47

duho

vnost

46 KARMA+ ● maj/junij ● 2019

V hermetizmu ponazarja črna noč duše ob-dobje, ko se po prvotnem navdušenju in vlaganju naporov v samorazvoj začne ob-

dobje ohlajanja. Lahko bi rekli obdobje preizkuša-nja naše volje, želje in moči. To je obdobje, ko sta na preizkušnji tudi naša vztrajnost in vera. Običajno se to zgodi, ko na poti samorazvoja raziskovalec pričakuje vidne rezultate svojega dela, a ti niso vi-dni takoj. Čudeži se ne dogajajo čez noč, zato se začne raziskovalec ob vseh vloženih naporih poču-titi izčrpano. Začne se ohlajati. Odmika se od prvot-nega navdušenja, morda celo začne dvomiti o pravilnosti svoje odločitve in izbire poti, po kateri hodi. Dvomi in zato tone vse globlje v temo.

Vsak raziskovalec, ki stopi na hermetično pot in pri tem postane aktiven (torej dejaven), začne pridoblje-no znanje uporabljati tudi v praksi, v nasprotju s pa-sivnim, ki v tej fazi še samo bere in razmišlja o tem.

Avtorica: Lilijana Domajnko, www.carobni-dih.si, 031 352 169 Mentorica: Suzana Antolin Glavan

Verjetno je že vsak v svojem življenju imel obdobje, za katero bi lahko rekel, da je to

njegov najtežji in najtemačnejši čas. Da je to, kar doživlja, močnejše od njegove volje in

temnejše od njegove svetlobe. In zato bi se morda zlahka poistovetil s tem, da doživlja črno

noč duše. Pa vendar si oglejmo podrobneje, kaj pravzaprav to pomeni.

Aktivni raziskovalec začne takoj uporabljati kozmič-ne zakone v svojem življenju. Na začetku ima veliko motivacije in val navdušenja ga žene naprej. Zdi se, da ga nič ne more ustaviti. Močno verjame v svoj cilj in svojo pot. Skozi svoje počutje tudi dobiva potrdi-tve, da je na pravi poti. Ker pa seveda vsak cilj, do-sežek, napredek potrebuje svoj čas, se velikokrat zgodi, da se ob prvotnem naporu začne počutiti iz-črpano, zmedeno, izgubljeno, sploh če vidnih rezul-tatov ni. Takrat se raziskovalec lahko odloči, da se na neki točki odmakne od svojega raziskovanja. Morda je tudi obkrožen z ljudmi, katerih mišljenje se razlikuje od njegovega, in se v trenutku slabosti podredi njihovemu prigovarjanju, da je takšno po-četje neumno, naj se raje vrne v tirnice »realnega« življenja in naj preneha s tem početjem.

Pri tem pa pridemo do zelo pomembne lekcije, ki jo je treba razumeti. Črna noč duše je vedno le za-časno stanje. Stanje, ki je na neki način potrebno, da se za trenutek umaknemo. Stanje, ki je neiz-bežno in ki se dogaja prav vsem. Pomembno pa je,

2019 ● maj/junij ● KARMA+

duhovnostda raziskovalec ne ostane v tem stanju, temveč gre naprej še močnejši. S še več volje, z več moči in energije. Še bolj prepričan in trden. Ker goreča že-lja, ki jo raziskovalec prižge na začetku svoje poti, ne ugasne nikoli in nikdar. Nasprotno. Strpno čaka na svojega raziskovalca, da se odloči in nadaljuje začetno pot. Takrat jo bo spet obudil z okrepljeno močjo in nadaljeval točno tam, kjer je prenehal. Kajti tisti, ki resnično razume pot samorazvoja, ve, da so obdobja slabosti namenjena reševanju težav in ne izogibanju problemom.

Ž. M. Slavinski nas zelo lepo pouči: »Vsaka veriga je močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen.« S tem nas opomni, da je treba pri sebi pre-veriti in ozavestiti najšibkejše člene ter jih nujno okrepiti. S tem se bo okrepila celotna veriga. Rav-no obdobja slabosti nam prinesejo pomembna spoznanja, kaj pravzaprav je najšibkejši člen veri-ge. Če nadaljujejo s tem spoznanjem in naredimo trdnejše temelje za prihodnost, potem ugotovimo, da nam je črna noč duše prinesla dragoceno

Kako si na mestih moči napolnite energijo, celo ozdravite različne bolezni, lahko svetujem, izračunam čas in potek pri vsakem posamezniku, upoštevaje njegovo karmično

stopnjo v tem življenju. Lahko vam svetujem in pomagam k boljši osebni in poslovni uspešnosti.

URESNIČITE TO, kar se zdi na videz nemogoče

www.carobni-dih.si

Suzana Antolin s.p.040 191 488 | info@parapsihologija.si 

izkušnjo vpogleda vase. Ter pomembne rešitve. Kar pa je bistvo vsega nadaljevanja.

Da v tem nismo sami, se lahko prepričamo kadar-koli, saj imamo prav vsi obdobja, kjer moramo iti skozi »podobne težave«. Življenje ni nikoli pot samo navzgor, temveč je vel ikokrat padec navzdol. Vendar ko smo na najnižji točki, ne mo-remo nikamor drugam kot navzgor. Naj bo to ključna misel, ko se v svoji realnosti znajdemo na najnižji točki. Da je vse, kar ostane, lahko samo pot v višave. Vprašanje je le, ali ste raziskovalec z močno voljo in željo po spremembi ali pa le bra-lec, ki še ni pripravljen narediti koraka.