of 53 /53
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA AMADEJA ŠALAMUN UPORABA PREHRANSKIH POJMOV V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015

DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

UNIVERZA V LJUBLJANIPEDAGOŠKA FAKULTETA

AMADEJA ŠALAMUN

UPORABA PREHRANSKIH POJMOV V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIH

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

Page 2: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

UNIVERZA V LJUBLJANIPEDAGOŠKA FAKULTETA

Dvopredmetni učitelj: gospodinjstvo ­ kemija

AMADEJA ŠALAMUN

Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec

Somentor: asist. Martina Erjavšek

UPORABA PREHRANSKIH POJMOV V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIH

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

Page 3: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

POVZETEK

V času obveznega osnovnošolskega izobraževanja, se učenci pri različnih predmetih seznanijo 

s prehranskimi vsebinami in pojmi. Vključevanje prehranskih vsebin v predmetnik obveznega 

formalnega  izobraževanja  otrok  in  mladostnikov,  izboljša  njihovo  prehransko  znanje. 

Prehransko  izobraževanje  je  pomembno,  saj  lahko  vpliva  na  prehransko  vedênje  in 

oblikovanje posameznikovih prehranjevalnih navad.

Namen  diplomskega  dela  je  bilo  identificirati  prehranske  pojme,  ki  se  pojavljajo  v  učnih 

načrtih  obveznih  in  izbirnih  predmetov  ter  analizirati  učbenike  teh  predmetov,  z  namenom 

ugotavljanja  skladnosti  prehranskih  pojmov  z  učnimi  načrti  v  slovenskem prostoru. Vzorec 

raziskave  je  vključeval  6  učnih  načrtov  obveznih  predmetov  (Spoznavanje  okolja, 

Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje, Gospodinjstvo, Kemija in Biologija), 1 učni načrt za 

izbirna  predmeta  Sodobna  priprava  hrane  in  Načini  prehranjevanja,  71  tiskanih  učbenikov 

obveznih  in  izbirnih  predmetov,  18  digitaliziranih  učbenikov  in  3  interaktivne  učbenike. 

Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja. Za identifikacijo prehranskih pojmov je 

bila  uporabljena  vsebinska  analiza  dokumentov,  ki  je  zajemala  pregled  učnih  načrtov 

obveznih in izbirnih predmetov ter učbenikov, ki se uporabljajo v obveznem osnovnošolskem 

izobraževanju  in  so  odobreni  s  strani  Zavoda  RS  za  šolstvo.  Pred  vsebinsko  analizo  je  bil 

oblikovan  seznam  kategorij,  ki  so  se  iskale  v  dokumentih.  Z  analizo  učbenikov  je  bilo 

ugotovljeno,  da  se  prehranski  pojmi  glede  na  vzgojno­izobraževalno  obdobje  nadgrajujejo. 

Avtorji  v  učbenikih  razlagajo  dodatne  prehranske  pojme,    ki  v  učnem načrtu  posameznega 

predmeta  niso  omenjeni.  Identificirani  pojmi  dokazujejo,  da  se  učenci  v  osnovni  šoli 

seznanijo  z  vsebinami,  ki  razvijajo  prehransko  znanje  in  veščine,  ki  so  potrebne  za 

oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad. 

KLJUČNE  BESEDE:  prehransko  izobraževanje,  prehranski  pojmi,  učbeniki,  učni  načrti, 

predmeti v osnovni šoli

Page 4: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

ABSTRACT

During compulsory schooling pupils in various subjects familiarize themselves withnutritional 

content  and  concepts.  Integrating  nutrition  content  in  the  curriculum  of  compulsory  formal 

education of children improves their nutritional knowledge. Nutritional education is important 

because it can affect dietary behavior and help form individual eating habits.

The purpose of  the thesis was to identify nutritional concepts  that appear in the curricula of 

compulsory  and  elective  subjects  and  to  analyze  textbooks  of  compulsory  and  elective 

subjects, where we find nutritional concepts with a purpose of identifying the conformity of 

nutritional concepts with  the curricula of compulsory and elective subjects  in Slovenia. The 

sample  consisted  of  6  compulsory  courses  curricula  (Understanding  the  environmental 

sciences and engineering, sciences, Housekeeping, Chemistry and Biology), 1 curriculum for 

the elective subject Modern food preparation and eating, 71 printed textbooks for compulsory 

and  elective  subjects,  18  d­textbooks  and  3  i­textbooks. Qualitative  research methods were 

used  in  this  thesis. Content  analysis of documents was usedto  identify nutritional purposes, 

which included the review of the curricula of compulsory and elective courses and textbooks 

used in compulsory primary education and are approved by the National Education Institute. 

Analysis of the textbooksshowed that the nutritional concepts, with regard to the educational 

period,  were  upgraded.  Authors  of  textbooks  mention  and  explain  additional  nutritional 

concepts, which  are  not mentioned  in  the  syllabus  of  each  course.  The  identified  concepts 

show that pupils in primary schools are familiarizedwith the contents that develop nutritional 

knowledge and skills needed to create healthy eating habits.

KEY WORDS: nutritional education, nutritional concepts, textbooks, curriculum, elementary 

school courses 

Page 5: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Kazalo vsebine

1 UVOD 1

2 TEORETIČNI DEL 2

2.1 PREHRANSKO IZOBRAŽEVANJE 2

2.2 PREHRANSKE VSEBINE PRI PREDMETIH 2

2.2.1 Prehranske vsebine v prvem vzgojno­izobraževalnem obdobju 2

2.2.2 Prehranske vsebine v drugem vzgojno­izobraževalnem obdobju 3

2.2.3 Prehranske vsebine v tretjem vzgojno­izobraževalnem obdobju 4

2.3 UČBENIKI 7

2.4. KATALOG UČBENIKOV 8

2.5 ANALIZA UČBENIKOV S PREHRANSKIMI VSEBINAMI NA FINSKEM 8

3 EMPIRIČNI DEL 9

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA 9

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 9

3.3 METODA DELA 10

3.3.1 Opis vzorca 10

3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov 10

3.3.3 Postopki obdelave podatkov 10

3.4 REZULTATI Z RAZPRAVO 10

3.4.1 Analiza prehranskih pojmov v prvem vzgojno­izobraževalnem obdobju 10

3.4.2 Analiza prehranskih pojmov v drugem vzgojno­izobraževalnem obdobju 13

3.4.3 Analiza prehranskih pojmov v tretjem vzgojno­izobraževalnem obdobju 22

4 SKLEP 31

5 VIRI IN LITERATURA 34

6 PRILOGE 36

Page 6: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za prvi razred 11

Preglednica 2: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za drugi razred 11

Preglednica 3: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za tretji razred 13

Preglednica 4: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za četrti razred 14

Preglednica 5: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za peti razred 15

Preglednica 6: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo za peti razred 17

Preglednica 7: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo v šestem razredu 18

Preglednica 8: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje v šestem razredu 21

Preglednica 9: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje za sedmi razred 22

Preglednica 10: Prehranski pojmi pri predmetu Biologija za osmi razred 23

Preglednica 11: Prehranski pojmi pri predmetu Biologija za deveti razred 24

Preglednica 12: Prehranski pojmi pri predmetu Kemija za osmi razred 25

Preglednica 13: Prehranski pojmi pri predmetu Kemija za deveti razred 27

Preglednica 14: Prehranski pojmi za izbirni predmet Sodobna priprava hrane 28

Page 7: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Okrajšave

UN                                             učni načrt

d­učbeniki                                digitaliziran učbenik

i­učbeniki                                 interaktivni učbenik

Page 8: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

1

1 UVOD Na prehransko pismenost otrok lahko vplivamo z izobraževanjem. Osnovnošolsko

izobraževanje ponuja številne priložnosti za vključevanje prehranskih vsebin v predmetnik

osnovne šole. Pomembno je, da so prehranskega izobraževanja deležni vsi otroci saj so

vključeni v formalno izobraževanje. Eden od najpomembnejših ciljev prehranskega

izobraževanja je, da otroci oblikujejo zdrave prehranjevalne navade, ki jim lahko omogočijo

kakovostnejše in zdravo življenje. Glede na zdravstvene probleme, ki se pojavljajo pri otrocih

in mladostnikih in so pogosto povezani s prekomerno telesno težo in debelostjo je pomembno,

da se v šoli izvajajo ustrezne dejavnosti, ki otroke spodbujajo k ustrezni izbiri in uživanju

zdrave hrane.

Prehranske vsebine se v predmetniku osnovne šole pojavljajo pri različnih predmetih. V učnih

načrtih obveznih in izbirnih predmetov, so opredeljene obvezne vsebine in cilji ter tudi

standardi znanja. Glede na učni načrt posameznega predmeta pa se pripravljajo tudi učbeniki,

ki so učencem v pomoč pri usvajanju novih znanj in veščin. Učbeniki so na voljo v različnih

oblikah. Najpogostejši so v tiskani obliki, vse bolj pa se uveljavljajo digitalizirani učbeniki (d-

učbeniki), ki predstavljajo elektronske oblike tiskanih učbenikov. Interaktivni učbeniki (i-

učbeniki) so namenjeni interaktivnemu učenju, vsebujejo številne interaktivne elemente, ki

uporabnika spodbujajo k aktivnemu reševanju najrazličnejših nalog.

Namen diplomskega dela je bil izvesti vsebinsko analizo učnih načrtov in učbenikov z

namenom identificiranja prehranskih pojmov v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov

ter v učbenikih, ki se uporabljajo pri posameznih predmetih. Z analizo sem želela raziskati in

ugotoviti ali je vsebina učbenikov skladna z identificiranimi prehranskimi pojmi iz učnih

načrtov in ali se prehranski pojmi nadgrajujejo tekom posameznega vzgojno-izobraževalnega

obdobja. V vsebinsko analizo sem vključila sedem učnih načrtov obveznih in izbirnih

predmetov ter 71 tiskanih učbenikov obveznih in izbirnih predmetov, 18 digitaliziranih in 3

interaktivne učbenike.

Zbrani podatki in opravljena analiza bodo pripomogli k oblikovanju nadaljnjih raziskav s

katerimi bi se lahko podrobneje analizirala ustreznost uporabe prehranskih pojmov v

obveznem izobraževanju ter razumevanje le-teh pri otrocih in mladostnikih, ki so vključeni v

obvezno izobraževanje.

Page 9: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 PREHRANSKO IZOBRAŽEVANJE Prehransko izobraževanje lahko vpliva na prehransko vedênje in oblikovanje posameznikovih

prehranjevalnih navad (Kostanjevec, 2009) ter pripomore k lažjemu in ustreznejšemu izboru

živil, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje in dobro počutje posameznika. Prehransko

izobraževanje se izvaja v obliki formalnega in neformalnega izobraževanja in vključuje

aktivnosti na ravni posameznika, skupnosti in politike (Contento, 2008).

Prehranjevalne navade posameznika se oblikujejo v otroštvu in se lahko ohranijo vse

življenje, zato je za otroke pomembno, da pridobijo kakovostno in ustrezno prehransko znanje

ter razvijejo zdrave prehranjevalne navade. Šola ima v zgodnji mladosti ključno vzgojno in

izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah,

kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja (FAO, 2005;

Roman, 2014; Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015b).

Kostanjevec (2013) meni, da lahko vključevanje prehranskih vsebin v predmetnik obveznega

formalnega izobraževanja otrok in mladostnikov izboljša njihovo prehransko znanje.

Razumevanje nekaterih prehranskih pojmov zahteva določeno abstraktno mišljenje, zato mora

biti prehransko izobraževanje prilagojeno kognitivni razvojni stopnji učencev (Jerman, Koch

in Kostanjevec, 2011).

2.2 PREHRANSKE VSEBINE PRI PREDMETIH V času obveznega osnovnošolskega izobraževanja, se učenci pri različnih obveznih in izbirnih

predmetih, seznanijo s prehranskimi vsebinami in prehranskimi pojmi. Prehranske vsebine pa

so vključene v učne načrte teh predmetov. Učenci naj bi osnovna prehranska znanja

neprekinjeno pridobivali v vseh razredih osnovne šole pri različnih naravoslovnih predmetih,

najbolj pa pri pouku gospodinjstva (Koch in Kostanjevec, 2005; Zavod Republike Slovenije

za šolstvo, 2015b).

2.2.1 Prehranske vsebine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, se učenci s prehranskimi vsebinami

seznanijo pri obveznem predmetu Spoznavanje okolja. V prvem in drugem razredu se učenci

naučijo, da jim zdrav način prehranjevanja omogoča rast in razvoj ter da jim pomaga ohranjati

Page 10: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

3

zdravje. Ugotavljajo, da jim nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo. V

drugem razredu spoznajo še pomen raznovrstne prehrane in razvijajo družabnost, povezano s

prehranjevanjem. V tretjem razredu pa učenci spoznajo, da nekatere bolezni povzročajo zelo

majhna bitja (mikrobi) in da se te lahko razširjajo tudi na ljudi; poznajo pa tudi pomen čutil

(okus) (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).

2.2.2 Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju

V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo

pri obveznih predmetih Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje in Gospodinjstvo. Pri predmetu

Naravoslovje in tehnika, ki je nadgradnja predmeta Spoznavanje okolja, morajo učenci v

četrtem razredu znati opisati pomen hrane in razložiti, kaj se dogaja s hrano v človeškem

telesu, ter znati utemeljiti, da so posledice uživanja alkohola lahko tudi hude (smrtno nevarne).

V petem razredu pa znajo učenci razložiti pomen pestre in uravnotežene prehrane za rast, razvoj in

zdravje ljudi; predstaviti in pojasniti vzroke in posledice podhranjenosti in prehranjenosti

ljudi; ločiti hrano po izvoru in načinu predelave; pripraviti različne vrste jedi; razložiti, zakaj

se živila pokvarijo in je trajnost različnih živil omejena, ter razložiti, zakaj je zasvojenost z

alkoholom bolezen, ki ima hude posledice, ter da je zasvojenost lažje preprečevati kot zdraviti

(Balon, Blagotinšek Gostinčar, Dimec Skribe, Papotnik in Vodopivec, 2011).

Pri predmetu Gospodinjstvo učenci v petem razredu spoznajo, razumejo, usvojijo, uporabijo

in ovrednotijo pomen pravilne, varne in varovalne prehrane ter vpliv prehranskih navad in

razvad na zdravje; se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje in pravilno ter

gospodarno uporabo živil; se naučijo načrtovati dnevne obroke hrane z upoštevanjem

hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka; se usposabljajo za uporabo ustreznih

gospodinjskih aparatov in pripomočkov in njihovo vzdrževanje z upoštevanjem varnosti pri

uporabi; analizirajo pomen doma in družine za pravilno prehrano. Največje število ur

prehranskega izobraževanja, je vključenih v predmet Gospodinjstvo, v šestem razredu, pri

katerem se učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo pri modulu Hrana in prehrana.

Vsebine, ki jih obravnava učni načrt so: hrana in prehrana, označevanje živil, higiena

prehrane ter mehanska in toplotna obdelava živil. Učni cilji iz učnega načrta določajo, da

učenci pri sklopu Hrana in prehrana:

• razumejo priporočila zdrave prehrane,

• interpretirajo prehrambne navade,

• spoznajo nekatere načine prehranjevanja,

Page 11: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

4

• analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti.

V sklopu Označevanje živil učenci:

• razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije,

• razlikujejo znake kakovosti,

• poznajo pojem blagovne znamke.

Učenci pri sklopu Higiena prehrane:

• razumejo pomen pravilnega shranjevanja živil,

• razumejo pravilen način dela z živili,

• spoznajo znake zastrupitev s hrano in osnovno ukrepanje v teh primerih.

Pri obravnavi vsebin o mehanski in toplotni obdelavi živil pa učenci:

• razvrščajo živila v skupine glede na hranljive snovi,

• ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priložnosti, interpretirajo

spremembe hranljivih in zaščitnih snovi v času mehanske in toplotne obdelave,

• analizirajo lastnosti živil, ki jih uporabljamo pri pripravi,

• znajo pri svojem delu uporabljati kuharske knjige in recepte,

• usvajajo spretnosti priprave in postrežbe hrane,

• pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po načelih higienskega minimuma,

• poznajo pripomočke in aparate za obdelavo živil in pripravo hrane,

• poznajo kuhalno in servirno posodo in pribor,

• pripravljajo pogrinjke za različne priložnosti,

• usvajajo primerno obnašanje pri jedi (Gjerek, Koch, Mencigar, Nerad, Simčič in Veg,

2011).

Pri predmetu Naravoslovje, v šestem razredu, učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz

rastlin za človeka, kot vir hrane (Cvahte, Dimec Skribe, Glažar, Gričnik, Marhl, Sabolič, …

Zupan, 2011).

2.2.3 Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju

V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo pri

obveznih predmetih Naravoslovje, Kemija in Biologija, ter izbirnih predmetih Sodobna

priprava hrane in Načini prehranjevanja. Pri predmetu Naravoslovje, učenci v sedmem

razredu spoznajo da nekatere bakterije in glive za sproščanje energije iz hranilnih snovi ne

potrebujejo kisika; ter spoznajo da se človek kot vsejed prehranjuje tudi z živalmi, dele živali

Page 12: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

5

pa uporablja za različne izdelke (Cvahte, Dimec Skribe, Glažar, Gričnik, Marhl, Sabolič, …

Zupan, 2011).

V učnem načrtu predmeta Kemija, v osmem in devetem razredu, so učni cilji in vsebine

urejeni po temah oz. vsebinskih sklopih. Vrstni red obravnave vsebinskih sklopov oziroma

ciljev v posameznem razredu, je samostojna odločitev učitelja kemije. Učenci pri pouku

kemije spoznajo pomen, uporabo in vpliv kislin, baz in soli v življenju in okolju; spoznajo

osnovne lastnosti in vire maščob; spoznajo vplive delovanja alkoholov na organizem; se

zavedajo pomena maščob in ogljikovih hidratov za uravnoteženo prehrano, ter pomena

beljakovin v prehrani in posledice njihovega pomanjkanja (Bačnik, Bukovec, Dražumerič,

Križaj, Poberžnik, Preskar, … Vrtačnik, 2011).

Pri predmetu Biologija v osmem razredu, učenci razumejo procese mehanske obdelave hrane

in jih povežejo s prebavo; razumejo, da za delovanje človeškega organizma niso dovolj samo

maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati, ampak mora s hrano dobiti tudi druge snovi –

vitamine, rudninske snovi; razumejo tudi pomen uravnotežene prehrane; spoznajo

kompleksnost problemov, povezanih z motnjami hranjenja, ter razvijajo kritičen odnos do

meril lepote v povezavi s telesno težo in zdravjem vpliv zlorabe alkohola na delovanje

živčevja. V devetem razredu pa učenci spoznajo, da je biološko znanje temelj za živilsko

industrijo; spoznajo, da organizmi vsebujejo zelo različne molekule, od majhnih (voda, soli)

do zelo velikih (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine); spoznajo, da je človek že zelo

zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih dobrin (npr. uporaba kvasovk pri

proizvodnji kruha, piva in vina ter uporaba mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih

izdelkov) ter spoznajo nekaj primerov gensko spremenjenih organizmov (Berdnik Gilčvert,

Devetak, Sobočan, Sojar, Vičar, Vilhar, … Zupančič, 2011).

Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane se učenci učijo o pomembnosti varne,

varovalne in zdrave prehrane ter o načinih priprave hrane. Vsebine, ki jih obravnava učni

načrt so: hranljive snovi v povezavi z zdravjem, kakovost živil in jedi, priprava zdrave hrane

in prehranske navade. Učni cilji iz učnega načrta določajo, da učenci pri sklopu Hranljive

snovi v povezavi z zdravjem:

• utrdijo pridobljena znanja o hranilni, biološki in energijski vrednosti živil,

• utrdijo razvrščanje živil v skupine po hranilni vrednosti,

• sintetizirajo priporočila zdrave prehrane,

• uporabljajo pravilen ritem prehranjevanja,

Page 13: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

6

• analizirajo pomen hranljivih snovi za zdravje človeka,

• vrednotijo makro in mikrohranila,

• ovrednotijo potrebe organizma po posameznih hranljivih snoveh.

V sklopu Kakovost živil in jedi učenci:

• utrdijo pomen varne hrane in naštejejo vzroke kvara živil in posledice zastrupitev s

hrano,

• usvajajo kriterije kakovosti živil in jedi,

• usvajajo primerjalno ocenjevanje živil in jedi.

Pri sklopu Priprava zdrave hrane učenci:

• razumejo priporočila o pripravi zdrave hrane,

• spoznavajo tehnološke postopke priprave jedi z vidika ohranjanja hranilne vrednosti,

• usvajajo načine predpriprave ter priprave živil in jedi z vidika ohranjanja hranljivih

snovi,

• usvajajo načine priprave polpripravljenih in pripravljenih živilskih proizvodov,

• poznajo gastronomsko kulinarična načela v zdravi prehrani,

• ocenjujejo in spreminjajo kuharske recepte v smislu priprave zdrave hrane in na

osnovi njih pripravljajo zdravo hrano.

Pri obravnavi sklopa Prehranske navade učenci:

• razumejo oblikovanje prehranskih navad,

• uporabljajo dobre prehranske navade,

• analizirajo lastne prehranske navade,

• ugotavljajo vzroke in posledice slabih prehranskih navad in razvijajo odgovornost do

zdravja (Drozg Lap, Fijavž, Koch, Orešič in Simčič, 2009).

Pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja se učenci učijo o pomembnosti zdrave prehrane,

obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja in v

posebnih razmerah. Vsebine, ki jih obravnava učni načrt so: prehranjenost, tradicionalni in

drugačni načini prehranjevanja, prehrana v različnih starostnih obdobjih in prehrana v

posebnih razmerah. Učni cilji iz učnega načrta določajo, da učenci pri sklopu Prehranjenost:

• razumejo pomen ustrezne prehranjenosti za zdravje organizma,

• uporabljajo enostavne metode za ugotavljanje stanja prehranjenosti,

• analizirajo stanje prehranjenosti.

Pri obravnavi sklopa Tradicionalni in drugačni načini prehranjevanja učenci:

• poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja,

Page 14: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

7

• analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele,

• analizirajo pozitivne in negativne posledice posameznih vrst načinov prehrane,

• ocenjujejo ustreznost in neustreznost načinov prehrane z vidika zagotavljanja dobrega

zdravja,

• pripravijo in senzorno, fiziološko in tehnološko ovrednotijo nacionalno jed.

V sklopu Prehrana v različnih starostnih obdobjih učenci:

• usvajajo osnovna napotila za prehrano različnih starostnih skupin prebivalstva,

• analizirajo in načrtujejo prehrano v družini,

• ovrednotijo šolsko prehrano.

Pri sklopu Prehrana v posebnih razmerah pa učenci:

• usvajajo način prehrane v naravi,

• usvajajo način prehrane v izrednih razmerah (prav tam).

2.3 UČBENIKI Pomembno učno orodje v procesu izobraževanja, za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev

in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu oziroma katalogu znanja, so učbeniki.

Poučevanje in učenje podpirajo z didaktično-metodično organizacijo vsebin in prirejeno

likovno ter grafično opremo (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015a). Vsebine v

učbenikih morajo ustrezati zastavljenim učnim ciljem, določenih v učnih načrtih. Učni načrt

je šolski dokument, ki za posamezen tip šole predpisuje obseg, globino in zaporedje učne

snovi. Strukturo učnega načrta določa zaporednost učne vsebine določenega predmeta. Učni

načrt usmerja učno dogajanje ciljno, vsebinsko, organizacijsko in metodično; hkrati pa

zagotavlja sistematično in racionalno poučevanje in učenje (Poljak, 1974). Učbeniki pa se ne

smejo nanašati samo na učne cilje, ampak morajo biti sestavljeni tako, da sledijo času ter

podpirajo novosti in konstruktivističen način učenja (Hokkanen in Kosonen, 2013).

Samostojno učenje udeležencev izobraževanja in pridobivanje različnih ravni ter vrst znanja,

omogočata vsebina in struktura učbenika. Učbenik je vezan na določeno stopnjo

izobraževanja in na šolski predmet (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015a).

Nose (2003) navaja, da je učbenik osnovna šolska knjiga, izdelana za posebne potrebe

šolskega izobraževanja, ki uči, kako se učiti. Učbenik je lahko izdan v tiskani obliki,

elektronski obliki, ali v tiskani in elektronski obliki. Učbeniki v elektronski obliki (e-

učbeniki) so razvrščeni v dve ravni:

Page 15: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

8

1. digitalizirani učbeniki (d-učbeniki), ki so elektronske izdaje tiskanih učbenikov in

vsebujejo samo besedilo in slike,

2. interaktivni učbeniki (i-učbeniki), ki vključujejo interaktivne elemente, konstrukcije

in interaktivne naloge z večkratno povratno informacijo v besedilo, lahko pa

omogočajo shranjevanje odgovorov in spremljavo uporabnika (Zavod Republike

Slovenije za šolstvo, 2015a).

Hokkanen in Kosonen (2013) menita, da morajo učbeniki s prehranskimi vsebinami

obravnavati takšne teme, ki otroke in mladostnike spodbujajo k bolj zdravemu načinu

prehranjevanja. Za učitelja je pomembno, da ve, katere učbenike naj uporablja pri poučevanju

svojega predmeta in kako bi jih bilo mogoče izboljšati za poučevanje (Kuurala in Rauma,

2008).

2.4. KATALOG UČBENIKOV Učbenike potrjuje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na podlagi

25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnika o

potrjevanju učbenikov. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Center za poklicno

izobraževanje vsako leto pripravita katalog učbenikov za osnovno šolo (Zavod Republike

Slovenije za šolstvo, 2015a).

Seznam učbenikov za osnovno šolo, za šolsko leto 2015/2016, pri predmetih, kjer se

pojavljajo prehranske vsebine je v Prilogi 1.

2.5 ANALIZA UČBENIKOV S PREHRANSKIMI VSEBINAMI NA FINSKEM Kuurala in Rauma (2008) ugotavljata, da je v finskih srednjih šolah prehransko izobraževanje

vključeno v predmet Gospodinjstvo in Zdravstvena vzgoja. Oba predmeta sta obvezna za vse

učence v srednji šoli, od sedmega do devetega razreda. V osnovni šoli pa so vsebine

zdravstvene vzgoje vključene v različne naravoslovne predmete od prvega do četrtega

razreda. Namen raziskave je bil opisati prehransko vsebino in pedagoški slog v srednješolskih

učbenikih. Ugotovljeno je bilo, da je področje prehranskega izobraževanja v učbenikih za

Zdravstveno vzgojo, bolj osredotočeno na zdravje, medtem ko so v učbenikih za

Gospodinjstvo upoštevani tudi kulturni in okoljski vidiki prehranskega izobraževanja. Vsi

učbeniki so obravnavali aktualna vprašanja o prehrani mladostnikov.

Page 16: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

9

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA V literaturi zasledimo, da so učbeniki v procesu izobraževanja pomembno učno sredstvo,

katerih vsebine morajo ustrezati zastavljenim učnim ciljem, določenih v učnih načrtih in

obravnavati problematiko sodobnega časa. Učbeniki, ki se uporabljajo pri prehranskem

izobraževanju otrok morajo prehranske vsebine in prehranske pojme obravnavati in podajati

preko različnih tem, s katerimi se stremi k izboljšanju prehranjevalnih navad otrok in

mladostnikov (Hokkanen in Kosonen, 2013). Za učitelja je pomembno, da ve katere učbenike

naj uporablja pri poučevanju svojega predmeta in kako bi jih bilo mogoče izboljšati za

poučevanje (Kuurala in Rauma, 2008). Hokkanen in Kosonen (2013) ugotavljata, da so

prehranske vsebine in prehranski pojmi v finskih učbenikih za Gospodinjstvo in Zdravstveno

vzgojo v skladu z vsebinami in pojmi določenimi v učnih načrtih. Namen diplomskega dela je

identificirati prehranske pojme, ki se pojavljajo v učnih načrtih obveznih in izbirnih

predmetov in analizirati učbenike obveznih in izbirnih predmetov, kjer se pojavljajo

prehranski pojmi, z namenom ugotavljanja skladnosti prehranskih pojmov z učnimi načrti

obveznih in izbirnih predmetov v slovenskem prostoru.

Cilji diplomskega dela so:

• identificirati prehranske pojme v učnih načrtih obveznih in izbirnih

osnovnošolskih predmetov.

• identificirati prehranske pojme v učbenikih, ki se uporabljajo v osnovnošolskem

izobraževanju.

• ugotoviti način in ustreznost uporabe prehranskih pojmov glede na cilje, ki so

predvideni v učnih načrtih predmetov in kognitivni razvoj otrok.

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Raziskovalni vprašanji diplomskega dela sta:

• Pri katerih obveznih in izbirnih predmetih, se v učnih načrtih, pojavljajo

prehranski pojmi?

• Ali se v učbenikih uporabljajo ustrezni pojmi, ki obravnavajo prehranske vsebine,

glede na prehranske pojme v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov?

Page 17: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

10

3.3 METODA DELA Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja z vsebinsko analizo dokumentov.

3.3.1 Opis vzorca

Vzorec raziskave je vključeval 6 učnih načrtov obveznih predmetov (Spoznavanje okolja,

Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje, Gospodinjstvo, Kemija in Biologija), 1 učni načrt za

izbirna predmeta Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja, 71 tiskanih učbenikov

obveznih in izbirnih predmetov, 18 d-učbenikov in 3 i-učbenike. Seznam učbenikov, za

šolsko leto 2015/2016, za osnovno šolo, pri predmetih, kjer se pojavljajo prehranske vsebine

je priložen v Prilogi 1.

3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov

Za identifikacijo prehranskih pojmov je bila uporabljena vsebinska analiza dokumentov, ki je

zajemala pregled učnih načrtov obveznih in izbirnih predmetov ter učbenikov, ki se

uporabljajo v obveznem osnovnošolskem izobraževanju in so odobreni s strani Zavoda RS za

šolstvo.

3.3.3 Postopki obdelave podatkov

Za analizo prehranskih vsebin v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov ter učbenikih je

bila uporabljena vsebinska analiza. Pred vsebinsko analizo je bil oblikovan seznam kategorij,

ki so se iskale v dokumentih.

3.4 REZULTATI Z RAZPRAVO 3.4.1 Analiza prehranskih pojmov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju

3.4.1.1 Predmet Spoznavanje okolja 1. razred

Za predmet Spoznavanje okolja, v prvem razredu, je na trgu pet učbenikov v tiskani obliki in

en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi učbeniki so v katalogu

potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz učnega načrta (v nadaljevanju UN) in

prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih so predstavljeni v Preglednici 1.

Page 18: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

11

Preglednica 1: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za prvi razred C

ILJI

V

UN

1. Zdrav način prehranjevanja omogoča rast in razvoj ter pomaga ohranjati zdravje

2. Vnos škodljivih snovi v telo iz okolja

POJM

I

- zdrava prehrana - raznovrstna hrana - pitje tekočine - sadje - zelenjava - prehranska piramida - hrana

- škodljive snovi

Poleg pojmov, ki so predvideni v UN se v učbeniku pojavljajo še drugi pojmi kot so:

primerjava hrane v posameznih življenjskih obdobjih, različen okus, ozimnica, predelava

živil, priprava jedi (sestavine, postopek). Analiza učbenikov in pojmov je pokazala, da se v

učbenikih pojavljajo vsebine, ki so povezane s pripravo, predelavo in shranjevanjem hrane.

Že v prvem razredu se učenci seznanijo s škodljivimi snovmi, ki so lahko v hrani, poudarja pa

se zdrav način prehranjevanja. Učenci pridobivajo tudi osnovne veščine priprave hrane.

Omeni se tudi prehranska piramida, ki predstavlja model za poučevanje zdravega načina

prehranjevanja.

3.4.1.2 Predmet Spoznavanje okolja 2. razred Pri predmetu Spoznavanje okolja, v drugem razredu, je na trgu sedem učbenikov v tiskani

verziji, en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika in en i-učbenik. Vsi učbeniki

so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so

se pojavili v učbenikih so predstavljeni v Preglednici 2.

Preglednica 2: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za drugi razred

CIL

JI V

U

N

1. Zdrav način prehranjevanja omogoča rast in razvoj ter pomaga ohranjati zdravje

2. Pomen raznovrstne prehrane, razvijanje družabnosti povezane s prehranjevanjem

POJM

I

- nujno potrebne snovi za rast, gibanje in pravilno delovanje

- raznovrstna in uravnotežena prehrana (pomembna za zdravje)

- sadje in zelenjava - vrste sadja (pečkato, koščičasto) - suho sadje (bogat vir vitaminov) - zelišča (začimbe, okus hrane) - sadje in zelenjava

Preglednica se nadaljuje.

Page 19: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

12

Nadaljevanje Preglednice 2.

CIL

JI V

U

N

1. Zdrav način prehranjevanja omogoča rast in razvoj ter pomaga ohranjati zdravje

2. Pomen raznovrstne prehrane, razvijanje družabnosti povezane s prehranjevanjem

POJM

I

- nujno potrebne snovi za rast, gibanje in pravilno delovanje

- raznovrstna in uravnotežena prehrana (pomembna za zdravje)

- pet obrokov na dan (zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica, večerja)

- vzeti toliko, kolikor bomo pojedli

- pitje tekočine - ustrezna prehrana - zdrava prehrana - zdrav zajtrk - hrana potrebna za

življenje - zdrava prehrana za

pravilno delovanje telesa - zdrav obrok, nezdrav

obrok - slabe navade – pitje

alkohola, nezdrava hrana (lahko zbolimo)

- hrana, ki ni presladka, preslana ali premastna

- vrste sadja (pečkato, koščičasto) - suho sadje (bogat vir vitaminov) - zelišča (začimbe, okus hrane) - surova ali kuhana hrana - hrana - vrste kruha - čas za prehrano - krepitev družabnih stikov ob

prehranjevanju - človek je vsejedec - prehrambni izdelki - ogljikovi hidrati - mleko in mlečni izdelki - ribe - meso in mesni izdelki - sladkarije - gobe - vitamini in minerali - piramida prehrane (pove koliko živil iz

posamezne skupine zaužiti na dan, da bo prehrana uravnotežena)

- užitna, strupena hrana - okusna hrana

V učbenikih so se pojavili tudi pojmi, ki niso omenjeni v UN. Ti pojmi so: sestavine za

pripravo jedi, sušenje na zraku (mesni izdelki, suho sadje, začimbe), rok uporabnosti (hranimo

pri nizki temperaturi, jih prekuhavamo, dodajamo sladkor, vlagamo v kis, sol, jih posušimo ali

globoko zamrznemo), kvar živil (mleko se skisa, hruška zgnije, solata oveni, kruh splesni),

okus (sladko, kislo, grenko, slano, pekoče), kuhinjski aparati (štedilnik, hladilnik,

zamrzovalnik), pridobivanje hrane, lupljenje, postopek izdelave, embalaža, transport in način

prodaje, toplotna obdelava živil (kuhanje, dušenje, …), kuhinjski pripomočki, priprava

pogrinjka, pri jedi upoštevati bonton (pravila spodobnega vedenja), prehrana športnika,

recept, značilna jed, vpliv alkohola, ozimnica, mikroorganizmi. Analiza učbenikov je

pokazala, da učbeniki vsebujejo veliko prehranskih vsebin, ki vključujejo spoznavanje skupin

živil, načrtovanje prehrane in pripravo jedi ter uporabo kuhinjskih pripomočkov in aparatov.

Page 20: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

13

3.4.1.3 Spoznavanje okolja 3. razred Pri predmetu Spoznavanje okolja, v tretjem razredu, je na trgu šest učbenikov v tiskani verziji

in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi učbeniki so v katalogu

potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v

učbenikih so navedeni v Preglednici 3.

Preglednica 3: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za tretji razred

CIL

JI V

U

N

1. Bolezni povzročajo zelo majhna bitja (mikrobi)

2. Pomen čutil

POJM

I

- kvar živil (hrana zgnije, se posuši, splesni)

- nekatere bolezni povzročajo mikrobi

- zbolimo lahko, če pojemo pokvarjeno hrano

- pretečen rok uporabe - mikrobi so lahko koristni

(kisanje mleka, plesniv sir – poseben okus)

- pokvarjeno hrano prepoznamo po neprijetnem vonju ali spremenjeni barvi

- vrste okusa (sladko, slano, kislo, grenko)

Analiza učbenikov je pokazala, da le-ti vsebujejo tudi nekaj dodatnih prehranskih vsebin, ki

niso omenjene v UN. Ti pojmi oz. vsebine so: zdrava prehrana, hrana - snovi, ki jih jemo ljudje

(za delovanje telesa, rast in gibanje), voda, sadje in zelenjava, vrste sadja (pečkato sadje, koščičasto

sadje), suho sadje - bogat vir vitaminov, mleko in mlečni izdelki, jajce, školjke, hrana za ljudi, zelišča

(začimbe, za okus hrane), meso, kruh, moka, nepravilna prehrana, jedi, živeti zdravo – se ustrezno

prehranjevati, ljudje smo vsejedi, predelava živil, primerno shranjevanje živil (nekatera na hladnem in

temnem mestu), pri kuhanju je pomemben čas kuhanja, način priprave hrane (kuhanje, pečenje),

ozimnica, sušenje snovi na zraku (mesni izdelki, sadje, začimbe). Glede na cilje v UN se vsebine

nanašajo na obravnavo kvarjenja živil ter na zaznavanje senzoričnih lastnosti hrane. Vključene so tudi

vsebine, ki predstavljajo skupine živil ter pripravo jedi.

3.4.2 Analiza prehranskih pojmov v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju

3.4.2.1 Predmet Naravoslovje in tehnika 4. razred

Pri predmetu Naravoslovje in tehnika, v četrtem razredu, je na trgu sedem učbenikov v tiskani

verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi učbeniki so v

Page 21: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

14

katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se

pojavili v učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 4.

Preglednica 4: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za četrti razred

CIL

JI

V U

N 1. Pomen hrane, kaj se dogaja s hrano v človeškem

telesu 2. Posledice uživanja alkohola

POJM

I

- bolezni povezane s prehrano (debelost) - energijo dobimo iz hrane - hranilne snovi - beljakovine, ogljikovi hidrati in

sladkorji, maščobe, vitamini, minerali, voda, vlaknine

- jesti vsak dan - sadje in zelenjava - žita in žitni izdelki - meso in mesni izdelki - mleko in mlečni izdelki, sladkarije - hrana, raznovrstna hrana - pravilna, zdrava in uravnotežena prehrana - prehranska piramida - poživila (kava, čaj) - različne vrste hrane (ribe, gobe) - kvar živil (gnitje, plesni) - podaljšanje roka trajanja hrane z dodatkom

različnih snovi - bakterije (izdelava sirov, jogurtov, kisanje), glive kvasovke (vzhajanje testa, nastanek piva)

- škodljive snovi v hrani - jesti počasi in večkrat na dan (vsaj petkrat) - hrana omogoča rast in razvoj (vzdržuje telesno

temperaturo, daje energijo za gibanje) - 2 do 3 litre vode na dan - hrana je različnega izvora (živalskega,

rastlinskega) - prehranska piramida (načelo zdrave prehrane) - prehranski krožnik - hrana kot vir energije in hranilnih snovi - uravnoteženi obroki - prehranjevalne navade različnih narodov

- alkohol škoduje - alkohol lahko

spremeni naše zaznavanje

V analiziranih učbenikih so uporabljeni številni prehranski pojmi: prehrana dojenčka

(materino mleko), vrste okusa (slano, sladko, grenko, kislo), oblika in temperatura hrane

(mehka, trda, vroča, mrzla), priprava živil , uporaba kuhinjskih pripomočkov in gospodinjskih

aparatov, predpriprava hrane (stepanje, mešanje, valjanje, pranje, lupljenje, sekljanje, strganje,

ožemanje…), toplotna obdelava živil (kuhanje, dušenje, pečenje, praženje), testo (za kruh),

vonj (pokvarjene hrane), lažja prebava zaradi toplotne obdelave živil, koliko hrane

potrebujemo je odvisno od dela, ki ga upravljamo in od starosti, prehrana športnika, prehrana

alpinistov (izredne razmere), transport hrane, embalaža, v kateri je hrana (zaščita, polepšanje

Page 22: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

15

izgleda), žganje kuha, kvasovke se uporabljajo pri izdelavi alkoholnih pijač (vina in piva) in

kruha, predelava hrane (jogurt, koruzna moka, jabolčni kis, sončnično olje, …). V učbenikih

se pojavljajo teme, ki obravnavajo alkohol in tveganja, ki so povezana z uživanjem alkohola.

Omenjene so skupine živil ter tehnološki postopki priprave hrane. Učenci že spoznavajo

proces prebave v človeškem telesu.

3.4.2.2 Predmet Naravoslovje in tehnika 5. razred

Pri predmetu Naravoslovje in tehnika v petem razredu, je na trgu sedem učbenikov v tiskani

verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v

katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se

pojavili v učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 5.

Preglednica 5: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za peti razred

CIL

JI V

U

N

1. Pomen prehrane (za rast, razvoj in zdravje ljudi)

2. Vzroki in posledice podhranjenosti in prehranjenosti ljudi

3. Kvarjenje in trajnost živil

4. Zasvojenost z alkoholom

POJM

I

- hrana pomembna za rast, razvoj in vzdrževanje zdravja

- hrana vir gradiva za telo

- zdrava, raznovrstna prehrana

- pestra in uravnotežena prehrana

- hrane ne uživamo preveč, ne premalo

- pet obrokov hrane na dan (trije glavni, dve malici)

- hrano dobro prežvečiti

- v hrani moramo uživati in si vzeti dovolj časa za obrok, jesti večkrat po malo

- pitje tekočine - zajtrk –

najpomembnejši obrok dneva

- jemo počasi in v miru

-

- motnje v hranjenju (bulimija, anoreksija, podhranjenost)

- debelost - prenahranjenost - zasvojenost s

hrano

- kvar živil - konzervansi

(podaljšan rok trajanja)

- živila imajo različno trajnost

- razvoj mikroorganizmov pri predolgem ali nepravilnem hranjenju živil

- maščobe postanejo žarke, sadje in zelenjava začneta gniti, na živilih se pojavijo plesni

- odvisnost od alkohola

Preglednica se nadaljuje.

Page 23: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

16

Nadaljevanje Preglednice 5.

C

ILJI

V

UN

1. Pomen prehrane (za rast, razvoj in zdravje ljudi)

2. Vzroki in posledice podhranjenosti in prehranjenosti ljudi

3. Kvarjenje in trajnost živil

4. Zasvojenost z alkoholom

POJM

I

- pitje tekočine - štiri temeljne

skupine snovi: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini in minerali

- razdelitev hrane (živalskega in rastlinskega izvora)

- prehranska piramida

- približno dva litra tekočine na dan

- prehranske vlaknine

- - kvar živil - konzervansi

(podaljšan rok trajanja)

- živila imajo različno trajnost

- razvoj mikroorganizmov pri predolgem ali nepravilnem hranjenju živil

- maščobe postanejo žarke, sadje in zelenjava začneta gniti, na živilih se pojavijo plesni

- večino živil hranimo v hladilniku ali zamrzovalniku

- živila so pokvarljiva

- odvisnost od alkohola

Pri analizi učbenikov je opaziti, da se pojavijo tudi pojmi, ki niso v UN. Ti pojmi so: oblike

kruha (hlebček, francoska štručka, tanka pogača), kuhinjski inventar, priprava hrane,

shranjevanje živil, sušenje sadja, okus (sladko, kislo), prehrana dojenčka (materino mleko),

vegetarijanstvo, predelana hrana, dodatki: konzervansi, umetna barvila (označeni so z veliko

črko E), prehrana športnika in ljudi, ki opravljajo težka dela, prehrana otrok, prehrana

starostnika, hrana različna glede na okolje v katerem živimo, značilne slovenske jedi, alergija

na hrano, hranilna vrednost živila, mediteranska hrana, skorbut (pomanjkanje vitamina C),

dieta (bolniki s sladkorno boleznijo), rok trajanja in znak na embalaži. Učbenik Radovednih 5,

Naravoslovje in tehnika 5 ni bil analiziran, ker v času raziskave še ni bil izdan. Ugotovili smo,

da se ponekod že v 4. razredu uporablja poimenovanje hranilnih snovi npr. beljakovine,

maščobe, ogljikovi hidrati. Omenjene so posledice neustrezne prehrane in prehranjevanja ter

tveganja za zdravje, če hrana ni higiensko neoporečna ali pa povzročajo tveganja za zdravje

tudi kemični dodatki (umetna barvila, konzervansi).

Page 24: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

17

3.4.2.3 Predmet Gospodinjstvo 5. razred

Pri predmetu Gospodinjstvo, v petem razredu, je na trgu pet učbenikov v tiskani verziji in en

d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih

učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN so: pomen pravilne, varne in varovalne prehrane

ter vpliv prehranskih navad in razvad na zdravje; zdravo in kulturno prehranjevanje in

pravilna ter gospodarna uporabo živil; načrtovanje dnevnih obrokov hrane z upoštevanjem

hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka. Prehranski pojmi, ki so se pojavili v

učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 6.

Preglednica 6: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo za peti razred

VSE

BIN

E

V U

N

1. Prehrana in zdravje

POJM

I

- hrana in prehrana - zdrava prehrana – za delovanje, rast in razvoj telesa - znanje o prehranjevanju - pravilno prehranjevanje - pitje vode - uravnotežena, raznolika prehrana - hrana je vir energije - hranilne snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati)

dajejo energijo - vitamini in rudninske snovi pomembne hranilne snovi za

zdravje - načela zdrave prehrane - energijska vrednost in hranilna vrednost živil, cena živil - prehrana športnikov (potrebujejo več hrane) - mladostniki porabijo več energije ker še rastejo - zredimo se, če ne porabimo vse energije, ki jo zaužijemo - shujšamo, če porabimo več energije, kot je dobimo s hrano - zdrave prehranjevalne navade – uživanje zajtrka - sestava živil - zdrav krožnik (2/5 zelenjave, 1/5 mesa, 2/5 priloge) - vsakodnevna prehrana - skupine živil: zelenjava, sadje, žita in žitni izdelki, mleko in

mlečni izdelki, meso in mesni izdelki - ohranjanje zdravja; načrtovanje posameznih obrokov – 5

obrokov na dan; smo preudarni pri izbiri prigrizkov med obroki

- hrana – vpliv na zdravje - prehrambne navade - sestava jedilnikov - hranilne snovi (ogljikovi hidrati (sladkor), beljakovine,

maščobe, vitamini (A, B, C, D, E, K), minerali, prehranske vlaknine, tekočine)

Analiza je pokazala, da učbeniki vsebujejo številne prehranske pojme kot so: embalaža

prehrambni izdelki, predelava živil, bonton (pri mizi), kultura prehranjevanja – mehiške,

Page 25: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

18

kitajske, tajske, ruske restavracije. Glede na vsebine lahko sklepamo, da učenci pri predmetu

Gospodinjstvo spoznajo različne oblike prehranjevanja. Poudarjena je povezava med hrano in

zdravjem. Učenci se seznanijo s snovmi v hrani in energijsko vrednostjo živil in jedi ter

izborom ustreznih živil, ki jih je primerno vključiti v dnevno prehrano.

3.4.2.4 Predmet Gospodinjstvo 6. razred

Pri predmetu Gospodinjstvo, v šestem razredu, je na trgu pet učbenikov v tiskani verziji in en

d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih

učenikov za tekoče šolsko leto. Vsebine, ki jih obravnava UN so: hrana in prehrana,

označevanje živil, higiena prehrane ter mehanska in toplotna obdelava živil. Cilji, ki jih te

vsebine določajo so predstavljeni v poglavju 2.2.2. Prehranski pojmi, ki so se pojavili v

učbenikih so navedeni v Preglednici 7.

Preglednica 7: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo v šestem razredu

VSE

BIN

E

V U

N

4. Hrana in prehrana

2. Označevanje živil

3. Higiena prehrane

4. Mehanska in toplotna obdelava živil

POJM

I

- zdrava, uravnotežena prehrana

- priporočila zdrave prehrane

- energijske potrebe in potrebe po hranilnih snoveh

- hranilne snovi za rast, razvoj in pravilen potek vseh procesov v telesu

- pomanjkanje hrane in prevelike količine hrane vplivajo slabo na zdravje

- hranilna in energijska vrednost

- dodatki ali aditivi

- barvila, konzervansi, antioksidanti

- emulgatorji, stabilizatorji, želirna sredstva, arome in ojačevalci okusa

- sladila

- primerno pakiranje in shranjevanje živil

- obstojnost (vpliv: temperatura, vlaga, količina dodatkov in lastnosti embalaže)

- škodljivi mikro-organizmi pri pripravi jedi

- higiena pri delu in pripravi živil

- zastrupitve s hrano

- kupovanje in shranjevanje živil

- kakovost živil - pravilno

shranjevanje

- mehanski postopki: čiščenje, pranje, rezanje

- toplotni postopki: kuhanje (v sopari, v loncu na pritisk), pečenje, pečenje na žaru, dušenje, cvrtje (večja količina maščobe, hiter in preprost način priprave, ocvrte jedi težko prebavljive in kalorične; paniranje po dunajsko, način parma, paniranje Orly, paniranje na pariški način)

Preglednica se nadaljuje.

Page 26: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

19

Nadaljevanje Preglednice 7.

V

SEB

INE

V

UN

1. Hrana in prehrana

2. Označevanje živil

3. Higiena prehrane

4. Mehanska in toplotna obdelava živil

POJM

I

- hranilne snovi: ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, vitamini, mineralne snovi, voda

- 3-5 obrokov (zajtrk, kosilo, večerja, dopoldanska in popoldanska malica)

- med posameznimi obroki 3-4 ure

- zadnji obrok – 2 uri pred spanjem

- prehrana - prehranske

navade - prehranska

piramida - krožnik hrane - šolska prehrana - energijska in

hranilna vrednost živil

- prehranski dodatki

- hranilne snovi - jed - joul, kalorija (1

kal = 4,2 joul) - varovalna

prehrana - zaščitne snovi - alternativne

oblike prehranjevanja (vegetarijanci, vegani, presnojedci, hitra prehrana, makrobiotiki)

- označevanje živil: vsebina deklaracije; ime izdelka, ime in sedež proizvajalca, datum proizvodnje, količina živila v gramih ali litrih, uporabljena količina dodatkov, prisotnost naravnih in umetnih barvil, podatki o energijski in hranilni vrednosti proizvoda, navodila za pripravo ali recept, način shranjevanja, uporabno do/porabiti do (rok uporabe)

- znak varovalnega živila

- znak bio - zaščitni znak

siničke - oznake za

varovanje okolja

- blagovne znamke

- živila z oznako varuje zdravje

- konzervi-ranje; pasteri-zacija, sterilizacija, hlajenje, za-mrzovanje, sušenje, zgoščevanje

- okužba živil: mikro-organizmi (plesni, kvasovke, bakterije)

- priprava obroka: kuharski recept

- priprava hrane - videz jedi – na

pogled lahko ocenimo ali je jed okusna

Preglednica se nadaljuje.

Page 27: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

20

Nadaljevanje Preglednice 7.

VSE

BIN

E

V U

N

1. Hrana in prehrana

2. Označevanje živil

3. Higiena prehrane

4. Mehanska in toplotna obdelava živil

POJM

I

- bolezni povezane z neustrezno prehrano

- škrob, celuloza - sadje in

zelenjava - vrste sadja

(pečkato, koščičasto, lupinasto, jagodičasto)

- mleko in mlečni izdelki

- meso in mesni izdelki, ribe, jajca, stročnice

- zajtrk – zelo pomemben

- prehranske vlaknine

- obrok - slovenske

tradicionalne jedi

- zaščitni znak kakovosti, certifikat kontrole

- posebne oznake: primerno za diabetike, bolnike s celiakijo

- veterinarske oznake, zaščitni znaki za kakovost, zaščitni znaki za ekološko pridelana živila (Biodar), zaščitni znak za integrirani način pridelave

Pri analizi je bilo opaziti, da je pri predmetu Gospodinjstvo prehrana obravnavana dokaj

celostno. Vsebine so povezane s spoznavanjem sestave in kakovosti živil ter pripravo in

serviranjem hrane. Vsebine, ki se navezujejo na serviranje hrane vključujejo tudi bonton, ki

velja ob uživanju hrane. Glede na predvidene vsebine in predlagane dejavnosti ocenjujemo,

da učenci pri obravnavanem predmetu tako usvojijo prehransko znanje in veščine, ki jih

potrebujejo za samostojno pripravo hrane.

3.4.2.5 Predmet Naravoslovje 6. razred

Pri predmetu Naravoslovje, v šestem razredu, je na trgu osem učbenikov v tiskani verziji in en

d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih

učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih,

so navedeni v Preglednici 8.

Page 28: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

21

Preglednica 8: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje v šestem razredu

CIL

JI V

UN

1. Pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka, kot vir hrane

2. Vrtnine in začimbnice ter njihova uporaba

3. Sadje, vrste sadja

4. Človek iz vsakdanjih izkušenj, opazovanj in poskusov pridobiva energijo s hrano

POJM

I

- sadje in zelenjava

- hrana - v prehrani

pomembne stročnice, vsebujejo škrob in beljakovine

- olje – uporaba v prehrani – vsebuje maščobe

- predelava sadja v pijače in druga živila

- živa bitja hrano potrebujejo kot vir energije, za rast in obnavljanje

- za izboljšanje okusa

- za zdravje - dišavnice - dodatek k

prehrani

- sadje pomembno v človekovi prehrani

- sadje hranljiva in zdrava hrana

- sadje (lupinasto, koščičasto, pečkato, jagodičasto, južno)

- ljudje potrebujemo hrano rastlinskega in živalskega izvora

- človek je vsejed - hranilne snovi

(beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in mineralne snovi)

- mikroorganizmi, mlečnokislinske bakterije – kislo mleko, jogurt, kefir

- kisanje mleka ne poteka v hladilniku ali na vročini

- mleko in mlečni izdelki pomembni v prehrani ljudi, fermentirani izdelki

- pasterizacija in sterilizacija (podaljšan rok trajanja)

- homogenizacija (posneto, delno posneto, polnomastno mleko)

- alkoholno vrenje povzročijo glive kvasovke

- vino se na zraku spremeni v kis – povzročijo bakterije, ki etanol v vinu spremenijo v ocetno kislino

- vzhajanje testa povzročajo glive kvasovke

- človek pridobiva energijo s hrano

Vsebine učbenikov obravnavajo tudi pojme kot so: maščobe (masti in olja), bolezni

pomanjkanja vitaminov, konzerviranje in shranjevanje hrane, embalaža živil, pretečen rok

trajanja – nevarno za zdravje, hranilna (energijska) vrednost živil, uravnotežen obrok, vpliv

alkohola, alkoholizem in prehrana športnika. Osnovne vsebine se pri obravnavanem predmetu

Page 29: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

22

nanašajo na obravnavo pomena rastlinske hrane v prehrani ljudi. Obravnavane so hranilne

snovi v hrani ter pomen zagotavljanja energije za delovanje organizma.

3.4.3 Analiza prehranskih pojmov v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju

3.4.3.1 Predmet Naravoslovje 7. razred Pri predmetu Naravoslovje v sedmem razredu, so na trgu štirje učbeniki v tiskani verziji in en

d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih

učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih,

so predstavljeni v Preglednici 9.

Preglednica 9: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje za sedmi razred

CIL

JI V

U

N

1. Nekatere bakterije in glive za sproščanje energije iz hranilnih snovi ne potrebujejo kisika

2. Človek se prehranjuje tudi z živalmi, dele živali uporablja za različne izdelke

3. Primeri uporabe bakterij in pomen gliv

POJM

I

- kvasovke sladkor (v razmerah brez kisika) spremenijo v alkohol - alkoholno vrenje

- kvasovke dodajamo v testo kot kvas, testo rahljajo – testo vzhaja

- mlečnokislinske bakterije skisajo mleko (proizvodnja jogurta)

- ljudje smo vsejedci - hrana živalskega

izvora - ribe

- glive kvasovke - kvasovke in krušno plesen

uvrščamo med glive - v proizvodnji hrane

izkoriščamo tudi različne plesni (plesnivi siri in salame)

- žlahtna plesen v siru gorgonzola (čopičasta plesen)

- bakterije povzročajo gnitje hrane, kisanje vina in mleka

Ugotovljeno je bilo, da se kot primeri uporabe bakterij v prehranske namene najbolj pogosto

navajajo kvasovke, mlečnokislinske bakterije in plesni. Pri pregledu učbenikov so bile

identificirane še dodatne prehranske vsebine, ki v UN niso omenjene. Te prehranske vsebine

in pojmi so: raznovrstna prehrana, začimbe, podaljšanje obstojnosti hrane, upočasnitev ali

preprečitev delovanja bakterij (kuhanje hrane, sterilizacija), recept za peko kruha (priprava

testa in peka kruha), oblike prehrane: vegetarijanstvo (brez mesa), veganstvo (brez hrane

živalskega izvora), presnojedstvo (le surova hrana), zelenjava, hrana, hranilne snovi

(sladkorji, škrob, celuloza, beljakovine in maščobe), Biodar – oznaka za ekološko pridelano

hrano. Avtorji so izpostavili pomen uživanja pestre in raznolike prehrane, kar omogoča

zadovoljitev posameznikovih dnevnih energijskih in hranilnih potreb.

Page 30: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

23

3.4.3.2 Predmet Biologija 8. razred Pri predmetu Biologija v osmem razredu, sta na trgu dva učbenika v tiskani verziji in dva d-

učbenika, ki sta elektronski izdaji obeh tiskanih učbenikov. Vsi učbeniki so v katalogu

potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v

učbenikih, so opisani v Preglednici 10.

Preglednica 10: Prehranski pojmi pri predmetu Biologija za osmi razred

CIL

JI

V U

N 1. Procesi mehanske

obdelave hrane in povezava s prebavo

2. Pomen uravnotežene prehrane 3. Motnje hranjenja, odnos do meril lepote v povezavi s telesno težo in zdravjem

POJM

I

- žita glavni vir ogljikovih hidratov

- škrob, sestavljeni ogljikov hidrat

- kuhanje ali pečenje (toplotna obdelava)

- razgradnja škroba - hrana, voda - živila, ogljikovi

hidrati, maščobe - prebavni encimi

(beljakovine) - glukoza v obliki

glikogena - vitamini in

minerali - prehranske

vlaknine - različni organi

razgrajujejo različne hranilne snovi (presnovni organi)

- mleko sesiri

- vsak dan v enakih časovnih obdobjih potrebujemo hrano

- hrana - gradivo in vir energije - prava količina kakovostne in

pestre hrane - zdrava, uravnotežena prehrana - prehranska piramida - hrana za rast in obnavljanje - vitamini, minerali in vlaknine - sadje in zelenjava - maščobe - beljakovine - konzervansi, barvila,

emulgatorji, antioksidanti - aminokisline - žeja, pitje tekočine (vode) - ritem prehranjevanja: čas, jesti

sede in v tišini - mleko in mlečni izdelki

(pomanjkanje kalcija, osteoporoza)

- otrobi, vlaknine - železo za rast in razvoj - hranilne snovi - priprava uravnoteženih

obrokov - prehranski krožnik - učinki pomanjkanja ali

presežka vitaminov, mineralov, maščob in drugih hranilnih snovi na zdravje in delovanje organizma

- prehranjevanje, presnova in geni tesno povezani (razvili znanosti nutrigenomika in nutrigenetika)

- debelost - anoreksija ali neješčnost

(anoreksija nervoza - ekstremna shujšanost)

- bulimija (prenajedanje)

Analiza učbenikov in UN je pokazala, da se prehranske vsebine predstavljene v Preglednici

10, obravnavajo v povezavi s posameznikovim zdravjem in boleznimi, ki se lahko pojavijo

kot posledica neuravnoteženega in neustreznega prehranjevanja. Učenci se v osmem razredu

Page 31: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

24

pri predmetu Biologija seznanijo s procesom prebave hrane in z različnimi motnjami

hranjena. Tako učenci preko povezovanja prehranskih in bioloških pojmov spoznavajo

biološke procese, ki se nenehno vršijo v njihovih telesih. Avtorji so v učbenikih poleg

prehranskih pojmov, ki so napisani v UN uporabili še nekatere druge prehranske pojme, ki so:

okus (grenko, kislo, slano, sladko), inzulin (sladkorna bolezen), oznake na embalaži živil

(bio, Biodar, demeter, ekološki), barvila, gensko spremenjene rastline (vpliv na zdravje ljudi),

hrana potrebna za življenje, živila, pravilen način prehranjevanja, seznam živil, celodnevni

jedilnik, dehidracija.

3.4.3.3 Predmet Biologija 9. razred

Pri predmetu Biologija v devetem razredu, so na trgu trije učbeniki v tiskani verziji in dva d-

učbenik, ki sta elektronski izdaji dveh tiskanih učbenikov. Vsi ti učbeniki so v katalogu

potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v

učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 11.

Preglednica 11: Prehranski pojmi pri predmetu Biologija za deveti razred

CIL

JI

V U

N 1. Uporaba organizmov za

proizvodnjo različnih dobrin 2. Primeri gensko spremenjenih organizmov

POJM

I

- mikroorganizmi (omogočajo pridobivanje alkoholnih pijač, kisa, vzhajanje kruha ter pridelavo jogurtov in sirov)

- industrijska uporaba mikroorganizmov z namenom pridelave hrane – razvila se je biotehnologija

- glive kvasovke - alkoholno vrenje (fermentacija),

brez prisotnosti kisika - mlečnokislinske bakterije - pri mlečnokislinskem vrenju

nastane mlečna kislina – mleko se skisa

- fermentirani izdelki - priprava hrane (bakterije, kulture) - mikroorganizmi povzročajo

kvarjenje živil in bolezni - konzerviranje živil - pasterizacija

- primeri gensko spremenjenih rastlin: soja (sojin lecitin), koruza (Bt toksin), krompir (Bt toksin), zlati riž (večje količine beta-karotena, ki se v telesu pretvori v vitamin A)

- genski inženiring - gensko spreminjanje - gen za odpornost - ob pomoči gensko spremenjenih

mikroorganizmov proizvajajo številne arome, barvila, encime, beljakovine in druge snovi, ki jih dodajajo prehranskim izdelkom

Z analizo učbenikov in UN je bilo ugotovljeno, da se učenci devetega razreda pri predmetu

Biologija podrobno seznanijo z različnimi gensko spremenjenimi organizmi, kar je eden

izmed ciljev, ki je napisan v UN, vendar se omenjene vsebine ne povezuje z zdravjem.

Page 32: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

25

Ugotovljeno je bilo, da se učenci s pojmom gensko spremenjene rastline (vpliv na zdravje)

srečajo že v osmem razredu prav tako pri Biologiji, vendar gre za enega izmed dodatnih

prehranskih pojmov, ki jih avtorji uporabljajo v učbenikih. V analiziranih učbenikih avtorji

poleg prehranskih pojmov, ki so zapisani v UN omenjajo še nekatere prehranske pojme. Ti

pojmi so: aminokisline, inzulin, beljakovine, celiakija, recepti in postopki, moka, gluten,

hranilne snovi, sestava hrane, sestavine, hiperholesterolemija, biotehnologija vključena v

proizvodnjo hrane na različne načine, pitje tekočine, priprava zajtrka, vir hrane (rastline in

živali). Učenci devetega razreda se prvič seznanijo s pojmom aminokisline, inzulin in

hiperholesterolemija.

3.4.3.4 Predmet Kemija 8. razred

Pri predmetu Kemija v osmem razredu, je na trgu sedem učbenikov v tiskani verziji in en d-

učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika ter en i-učbenik. Vsi ti učbeniki so v

katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se

pojavili v učbenikih, so v Preglednici 12.

Preglednica 12: Prehranski pojmi pri predmetu Kemija za osmi razred

CIL

JI

V U

N 1. Pomen, uporaba in vpliv kislin, baz in soli v življenju 2. Pomen maščob in

ogljikovih hidratov za uravnoteženo prehrano

POJM

I

- sol potrebna za pravilno delovanje živčevja - sol za okus, za zaščito hrane pred kvarjenjem

(konzerviranje) - dodatek soli prepreči rast in razvoj bakterij - preveč soli lahko povzroči zvišan krvni tlak - sadje in zelenjava - prehrana - običajni jedilni sladkor (saharoza) - pomembna spojina soda bikarbona, nahaja se v

pecilnem prašku - citronska kislina se nahaja v limoninem soku - jod pomemben za organizem, ker preprečuje nastanek

bolezni, kot je golšavost - citronska kislina - askorbinska kislina (vitamin C), fosforjeva kislina

(kokakola), skisano mleko in jogurt (mlečna kislina), vinska kislina

- jedilni kis vsebuje ocetno ali etanojsko kislino, prav tako so kisline prisotne v nekaterih vrstah sadja

- margarino pridobivajo iz rastlinskih olj

- iz nenasičenih maščob v oljih nastanejo nasičene maščobe, ki imajo višja tališča in so zato pri sobni temperaturi trdne

- margarine se razlikujejo po vsebnosti trdnih in tekočih maščob

- mehke margarine vsebujejo več tekočih in manj trdnih maščob, zato pravimo, da so polinenasičene

Kemijski pojmi, ki se obravnavajo v osmem razredu pri predmetu Kemija so razloženi s

pomočjo konkretnih primerov s prehranskega področja, ki so učencem poznani iz vsakdanjega

Page 33: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

26

življenja. Prav tako prihaja do razlage kemijskih pojmov v biološkem kontekstu. Tako si

učenci abstraktne kemijske pojme lažje predstavljajo. Prvič v osnovnošolskem izobraževanju

se pojavi pojem margarina, učenci pa se seznanijo tudi s tehnološkim postopkom njene

izdelave. Analiza učbenikov je pokazala, da vsi učbeniki ne vsebujejo enakih pojmov, bili pa

so ugotovljeni dodatni prehranski pojmi, ki niso omenjeni v UN. Ti pojmi so: predelava

hrane, shranjevanje živil, karoteni (rumenordeča barvila v zelenjavi, listju in jajčnem

rumenjaku), vitamin A (potreben za rast, regeneracijo kože in delovanje mrežnice), škrob,

vitamini ključni za uravnoteženo delovanje našega organizma, dobimo jih v sadju in

zelenjavi, sol, sladkor, hrano potrebujemo vsak dan, pomembno kaj jemo, ker vpliva na naše

zdravje, prehrana mora biti uravnovešena – vsebovati mora štiri glavne sestavine

(beljakovine, ogljikove hidrate, lipide (maščobe) in vodo), hrana mora vsebovati tudi

določene elemente in spojine, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje (kalcij, železo,

jod, kalij, vitamin C, vitamin A), toplotna obdelava nekaterih vrst hrane (mesa, krompirja,

testenin), če jemo premalo pečeno ali kuhano meso se lahko okužimo s paraziti, da bi bila

hrana dalj časa uporabna, ji dodajajo konzervanse, naravni konzervansi so: sladkor, kis,

umetni konzervansi: označeni s črko E in št. od 200 do 299, v hrano dodajajo tudi barvila,

emulgatorje, antioksidante, sladila, ojačevalce okusa, odrasel človek na dan potrebuje

približno dva litra tekočine, prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju, zdrava hrana,

varovanje hrane pred kvarjenjem, pomembna je predelava hranil za izboljšanje okusa in

hranilne vrednosti jedil in pijač, neoporečnost hrane, pomanjkanje železa (anemija), okus

hrane (kislo, sladko, grenko in slano).

3.4.3.5 Predmet Kemija 9. razred

Pri predmetu Kemija v devetem razredu, je na trgu šest učbenikov v tiskani verziji in en d-

učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika ter en i-učbenik. Vsi ti učbeniki so v

katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se

pojavili v učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 13.

Page 34: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

27

Preglednica 13: Prehranski pojmi pri predmetu Kemija za deveti razred C

ILJI

V

UN

1. Pomen, uporaba in vpliv kislin, baz in soli v življenju

2. Vplivi delovanja alkoholov na organizem

3. Pomen maščob in ogljikovih hidratov za uravnoteženo prehrano

4. Pomen beljakovin v prehrani in posledice pomanjkanja

POJM

I

- etanojska ali ocetna kislina - kis (ocet), uporabljamo ga kot začimbo in za konzerviranje

- pecilni prašek (pecivo je bolj okusno, mehurčki co2 rahlja testo)

- mlečna kislina nastane iz mlečnega sladkorja laktoze

- vitamini, citronska kislina

- soli uporabljamo v prehrani

- konzervans, ojačevalec okusa

- alkoholno vrenje (fermentacija)

- glive kvasovke - alkohol

škodljivo deluje na telo

- kronično pitje alkohola povzroča vnetja jeter

- konc. alkohola v krvi

- alkoholne pijače

- posledice alkohola

- žgane pijače dobimo z destilacijo

- alkoholizem je zasvojenost, ki jo povzroča etanol

- alkohol vpliva na delovanje možganov in jeter – pri prekomernem uživanju se pojavijo motnje ravnotežja in govora, slabost in bruhanje

- količina alkohola etanola je v pijačah različna

- za življenje in rast potrebujemo različne organske snovi: maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate; nujno potrebni so tudi vitamini in minerali ter vlaknine

- maščobe delimo na rastlinske in živalske. tekoče (olja) in trde (masti)

- ribe vsebujejo veliko provitamina D, ki je potreben za pravilen razvoj kosti, omega 3 maščobne kisline pomagajo pri boleznih srca

- prehrana, zdrava prehrana

- hidrogeniranje - ogljikovi hidrati

(monosaharidi, disaharidi, polisaharidi)

- monosaharidi : glukoza fruktoza

- disaharidi: saharoza, laktoza, maltoza

- polisaharidi: škrob, glukoza

- kvar maščob - nenasičene maščobne

kisline - maščobe – energijska

zaloga za organizem - ogljikovi hidrati

oskrbujejo telo z energijo

- beljakovine za rast in obnavljanje

- koagulacija beljakovin pri kuhanju ali pečenju

- encimi so beljakovine

- encimi pri nizkih temp. neaktivni

- fermentacija - esencialne

aminokisline dobiti s hrano

- vegetarijanci - beljakovine pri

višjih temp. zakrknejo ali koagulirajo

- denaturacija beljakovin

- želatina - aminokisline - prehrambni

izdelki, kot dodatki za zgoščevanje in izboljšanje okusa – mononatrijev glutamat

- proteini v prehrani

- fosfoproteidi, kazein v mleku in vitelin v jajčnem rumenjaku

Pregled učbenikov pri predmetu Kemija, za deveti razred, je pokazal, da se v učbenikih

pojavijo tudi dodatni prehranski pojmi. Ti pojmi so: povečana telesna masa (debelost),

kuhanje, naravni emulgatorji, naravne emulzije, homogenizirano mleko, hranila in živila

(vitamini in minerali, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, balastne snovi), pomanjkanje

vitaminov v živilih, prehranska piramida, sladkorna bolezen (inzulin), prehrana, zdrava

prehrana, materino mleko, recept, glive kvasovke, umetna sladila (aspartam), koencim,

avitaminoza, pitje tekočine, skorbut, fermentacija (za pridobivanje sira, jogurta in kruha),

Page 35: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

28

mikroorganizmi, sadje, dopolnilna hrana za dojenčke, v prehrani so pomembni vitamini in

minerali, s hrano dobimo tudi balastne snovi, ki so potrebne za dobro prebavo, glikemični

indeks, načini prehranjevanja, prehrambni izdelki in sredstva za zgoščevanje. Prehranski

pojmi, zlasti hranilne snovi, so pri predmetu Kemija obravnavani z vidika kemijske zgradbe,

običajno pa se pojmi pojasnjujejo s konkretnimi primeri, ki so povezani s hrano in

prehranjevanjem. Omenja se negativne vidike prekomernega vnosa nekaterih hranilnih snovi

v telo ter posledice nezadostnega vnosa, ki se kažejo v različnih bolezenskih stanjih. Alkohol

je obravnavan v samostojnih enotah, poudarjen pa je njegov negativni vpliv na zdravje.

3.4.3.6 Predmeta Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane, ki se izvaja v sedmem, osmem in devetem

razredu, je na trgu en učbenik v tiskani verziji. Učbenik je v katalogu potrjenih učenikov za

tekoče šolsko leto. Vsebine iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbeniku, so v

Preglednici 14. Cilji predmeta po UN so predstavljeni v poglavju 2.2.3. Za izbirni predmet

Načini prehranjevanja ni na trgu nobenega učbenika.

Preglednica 14: Prehranski pojmi za izbirni predmet Sodobna priprava hrane

VSE

BIN

E

V U

N POJMI

1.

Hra

nljiv

e sn

ovi v

pov

ezav

i z z

drav

jem

- hrana - snovi za delovanje, rast, razvoj in obrambo pred boleznimi - hranilne snovi - makrohranila (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe) - mikrohranila (vitamini, mineralne snovi) - voda - vsakdanja hrana - ogljikovi hidrati: monosaharidi, disaharidi, polisaharidi - monosaharidi: glukoza, fruktoza - disaharidi: saharoza, maltoza, laktoza - polisaharidi: škrob, glikogen, celuloza in pektin - umetna sladila - škrob je najpomembnejši polisaharid v naši prehrani - prehranske vlaknine - beljakovine – dobimo iz živil živalskega in rastlinskega izvora - segrevamo beljakovin nad 60°C – zakrknejo - v vodi topne in netopne beljakovine - maščobe – pomemben vir energije za naš organizem, maščobne kisline (nasičene,

nenasičene)

Preglednica se nadaljuje.

Page 36: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

29

Nadaljevanje Preglednice 14.

VSE

BIN

E

V U

N

POJMI 1.

H

ranl

jive

snov

i v p

ovez

avi z

zdr

avje

m - trdne maščobe (masti) in tekoče (olja)

- maščobe rastlinske in živalske, živalske so večinoma trdne (razen ribjega olja), rastlinske pa tekoče

- v naši prehrani ne biti preveč nasičenih maščobnih kislin - emulgatorji - kvar maščob (postanejo žarke) - jesti raznoliko, naravno in ustrezno pripravljeno hrano - vitamini – topni v vodi, topni v maščobah (A, D, E in K) - mineralne snovi – nujno potrebne našemu telesu - voda , pitje tekočine, približno dva litra na dan - priprava hrane - konzerviranje - prehranska priporočila - prehranska piramida - priporočila o najustreznejši sestavi hrane - prehranske smernice (najmanj 3-4 redne dnevne obroke) - posledice neustreznih količin hranil

2.

Kak

ovos

t ži

vil i

n je

di - kakovost hrane (sestava, videz)

- senzorične lastnosti jedi - tehnološka obdelava živil - okus, kakovost hrane

3.

Prip

rava

zdr

ave

hran

e

- za dobro počutje, rast in razvoj potrebujemo ustrezno količino hranilnih snovi - zdrava hrana (mešana, uravnotežena, varna in varovalna); mešana – živila rastlinskega

in živalskega izvora; uravnotežena – ustrezna količina ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob; varna – čim manj mikroorganizmov in živilskih dodatkov, čim manj tujih snovi; varovalna – manj maščob in sladkorja, več vitaminov, mineralnih snovi in prehranskih vlaknin

- hrana, ki vsebuje veliko vlaknin je nasitna - preprečitev kvarjenja živil – dodatki: konzervansi, barvila, sredstva za zgoščevanje,

rahljalna sredstva, umetna sladila, dišave in začimbe - pripravljanje hrane – vsi postopki, s katerimi obdelujemo živila za uživanje, od

predpriprave do toplotne obdelave - predpriprava: čiščenje, mokro čiščenje; rezanje, sekljanje – tik pred toplotno obdelavo - toplotna obdelava - kuharski postopki (kuhanje, dušenje, pečenje, cvrenje) - pri visokih temperaturah cvrenja in pečenja (nad 220°c) nastajajo zdravju škodljive

spojine - mesne jedi največkrat pečemo ali pa kuhamo v večji količini vode, lahko pa meso pred

pečenjem zavijemo v folijo - kuhanje v sopari; dušenje – zdrav način toplotne obdelave živil (če ne dodajamo vode in

malo ali nič maščobe); ohrani se več vitaminov in mineralnih snovi, dušenje je hitrejše če uporabimo ekonom lonec

- mikrovalovna pečica – hitra priprava hrane - gastronomska načela – načela kuharske umetnosti, jed na krožniku garniramo (pravilno

in za oči prijetno naložimo hrano na krožnik), jed na krožniku okrasimo ali dekoriramo

Preglednica se nadaljuje.

Page 37: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

30

Nadaljevanje Preglednice 14.

VSE

BIN

E V

U

N

POJMI

4.

Preh

rans

ke n

avad

e

- biološki ritem prehranjevanja - dnevni obrok hrane (pomembno da hrano zaužijemo v več obrokih, poznamo glavne,

vmesne in dopolnilne dnevne obroke; glavni obroki so zajtrk, kosilo in večerja, vmesna obroka sta dopoldanska in popoldanska malica, uživati ju moramo, če je časovni presledek med glavnimi obroki daljši kot 6 ur, vmesni obrok je tudi šolska malica, dopolnilni obroki so namenjeni ljudem, ki ne morejo pojesti potrebne količine hrane pri glavnih obrokih – majhni otroci, starejši ljudje in bolniki)

- časovni presledki med obroki (posamezne obroke hrane razporedimo enakomerno prek celega dne, na 3 do 4 ure)

- prehrambne navade - sestava zaužite hrane - število obrokov – vsaj trije - način priprave hrane (vpliv na zdravje) - čas za uživanje hrane (vzeti si moramo dovolj časa)

Analiza učbenika je pokazala, da se vsebine nanašajo na celostno obravnavo prehranskega

področja kar zagotavlja izboljšanje prehranske pismenosti učencev, ki se pri obravnavanem

predmetu seznanijo s pomembnimi vsebinami s katerimi učenci utrjujejo prehransko znanje in

usvajajo veščine s področja prehrane.

Page 38: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

31

4 SKLEP

Raziskava, ki sem jo izvedla v diplomskem delu je pokazala, da se prehranski pojmi pojavijo

pri nekaterih obveznih in izbirnih predmetih osnovnošolskega izobraževanja. Prehranske

pojme sem najprej identificirala iz UN predmetov in nato še v učbenikih. Vzorec raziskave je

vključeval 6 učnih načrtov obveznih predmetov (Spoznavanje okolja, Naravoslovje in

tehnika, Naravoslovje, Gospodinjstvo, Kemija in Biologija), 1 učni načrt za izbirna predmeta

Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja, 71 tiskanih učbenikov obveznih in izbirnih

predmetov, 18 d-učbenikov in 3 i-učbenike. Pri tiskanih učbenikih je bilo zaslediti tudi

prenovljene izdaje nekaterih učbenikov, v katerih pa ni bilo zaslediti sprememb glede

prehranskih vsebin.

Ugotovila sem, da se prehranski pojmi nadgrajujejo z vsakim vzgojno-izobraževalnim

obdobjem. Prehranske vsebine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju imajo poudarek

predvsem na zdravi prehrani oziroma zdravem načinu prehranjevanja. Nato se v drugem

vzgojno-izobraževalnem obdobju nadgradijo, saj je poudarek na pomenu prehrane za rast in

razvoj posameznika, v učbenikih za predmet Gospodinjstvo pa so prehranski pojmi najbolj

pogosti in obsegajo pojme s področja živil in prehranjevanja, načrtovanja prehrane, priprave

jedi, in serviranja, teme pa se povezujejo tudi s pojmi, ki obravnavajo priporočila zdravega

načina prehranjevanja. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju učenci prehranske pojme

spoznavajo v sklopu medpredmetnih povezav s predmeti Biologija, Kemija in Naravoslovje.

Medpredmetno povezovanje omogoča horizontalno in vertikalno povezovanje prehranskih

vsebin, s katerimi lahko dosežemo poglobljeno razumevanje pojmov, kar je za prehransko

izobraževanje otrok in mladostnikov eden najpomembnejših vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Analiza učbenikov je pokazala, da je pri nekaterih učbenikih opaziti pomanjkljivosti pri

obravnavi prehranskih pojmov. Ocenjujem, da se določeni pojmi npr. beljakovine, maščobe in

ogljikovi hidrati pojavljajo zgodaj glede na kognitivni razvoj učencev. Prehranski pojmi se v

nekaterih učbenikih ne pojavijo zapisani z besedo, ampak so predstavljeni s slikovnim

gradivom. Nekateri učbeniki imajo bogat spekter tako besedilnega kot slikovnega gradiva.

Zanimivost je tudi pojav interaktivnih učbenikov, s katerimi učenci dosežejo boljšo vizualno

predstavo ter utrdijo svoje znanje, saj jim omogočajo možnost reševanja različnih nalog. Za

izbirni predmet Načini prehranjevanja, ki se izvaja v devetem razredu, ni na trgu nobenega

učbenika, zato analize za ta predmet ni bilo mogoče narediti.

Page 39: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

32

Pri analizi učbenikov sem preverila ustreznost uporabe izrazov glede na kognitivni razvoj

otrok in njihovo razumevanje. Opazila sem, da se nekateri prehranski pojmi v obveznem

izobraževanju pojavijo že zelo zgodaj. Prehransko piramido otroci spoznajo že v prvem

vzgojno-izobraževalnem obdobju, vendar glede na njihovo razumevanje abstraktnih pojmov,

le-ta še ne ustreza kognitivni razvojni stopnji. Pojmi: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe,

vitamini in mineralne snovi se prvič pojavijo že v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju

in sicer v četrtem razredu pri predmetu Naravoslovje in tehnika. V največjem obsegu se

učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo pri predmetu Gospodinjstvo, saj se pri modulu

Hrana in prehrana, tekom obveznega formalnega izobraževanja o prehranskih vsebinah

naučijo največ. Iz analize učbenikov je razbrati, da se učenci pogosto srečujejo z enakimi

prehranskimi pojmi skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje. Smiselno bi bilo prehranske

pojme uskladiti z učnimi načrti tako, da bi ustrezali posamezni razvojni stopnji otrok in

njihovem razumevanju ter da bi se na ustrezen način nadgrajevali in dopolnjevali.

Pri pregledu učbenikov so bili identificirani še dodatni prehranski pojmi, ki v UN niso

omenjeni. Sklepam, da vsak avtor v učbeniku uporablja dodatne pojme s katerimi pojasnjuje

določene informacije in s tem poveča stopnjo razumevanja prehranskih vsebin. Vsekakor pa

se vsebine nadgrajujejo, kar je še posebej opaziti pri učbenikih, ki so jih sestavili isti avtorji za

več predmetov.

Identifikacija prehranskih pojmov v UN in učbenikih je pokazala, da se pojavljata obe

področji prehranske pismenosti, torej znanje in veščine. Omogočajo namreč aktivno

pridobivanje kakovostnega prehranskega znanja ter spodbujajo kritično in ustvarjalno

razmišljanje. Pomembno področje prehranske pismenosti pa je tudi spodbuda k zdravemu

načinu prehranjevanja.

Poznavanje nekaterih temeljnih prehranskih pojmov, kot je npr. zdrav način prehranjevanja, je

odločilnega pomena za razvoj zdravih prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov, zato je

smiselno, da se ti temeljni prehranski pojmi pojavijo že v prvem vzgojno-izobraževalnem

obdobju. Dandanes otroci in mladostniki kljub zadostnemu prehranskemu izobraževanju v

šolah in ostalih institucijah razvijejo neustrezne prehranjevalne navade, čeprav se zavedajo

pomena zdravega prehranjevanja. Prehranski pojmi morajo zato temeljiti na usmerjanju v

zdravo prehranjevanje. To je predvsem opaziti v novejših učbenikih, ki dajejo velik pomen na

Page 40: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

33

obravnavo prehranskih vsebin v povezavi z zdravjem. V nadaljnjih raziskavah je potrebno

podrobneje raziskati ustreznost uporabljenih pojmov glede na sposobnosti otrok, ki jih

obravnavajo pri pouku. Prehransko izobraževanje bi moralo biti vseživljenjsko in bi ga bilo

smiselno izvajati tudi v sekundarnem in terciarnem sistemu izobraževanja, v kolikor želimo

spodbujati prehransko pismenost posameznika.

Page 41: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

34

5 VIRI IN LITERATURA

Bačnik, A., Bukovec, N., Dražumerič, S., Križaj, M., Poberžnik, A., Preskar, S., … Vrtačnik,

M. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Kemija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport: Zavod RS za šolstvo.

Balon, A., Blagotinšek Gostinčar, A., Dimec Skribe, D., Papotnik, A. in Vodopivec, I. (2011).

Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport: Zavod RS za šolstvo.

Berdnik Gilčvert, D., Devetak, B., Sobočan, V., Sojar, A., Vičar, M., Vilhar, B., … Zupančič,

G. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport: Zavod RS za šolstvo.

Contento, I. R. (2008). Nutrition education: linking research, theory, and practice. Asia

Pacific Journal of Clinical Nutrition, 17(1), 176 – 179.

Cvahte, M., Dimec Skribe, D., Glažar, S. A., Gričnik, K., Marhl, M., Sabolič, G., … Zupan,

A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport: Zavod RS za šolstvo.

Drozg Lap, M., Fijavž, I., Koch, V., Orešič, P. in Simčič, I. (2009). Učni načrt. Program

osnovna šola. Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

FAO (2005). Nutrition Education in Primary Schools: a planning guide for curriculum

development. Pridobljeno s: http://www.fao.org/docrep/009/a0333e/a0333e00.htm.

Gjerek, M., Koch, V., Mencigar, M., Nerad, A., Simčič, I. in Veg, I. (2011). Učni načrt.

Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS

za šolstvo.

Hokkanen, S. in Kosonen, A. (2013). Do Finnish home economics and health education

textbooks promote constructivist learning in nutrition education? International Journal of

Consumer Studies, 37, 279-285.

Page 42: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

35

Jerman, J., Koch, V. in Kostanjevec, S. (2011). The Effects of Nutrition Education on 6th

graders Knowledge of Nutrition in Nine-year Primary Schools in Slovenia. Eurasia Journal

of Mathematics, Science & Technology Education, 7(4), 243-252.

Koch, V., Kostanjevec, S. (2005). Nutrition education in Slovenia. Aktuelle

Ernährungsmedizin, 30(3), 130-130.

Kolar, M., Krnel, D. in Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje

okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Kostanjevec, S. (2009). Vpliv formalnega izobraževanja na prehranjevalne navade otrok in

njihovo znanje o prehrani (Doktorska disertacija). Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok. Znanstvena

monografija. Pridobljeno s: http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-

publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf.

Kuurala, S. in Rauma, A. S. (2008). Food and nutrition related values in Finnish health

education and home economics secondary school textbooks. Journal of Family and Consumer

Sciences Education, 26(1), 29-41.

Nose, Z. (2003). Učbeniki včeraj, danes, jutri. Educa, 12(3), 29-34.

Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Roman, I. (2014). The Psychology of Nutritional Behaviour and Children's Nutrition

Education. Procedia – Social and Behavioral Sciences, 149, 819-824.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (2015a). Pridobljeno s

http://www.zrss.si/default.asp?rub=2142.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (2015b). Pridobljeno s

http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=1546.

Page 43: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

36

6 PRILOGE

Priloga 1: Seznam učbenikov za osnovno šolo, pri predmetih, kjer se

pojavljajo prehranski pojmi

1. Spoznavanje okolja:

1.1 Prvi razred:

Učbenik 1: Golob, N. in Vovk Korže, A. (2007). Prisluhnem okolju 1 (učbenik za

spoznavanje okolja v 1. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 2: Hergan, I., Kolar, M. in Kovač, T. (2003). Dotik okolja 1 (učbenik za

spoznavanje okolja v 1. razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Učbenik 3: Hergan, I., Kovač, T. in Rot Vrhovec, A. (2009, 2014). Dotik okolja 1

(učbenik za spoznavanje okolja v 1. razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Učbenik 4: Fošnarič, S., Rajšp, M. in Žic, J. (2008). Moj svet 1 (učbenik za

spoznavanje okolja v 1. razredu osnovne šole). Limbuš: Izotech.

Učbenik 5: Kumše, V. in Šefer, N. (2011). Lili in Bine 1 (učbenik za spoznavanje

okolja v 1. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 6: Kumše, V. in Šefer, N. (2013). Lili in Bine 1 (e-učbenik za spoznavanje

okolja v 1. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

1.2 Drugi razred:

Učbenik 1: Kralj, D., Strgar, J., Udir, V. in Vrščaj, D. Opazujem, raziskujem,

razmišljam 2 (učbenik za spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole). Ljubljana:

DZS.

Page 44: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

37

Učbenik 2: Batteli, C., Hergan, I., Kovač, T., in Rot Vrhovec, A. (2010). Dotik okolja

2 (učbenik za spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Učbenik 3: Antić Gaber, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičević, D., Krnel, D. in Pečar, M.

(2012). Okolje in jaz 2 (učbenik za spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole).

Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 4: Fošnarič, S., Rajšp, M. in Žic, J. (2009). Moj svet 2 (učbenik za

spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole). Limbuš: Izotech.

Učbenik 5: Grošelj, N. in Ribič, M. (2012). Lili in Bine 2 (učbenik za spoznavanje

okolja v 2. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 6: Petauer, M., Prevolšek, V., Šalej, D. in Vovk Korže, A. (2005). Odkrivam

svoje okolje 2 (učbenik za spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole). Ljubljana:

Rokus.

Učbenik 7: Čonč, V., Gostinčar Blagotinšek, A, Skribe Dimec, D., Umek, M., Verbič

Šalamon, T. in Vrščaj, D. (2013). Raziskujem in razmišljam 2 (učbenik za

spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 8: Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D., Umek, M. in Vrščaj, D.

(2015). E-spoznavanje okolja 2 (e-gradivo za spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne

šole). Dostopno na: http://vedez.dzs.si/datoteke/so123/SPO2/spo2_uvodna.swf.

Učbenik 9: Grošelj, N. in Ribič, M. (2013). Lili in Bine 2 (e-učbenik za spoznavanje

okolja v 2. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

1.3 Tretji razred:

Učbenik 1: Vrščaj, D., Strgar, J., Kralj, D., Udir, V. in Popit, S. (2008). Opazujem,

raziskujem, razmišljam 3 (učbenik za spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole).

Ljubljana: DZS.

Page 45: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

38

Učbenik 2: Devetak, I., Hergan, I., Kolar, M. in Kovač, T. (2010). Dotik okolja 3

(učbenik za spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Učbenik 3: Antić Gaber, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičević, D., Krnel, D. in Pečar, M.

(2009). Okolje in jaz 3 (učbenik za spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole).

Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 4: Fošnarič, S., Rajšp, M. in Žic, J. (2010). Moj svet 3 (učbenik za

spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole). Limbuš: Izotech.

Učbenik 5: Grošelj, N. in Ribič, M. (2013). Lili in Bine 3 (učbenik za spoznavanje

okolja v 3. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 6: Petauer, M., Prevolšek, V., Šalej, D. in Vovk-Korže, A. (2008). Odkrivam

svoje okolje 3 (učbenik za spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole). Ljubljana:

Rokus Klett.

Učbenik 7: Grošelj, N. in Ribič, M. (2013). Lili in Bine 3 (e-učbenik za spoznavanje

okolja v 3. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

2. Naravoslovje in tehnika:

2.1 Četrti razred:

Učbenik 1: Brumen, M., Hajdinjak, L., Kruder, B. in Pufič, T. (2004). Naravoslovje in

tehnika 4 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole). Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije.

Učbenik 2: Furlan, I., Jaklin, M., Jerman, R., Klanjšek Gunde, M., Kolman, A., Mati

Djuraki, D. in Žibert, J. (2012). Naravoslovje in tehnika 4 (učbenik za naravoslovje in

tehniko v 4. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 3: Mirt, G., Novak, M. in Virtič, J. (2007). Raziskujem in ustvarjam (učbenik

za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Page 46: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

39

Učbenik 4: Bajd, B., Glažar, S. A., Hostnik, I., Krnel, D. in Oblak, S. (2008). Od

mravlje do Sonca 1 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole).

Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 5: Mežnar, P., Slevec, M. in Štucin, A. (2014). Radovednih 5: Naravoslovje

in tehnika 4 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole). Ljubljana:

Rokus Klett.

Učbenik 6: Florjančič, F., Gostinčar Blagotinšek, A. in Skribe Dimec, D. (2011).

Raziskujemo, gradimo 4 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne

šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 7: Florjančič, F., Gostinčar Blagotinšek, A. in Skribe Dimec, D. (2014).

Raziskujemo in gradimo 4 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne

šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 8: Furlan, I., Jaklin, M., Jerman, R., Klanjšek Gunde, M., Kolman, A., Mati

Djuraki, D. in Žibert, J. (2014). Naravoslovje in tehnika 4 (e-učbenik za naravoslovje

in tehniko v 4. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

2.2 Peti razred:

Učbenik 1: Čuješ, R., Grubelnik, V., Marhl, M., Mastnak, M. in Virtič, J. (2008)

Raziskujem in ustvarjam 5 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne

šole). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Učbenik 2: Florjančič, F., Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D. in Zajc, S.

(2013). Raziskujemo in gradimo 5 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu

osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 3: Florjančič, F., Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D. in Zajc, S.

(2007). Raziskujemo, gradimo 5 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu

osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Page 47: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

40

Učbenik 4: Bajd, B., Glažar, S. A., Hostnik, I., Krnel, D. in Oblak, S. (2014). Od

mravlje do Sonca 2 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole).

Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 5: Mežnar, P., Slevec, M. in Štucin, A. (2015). Radovednih 5: Naravoslovje

in tehnika 5 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole). Ljubljana:

Rokus Klett.

Učbenik 6: Brumen, M., Hajdinjak, L., Kruder, B., Mencinger Vračko, B. in Pufič, T.

(2008). Naravoslovje in tehnika 5 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu

osnovne šole). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Učbenik 7: Furlan, I., Jaklin, M., Jerman, R., Klanjšek Gunde, M., Kolman, A. in Mati

Djuraki, D. (2010). Naravoslovje in tehnika 5 (učbenik za naravoslovje in tehniko v 5.

razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 8: Furlan, I., Jaklin, M., Jerman, R., Klanjšek Gunde, M., Kolman, A. in Mati

Djuraki, D. (2014). Naravoslovje in tehnika 5 (e-učbenik za naravoslovje in tehniko v

5. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

3. Gospodinjstvo:

4.1 Peti razred:

Učbenik 1: Debeljak, B. in Lovšin, F. (2008). Ekonomika gospodinjstva, tekstil in

oblačenje (učbenik za gospodinjstvo v 5. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 2: Breskvar, D., Fortič, H., Kavčič, T., Meglič, A., Miklavčič, B., Pavko

Čuden, A. in Sardoč, M. (2014). Gospodinjstvo za petošolc(k)e (učbenik za

gospodinjstvo v 5. razredu osnovne šole). Ljubljana: Planet znanja.

Učbenik 3: Lovšin Kozina, F. in Svečko, M. (2010). Gospodinjstvo 5 (učbenik za

gospodinjstvo v 5. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 4: Hribar Kojc, S, (2011). Gospodinjstvo 5 (učbenik za gospodinjstvo v 5.

razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Page 48: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

41

Učbenik 5: Bratož Opaškar, P. in Torkar, G. (2010). Gospodinjstvo 5 (učbenik za

gospodinjstvo v 5. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 6: Bratož Opaškar, P. in Torkar, G. (2014). Gospodinjstvo 5 (e-učbenik za

gospodinjstvo v 5. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

4.2 Šesti razred:

Učbenik 1: Debeljak, B., Lovšin, F. in Suwa Stanojević, M. (2009). Bivanje in okolje,

hrana in prehrana (učbenik za gospodinjstvo v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana:

DZS.

Učbenik 2: Dermelj, M., Fortič, H., Meglič, A., Miklavčič, B., Sardoč, M. in Širca

Čampa, A. (2006). Gospodinjstvo za šestošolc(k)e (učbenik za gospodinjstvo v 6.

razredu osnovne šole). Ljubljana: i2.

Učbenik 3: Kostanjevec, S. (2011). Gospodinjstvo 6 (učbenik za gospodinjstvo v 6.

razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus.

Učbenik 4: Koch, V., Hitti, T. in Hribar Kojc, S. (2009). Gospodinjstvo 6 (učbenik za

gospodinjstvo v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Učbenik 5: Lovšin Kozina, F. in Svečko, M. (2013). Živim in jem zdravo (učbenik za

gospodinjstvo v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 6: Kostanjevec, S. (2014). Gospodinjstvo 6 (e-učbenik za gospodinjstvo v 6.

razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

4. Naravoslovje:

4.1 Šesti razred:

Učbenik 1: Glažar, S. A., Kralj, M. in Slavinec, M. (2007). Naravoslovje za 6. razred

(učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 2: Bajd, B., Kordiš, T., Krnel, D. in Oblak, S. (2008). Naravoslovje 6

(učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.

Page 49: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

42

Učbenik 3: Jerman, R., Klanjšek Gunde, M., Mati Djuraki, D., Mihelič, B. in Torkar,

G. (2007). Naravoslovje 6 (učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole).

Ljubljana: Rokus.

Učbenik 4: Fir, M., Ipavec, R., Jamšek, S. in Sotlar, K. (2008). Naravoslovje 6

(učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije.

Učbenik 5: Glažar, S. A., Slavinec, M. in Šorgo, A. (2012). Aktivno v naravoslovje 1

(učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 6: Devetak, I., Kovič, N. in Torkar, G. (2012). Dotik narave 6 (učbenik za

naravoslovje v 6. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 7: Dermastia, M., Denac, D., Goričan, Š., Repnik, R., Urbančič, M. in Vidic,

T. (2013). Jaz pa vem, kako rožice cveto … (učbenik za naravoslovje v 6. razredu

osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 8: Bačič, T., Dolenc Koce, S., Krajšek, V., Strgulc Krajšek, S. in Vilfan, M.

(2012). Spoznavamo naravo 6 (učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole).

Preddvor: Narava.

Učbenik 9: Glažar, S. A., Slavinec, M. in Šorgo, A. (2013). Aktivno v naravoslovje 1

(e-učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole). Dostopno na:

http://trafika.klika.si/.

Učbenik 10: Devetak, I., Kovič, N. in Torkar, G. (2014). Dotik narave 6 (e-učbenik za

naravoslovje v 6. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

4.2 Sedmi razred:

Učbenik 1: Furlan, I., Jerman, R., Klanjšek Gunde, M., Kolman, A., Mati Djuraki, D.,

Ocepek, R. in Pintar, D. (2013). Naravoslovje 7 (učbenik za naravoslovje v 7. razredu

osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Page 50: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

43

Učbenik 2: Čeh, B., Slavinec, M. in Šorgo, A. (2014). Aktivno v naravoslovje 2

(učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 3: Devetak, I., Rozman, L., Sopotnik, M. in Susman, K. (2013). Dotik narave

7 (učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 4: Bačič, T., Bevk, D., Fišer, C., Strgulc Krajšek, S., Tkavc, R., Vilfan, M. in

Vilhar, B. (2014). Spoznavamo naravo 7 (učbenik za naravoslovje v 7. razredu

osnovne šole). Kranj: Narava.

Učbenik 5: Glažar, S. A., Slavinec, M. in Šorgo, A. (2014). Aktivno v naravoslovje 2

(e-učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole). Dostopno na:

http://trafika.klika.si/.

Učbenik 6: Devetak, I., Kovič, N. in Torkar, G. (2013). Dotik narave 7 (e-učbenik za

naravoslovje v 7. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

Učbenik 7: Furlan, I., Jerman, R., Klanjšek Gunde, M., Kolman, A., Mati Djuraki, D.,

Ocepek, R. in Pintar, D. (2014). Naravoslovje 7 (e-učbenik za naravoslovje v 7.

razredu osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

5. Biologija:

5.1 Osmi razred:

Učbenik 1: Lunder, U. (2012). Dotik življenja 8 (učbenik za biologijo v 8. razredu

osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 2: Svečko, M. (2011). Spoznavam svoje telo (učbenik za biologijo v 8.

razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 3: Lunder, U. (2013). Dotik življenja 8 (e-učbenik za biologijo v 8. razredu

osnovne šole). Dostopno na: http://www.irokus.si/index.do.

Učbenik 4: Svečko, M. (2014). Spoznavam svoje telo (e-učbenik za biologijo v 8.

razredu osnovne šole). Dostopno na: http://trafika.klika.si/.

Page 51: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

44

5.2 Deveti razred:

Učbenik 1: Klokočovnik, V. in Starčič Erjavec, M. (2013). Dotik življenja 9 (učbenik

za biologijo v 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 2: Gorjan, A. in Svečko, M. (2014). Spoznavam živi svet (učbenik za

biologijo v 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 3: Javoršek, L. (2013). Razišči skrivnosti živega (učbenik za biologijo v 9.

razredu osnovne šole). Podsmreka: Pipinova knjiga.

Učbenik 4: Klokočovnik, V. in Starčič Erjavec, M. (2014). Dotik življenja 9 (e-

učbenik za biologijo v 9. razredu osnovne šole). Dostopno na:

http://www.irokus.si/index.do.

Učbenik 5: Gorjan, A. in Svečko, M. (2013). Spoznavam živi svet (e-učbenik za

biologijo v 9. razredu osnovne šole). Dostopno na: http://trafika.klika.si/.

6. Kemija:

6.1 Osmi razred:

Učbenik 1: Gabrič, A., Glažar, S. A. in Slatinek Žigon, M. (2011). Kemija danes 1

(učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 2: Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M. in Wissiak Grm, K. S. (2009). Moja

prva kemija 1 (učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 3: Cvirn Pavlin, T., Devetak, I. in Jamšek, S.(2010). Peti element 8 (učbenik

za kemijo v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 4: Frazer, M. in Kornhauser, A. (2003). Pogled v kemijo 8 (učbenik za

kemijo v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: Cankarjeva založba.

Učbenik 5: Smrdu, A. (2012). Svet kemije 8, od atoma do molekule (učbenik za

kemijo v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: Jutro.

Page 52: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

45

Učbenik 6: Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M. in Wissiak Grm, K. S. (2014). Moja

prva kemija (učbenik za kemijo v 8. in 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 7: Glažar, S., Godec, A., Kralj, B., Sajovic, I., Smrdu, A., Vrtačnik, M in

Wissiak Grm, K. (2014). Kemija 8 (e-učbenik za kemijo v 8. razredu). Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://eucbeniki.sio.si/kemija8/index.html.

Učbenik 8: Cvirn Pavlin, T., Devetak, I. in Jamšek, S.(2014). Peti element 8 (e-

učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole). Dostopno na:

http://www.irokus.si/index.do.

6.2 Deveti razred:

Učbenik 1: Gabrič, A., Glažar, S. A., Graunar, M. in Slatinek Žigon, M. (2012).

Kemija danes 2 (učbenik za kemijo v 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Učbenik 2: Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M. in Wissiak Grm, K. S. (2008). Moja

prva kemija 2 (učbenik za kemijo v 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 3: Cvirn Pavlin, T., Devetak, I., Jamšek, S. in Pahor, V. (2012). Peti element

9 (učbenik za kemijo v 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik 4: Frazer, M. in Kornhauser, A. (2005). Pogled v kemijo 9 (učbenik za

kemijo v 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Učbenik 5: Smrdu, A. (2013). Svet kemije 9, od molekule do makromolekule (učbenik

za kemijo v 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Jutro.

Učbenik 6: Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M. in Wissiak Grm, K. S. (2014). Moja

prva kemija (učbenik za kemijo v 8. in 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.

Učbenik 7: Boh, B., Glažar, S., Godec, A., Jamšek, S., Sajovic, I., Vrtačnik, M in

Wissiak Grm, K. (2014). Kemija 9 (e-učbenik za kemijo v 9. razredu). Ljubljana:

Ministrstvo RS za šolstvo. Dostopno na: https://eucbeniki.sio.si/kemija9/index.html.

Page 53: DIPLOMSKO DELO UČBENIKIH UPORABA PREHRANSKIH …pefprints.pef.uni-lj.si/3093/1/Salamun,_A_Uporaba... · 3 EMPIRIČNI DEL 9 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA9 3.2 RAZISKOVALNA

Šalamun, A. (2015). Uporaba prehranskih pojmov v osnovnošolskih učbenikih (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

46

Učbenik 8: Cvirn Pavlin, T., Devetak, I., Jamšek, S. in Pahor, V. (2014). Peti element

9 (e-učbenik za kemijo v 9. razredu osnovne šole). Dostopno na:

http://www.irokus.si/index.do.

7. Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja:

7.1 Izbirna predmeta za 7., 8., 9. razred:

Učbenik 1: Koch, V. (2000). Sodobna priprava hrane (učbenik za izbirni predmet v 7.,

8. in 9. razredu osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.