipients. J Pharm Pharmacol 1992; 44: 515-8.
Navajanje uradnih listov: naslov pravilnika oz. zakona, letnica, naslov uradnega lista,
letnik, tevilka, strani od ... do.
Navajanje standardov: naziv standarda in njegova okrajava, tevilka, naslov, letnica ter
strani. Pri prvem navajanju standarda diplomant obvezno razloi njegovo kratico.
Navajanje patentov: avtor(ji), naslov patenta, naziv, kratica in tevilka patenta, letnicapriglasitve oz. objave. (primer: Pear S, Kikelj D, Urleb U, Sollner M, Marc G, Krbavi
A, Kotnik V, Wraber B, Simi S, Ihan A, Klamfer L, Povi L, Kopitar Z, talc A:
Trans-2-acylaminocyclohexyloxyacyldipeptides. United States Patent, Patent number
5,231,216, date of patent Jul. 27, 1993.
-navajanje internetnih virov
http.//www.fda.gov/bbs/topis/news/2005/newo1259,html
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
17/24
4. DIPLOMSKI IZPIT
tudent opravlja diplomski izpit potem, ko je izpolnil vse obveznosti, doloene z
vzgojno-izobraevalnim programom in izdelal diplomsko nalogo. Diplomski izpit je
javen in ga diplomant lahko opravi v dnevih, po dogovoru s lani komisije vsak mesec,
razen julija in avgusta.
Diplomant opravlja diplomski izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predsednik,
mentor, mentor/somentor in lan. Pri imenovanju predsednika in tretjega lana Komisije
fakultetni senat upoteva naelo, da imenovani lani imbolj ustrezno pokrivajo glavna
znanstvena in strokovna podroja farmacije.
Postopek za zagovor
Preden se bo lahko tudent prijavil za diplomski izpit, mora oddati v tudentski
referat Fakultete za farmacijo:
- pronjo za diplomski izpit z datumom zagovora (datum in uro predhodno uskladi
s lani komisije)
- indeks z vsemi podpisi,
- originalno sprievalo o konani srednji oli,- rojstni list in
- prijavnico za oceno diplomske naloge.
Diplomant odda po en izvod diplomske naloge lanom komisije najkasneje 5
delovnih dni pred zagovorom. Predsedniku komisije in mentorju odda vezan izvod.
tudentski referat objavi as opravljanja diplomskega izpita najmanj en teden pred
diplomskim izpitom. Diplomski izpit je praviloma v slovenskem jeziku.
Protokol
Protokol diplomskega izpita je naslednji: kandidat najprej predstavi svoje
diplomsko delo, kar traja najmanj 10 minut in ne dalj kot 20 minut. Diplomant jasno in
pregledno predstavi obravnavano snov, metode dela, rezultate in njihovo ovrednotenje.
Pri tem lahko uporablja raunalniko projekcijo. Prosojnice naj vsebujejo le sheme,
reakcije, razline predstavitve rezultatov in procese, nikakor pa ne besedila, ki ga pri
predstavitvi diplomant bere. e tega ne upoteva, lahko predsednik komisije prekine
diplomski izpit.
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
18/24
Po predstavitvi diplomske naloge sledijo vpraanja lanov komisije, ki so
povezana s problematiko diplomske naloge in imajo namen ugotoviti diplomantovo
strokovno razgledanost. Diplomant mora izkazati sposobnost, da zna razloiti in obranitiv diplomski nalogi zapisane trditve. Diplomski izpit sme trajati skupaj s predstavitvijo
najve 60 minut.
Konna ocena tudijskega uspeha
Komisija oceni diplomski izpit s konno oceno od zadostno(6) do odlino(10) ob
upotevanju posameznih prispevkov.Konno oceno tudijskega uspeha sestavljajo:
C: povprene ocene izpitov in vaj
D: 0,5 x(ocena diplomskega del + ocena predstavitve)
E: ocena odgovorov na vpraanja komisije
Konna ocena = 0,25x(2xC+D+E)
V primeru neuspenega zagovora, doloi predsednik po posvetu s lani komisije
ponovni rok za diplomski izpit, ki pa ni kraji od enega meseca.
Diplomant dobi v tudentskem referatu po uspeno opravljenem diplomskem
izpitu zaasno potrdilo, da je konal tudij na Fakulteti za farmacijo. Diplomo, ki je javna
listina, vroi diplomantu dekan, na sveani podelitvi diplom skupaj s prilogo k diplomi.
5. PRILOGE
Priloga I: Pronja za dvig teme diplomske naloge
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
19/24
Ime in priimek
Naslov absolventa/ke
Senatu Fakultete za farmacijo
Akereva 7Ljubljana
Pronja za dvig teme diplomske naloge
Podpisani/a absolvent/ka univerzitetnega tudija farmacije ................
(ime in priimek) v ol. letu ..... .., prosim senat Fakultete za farmacijo, da
mi odobri izdelavo diplomskega dela z naslovom .... (toen naslov
diplomske naloge) pod mentorstvom ........... (naziv, ime in priimek
mentorja in somentorja).
Podpis mentorja Podpis absolventa/ke
Priloga:
Fotokopija indeksa
(prva stran ter strani, ki izkazujejo opravljene tudijske obveze-izpite)
Ljubljana, ..............
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
20/24
Priloga II: Primer organizacije strani laboratorijskega dnevnika:
A Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko kemijo
Stran v dnevniku Datum:
Oznaka spojine:
Kemina reakcija, formule in molske mase:
Literatura,e gre za ponavlja nje opisane sintezo:
Koliine reagentov v g in molih in topil v ml (g) (po potrebi tudi kakovost reagentov in
topil):
Opis dela: diplomant opie postopek, zabelei vrednosti njegovih posameznih
parametrov (temperaturo, tlak, as, koncentracije, pH-vrednosti) in
dokumentira spremljanje nastajanja izdelka (kromatograme, mobilne
faze), izrauni.
Opis izolacije izdelka (postopkov) in ienja:
Osebni komentar: zabeleba raznih opaanj in morebitnih ugotovitev ter sugestije
za spremembe postopka
Rezultat: izkoristek, talie/vrelie, Rf(mobilna faza), IR (nain), UV (topilo,
koncentracija), MS (tehnika), NMR (topilo), sunost (T, koncentracija
topilo), elementna analiza: ugotovljene in izraunane vrednosti
Sklepi in ugotovitve:
Vsak diplomant ima svoj sistem oznaevanja spojin, ki ga doloi mentor na zaetku
za vsakega diplomanta posebej. Diplomant uporablja oznake za svoje spojine tudi pri
spektroskopskih ter drugih analizah in ne nazadnje zato, da se njegova spojina ne bi
pomeala s spojinami drugih diplomantov in delavcev na katedri, npr. pri shranjevanju v
hladilniku.
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
21/24
Priloga II: Primer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnika:
B Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko tehnologijo
Datum:
Materiali: ime, oznaka, izdelovalec, ifra
Priprava vzorca: sestava in tehnoloki postopek za pripravo posamezne vrste
pripravkov, npr. granulati, tablete, raztopine, disperzije, geli itd.
tevilka poskusa/meritve in vrsta poskusa:
npr.reoloke meritve, sproanje, meritve kontaktnega kota, itd.
Laboratorijski pogoji in eksperimentalni pogoji:
naprava, pogoji delovanja, tlak, temperatura, pH, koncentracija itd.
Kratek opis dela
Rezultati meritev: Primarno, z meritvami pridobljene podatke smiselno razvrstimo vrazpredelnice, nato pa statistino obdelamo in ustrezno grafino
predstavimo.
Osebni komentar in opombe: morebitne teave (pogoji meritev, priprave vzorcev) pri
delu na posamezni napravi, predlogi izboljav....
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
22/24
Priloga III: Vsebina in oblika platnice
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
SAA MLEKU
DIPLOMSKA NALOGA
UNIVERZITENI TUDIJ FARMACIJE ALI VISOKOOLSKI STROKOVNI TUDIJ
LABORATORIJSKE BIOMEDICINE
Ljubljana, 2006
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
23/24
Priloga IV: Naslovna stran
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
SAA MLEKU
VREDNOTENJE VISKOELASTINIH LASTNOSTI HIDROGELOV
ELATINE Z OSCILACIJSKO METODO
EVALUATION OF VISCOELASTIC PROPERTIES OF
GELATINE HYDROGELS WITH OSCILLATION METHOD
DIPLOMSKA NALOGA
Ljubljana, 2006
8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit
24/24
Priloga V: Informacija o mestu izdelave diplomske naloge in mentorju ter izjava
Diplomsko nalogo sem opravljal/a na Fakulteti za farmacijo (intitutu, zavodu,
fakulteti, itd.) pod mentorstvom (naziv, ime in priimek mentorja in
somentorja). Spektroskopske meritve, elementne analize, mikroskopijo in
druga merjenja so opravili .(diplomant navede laboratorije, fakultete,
intitute itd., katerih usluge je uporabljal pri svoji diplomski nalogi.
e eli, se diplomant na tem mestu zahvali vsem, ki so mu pri nastajanju
diplomske naloge pomagali.
Izjava
Izjavljam, da sem diplomsko nalogo samostojno izdelal pod mentorstvom
(naziv, ime in priimek mentorja).
Diplomantov lastnoroni podpis