0

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Trdin Maja

Slovenska Bistrica, marec 2008

0

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

LOGISTIČNI PODSISTEMI V PODJETJU IMPOL, D. D.

Kandidatka: Maja Trdin Študentka rednega študija Številka indeksa: 81619139 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: prof. dr. Klavdij Logožar, docent

Slovenska Bistrica, marec 2008

1

IZJAVA Študentka Maja Trdin izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Klavdija Logožarja. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni in dovolim objavo diplomske naloge na univerzitetnih spletnih straneh. V Slovenski Bistrici, dne 10.3.2008

Podpis: Maja Trdin

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Klavdiju Logožarju za pomoč in svetovanje pri izdelavi

diplomske naloge.

Posebna zahvala velja mami Branki in očetu Vinku, ki sta me ves čas študija finančno

podpirala in mi vsa ta leta stala ob strani ter verjela vame, ko sem sama že skoraj obupala.

Zahvaljujem se tudi Primožu za vso podporo in razumevanje v času študija.

Zahvala gre tudi zaposlenim v podjetju Impol d.d., ki so mi pomagali pri pridobivanju

podatkov za izdelavo praktičnega dela diplomske naloge.

Maja Trdin

3

PREDGOVOR Podjetje Impol d.d. je podjetje z dolgo tradicijo in podjetje, ki ima prihodnost. Impol se ukvarja s predelovanjem aluminija v izdelke, ki zadovoljujejo potrebe še tako zahtevnih kupcev. Impol d.d. se nahaja v Slovenski Bistrici, kjer stanujem, zato sem se odločila, da njegovo poslovanje še bolj proučim. Kot študentka sem vsako leto v času počitnic pomagala v zgoraj omenjenem podjetju. Dela, ki sem jih opravljala so obsegala administrativne oziroma pisarniške naloge, kot tudi delo v proizvodnji. Ker sem v tem času, s praktičnega vidika imela priložnost opazovati poslovanje Impola, sem se odločila, da ga še bolj raziščem in se osredotočim na dejavnost logistike v podjetju. V diplomskem delu bom podrobneje opisala logistične podsisteme v podjetju Impol, kateri obsegajo nabavno, notranjo, distribucijsko in razbremenilno logistiko. Nabavna logistika v Impolu se ukvarja oskrbo podjetja s potrebnim materialom in rezervnimi deli. Najpomembnejši material, ki ga Impol potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti je primarni aluminij, ki ga večinoma dobavljajo iz Rusije. Potek celotne nabave bom v diplomskem delu tudi predstavila. Notranjo logistiko bom predstavila na podlagi proizvodnega procesa Impol Folije in trakovi, d.o.o., saj je celoten proizvodni proces v samem podjetju Impol d.d. preveč obširen. Podrobneje bom predstavila proizvodnjo, notranji transport in skladiščenje. V poglavju o distribucijski logistiki bom prikazala samo skladiščenje gotovih proizvodov, njegovo odpremo in transport le-teh. Veliko vlogo pri dobrem ugledu podjetja ima tudi razbremenilna logistika, ki se navezuje na odpadke in vplivov poslovanja podjetja na okolje. Impol je podjetje, ki spada med ekološko ozaveščena podjetja, kar dokazuje tudi prejetje certifikata ISO 14001. Na koncu bom navedla tudi nekaj omejitev in problemov, s katerimi se zaposleni v podjetju Impol največkrat srečujejo, ter predloge za izboljšave le-teh.

4

KAZALO 1 UVOD............................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev problema in opis področja ................................................................. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................. 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 6

2 OPREDELITEV LOGISTIKE ...................................................................................... 7 2.1 Vloga in pomen logistike....................................................................................... 7 2.2 Cilji in elementi logistike .................................................................................... 15

2.2.1 Cilji logističnega sistema............................................................................. 15 2.2.2 Elementi logističnega sistema ..................................................................... 16

3 LOGISTIČNI SISTEM ............................................................................................... 23 4 LOGISTIČNI PODSISTEMI ...................................................................................... 25

4.1 Nabavna logistika ................................................................................................ 25 4.2 Notranja logistika ................................................................................................ 27 4.3 Distribucijska logistika ........................................................................................ 29 4.4 Poprodajna logistika ............................................................................................ 31

4.4.1 Poprodajne storitve ...................................................................................... 31 4.4.2 Razbremenilna logistika .............................................................................. 32

5 PODJETJE IMPOL D.D. IN NJEGOVI LOGISTIČNI PODSISTEMI ..................... 34 5.1 Predstavitev podjetja ........................................................................................... 34

5.1.1 Osnovni podatki o podjetju ......................................................................... 34 5.1.2 Organizacijska shema podjetja .................................................................... 36

5.2 Nabavna logistika ................................................................................................ 37 5.2.1 Logistika pri nabavi potrebnih materialov in rezervnih delov .................... 37 5.2.2 Logistika pri oskrbi z aluminijem................................................................ 37

5.3 Notranja logistika ................................................................................................ 38 5.3.1 Skladišča...................................................................................................... 38 5.3.2 Notranji transport med posameznimi proizvodnimi obrati.......................... 39 5.3.3 Proizvodnja in logistika ............................................................................... 40

5.4 Distribucijska logistika ........................................................................................ 41 5.4.1 Skladiščenje in odprema gotovih proizvodov ............................................. 41 5.4.2 Transport gotovih proizvodov ..................................................................... 41

5.5 Razbremenilna logistika ...................................................................................... 42 6 PROBLEMI NA PODROČJU LOGISTIKE V IMPOLU .......................................... 46

6.1 Problemi in omejitve ........................................................................................... 46 6.2 Predlogi za izboljšave.......................................................................................... 47

7 SKLEP......................................................................................................................... 48 POVZETEK ........................................................................................................................ 50 ABSTRACT ........................................................................................................................ 51 KAZALO SLIK................................................................................................................... 52 KAZALO TABEL............................................................................................................... 52 LITERATURA .................................................................................................................... 53 PRILOGE .............................................................................................................................. 1

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema in opis področja

Podjetje Impol d.d. je podjetje, ki se ukvarja s predelovanjem aluminija v izdelke, zato je tukaj potrebna dobro razvita logistika. V diplomskem delu se bomo posebej omejili na opis podsistemov logistike, v katere so zajete nabavna, proizvodna, distribucijska in poprodajna logistika. Najprej se bomo osredotočili na nabavno logistiko, kjer bomo na podlagi literature podali teoretična izhodišča, nato pa bomo opisali, kako poteka nabavna logistika v podjetju Impol d.d. Opisali bomo, kako nabavna logistika oskrbuje podjetje z določenim blagom, kako potekajo naročila pri določenem dobavitelju, prikazali kontrolo kakovosti blaga in opisali skladiščenje blaga, dokler ne pride v proizvodnjo. Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala prek proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov. Tukaj bomo opisali vso dogajanje, ki zajema količinske in kakovostne prevzeme materiala, notranji transport, premeščanje in medskladiščenje materiala v proizvodnji in samo proizvodnjo. Distribucijska logistika zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogočajo, da se blago dostavi kupcem. Vse postopke in dejavnosti bomo ponazorili na primeru prodajnega oddelka v podjetju Impol d.d. Poprodajna logistika se lahko deli na poprodajne servisne storitve prodajalca in razbremenilno logistiko. Osredotočili se bomo predvsem na razbremenilno logistiko in prikazali kako se Impol d.d. bojuje z odpadki.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je analizirati vsak posamezen podsistem logistike v Impolu, saj je to področje vse bolj aktualno in pomembno za delovanje podjetja. Navedla bom tudi problematiko in morebitne izboljšave. Cilji naloge so naslednji:

• opredelitev logistike; • teoretično predstaviti nabavno, proizvodno, notranjo in poprodajno logistiko; • prikazati delovanje posameznega podsistema v podjetju Impol; • analizirati problematiko posameznega podsistema v Impolu; • proučiti in predstaviti obstoječe omejitve in morebitne izboljšave na področju

logističnih podsistemov v Impolu.

6

Trditve, ki jih bomo skušali dokazati, so:

• vedno večji obseg poslovanja v Impolu zahteva dobro urejeno logistiko in zato se v podjetju daje velik poudarek razbremenilni logistiki;

• rast proizvodnje zahteva tudi vlaganje v večje skladiščne prostore; • s časom bo logistika v Impolu zelo napredovala, saj se zavedajo, da je to zelo

pomemben dejavnik poslovanja; • Impol ima zelo napredno tehnologijo in sodobne tehnološke postopke; • Impol posveča veliko pozornost ravnanju z odpadki; • velik poudarek dajejo tudi na profesionalnost kadrov na nabavnem in prodajnem

področju.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

V Sloveniji je logistika še v razvijanju, četudi se v večini slovenskih podjetjih že pogosto uporablja. Vsak podsistem logistike je v podjetju Impol zelo pomemben dejavnik poslovanja, delo je sicer utečeno, vendar premalo učinkovito in funkcionalno, saj je v Impolu bil zadnja leta poudarek na hitri rasti proizvodnje in velika vlaganja v le-to, stroje in opremo. V zadnjih letih jim primanjkuje prostorov in tako bodo potrebna velika vlaganja v boljše skladiščne prostore in opremo za manipulacijo. Predpostavljamo, da Impol posveča veliko pozornost razbremenilni logistiki in odnosu z odpadki, saj ima za to tudi potrebna zbirališča za ločevanje odpadkov. V diplomskem delu smo se omejili na raziskovanje logističnih podsistemov v podjetju Impol, pod katere spadajo: nabavna, notranja, distribucijska in razbremenilna logistika.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Naša raziskava je poslovna, saj gre za proučevanje poslovanja proizvodnega podjetja. Uporabili bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo proučili sedanje stanje poslovanja na posameznem področju in kakšne spremembe ter izboljšave se obetajo. Uporabili bomo tudi metodo kompilacije, saj bomo povzemali ugotovitve in rezultate tudi drugih avtorjev. Podatke bomo zbirali s pomočjo interneta, v knjižnici (učbeniki, revije, časopisi, zborniki, priročniki), v čitalnici in na sedežu podjetja Impol.

7

2 OPREDELITEV LOGISTIKE

2.1 Vloga in pomen logistike

Poslovna logistika je postala znanstvena disciplina zlasti zaradi štirih vplivnih dejavnikov (Logožar, 2004, 28):

1. spremembe tržišča iz tržišča prodajalcev v tržišče kupcev; 2. tehnoloških sprememb, zlasti na področju transporta, komunikacij in elektronske

obdelave podatkov; 3. razvoja teorije sistemov; 4. razvoja vojaške logistike in iz tega izvirajoče uporabe kvantitativnih tehnik (angl.

operations research) za reševanje podjetniških problemov. Jünemann razlikuje dve strukturi logistike in sicer horizontalna in vertikalna struktura logistike. Pri vertikalni strukturi razlikuje tri ravni: raven managementa, raven logistike in raven materialnega toka. Horizontalno strukturo pa razčleni na nabavno, proizvodno, distribucijsko in razbremenilno logistiko. Logistiko pa je mogoče tudi opazovati kot miselnost, funkcijo ali institucijo, kar prikazuje sledeča slika.

8

Slika 1: Vidiki opazovanja logistike Vir: Logožar 2004, 29; povz. po Lorenzen-u, 1998, 17 Razumevanje logistike kot miselnosti ima osrednji pomen in prevladuje nad drugimi sestavnimi deli logističnega koncepta. Podobno kot marketing in kontroling tudi logistika temelji na teoriji sistemov in skuša s celostnim opazovanjem raznovrstnih razmerij v sistemu izboljšati poslovne odločitve. Pri tem se v podjetju odkrivajo konflikti ciljev med različnimi poslovnimi funkcijami, na primer med nabavo in proizvodnjo, med proizvodnjo in distribucijo itd. V ospredju so transportni, skladiščni in pretovorni sistemi in vzajemni učinki med njimi, pa tudi vzajemni učinki med temi in drugimi, zunanjimi sistemi, kot so kupci, dobavitelji in okolje podjetja (družba, ekologija). Pri opazovanju teh povezav je z vidika podjetja posebej zanimivo vprašanje, kako je mogoče vplivati na zunanje sisteme oziroma kako oblikovati notranje sisteme, da bodo doseženi cilji podjetja (zagotovitev obstoja, dobiček, varovanje okolja, socialna odgovornost). Logistična miselnost se osredotoča na dve osrednji načeli: celostnost in usmerjenost h kupcu (servis). Logistične funkcije se nanašajo na transportne, skladiščne in pretovorne procese, ki premoščajo prostorske in/ali časovne disparitete. Operativnim nalogam je treba prišteti še dispozitivne in administrativne funkcije. Logistika v funkcijskem smislu je tako seštevek vseh ciljno naravnanih koordinacijskih, administrativnih, dispozitivnih in operativnih ukrepov, povezanih s transportom, skladiščenjem in manipuliranjem z blagom in s

Miselnost

Upošteva celostnost in

se osredotoča na servis oziroma kupca

Funkcija

Zajema vse dejavnosti, povezane z materialnimi in

pripadajočimi informacijskimi tokovi.

Institucija Opisuje organizacijske enote

logistike.

Logistika kot …

9

pripadajočimi energijskimi ter informacijskimi tokovi v podjetju in med podjetjem ter okoljem. Logistika v takem smislu so na primer transportiranje, skladiščenje, pakiranje, izbiranje vozil za določene transportne naloge, izbiranje lokacije skladišča, določanje ravni servisa in koordiniranje logističnih delnih sistemov. Pri koordinacijski funkciji logistike je treba dodati, da v teoriji še ni popolnoma enotnega stališča, kakšno vlogo ima ta funkcija: ali je ena izmed funkcij ali pa je osrednja funkcija, ki je samostojen sestavni del logistike. Tretji vidik opazovanja logistike, logistika kot institucija, se pojavi kadar logistiko izenačimo s konkretno organizacijsko enoto, na primer z logističnim oddelkom podjetja. To pomeni, da dejavnost organiziranja, ki pripada vodstvenim nalogam, pri tem ni vključena. Ne glede na to je treba organizacijsko enoto, institucijo razumeti kot rezultat permanentnega procesa organiziranja (Logožar 2004, 29-31). Pomen logistike Logistiko lahko pojmujemo kot samostojno vedo, ki obravnava logistične sisteme in le-te opisuje, razlaga in oblikuje z vidika celostnega gospodarstva (Ogorelc 1996, 2). Logožar pa poslovno logistiko opredeljuje kot funkcijo, katere cilj je optimalna fizična nabava, distribucija in ravnanje z logističnimi objekti. V razvitih podjetjih je postala pomembna dejavnost in tako sestavni del strategije podjetja. Poslovna logistika je v razvitejših gospodarstvih pomembna disciplina, vendar njen pomen še vedno bolj narašča, njena uporabnost pa je prisotna na številnih različnih področjih. Je del določenega sistema in zato ne določa le lastnih ciljev, ampak je skupek dejavnosti, ki zasnujejo, izvajajo in krmilijo tok logističnih objektov na osnovi določenih ciljev sistema in izbranih strategij za njihovo izvajanje (Logožar 2004, 31-32). Pomen logistike za narodno gospodarstvo Za sodobna razvita gospodarstva je značilno gospodarno ravnanje, ki se kaže v družbeni in mednarodni delitvi dela ter s tem v razmestitveni in časovni soodvisnosti poslovno neposredno ali posredno povezanih sistemov. Pogoj za poslovanje na takšni osnovi je združevanje ljudi in sredstev v gospodarstvu, da se lahko realizirajo proizvodni cilji in zadovoljijo porabniki blaga ter storitev tudi s prostorskega in časovnega vidika. Potreba po takšnem organiziranju proizvodnje in porabe je nastala že davno zaradi vse večje delitve dela: od oskrbe do proizvodnje blaga in storitev za potrebe drugih v nacionalnem gospodarstvu in tujini. V sedanjem trenutku ima zelo močan vpliv na logistične sisteme posameznih držav globalizacija svetovnega gospodarstva. Nekateri jo identificirajo tudi z internacionalizacijo gospodarstva. Vendar pa taka identifikacija ni primerna, saj obstajajo tesni gospodarski stiki med državami že mnogo let. Na podlagi različnih virov se lahko sklepa, da pomeni globalizacija gospodarstva količinski preobrat blagovnih in informacijskih tokov ne le čez državne, temveč tudi čez kontinentalne meje.

10

Globalizacija je pospešila vrsto dejavnikov, ki jih je mogoče najti v strokovni literaturi, na primer tolikšna rast proizvodnje, da je nacionalno in kontinentalno povpraševanje ne more več izčrpati, vse ostrejša konkurenca med podjetji in prefinjena marketinška dejavnost, konkurenčen boj za znižanje stroškov oziroma cen z ekonomijo obsega in izrabo prednosti lokalnih virov, medijske povezave v svetu in izenačevanje proizvodov ter potreb porabnikov, vse krajši življenjski cikli proizvodov, omogočanje globalnega financiranja z elektronskim prenosom podatkov, prenos proizvodnje in distribucije v države gospodarskega protekcionizma itd. Naraščajoče zahteve po distribucijskem gospodarstvu so potrdile podmeno, da narašča pomen logističnih dejavnosti za storitveno in proizvodno sposobnost poslovnih sistemov. Z oblikovanjem in uravnavanjem gospodarskih distribucijskih procesov nastaja potreba po odločitvah v posameznih poslovnih sistemih. Te se nanašajo na prodajno-politične instrumente (način prodaje, prodajne metode, politika kontrahiranja, politika proizvodov in storitev, politika komuniciranja), torej na področje distribucijske dejavnosti v zvezi z oblikovanjem proizvodov in sortimenta, propagande, organiziranosti prodaje, na oblikovanje cene in pogojev za financiranje prodaje. Odločitveni procesi v distribucijskem gospodarjenju sestavljajo kompleksno mrežo vzajemnih razmerij med udeleženci. Informacijska povezanost med različnimi subjekti poslovnih sistemov je večinoma rezultat njihove raziskave tržišča in komuniciranja, zlasti osebne prodaje, propagandne dejavnosti in dejavnosti za pospeševanje prodaje. Iz tega lahko povzamemo, da so logistični procesi v tesni povezavi s poslovnimi temeljnimi funkcijami, kot so nabava, proizvodnja in prodaja, vendar ni mogoče trditi, da so vedno izpeljani iz njih, ker je njihova razvitost včasih lahko pogoj za nastanek novih poslovnih razmerij. Največkrat so logistične rešitve hkrati nabavne, proizvodne in prodajne rešitve. Zato logistike ne predstavljamo le z določenimi institucijami, kot so transportni oddelek, transportni poslovni sistem, špedicija itd., niti ne le s funkcijami, kot so transportiranje, pretovor, skladiščenje itd. Institucionalni ali pa le funkcionalni vidik obravnave logističnih problemov posameznega poslovnega sistema sta zaradi nujne sestavljenosti in dinamike manj primerna načina. Oba vidika je treba obravnavati združeno in upoštevati še informacijsko-dokumentirani ter procesni vidik. Ugotavljanje procesnega logističnega pretoka stvari, energije, informacij in ljudi z medorganizacijskega, zlasti pa narodnogospodarskega in mednarodnega vidika, daje šele dovolj jasno sliko o delitvi dela v gospodarstvu in s tem v zvezi ustrezno razlikovanje potreb, povezano s prostorsko namestitvijo industrijskih, trgovinskih in storitvenih poslovnih sistemov ter gospodinjstev. Če to problematiko obravnava zgolj posamezen nosilec določene logistične naloge, in sicer le po posameznih elementih logistike, vodi to največkrat do parcialnih rešitev za zadovoljevanje lasnih koristi nosilca, pri čemer se zanemarjajo funkcija logistike in njene koristi za druge udeležence ter za narodno in mednarodno gospodarstvo (Logožar 2004, 34; povz. po Oblaku 1997, 29). Požar (1985, 104) poudarja, da sta nujno potrebni povezanost vseh vrst prvin podjetniške logistike in povezanost vseh udeležencev v logističnih kanalih pretoka blaga. Pri temeljnih poslovnih procesih nabave, proizvodnje in prodaje nastajajo premostitvene potrebe. Tako se kažejo na eni strani potrebe pri premoščanju v gospodarstvu zaradi delitve dela, dislociranosti in časovne razporeditve nabave, proizvodnje in porabe. Na drugi strani

11

pa se s premoščanjem prostorske in časovne neenakomernosti med proizvodnjo in porabo blaga soodloča o strukturi, prostorski in časovni organiziranosti preoblikovalnih sektorjev s pogoji transfera (Logožar 2004, 34; povz. po Oblaku 1997, 29). Iz storitev gospodarstva, ki jih opravljajo in potrebujejo različni poslovni sistemi na določenih lokacijah in ki jih opredeljuje tudi določena organiziranost (na primer velikost poslovnih sistemov, stopnja njihove specializiranosti), izhajajo določene zahteve po izravnani glede vrste, količine, prostorske in časovne premostitve. To se opredeljuje kot potreba po logističnih storitvah določenega gospodarskega sistema; rast, predvsem pa strukturne spremembe gospodarstva, spreminjajo potrebe po poslovnem redu ravnanja in potrebe po časovnem ter prostorskem premoščanju stvari, energije, informacij in ljudi. Zato ločimo pri poslovanju zahteve po poslovnem redu ravnanja in zahteve po prostorski ter časovni premostitvi. To se lahko prikaže kot sistem vplivnih in vzajemno delujočih dejavnikov. Slika 2: Sistem vplivnih in vzajemno delujočih dejavnikov

Vir: Logožar 2004, 35 Glede na naravna bogastva in tehnološko razvitost ter stanje socialnoekonomskega razvoja imajo posamezna narodna gospodarstva različno poudarjeno posamezno premostitveno funkcijo. Zato imajo premostitvene funkcije lahko tudi spreminjajoči se pomen. Na drugi strani pa izhajajo iz logističnih zahtev in storitev odločilne spodbude za rast in strukturne spremembe gospodarstva. Transportne storitve in tudi druge logistične storitve ne vključujejo le zahtev in pogojev glede na vrsto, količino, prostor in čas logističnih objektov v nabavi, proizvodnji in pri tržnem odjemu, ampak so hkrati tudi v soodvisnosti z njihovimi fizično-kemičnimi lastnostmi, ki jih je treba upoštevati v logističnih procesih. Z njimi so torej same opredeljene ali določene. Za reševanje logističnih problemov je torej značilno, da ne upošteva le prostorskih in časovnih dejavnikov vzajemnega učinkovanja med preoblikovanjem in prenosom, temveč tudi kemično-fizične lastnosti in vrednost blaga. Logistične storitve se torej zrcalijo kot problemske rešitve prostorske in časovne neenakomernosti proizvodnje ter porabe blaga pri med seboj prepletajočih se blagovno-gospodarskih procesih z upoštevanjem kemično-fizičnih lastnosti ter vrednosti blaga

Delitev dela

Dislociranost

Različne časovne razporeditve

Storitve prostorskega premoščanja

Storitve izravnave časa

Storitve poslovnega reda ravnanja

12

oziroma vrednosti logističnih storitev. Tudi vrednost blaga vpliva na logistiko. Denimo blago velike vrednosti zahteva zaradi vezanih finančnih sredstev običajno hiter transport. Cilj logistike je, da zagotavlja po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času ustrezne logistične objekte, potrebne za izvedbo proizvodnih, storitvenih in potrošnih procesov. Pri tem vplivajo okoliščine, povezane z logističnimi storitvami, povratno na organiziranost gospodarstva in na njegove prostorske ter časovne premostitvene zahteve. Različni viri navajajo, da ustvarja logistika v razvitih tržnih gospodarstvih od 10 do 11 odstotkov bruto družbenega proizvoda teh držav. Kot pomembna komponenta BDP vpliva logistika na stopnjo inflacije, obrestne mere, produktivnosti, stroške energije in druge ekonomske kategorije. Raziskave kažejo, da bi povprečno ameriško podjetje lahko izboljšalo svojo logistično produktivnost vsaj za 20 odstotkov. Izboljšanje produktivnosti narodnega gospodarstva pa ima pozitivne učinke na ceno blaga in storitev, plačilno bilanco, vrednost valute, konkurenčnost na globalnih trgih, dobiček, razpoložljivost investicijskega kapitala in gospodarsko rast, to pa omogoča višjo stopnjo zaposlenosti (Logožar 2004, 36; povz. po Lambertu in Stocku 1993, 4). Iz te opredelitve izhaja, da ima logistika kot veda vpliv na celotno gospodarstvo, saj vpliva na njegove stroške in vključuje tudi rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega sistema. V zvezi s tem so pomembne narodnogospodarske razmere in možnosti za oblikovanje logističnih storitev s tehničnega, pravnega, socialnega in ekonomskega vidika (Logožar 2004, 36). Pomen logistike za podjetje Dolgo časa se je logistiki pripisoval le pomen instrumenta racionalizacije. Glede na to se je od logistike kot servisne funkcije pričakovalo, da bo izpolnjevala predpisane naloge z minimalnimi stroški. V tem smislu opravlja nabavna logistika oskrbni servis, distribucijska logistika pa dobavni servis. Najizrazitejša formulacija tega razumevanja je načelo 5P, po katerem morajo logistični koncepti poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini in pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroški. Taka definicija prisoja logistiki čisto podporno funkcijo v trenutnih ovirah. Spremenjene tržne razmere oziroma trg kupca pa kažejo, da je pomen logistike v taki obliki omalovaževan. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima sedaj že različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na tržno uspešnost in s tem na dobiček podjetja (Becker in Rosemann, 1993, 9):

• čedalje večja raznolikost proizvodov s sočasno vse krajšimi življenjskimi cikli proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve;

• koncept sinhronizirane nabave (just-in-time) zahteva od dobaviteljev dobavo manjših naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje stopnje terminske zanesljivosti;

• zaradi presežne ponudbe je treba čedalje večjo pozornost posvečati željam kupcev v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov (na primer pakiranje, transportna enota).

13

Spremenjena tržna razmerja so pripeljala do tega, da so se spremenile tudi naloge v logističnih podsistemih. Tako naloga nabavne logistike ni več le zagotavljanje razpoložljivosti potrebnih materialov, ampak tudi dolgoročna integracija dobaviteljev v logistično verigo, še posebej zaradi vse manjše globine proizvodnih programov. Proizvodna logistika mora dejavno sodelovati pri reorganiziranju proizvodnih struktur. Pri tem je treba, na eni strani, alternativne organizacijske koncepte presojati z logističnega vidika, na drugi stani pa posamezne organizacijske enote med seboj povezati, da se ustvari optimalni materialni tok. Posledica zaostrene konkurence se za distribucijsko logistiko kaže v tem, da podjetja z izboljšanim dobavnim servisom ali večjo terminsko zanesljivostjo izrabljajo nadaljnje možnosti za diferenciranje proizvodov in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost. Končno postavlja čedalje strožja okoljska zakonodaja, ki vse bolj obremenjuje stroške podjetij, razbremenilni logistiki zmerom večje zahteve, ki se tako šele razvija. Posledica vsega tega je, da je v središče pozornosti treba postaviti načrtovanje in krmiljenje celotne logistične verige in s tem koordiniranje materialnega toka kot dejansko logistično inovacijo. Poleg nadaljnjega zniževanja stroškov, ki temelji na povečani sinergiji in vključevanju logističnih vprašanj v dolgoročne odločitve (na primer konstruiranje proizvodov z upoštevanjem logistike), ima logistika s povečano fleksibilnostjo in izboljšanim dobavnih servisom neposreden vpliv tudi na finančni rezultat podjetja (Becker in Rosemann, 1993, 10). Čim bolj podjetje uporablja logistiko za ustvarjanje konkurenčnih prednosti, tem bolj nezadostna je njena vloga kot čiste podporne funkcije. Zato so podjetja, ki so uvidela strateški pomen logistike, v smislu organizacijske integracije namenila logistiki višji položaj v organizacijski hierarhiji. Namesto nekdanje štabne enote zdaj zastopa interese logistike pogosto logistični management v linijski funkciji. Njegova naloga je planiranje, krmiljenje, koordiniranje in kontroliranje celotne logistične verige. S tem se nekdanje v bistvu operativne naloge logistike razširijo s taktičnimi in strateškimi vidiki. Cilj logističnega področja tako ni le minimiranje vseh stroškov, na katere logistika vpliva, temveč je vključena tudi prihodkovna stran, na primer maksimiranje razlike med prihodki, na katere vpliva logistika, in stroški.

14

Slika 3: Sprememba pomembnosti podjetniške logistike

Vir: Becker in Rosemann, 1993, 10 Nesporno je logistika za številna podjetja pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti. Pozitivni učinki in v določenih okoliščinah tudi negativni učinki nastajajo zaradi vpliva logistike na uspešnost (dobiček ali izguba) in likvidnost podjetja. Vpliv na likvidnost izhaja iz vpliva na vezavo kapitala. Vpliv na uspešnost pa iz (Lorenzen, 1998, 40):

• sprememb v prihodkih, ki izvirajo iz vplivov na: o razpoložljivost materialov in blaga o dobavne čase o kakovost logističnih storitev

• sprememb pri stroških ali cenah, ki izvirajo iz vplivov na: o procesne stroške o stroške primanjkljaja o stroške vezave kapitala

Kot del marketinških dejavnosti podjetja ima logistika pomembno vlogo pri zadovoljevanju kupcev in ustvarjanju dobička podjetja kot celote. Učinkovit management logistike povečuje učinek marketinga, saj zagotavlja učinkovito dostavo blaga do kupcev in daje blagu časovno in prostorsko koristnost. Proizvodi imajo določeno vrednost ali koristnost, ker so vredni več kot njihovi sestavni deli ali surovine, iz katerih so bili izdelani. Vrednost razpoložljivih izdelavnih materialov v končni obliki, torej v obliki proizvoda, se imenuje oblikovna koristnost. Poleg oblikovne koristnosti proizvoda je za kupca zelo pomembno tudi, da je proizvod na pravem mestu, ob pravem času in da ga je mogoče kupiti. Dodana vrednost proizvodov, ki presega vrednost, ustvarjeno s proizvodnjo

Logistika kot instrument racionalizacije

Podporna funkcija Štabna enota

Stroški = min.

Pravi material ob pravem času v pravi količini in pravi kakovosti na pravem mestu

Spremenjene tržne razmere

Logistika kot instrument konkurenčnosti

Osnovna funkcija Linijska funkcija Dobiček = maks.

Planiranje, krmiljenje, koordiniranje in kontroliranje materialnega toka s ciljem doseči konkurenčno prednost

15

(oblikovna korist), se imenuje prostorska koristnost, časovna koristnost in koristnost posesti. Prostorska koristnost je vrednost, ki se ustvari ali doda proizvodu, če se omogoči nakup ali njegova poraba na pravem mestu. Logistika je neposredno odgovorna za dodajanje prostorske koristnosti proizvodom, saj skrbi za učinkovite premike surovin, zalog in končnih proizvodov z mesta nastanka na mesto porabe. Časovna koristnost je vrednost, ki se ustvari, če se proizvod zagotovi ob pravem času. Proizvodi so za kupce vredni manj, če jim niso na voljo natančno v trenutku, ko jih potrebujejo. Če se proizvodnem podjetju ne dostavijo potrebni materiali ob pravem času, se lahko s tem povzročijo zastoji v proizvodnji in se postavi podjetje v neugoden konkurenčni položaj. Koristnost posesti je vrednost, ki se doda proizvodu, ko se kupcu dovoli prevzeti lastništvo nad blagom. Koristnost posesti ni rezultat logističnih dejavnosti, temveč ponudbe kreditiranja, količinskih popustov in odloženih plačil, ki kupcu dopuščajo, da postane lastnik proizvoda. (Logožar 2004, 36-40).

2.2 Cilji in elementi logistike

2.2.1 Cilji logističnega sistema Temeljni cilj logističnega sistema je optimalno preskrbovanje proizvodnje s predmeti dela ter optimalna oskrba porabnikov/uporabnikov s proizvodi v želeni količini, v želeni kakovosti in v pravem trenutku (Ogorelc 1996, 24). Osnovni cilji dobrega vodenja logističnih storitev, ki jih navaja Logožar (2004, 59) so:

• znižanje stroškov logistike, ki dosegajo včasih v podjetjih tudi 30 odstotkov in več prodajne cene; to se dosega s skrajšanjem poti, primernim znižanjem zalog, naročanjem primernih količin blaga, da bi se izognili čezmernim zalogam, koncentracijo tovora, pravilnim pakiranjem, uvedbo ustrezne mehanizacije, sodobno informacijsko tehnologijo itd.;

• izboljševanje kakovosti oziroma izboljšanje logističnega servisa; to se dosega na primer z večjo hitrostjo in točnostjo dobave, opravljanjem logističnih storitev »od vrat do vrat«, dostavo blaga ob pravem času in na pravem kraju, veliko zanesljivostjo, dostavo blaga v zahtevani obliki in nepoškodovano, primerno ceno itd.

• varstvo okolja; na to najbolj vplivajo trije elementi logistike: pakiranje (embalaža), transport (onesnaževanje zraka in vode, hrup) in skladiščenje (izraba prostora), zato se morajo logistiki nujno vključiti v prizadevanje za »zeleno logistiko« (green logistics);

• humanizacija dela; pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je treba posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni.

16

Kaltnekar (1993, 48-52) pa navaja naslednje logistične cilje: • zagotavljanje planske preskrbe potrebnega materiala v zahtevanih količinah in

kvaliteto in ga pravočasno dostaviti na zahtevana mesta in s tem omogočiti nemoteno delo v proizvodnji in drugih službah podjetja;

• vključevanje logističnega sistema v poslovni proces podjetja in z ustrezno notranjo organiziranostjo vseh dejavnosti zagotovitev njihovega koordiniranega delovanja pri opravljanju zastavljenih nalog;

• vzdrževanje dobrih odnosov z dobavitelji in kupci ter zagotavljanje zanesljivosti dobave;

• nabava ustreznega blaga po čim nižjih cenah in skrb za njegovo dostavo, prevzem, skladiščenje in notranji transport ter distribucijo gotovih proizvodov do kupcev s čim nižjimi stroški in v skladu s časom in prostorom;

• z urejenim planiranjem, evidentiranjem in administrativnim poslovanjem zagotavljati zanesljivost in točnost logističnega sistema pri opravljanju nalog in preglednosti njegovega dela;

• sprotno obveščanje posameznih oddelkov v podjetju in drugih služb o stanju ter spremembah na trgu in o zunanjem ter notranjem poslovanju z blagom in proizvodi.

2.2.2 Elementi logističnega sistema1 Členitev elementov logističnega sistema, ki se je uveljavila v praksi in ki jo uporablja večina avtorjev:

• zunanji transport, • notranji transport, • skladiščenje, • zaloge, • manipuliranje z blagom, • informacije, komunikacija in kontrola, • kadri, povezani s sistemom.

Zunanji transport Glavna naloga zunanjega transporta je dovoz surovin, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov. Da lahko podjetje opravlja to nalogo, mora izbrati najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti. Zunanji transport večinoma zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, sestavnih delov in drugega blaga in poteka od mesta njihovega nastanka oziroma od dobavitelja do proizvodnje ter prevoz proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega uporabnika. K zunanjemu transportu štejemo tudi prevoz delovne sile.

1 Logožar (2004, 65-92).

17

Podjetje mora odločiti za najprimernejšo in po možnosti najkrajšo prevozno pot. Odločijo se z vidika časa in stroškov prevoza ter zvrst prevoza, ki je lahko cesta, železnica, voda ali zrak. Glede na izbrano prevozno pot se lahko podjetje nato odloča med naslednjimi možnostmi prevoza: železniški prevoz, cestni prevoz, vodni prevoz, zračni prevoz ter transport po ceveh (Logožar 2004, 66; povz. po Ogorelcu 1996, 79-88). Možne so pa tudi kombinacije posameznih zvrsti transporta. Pomorski transport delimo na linijski in svobodni transport oziroma linijska in svobodna plovba. V linijski plovbi se prevaža različen in raznovrsten tovor. Prevoze lahko razlikujemo po značilnosti tovora in nato glede na vrsto ladij. Tako lahko razlikujemo:

• prevoz generalnega tovora s klasičnimi linijskimi ladjami; • prevoz posebnih pošiljk, kot so lahko osebni avtomobili, sadje, katere prevažajo s

posebej opremljenimi ladjami; • prevoz unitiziranega tovora z ladjami RO-RO ali drugimi vrstami ladij za prevoz

standardnih transportnih enot; • prevoz kontejneriziranega tovora s kontejnerskimi ladjami.

Prednosti linijske plovbe so v preglednosti za uvoznika pri organiziranju logističnega procesa in ugoden vpliv na terminiranje proizvodnje, izboljšanje dobavnega servisa izvoznika, rednost in pogostost prevozov in ugoden vpliv na ugled izvoznika. Pri svobodni plovbi gre predvsem za večje ladje. Ladje so prilagojene za prevoz posebnih tovorov in pri tem se sklepajo tudi različne ladjarske pogodbe. Prednosti svobodne plovbe so v možnosti prevoza množičnih tovorov, možnosti lastnega usmerjanja prevoza in pri tem ni posebnih omejitev na trgu. Zračni transport pa izstopa predvsem v hitrosti prevoza in je primeren za daljše razdalje. Prednosti zračnega prevoza se kažejo v hitrosti, večji dostopnosti, pogostosti, zanesljivosti dobave, varnosti pri prevozu tovora in ustvarjanje ugleda nekega podjetja. Omejitveni dejavnik pri zračnem transportu je razmeroma majhna transportna zmogljivost letal. Železniški transport je v prednosti v kontinentalnem prevozu, saj je železniški promet glede na ostale precej hiter in pri tem je možnost prevoza množičnega tovora. Železniški prevoz je primernejši za prevoz pošiljk z veliko vrednostjo, pošiljk, ki se ne dajo prevažati po cesti, velikih količin dragih proizvodov, saj zagotavlja zanesljiv in razmeroma varen prevoz, zlasti še pri direktnem prevozu, kar pomeni prevoz po industrijskih tirih, železnica nima posebnih omejitev glede prevoza ob določenem dnevu oziroma terminih in ni posebnih administrativnih omejitev. Cestni transport lahko razdelimo na:

• cestni transport na krajše razdalje, kjer cestni tovorni prevozniki nimajo konkurence, pri prevozu potnikov pa jim v večjih mestih konkurira tirni transport, kot sta podzemna železnica in tramvaj.

• cestni daljinski transport; prednost je velika dostopnost, ki jo omogoča izredna razširjenost cestne mreže, hitrost in varnost v cestnem transportu; zaradi direktnega prevoza odpadejo vmesne manipulacijo, zato je tudi manjša možnost poškodbe in izgube tovora. Pri cestnem prevozu je možno tudi izvesti prevoz specifičnih tovorov.

18

Transport po notranjih vodah zajema transport po plovnih rekah, prekopih in jezerih. To je najstarejša oblika prevoza. Glavni konkurent temu transportu je železnica. Slabost tega prevoza je izredno nizka potovalna hitrost ladij, slabša zanesljivost, sezonska nihanja in slabša prilagodljivost zahtevam uporabnikov ter slaba dostopnost. Pri transport po ceveh gre za tovor v tekočem, poltekočem in plinastem stanju in tudi nekatere vrste tovora v trdnem stanju. Najrazvitejše oblike so naftovodi, plinovodi in produktovodi. Kombinirani in multimodalni transport pomeni vse vrste prevoza tovora v večjih transportnih enotah. Pot od pošiljatelja do prejemnika je načeloma nemotena, to pomeni brez vmesnega razformiranja transportne enote in z uporabo posebnih pretovornih transportnih sredstev, ki omogočajo racionalen prevoz, pretovor in uskladiščenje (Logožar 2004, 70; povz. po Ogorelcu 1996, 103-107). Tabela 1: Razvrščanje posameznih vrst transporta glede na elemente njihove kakovosti Elementi kakovosti

Železniški transport

Cestni transport

Vodni transport

Zračni transport

Transport po ceveh

Hitrost … .. …. . ….. Rednost … .. …. ….. . Zmožnost .. … . …. ….. Pogostost …. .. ….. . … Stroški … …. .. ….. . Legenda: Najvišji razred . Najnižji razred ….. Vir: Evans in Berman (1997, 363) Notranji transport Osnovna naloga notranjega transporta je planska oskrba vseh oddelkov in delovnih mest s potrebnimi materialom, odvažati pa mora vse, kar na teh delovnih mestih nastaja. Zajema manipuliranje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih proizvodov in drugih dodatnih materialov v podjetju. Vključuje transport v predelavi oziroma proizvodnji, skladišču, med predelavo in skladiščem, transport med proizvodno-predelovalnimi obrati in transport med skladišči v podjetju. Notranji transport je del proizvodnega toka, zato mora biti, tako kot sama proizvodnja, organiziran ter tehnično in ekonomsko kontroliran. Organiziranost notranjega transporta se mora nujno prilagajati organiziranosti proizvodnje. Poti, po katerih poteka transport s transportnimi sredstvi, se imenujejo transportne poti. Transportnih poti mora biti toliko in morajo biti takšne, da so hitro in varno prehodne,

19

transport, ki po njih poteka, pa ne sme biti nevaren za osebe, zaposlene v bližini teh transportnih poti (Logožar 2004, 79; povz. po Pantarju in Horvatu, 1998, 24). Notranje transportne poti lahko tudi skrajšamo, če jih prilagodimo tehnološkemu postopku in se izogibamo križanju poti ter povratni vožnji praznih vozil (Logožar 2004, 79; povz. po Požarju, 2001, 12). K temu pripomore tudi ustrezna razporeditev stavb, strojev in drugih naprav ter stavbna povezava med proizvodnjo in skladiščem surovin ter proizvodov. Skladiščenje Osnovna naloga skladiščenja je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. V skladiščih potekajo tudi:

• urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom, • namestitev blaga v skladišča, • pakiranje, če je potrebno.

Skladišča morajo imeti ustrezno lokacijo in morajo biti zgrajena tako, da čim učinkoviteje služijo svojemu namenu. Namen uskladiščevanja je premagovanje časovnih razlik med fazami proizvodnega procesa in končno med proizvodnjo ter porabo. Uskladiščenje pomeni v bistvu časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri premagovanju časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj premeščanja in drugih manipulacij v skladišču ter preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj bo pregledno in zahtevani material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraje in poškodb. Ekonomske funkcije skladiščenja izhajajo iz ciljev uskladiščevanja in vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela. Te funkcije so:

• časovna funkcija – uskladiščevanje omogoča usklajevanje proizvodnje in porabe, tukaj gre za premoščanje časovnih razlik med proizvajalci in porabniki;

• prostorska funkcija – z uskladiščevanjem stvari v javnih skladiščih se praviloma zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo;

• kakovostna funkcija – uskladiščevanje omogoča doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, njeno povečanje, po drugi stani pa enakomernejšo in popolnejšo porabo;

• količinska funkcija – uskladiščevanje večjih količin blaga omogoča posredovanje na tržišču; pomembno je zlasti hranjenje potrebnih količin državnih rezerv;

• zaščitna funkcija – s hranjenjem se blago zaščiti pred škodljivimi procesi (s tem se ohranja njegova vrednost);

• kreditna funkcija – z izdajo skladiščnice za uskladiščeno blago je dana možnost pridobivanja kreditov (lombardni kredit).

20

Zaloge Obseg zalog določajo skladiščni prostor in njegova opremljenost in število zaposlenih v skladiščih. Zaloga pomeni količino blaga, ki je odložena na določenem mestu v podjetju. V sodobno organiziranih proizvodnih sistemih se skušajo zalogam izogibati, vendar se kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični verigi, in sicer:

• zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces, • zaloge pomožnih in režijskih materialov, • zaloge rezervnih delov za delovna sredstva, • zaloge rezervnih delov za proizvode in lastne proizvodnje itd.

Manipuliranje z blagom Manipuliranje z blagom, tj. surovinami, proizvodi, polproizvodi, vpliva na kakovost in hitrost transporta ter skladiščenja. Manipulativne operacije so na primer pretakanje, iztakanje, merjenje količine, pregledovanje kakovosti (vsebnost nečistoč, trdnih delcev v blagu), prekladanje blaga, pakiranje, paletizacija in kontejnerizacija, oblikovanje tovornih oziroma transportnih enot, nameščanje materiala v skladišča, komisioniranje, prevzem surovin in proizvodov iz skladišč, sortiranje itd. Navedene operacije imenujemo neposredne logistične manipulacije, saj pomenijo pretok blaga v neposrednem logističnem toku (Logožar 2004, 86; povz. po Požarju, 1985, 26). Posredne logistične manipulacije pa izhajajo iz komercialno-administrativnih postopkov. Sem spadajo predvsem urejanje dokumentacije za prevoz, carinske formalnosti, kontrola kakovosti, fitopatološki in veterinarski pregledi ter s tem v zvezi opravljene operacije. Manipuliranje z blagom zajema pakiranje, katerega bistvena funkcija je preprečevanje sprememb na pakiranem blagu, in je zavarovanje proti:

• lomu, za ohranjanje oblike blaga; • obrabi, odrgninam in drugim poškodbam blaga oziroma pakiranega sredstva zaradi

vibracij; • razširitvi v okolju, izgubi substance pakirnega sredstva, možni škodi in škodljivim

vplivom na okolje; • koroziji, gnitju, plesnenju, zmehčanju; • napačnem usmerjanju, predolgemu skladiščenju in napačnemu ravnanju.

Informacija, komunikacija in kontrola Značilnost strateškega informacijskega sistema je povezovanje podjetja na horizontalni in vertikalni ravni. To omogoča boljši pretok informacij v širšem krogu zainteresiranih subjektov – kupci, dobavitelji.

21

Temeljni cilji strateških informacijskih sistemov so: • nadzor nad izvajanjem poslovne strategije, • usmerjenost k strankam in konkurenčni prednosti podjetja, • podpora podjetju pri zagotavljanju uspešnega poslovanja, • sposobnost hitrega odzivanja na nastale spremembe v poslovnem okolju, • podpora poslovnim povezavam, • podpora horizontalni in vertikalni povezavi z okolico, • optimalno prilagajanje prenovljenim poslovnim procesom, • zagotavljanje kakovostnih, verodostojnih in pravih informacij ob pravem času na

pravem mestu, • podpora hitremu in učinkovitemu poslovnemu poročanju in odločanju, • zagotavljanje poslovnega obveščanja, • podpora upravljanju znanja, • vsestransko obvladovanje in učinkovito upravljanje virov poslovnega sistema, • možnost izrabe sodobnih informacijskih konceptov (skladišča podatkov, portali,

elektronsko poslovanje). Ferišak in Medvešček (1983, 263) ugotavljata, da se v logističnem informacijskem sistemu običajno pojavljajo naslednje vrste informacij (Logožar 2004, 91):

• informacije o dejanskih in morebitnih kupcih, • informacije o dejanskih in morebitnih dobaviteljih, • informacije o logističnem sistemu konkurentov, • informacije o stanju lastnega logističnega sistema, • informacije o zalogah materiala in proizvodov na vseh mestih logističnega sistema, • informacije o zalogah v naročilih kupcev, proizvodnje, nabave, • informacije o morebitnih članih informacijskega kanala, • informacije o stanju in planiranem razvoju marketinškega sistema (sedanji in

načrtovani novi proizvodi, skupine proizvodov, sedanja in načrtovana nabava ter prodaja itd.),

• informacije o razvoju relevantnih logističnih tehnologij, • informacije o značilnostih makrologističnega sistema (prometni mreži, nosilcih

transporta, aktualni prometni politiki, državni aktivnosti pri planiranju prometa, pravnih predpisih itd.),

• informacije o izvajanju logističnih aktivnosti (kontrolne informacije), • informacije o stroških logističnih aktivnosti.

Vse aktivnosti in procese v logističnem sistemu je treba tudi kontrolirati. Kontrola logističnih procesov delimo na operativno in upravljalno. Podjetje izvaja operativno kontrolo med posameznimi procesi, na primer med izvajanjem naročil opravlja kontrolo formalne in vsebinske pravilnosti odpravnic, računov in drugih dokumentov. K operativni spadajo še kontrola zalog v skladišču, kontrola spoštovanja zastavljenih rokov (dostave, izdelave, odprave, plačila računov ipd.) kontrola odprave in druge oblike kontrole. Vodstveno in upravljalno kontrolo pa izvaja podjetje tako, da sintetizira podatke o posameznih procesih ter aktivnih in o pojavnih v zvezi z njimi v okviru določenega časa (Logožar 2004, 91; povz. po Ferišaku in Medveščku, 1983, 260).

22

Kadri Načelno mora po Ogorelcu (1996, 51) vodja poslovne logistike izpolnjevati te zahteve:

• poznati mora soodvisnosti na logističnem področju, pa tudi soodvisnost logistike od drugih poslovnih procesov;

• imeti mora dobro znanje o poslovni ekonomiji in širše ekonomsko znanje; • poznati in uporabljati mora metode sodobne organiziranosti poslovanja in dela; • oceniti in izrabiti mora možnosti, ki jih ponujajo dosežki na področju logistične

tehnologije in tehnike, to pomeni poznavanje tehnike pri transportu, pretovoru, uskladiščevanju, pakiranju, paletizaciji, kontejnerizaciji;

• dovzeten mora biti za sodobne kvantitativne metode in tehnike ter poznati osnovne pojme v zvezi z njimi; poznati mora možnosti za uporabo teh metod v logistiki za uspešno sodelovanje s specialisti,

• imeti mora solidno tehnično znanje za razumevanje proizvodnih in logističnih procesov;

• imeti mora potrebno strokovno znanje, ki ga pridobi s študijem in izkušnjami v praksi.

23

3 LOGISTIČNI SISTEM Logistični sistem obsega vse dejavnosti, ki se ukvarjajo z upravljanjem toka, energije, materiala in proizvodov. Logistični sitem ima vse lastnosti dinamičnega organizacijske sistema. Lastnosti logističnega sistema so (Ogorelc 1996, 20):

• da s svojim delovanjem teži k določenim smotrom; • da so komponente sistema ljudje (delo), sredstva za delo (logistična sredstva) in

predmeti dela (transportirana materija); • da se v sistemu odvija proces, v katerem se aktivirajo komponente sistema, da bi se

z njihovo interakcijo dosegli cilji in smotri. Značilni vplivi zunanjega okolja na logistični sistem so:

• vplivi nabavnega in prodajnega tržišča; • vplivi drugih udeležencev v logističnih procesih, zlasti še v storitvenih organizacij; • vpliv politike nosilcev ekonomske politike; • vplivi državnih organov itd.

V procesih nabavne in distribucijske logistike pogosto sodelujejo samostojna logistična podjetja. Posamezne logistične funkcije opravljajo tudi trgovska podjetja. Logistični sistem industrijskega podjetja je torej tudi medsistem, ki lahko vključuje posamezne komponente drugih organizacij (Ogorelc 1996, 20, 21).

24

Slika 4: Logistični sistem proizvodnega podjetja

Vir: Logožar, 2004, 99

VODSTVENI ORGANI

Proizvodnja Medskladiščenje

Skladišče končnih proizvodov

Skladišče rezervnih delov

Skladišče materiala

Dobavite-

lji

Trgovec Porabnik

Reciklaža Odlagališča odpadkov

Varčevanje embalaže, palet..

Razbremenilna logistika

Logistika rezervnih delov

Vračanje embalaže, palet …

Nabavna logistika

Notranja logistika

, Distribucijska logistika

Materialni tok Informacijski tok

25

4 LOGISTIČNI PODSISTEMI

4.1 Nabavna logistika

Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni količini in kakovosti. Z blagom se pri tem misli predvsem na surovine, materiale, polproizvode in proizvode, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo proizvodnega programa. Blago mora biti podjetju dostavljeno ob pravem času, na pravem mestu in z ekonomsko upravičenimi stroški (Logožar 2004, 100). Završnik (2005, 57) opredeljuje logistiko kot del procesa nabavne verige, ki načrtuje, izpolnjuje in nadzira zmogljivost, učinkovitost pretoka in shranjevanje blaga, storitev in sorodnih informacij iz točke izvora do točke porabe, da bi se izpolnile porabnikove potrebe. Razlogi za zanimanje za celovito poslovno logistiko v nabavi (Završnik 2005, 57), so:

• krajši življenjski ciklus izdelkov, kjer misli predvsem na to, da še življenjski ciklus izdelkov hitro skrajšuje. To je opazno predvsem pri radioaparatih, videokamerah, urah, računalnikih in medicinski elektroniki, saj »živijo« le nekaj mesecev do prihoda novih modelov. Izjemoma je življenjski ciklus izdelkov celo krajši kot njihov razvojni ciklus;

• naraščanje ponudbe izdelkov. Vsak prodajalec stremi k večanju in širjenju ponudbe svojih izdelkov, saj bo le tako lahko zadovoljil potrebe kupcev;

• sprememba razmerja moči. Na mnogih trgih dobrin za splošno porabo se spreminja ravnotežje moči v proizvajalčevo škodo. Završnik je kot primer vzel barvne televizorje. Pred desetletjem sta na nakup odločilno vplivala blagovna znamka in kakovost, sedaj pa porabniki slepo zaupajo nasvetu trgovcev. Ti lahko zdaj prodajo katerokoli blagovno znamko, zato lahko zmanjšajo zalogo z majhnimi naročili ob hkratni hitri dobavi na odpoklic. Da bi preprečili izgubo tržnega deleža, se morajo proizvajalci strinjati s temi zahtevami in zagotoviti optimalno logistiko;

• zmanjšanje dodane vrednosti. Ker logistični stroški (materialni in distribucijski stroški) naraščajo, se v številnih dejavnostih posledično zmanjšuje proizvajalčev prispevek k dodani vrednosti.

Nabavna logistika skrbi za njegovo oskrbo s prostorsko-časovno določenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega blaga v dani količini in kakovosti. Z blagom mislimo pri tem na vse potrebne surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih poslovni sistem rabi za izvedbo svojega proizvodnega programa. Izvedbeno delo nabavne logistike nelogističnega poslovnega sistema se prične ko materialni tok nabavljenih prvin poslovnega procesa prispe od dobavitelja v sprejemno skladišče prejemnika oz. neposredno v proizvodni proces. Raven servisnih storitev nabavne logistike je na eni strani odvisna od pogojev dobaviteljev, na drugi strani pa od pogojev odjemalcev. Način dobave blaga je odvisen v glavnem od treh vplivnih

26

dejavnikov: načina naročila, načina odprave in od informacij. V vsakem primeru gre pri teh logističnih storitvah za zagotovitev fizičnega razpolaganja z blagom na pravem mestu, v pravem času, pravi količini in kakovosti, bodisi da gre za vložek ali pa za njegov izid iz poslovnega sistema (Oblak 1997, 42). V okviru logističnega servisa kot sestavini dobavnega servisa gre za logistične storitve, ki jih industrijski in trgovinski poslovni sistemi dodatno ponujajo k svojim izdelkom ali blagu. To pomeni, da lahko prevzame dobavitelj pri prodaji svojega blaga tudi logistične funkcije, ki jih sicer lahko opravi v storitvenem procesu prodaje njegov odjemalec ali pa za to najeti zunanji logistični sistem. Tako npr. lahko prevzame dobavitelj v okviru svoje distribucijske logistike funkcije, ki bi jih sicer moral opraviti odjemalec v okviru svoje nabavne logistike. Za izvedbo teh logističnih storitev se lahko vključi tudi zunanji logistični poslovni sistem. Pogoj pa je, da ustreza logističnim servisnim predstavam za predmetno dobavo ali oskrbo z blagom tako dobavitelju kot njegovemu odjemalcu. Pristojnost izvajanja logističnih storitev v uvozu in izvozu blaga je v okviru teh dveh načinov opredeljena tudi z mednarodnimi pravili incoterms2. Pri nabavi materiala loči Grochla (1978, 23) tri načine, ki predstavljajo različne zahteve nabavni logistiki. Najpreprostejši način preskrbe materiala se nanaša na posamezno nabavo določene stvari takrat, ko se ta v poslovnem sistemu rabi. Prednosti tega načina so v notranji logistiki, ker ni potrebe po skladiščenju tega blaga, to pa posledično zmanjšuje stroške skladiščenja in vezanih obratnih sredstev v zalogah materiala. Lahko pa pride do zastoja v proizvodnji, če material ne prispe pravočasno v poslovni sistem. To povzroči potem prekoračitev dobavnega roka in neustrezno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Drugi način je nabava materiala na zalogo, tako da je material vedno pripravljen, ko ga potrebujejo v proizvodnji. S tem se poslovni sistem zavaruje pred riziki zunanje priskrbe, ki se nanašajo na tržna nihanja ponudbe za to blago in na dobavno nezanesljivost pri dobaviteljih. Pri tem načinu pa narastejo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški skladiščenja. S stroškovnega vidika nastaja pri tem načinu potreba po ugotovitvi optimalnih naročilnih količin materiala. Tretji način priskrbe materiala je sinhronizirana izdelava ali pa dobava materiala. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti blago v točno določenem roku, ki je opredeljen s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, pri kateri je značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva direktno na proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Pri tem načinu ima poslovni sistem le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar se da nizki. Potrebni so zanesljivi dobavitelji in med njimi in prejemnikom blaga pride do poglobljenega poslovnega sodelovanja, ki zahteva intenzivnejšo izmenjavo informacij. To je pomembno zlasti v primerih, kadar prejemnik materiala spremeni svoj proizvodni program, ki se mu mora pravočasno prilagoditi tudi dobavitelj. (Oblak 1997, 42-43)

2 Incoterms določajo, kdo nosi nevarnosti in stroške za izvedbo logističnih storitev v zvezi z nakupno-prodajnim poslom za določeno blago.

27

4.2 Notranja logistika

Slika 5: Primarni in podporni elementi proizvodne logistike

Vir: Požar (1997, 38) Primarni elementi v proizvodni logistiki, ki jih navaja Požar (1997, 38), so:

• notranji transport poteka od skladišča surovin in nadomestnih delov do mesta obdelave in odtod dalje do različnih mest obdelave ter končno do skladišča gotovih proizvodov. Tu je treba odločiti o vrsti transportnih sredstev, o količinah materiala v prevozu, frekvencah prevozov itd;

• vzdrževanje zalog je potrebno zaradi razpoložljivosti materiala, zaradi blažitve nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem po materialu;

• obdelava internih naročil za potrebe delovnih mest, ki sicer ni stroškovno v ospredju, ima pa izreden pomen kot kritičen element, ker odloča o času, v katerem bo proizvod izdelan in sproža postopek proizvodnje.

Podporni elementi so dodatne aktivnosti, ki podpirajo primarne elemente (Požar 1997, 38-39):

• skladiščenje, ki zahteva management prostora in vzdrževanje zalog; pri tem se pojavljajo problemi lokacije skladišč, določitev velikosti prostorov, razmestitev zalog, izpopolnjevanje zalog itd;

• rokovanje z materiali: nakladanja, prekladanja, razkladanja itd., pri čemer se pojavlja vprašanje izbire primernih naprav, postopki komisioniranja naročil itd;

• zaščitno pakiranje in oblikovanje transportnih enot, da bi se material med transportom ne poškodoval;

• oskrbovanje delovnih mest z materialom, pri čemer odločajo o količini, času in obliki oskrbovanja;

28

• vzdrževanje informatike, brez katere ni mogoče zasledovati stroškov in izvajanje logistike. Razpolagati je treba z bazo podatkov, ki mora nuditi informacijo o posameznih stroških, količinah in času proizvodnje, višini zalog itd.

Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala, prek proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov (Logožar 2004, 105). Funkcija notranje logistike se pričenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala z oddaljenih domačih in tujih tržišč v poslovni sistem. Blago se razporedi in po količinskem in kakovostnem pregledu uskladišči, pri čemer so zraven stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški delovne sile in vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala, kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Le-ti morajo biti tudi ustrezno pakirani in obstajati mora zopet primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem (Oblak 1997, 50, 51). K notranji logistiki spadajo nekateri dejavniki, ki vplivajo na doseganje ciljev podjetniške logistike. Ti dejavniki so lokacija tovarne oziroma obratov, tip proizvodnje, razmestitev proizvodnih sredstev in pretočni čas materiala ter informacij. Pretočni čas je časovni interval od trenutka naročila do izročitve materiala odjemalcu in lahko zajema več vmesnih členastih intervalov, potrebnih za izpolnitev naročila; na primer od naročila do dostave iz skladišča gotovih proizvodov, od proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov, od skladišča surovin do delovnih mest v podjetju ali od dobavitelja do skladišča nabavljenih materialov itd. Proizvodni pretočni čas je čas, ki preteče od trenutka vhoda materiala v proizvodni proces do trenutka, ko gotovi proizvod namestijo v skladišče gotovih proizvodov. Za doseganje tega cilja je pomembno sodelovanje logistične službe in proizvodnje; od tega pa je odvisno tudi hitro izpolnjevanje naročil, če skladiščne zaloge ne zadoščajo. Daljši pretočni čas proizvoda povzroči večje zaloge med proizvodnim tokom materiala, manjšo izrabo strojev in delovne sile, to pa pomeni večje stroške in neugodno vpliva na kakovost logističnih storitev ter ugled podjetja (Logožar 2004, 105). Na določitev kraja proizvodnje vplivajo stroški in dejavniki prihodkov. Dejavnik stroškov je odvisen od prevoznih in proizvodnih stroškov. Pri transportnih stroških v zvezi s proizvodnjo je potrebno upoštevati stroške nabave materiala, kamor je vključena transportna mreža, vrsta transporta, tarifni sistemi, pri proizvodnih stroških pa še stroške za zemljišče, davke, stroške za kapital, stroške za delovno silo in stroške za energijo. Dejavnik prihodkov je odvisen od možnosti večjih prihodkov v zvezi s konkurenco, strukturo povpraševanja, možnosti doseganja določene cene, možnosti ponujanja dobrega servisa idr. Med negospodarske vplivne dejavnike lahko štejemo možnosti zabave, kulturne porabe, za izobraževanje otrok idr. Tipi proizvodnje se lahko razlikujejo glede na količino izdelanih proizvodov in glede na potek materialnega toka. Pri količini proizvodnje razlikujemo individualno proizvodnjo in serijsko ter množično proizvodnjo. Za individualno proizvodnjo gre, kadar proizvajalec izdela samo en proizvod v skladu z natančno določenim naročilom. Slabe strani te

29

proizvodnje so slaba izraba proizvodnih sredstev, zahteve po bolj kvalificirani delovni sili in visoki proizvodni stroški. Proizvodna sredstva so bolje izrabljena pri serijski in množični proizvodnji. Glede na potek materialnega toka gre lahko za delavniški način in tekoči način proizvodnje. Za prvega je značilno, da obstajajo delavnice, v katerih opravljajo delne delovne procese, ki se po opravljenem delu po organiziranosti in prostorsko združijo v enote. Za tekoči način proizvodnje je značilno, da so delovni sistemi razporejeni po poteku izgotovitve proizvoda. Na notranjo logistiko odločilno vpliva razporeditev proizvodnih sredstev. Gre za planiranje, optimiranje in ureditev proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov. Ta dejavnost zajema paleto vidikov, kot so tehničnih in tehnoloških, podjetniško-ekonomskih, organiziranosti in delovno-znanstvenih. Razporeditev proizvodnih sredstev je mogoče načrtovati le, kadar je znan načrt potreb na podlagi načrtovanja proizvodnih količin, proizvodnih sredstev, kadrov, preskrbe z energijo in razbremenitve (Logožar 2004, 106-107).

4.3 Distribucijska logistika

Proizvodnja in poraba sta pogosto prostorsko in časovno različno strukturirana procesa, katerih neskladnost je treba gospodarno premostiti. Tako se poleg proizvodnje in porabe pojavi tudi potreba po distribuciji blaga. Naloga distribucije je skrajšati pot blaga od proizvajalca h kupcu in da pri tem upošteva prostorsko in časovno usklajevanje proizvodnje in porabe, da povečuje blagu sposobnost tržnega odjema in omogoča njegovo nemoteno kroženje, da usmerja proizvodnjo glede na potrebe uporabnikov, da vpliva na plasma novih proizvodov, na navade uporabnikov in da varuje njihove koristi. Pojavne oblike distribucijskih storitev so torej zelo različne in se lahko razdelijo na nabavne, prodajne, skladiščne, pretovorne in transportne. Naraščajoče potrebe posameznikov in poslovnih sistemov postavljajo čedalje večje zahteve distribucijskemu gospodarstvu. Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma prodajalca do končnih porabnikov, tako da pride proizvod v roke porabnikov v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem kraju, nepoškodovan in z optimalnimi stroški. V okvir delovanja distribucijske logistike spadajo skladiščenje gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna opravila (Logožar 2004, 107-108). Distribucijska logistika skrbi za izročitev blaga kupcu v skladu z določili kupoprodajne pogodbe, kar pomeni v pravi količini in kakovosti, ob pravem času, v pravem kraju, v primerni obliki in ob primernih stroških. S časovnega vidika lahko gre za enkratno, občasno in kontinuirano dostavo blaga. S parametri, kakršni so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, se prilagodi ponudnik dobave blaga časovnim potrebam kupcev. Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo različni subjektivni in objektivni dejavniki. Na dobavni čas vplivajo na primer čas, v katerem prispe naročilo od kupca do

30

proizvajalca, čas obdelave naročila in izbora naročenega blaga v skladišču, čas oblikovanja pošiljk in njegovega nakladanja na transportno sredstvo ter tudi čas transporta blaga do kupca, na transportni čas pa izbira prometnih poti in seveda prometnih sredstev ter razvitost prometne infrastrukture. Proizvajalec največkrat ne dobavlja blaga neposredno do končnega porabnika, temveč je na tej poti veliko vmesnih členov, kot so trgovci na deblo in drobno, ki kupujejo blago za nadaljnjo prodajo, različni zastopniki in posredniki, ki ne pridobivajo lastništva nad blagom, ampak le posredujejo pri prodaji blaga, in podjetja, ki pospešujejo distribucijo, kot so na primer transportna podjetja, javna skladišča, banke, propagandna podjetja. Od števila teh vmesnih členov so odvisni distribucijski kanali. To so pogodbene vezi med subjekti, prek katerih pride do prenosa lastnine od proizvajalca do končnega uporabnika oziroma na distribucijsko logistiko, nemogoče pa jih je enačiti s kanali distribucijske logistike, ki pomenijo pot blaga od proizvajalca do končnega uporabnika. Proizvodno podjetje mora, seveda v dogovoru s kupcem, preučiti različne možnosti pri odločitvi za določen kanal distribucijske logistike. Pri tem ne gre le za izbiro vrste transporta, ampak tudi za izbiro transportne poti, za primerno pakiranje, lokacijo skladišč ter njihovega oskrbovalnega območja in transportno zavarovanje. Slika 6: Udeleženci sistema distribucijske logistike

Vir: Logožar (2004, 109) Vložki v sistem distribucijske logistike so pravzaprav stroški, povezani z izvajanjem distribucijske logistike, ki nastanejo pri transportu, kontroli zalog, v skladiščnih in distribucijskih centrih, pri pripravi pošiljk za prevoz ter obdelavi naročil in posredovanju informacij. Zaradi tveganja oziroma negotovosti ima podjetje zaloge. Negotovost se lahko pojavlja zaradi notranjih in zunanjih vzrokov. Med notranje vzroke štejemo predvsem neracionalne in neučinkovite odločitve v zvezi z vložki v sistem distribucijske logistike in njegovimi učinki. Med zunanje vzroke negotovosti pa spadajo zahteve in reakcije kupcev, obnašanje konkurentov, odločitve, ki so v rokah države in družbe, in vpliv drugih organizacij (Logožar 2004, 109).

Veleprodajni distribucijski

centri

Maloprodajni distribucijski

centri

Dobavitelji

Proizvajalci Prodajalci

na drobno

Porabniki

31

Distribucijska logistika teži k čim boljšemu načinu razpečavanja blaga in je opredeljena s samim proizvodom, tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo, stroški idr. Ukvarja se z zasnovo logističnih kanalov pretoka blaga in izvajanjem teh procesov. »Input« kot element distribucijskega sistema zajema večinoma (Oblak, 1997, 55):

• načrtovanje skladišč, skladiščenje, transport, pakiranje in potekanje naročil; • informacije iz sistemov, potrebne za dosego cilja; • krmilne aktivnosti, ki krmilijo in uravnavajo sistem po načelu povratne zveze.

4.4 Poprodajna logistika

Poprodajna logistika je najmlajši podsistem mikrologističnega sistema. Na začetku 80. let so jo začeli poučevati evropski avtorji z nemškega govornega območja (Logožar 2004, 110). Po Oblaku (1997, 42) se lahko dejavnosti poprodajne logistike delijo na:

• poprodajne servisne storitve prodajalca in • razbremenilno logistiko.

Poprodajna logistika je lahko s svojimi aktivnostmi pomemben vir konkurenčnih prednosti podjetja, pri čemer niso pomembni le prihranki pri stroških, ki jih omogoča, temveč je potrebno posebej poudariti tudi poglabljanje odnosov med prodajalci in kupci, kar je nujna posledica medsebojnih stikov in izmenjav informacij tudi po zaključenem kupoprodajnem poslu. Poglobljeno sodelovanje lahko pomeni tudi povečanje medsebojnega zaupanja, kar je lahko v danih razmerah, torej razmerah trga kupca, odločilen dejavnik za sklepanje novih in tudi večjih poslov (Logožar 1999, 31).

4.4.1 Poprodajne storitve Z namenom, da bi si utrdilo položaj na trgu, si mora podjetje tudi po opravljeni prodaji prizadevati, da bi si ustvarjalo konkurenčne prednosti. To lahko doseže s ciljno usmerjenimi poprodajnimi aktivnostmi oz. storitvami, ki pomagajo spodbujati zaupanje pri kupcih. Če nam kupci zaupajo, je verjetnost, da postanejo naše stalne stranke, toliko večja. Mnogo je prijemov, s katerimi lahko kupce zelo hitro pripravimo do prvega nakupa, vprašanje pa je, ali lahko s takimi prijemi dosežemo tudi dolgoročen odnos oz. zvestobo kupca (Logožar 2004, 115). Osnovne predprodajne storitve so (Logožar 1999, 39):

• storitve ocenjevanja potreb, zahtev in pričakovanj trga, • storitve identificiranja ključnih storitev, • storitve prilagajanja proizvodno-storitvenega spleta lokalnim potrebam, • storitve mednarodnega financiranja, • logistične storitve, • storitve posredovanja pri prodaji,

32

• storitve pospeševanja prodaje. Poprodajne storitve so (ibid., 39):

• storitve usposabljanja uporabnikov, • storitve usposabljanja vzdrževalcev, • storitve instaliranja, • storitve izvajanja tehnične pomoči, • poprodajne logistične storitve, • storitve vzdrževanja in servisiranja v garancijskem obdobju, • storitve zagotavljanja rezervnih delov in servisiranja v pogarancijskem obdobju.

4.4.2 Razbremenilna logistika Logožar po Nötheu (1995, 10) povzema, da zahtevajo ostanki oz. odpadki v podjetju tele dejavnosti:

• pripravo zbirnih vsebnikov, • notranji transport, • pretovarjanje ostankov iz manjših vsebnikov v velike kontejnerje, • pripravo oz. vmesno skladiščenje in • odpravo s strani razbremenjevalcev ali uporabnikov ostankov.

Razlogi, zakaj podjetje potrebuje razbremenilno logistiko, so naslednji (Logožar 2004, 123; povz. po Nötheju 1995, 10, 11) :

• izpolnjevanje zakonov, ki zahtevajo posebno ravnanje z ostanki (varovanje okolja, združljivost in nezdružljivost snovi, skladiščenje nevarnih snovi itd.);

• odgovornost za nevarne odpadke, ki jih javne komunalne ustanove niso dolžne odstranjevati;

• višji stroški, ki jih je potrebno plačevati organizacijam za odvoz ostankov, če jih podjetje ni sortiralo (npr. stara olja, razredčila, gradbeni odpad itd.) in

• ugleda, ki ga podjetje izgubi, če ga v medijih označijo kot onesnaževalca okolja. V podjetjih vse bolj narašča skrb za varstvo okolja, zato se pojavlja potreba po vključitvi področja razbremenitve v delovno področje poslovne logistike. Po Wagnerju (1992, 185) vključuje širši pojem razbremenitve vse planske in izvedbene aktivnosti, ki se nanašajo na okolju prijazno uporabo, recikliranje in nadzorovano odstranitev odpadkov. Za predmet razbremenilne logistike se uporablja izraz ostanek, kamor se prišteva ves izmet, ostanki materiala in embalaže, ki nastajajo v procesih proizvodnje, distribucije in porabe. Cilji razbremenilne logistike se nanašajo na ekološko ozaveščenost, kar pomeni zmanjševanje obremenjevanja naravnega okolja, medtem ko se ekonomski cilji nanašajo na oblikovanje stroškovno učinkovitih in servisno naravnanih blagovnih in informacijskih tokov (Logožar 1999, 43).

33

Cilji razbremenilne logistike3 Pri ciljih, ki se nanašajo na ekološki vidik, lahko razlikujemo dve oporni točki za formuliranje stvarnih ciljev. V okviru prizadevanj podjetja za zmanjšanje obremenjevanja naravnih resursov lahko razbremenilna logistika na strani inputov pospešuje recikliranje ostankov in s tem prihranke pri angažiranju redkih surovin. Na stani outputov je stvarni cilj razbremenilne logistike enak, recikliranje ostankov torej. Če za določene ostanke možnosti nadaljnje uporabe ali nadaljnje predelave ne obstajajo, mora razbremenilna logistika zagotoviti okolju prijazno prostorsko-časovno transformacijo odpadkov do njihove ustrezne odstranitve. Ekonomski cilji razbremenilne logistike so usmerjeni na izboljšanje rentabilnosti podjetja. S povečanjem količine ostankov, ki jih podjetje reciklira, se zmanjša količina ostankov za odstranitev, s čimer doseže podjetje znižanje stroškov za razbremenitev. Pri tem se lahko z avtomatizacijo pretoka ostankov znižajo tudi stroški za plače delavcev. S tem ko podjetje poveča delež ostankov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, se lahko v primeru mikrorecikliranja znižajo stroški vhodnih prvin. V primeru makrorecikliranja pa se lahko poveča dobiček na podlagi iztržka od prodaje ostankov. Investicije v delovna sredstva za razbremenilno logistiko, kot so npr. zbirna, transportna, pretovorna in skladiščna sredstva, sicer povzročajo vezave kapitala, vendar praviloma omogočajo ukrepe za avtomatizacijo in s tem prispevajo k racionalnejšemu poteku procesov razbremenilne logistike. Od treh načelnih možnih odnosov med cilji, ki so harmoničnost, konfliktnost in nevtralnost, sta za oba vidika ciljev razbremenilne logistike pomembna predvsem harmoničnost in konfliktnost. Cilji varstva okolja in ekonomski cilji razbremenilne logistike so harmonični, kadar se s postopki recikliranja ostankov zmanjšuje poraba surovin in obremenjevanje okolja ter se hkrati znižujejo tudi celotni stroški podjetja in s tem povečuje rentabilnost poslovanja. Nasprotno so cilji varstva okolja in ekonomski cilji v konfliktu, ko se z uresničevanjem ciljev varstva okolja povečajo celotni stroški in/ali vezave kapitala. Obstoj harmonije ali konfliktov med cilji je pri tem zelo odvisen od trenutka opazovanja. Tako lahko upoštevanje ciljev varstva okolja zahteva investicije, ki kratkoročno povzročajo dodatno angažiranje kapitala in v glavnem tudi višje stroške poslovanja. Dolgoročno pa lahko te investicije znatno prispevajo k znižanju stroškov za odstranitev in k ustvarjanju možnosti za prodajo ostankov in trženje pridobljenega know-howa. V tem primeru se lahko kratkoročni konflikti med cilji spremenijo v dolgoročno harmonijo med le-temi.

3 Logožar 1999, 48.

34

5 PODJETJE IMPOL D.D. IN NJEGOVI LOGISTIČNI PODSISTEMI

5.1 Predstavitev podjetja

Zgodovina Impola sega v leto 1825, ko so ob bistriškem potoku pričeli industrijsko proizvodnjo bakrenih kovanih izdelkov. Pomembna zgodovinska prelomnica je bila preusmeritev na proizvodnjo aluminijevih polizdelkov po letu 1952, ko se je začel strm razvoj podjetja v vrhunsko industrijo aluminijastih izdelkov. Podjetje se je postopoma razvijalo in širilo svojo proizvodnjo in proizvodne prostore. Leta 1997 se je Impol preoblikoval v delniško družbo in tako je bil do naslednjega leta v lasti slovenske razvojne družbe. Leta 1998 se je lastništvo spremenilo v skladu z zakonom o lastninjenju skladovih podjetij. Impol je v letu 2002 z nakupom 70% delnic družbe Impol Seval a.d., Sevojno, Srbija, razširil svoje poslovanje v mednarodno okolje in se začel širiti na trge, na katerih do takrat ni bil prisoten.

5.1.1 Osnovni podatki o podjetju Podjetje Impol, industrija metalnih polizdelkov, je delniška družba, ki se nahaja na Partizanski ulici 38, v Slovenski Bistrici. Osnovni kapital družbe znaša 16.954.599 EUR. Impol d.d. deluje v industrijski coni, ki leži na severozahodnem delu Slovenske Bistrice. V tej coni so poleg Impol d.d. še druga podjetja. Velikost celotne cone je približno 199.000 m2, od katerih Impol zaseda 75% celotnega prostora. Ostala podjetja so pretežno ali deloma povezana s poslovanjem podjetja Impol d.d. S povezanimi in pridruženimi družbami tvori poslovno skupino Impol. Povezana podjetja, v katerih ima Impol, d.d., večinski lastniški delež so naslednja:

• Impol FT, d.o.o. (Impol Folije in trakovi, d.o.o.) • Impol PCP, d.o.o. (Impol Palice, cevi in profili, d.o.o. ) • Impol LLT, d.o.o. (Impol Livarna in liti trakovi, d.o.o.) • Impol R in R, d.o.o. (Impol Raziskave in razvoj, d.o.o.) • Impol Infrastruktura, d.o.o. • Stampal SB, d.o.o. • IAC, Impol Aluminum Corporation, New York, ZDA • Kadring, d.o.o. • Unidel, d.o.o. • Impol Montal, d.o.o. • Impol Stanovanja, d.o.o. • TGP Štatenberg, d.o.o. • Impol Seval, a.d., Sevonjo, R Srbija

35

Pridružene družbe: • Alcad, d.o.o. • Sim Fin, d.o.o. • Impol 2000, d.d.

Cilji in usmeritve podjetja Impol:

• nadaljevali bodo prestrukturiranje proizvodnega programa v smeri povečevanja proizvodnje izdelkov v razredih z višjo dodano vrednostjo in pri tem ne bodo krčili sestave proizvodnega programa;

• opazno bodo boljši od konkurence v hitrosti zadovoljevanja specifičnih potreb, ciljnim kupcem pa bodo zagotavljali tudi najugodnejše razmerje med ceno in kakovostjo;

• programi, pri katerih bo Impol dosegal največjo rast, so: votli profili po kupčevem načrtu, folije, rebraste pločevine, rondele, palice za kovanje, vlečeni izdelki, toplotno obdelane palice, pločevine in trakovi;

• zadovoljevali bodo kupce, ki za velike dobavitelje količinsko niso dovolj zanimivi; • povečevali bodo delež izdelkov, prodanih z lastno blagovno znamko; • gradili bodo svojo konkurenčno prednost na kompetentnost zaposlenih, ki imajo

znanje in so pripravljeni na vsakodnevno izboljševanje Impola glede ključnih parametrov ponudbe;

• odpad bo v Impolu predstavljal od 15 do 20 odstotkov zunanjih nabav; • razvijali bodo področje aluminija in njegovih zlitin ter študijsko obdelovali druga

področja lahkih kovin; • v bodoče bodo zgradili logistični center; • blagovna znamka Impol krepi svoj ugled; • največjo rast bo Impol dosegel na evropskih trgih in pri sedanjih kupcih; • prizadevali si bodo doseči višje stopnje predelave (končni produkt in višja dodana

vrednost na tono izdelkov); • pri zagotavljanju finančnih virov za financiranje strateških dejavnosti je mogoče

tudi vključevanje zunanjih partnerjev. Impol si je v teh letih poslovanja pridobil številne certifikate kakovosti, saj je namen njihovega poslovanja prav kakovostno upravljanje. Certifikati, ki jih je podjetje Impol d.d. prejelo:

• ISO 9001:2000 - Certifikat Sistema vodenja kakovosti (Priloga 1); • ISO 9001:2000 - Aneks certifikata Sistema vodenja kakovosti (Priloga 2); • OHSAS 18001 - Certifikat Sistema vodenja poklicnega zdravja in varnosti (Priloga

3); • ISO 14001 - Certifikat Sistema ravnanja z okoljem (Priloga 4); • ISO/TS 16949 - Certifikat Sistema vodenja kakovosti v avtomobilski industriji

(Priloga 5).

36

5.1.2 Organizacijska shema podjetja Slika 7: Organizacijska shema podjetja Impol d.d.

Vir: Interno gradivo podjetja Impol d.d.

Impol d.d.

Ostala področja Naložbe v povezane družbe

Področje storitev in trgovine

Področje aluminija

Impol FT d.o.o. (100%)

Impol PCP d.o.o. (100%)

Impol LLT d.o.o. (100%)

Stampal SB d.o.o. (100%)

Impol RR d.o.o. (100%)

Impol Aluminium Corp. New York (90%)

Unidel d.o.o. (72,6%)

Impol Infrastruktura d.o.o. (100%)

Impol Stanovanja d.o.o. (100%)

Impol Stan d.o.o., Poreč (95%)

TP Štatenberg d.o.o. (99,6)

Impol Montal d.o.o. (100%)

Alcad d.o.o. (32%)

Simfin d.o.o. (49,5%)

Impol Kadring d.o.o. (57%)

Impol Seval a.d. (70%)

Impol Seval Tehnika d.o.o.

Impol Seval Final d.o.o.

Impol Seval Finalizacija d.o.o.

Impol Seval PKC d.o.o.

37

5.2 Nabavna logistika

5.2.1 Logistika pri nabavi potrebnih materialov in rezervnih delov Predstojniki proizvodnih in podpornih procesov vsako leto izdelajo letne plane nabav surovin, materialov in storitev, ki jih potrebujejo pri realizaciji svojega procesa. Te plane vsako leto do sredine decembra dostavijo v proces nabave. Letni plan zahtev po surovinah in materialu se izdela na nivoju uprave družbe, hkrati z letnim planom proizvodnje. Na osnovi tega letnega plana se posledično sklepajo nabavne pogodbe. Lastniki procesov na podlagi tega letnega plana in nabavnih pogodb mesečno odpokličejo surovine in material. Nabavo v podjetju Impol d.d. opravlja firma Upimol 2000 d.o.o.. Družba Upimol 2000 d.o.o. je tako odgovorna za obveščanje uporabnikov v zvezi z dobavnimi roki in morebitnimi odstopanji med želenimi in potrjenimi roki dobav. Na osnovi letnih planov komercialisti za posamezno vrsto blaga zberejo ponudbe in izdelajo primerjalne analize med posameznimi dobavitelji. Upimol 2000 d.o.o. skupaj z lastnikom in Upravo družbe izvede izbor dobaviteljev. Na osnovi izbire lahko proces nabave pripravi kupoprodajno pogodbo. Ko se z dobavitelji sklenejo fiksne pogodbe za določeno obdobje, tako postanejo potrjeni dobavitelji družbe, kar pomeni, da se blago po teh pogodbah nabavlja samo pri njih. Tekom meseca lahko pooblaščeni predstavniki posameznih procesov pošiljajo potrjenim dobaviteljem zahtevke za dobavo. Lastniki teh proizvodnih procesov so odgovorni, da do konec meseca dobave preverijo in potrdijo prevzeme s podpisom mesečne dobavnice.

5.2.2 Logistika pri oskrbi z aluminijem Impol izdeluje polproizvode iz aluminija s postopki litja, valjanja, stiskanja in vlečenja. Za predelovanje aluminija potrebuje primarni aluminij. Impol surovine, kot je primarni aluminij, naročuje mesečno, in sicer po letnem planu. Primarni aluminij, ki se imenuje Ingot, vsebuje 99,8% aluminija in ga naročujejo iz Rusije. Družba Impol d.d. mesečno dobavlja aluminij v količinah, ki so določene vnaprej po letnem planu. Surovine nabavljajo iz Rusije in Evropske unije. Upimol, kot se imenuje nabavna služba, izdaja in potrjuje naročila surovin in materiala. Mesečno imajo določene količine nabav aluminija. Mesečno naročijo približno 7000 ton Ingota, 2000 ton drogov, 200 ton Folstocka, 1500 ton trakov in 1400 ton bran. V nadaljevanju bom na kratko pojasnila postopek naročila Ingota. Ingot se v Impolu naročuje dvakrat mesečno, in sicer dvakrat po približno 3500 ton. Naloga komercialista je, da pripravi naročilnico in jo pošlje v Rusijo, od koder redno dobavljajo Ingot. V Ruskem podjetju, kamor je prispela naročilnica, se pričnejo administrativni postopki in priprave na odpremo. Ko komercialist v Impolu potrdi naročilo, se v Rusiji začne Ingot nakladati na ladjo. Ko ladja izpljuje iz Črnega morja, potrebuje dobrih sedem dni, da prispe v Slovenijo. Ker ima Impol hčerinsko družbo v Srbiji, se ladja ustavi tudi v Baru v Črni Gori, kjer ladjo razbremenijo za toliko ton Ingota, kolikor pripada

38

Sevalu v Srbiji. Ko se v Baru ladja raztovori, odpluje proti Kopru. Medtem Ingot iz Črne Gore dostavijo v Srbijo do Sevala. Transport vršijo s kamioni in delno z vagoni. Ko ladja prispe v Luko Koper, se začne raztovarjati. Vso razkladanje vrši špeditersko podjetje, ki ima z Impolom sklenjeno pogodbo. Ko je ves tovor na kopnem, se dostavi v skladišče v sami Luki Koper, saj imata Impol in Luka Koper sklenjeno pogodbo, da lahko Impol do šestdeset dni skladišči dostavljen tovor pri njih. Preden se izteče šestdesetdnevni rok mora pogodbeni špediter ves tovor dostaviti do Impola. Transport poteka večinoma s kamioni, delno pa tudi z železniškim prevozom.

5.3 Notranja logistika

5.3.1 Skladišča Ko nabavljeni material oz. surovine prispejo v Impol d.d., ga prevzame za to pooblaščena oseba. Prevzame lahko samo tisti material, za katerega je bilo predhodno izstavljeno naročilo ali sklenjena fiksna pogodba s točnimi vrednostmi nabave. Odgovorna oseba mora nato preveriti, ali se pošiljka sklada z izdanim naročilom. Prevzem nato izvrši samo v primeru, če se vsi podatki med sabo ujemajo. Ponavadi se primerja količina in vrednost. V primeru odstopanj se dobavljeno blago pošiljatelju zavrne. Ko Impol d.d. nabavlja aluminij, se izvajajo kakovostni in količinski prevzemi. Po ugotovitvi, da material ustreza vsem predpisanim zahtevam, izvajalec kakovostnega prevzema dobavnico potrdi z žigom »prevzeto« in material označi z zeleno barvno oznako ali z etiketo zelene barve z napisom »ustrezno«. Prevzem aluminija poteka po naslednjih korakih:

• tehtanje polnega kamiona, • dostava dokumentacije komercialistu in izvajalcem kakovostnega prevzema in

predelovalnemu podjetju, • pregled dokumentov – skladnost kamiona z naročilom, • postopek carinjenja (E-carinjenje), • knjigovodski vpis, • tehtanje praznega kamiona, • oddaja originalnih dokumentov komercialistu, • oddaja certifikatov in analiz odgovornemu izvajalcu za kakovostni prevzem v

podjetju, • dostava prevzemnice finančno službo.

Upimol 2000 d.o.o. po vnosu vseh podatkov potrdi izpis prevzemnice, ki se izpiše v treh izvodih. Če se ugotovijo odstopanja pri količinskem ali kakovostnem prevzemu glede na naročilnico, se izstavi reklamacijski zapisnik. V tem primeru se sproži reklamacija in se to blago ne prevzame. V primeru, da je kvaliteta sicer sprejemljiva, vendar se pri prevzemu ali kasneje odkrijejo morebitna odstopanja, predelovalno podjetje izstavi opozorilno reklamacijo, material pa pogojno prevzame. Ta odstopanja so lahko napačno pakiranje, poškodbe embalaže, rahlo odstopanje kemijske sestave ipd. V teh primerih mora

39

odgovorna oseba za kakovostni prevzem blago označiti z rumeno barvno oznako, dobavnico pa potrditi z žigom »pogojno prevzeto«. Ko je blago prevzeto, se odpelje v skladiščne prostore, ki so organizirani v posameznih proizvodnih obratih, kot so Impol FT d.o.o., Impol LLT d.o.o., Impol PCP d.o.o.. Organizirani so tako, da Impol d.d. preko strateške nabave na trgu zagotavlja potrebne surovine in jih ob prevzemu takoj prenese na predelavo v posamezni proizvodni proces. Ti proizvodni procesi te surovine skladiščijo v svojih vhodnih skladiščih, iz katerih dvigujejo surovino na podlagi delovnega naloga, kateri se nanaša na točno določeno naročilo znanega kupca. Ko se ta delovni nalog v tehnološkem postopku popolnoma izpolni in izdela točno naročeni aluminijasti polproizvod, se le-ta preda v končno skladišče, tj. skladišče gotovih proizvodov. Ko kupec odpokliče naročeno blago, ga Impol d.d. fakturira kupcu in razbremeni za to količino firmo, kateri je dal aluminij na predelavo.

5.3.2 Notranji transport med posameznimi proizvodnimi obrati Transport vhodnih materialov, surovin, proizvodov med posameznimi proizvodnimi procesi poteka z viličarji, kamioni in delovnimi sredstvi, ki jih redno vzdržujejo. Transportne poti po industrijski coni so ustrezno označene in so zelo dobro logistično organizirane. Poti so označene z ustrezno prometno signalizacijo, katera pripomore k večji varnosti. Znotraj posameznih proizvodnih procesov potekata dva prevoza. Vzdolžni transport po halah opravljajo mostna dvigala. Mostna dvigala lajšajo delo v celotnem proizvodnem procesu. Z mostnimi dvigali prenašajo kolobarje aluminija med delovnimi operacijami. Ker proizvodnja fizično ni organizirana po vrstnem redu, se mora transport z mostnimi dvigali kombinirati s prečnim transportom, ki pa ga vršijo z viličarji. Transport obravnavajo kot sestavni del delovnih operacij, zato:

• med prevozom mora biti material ustrezno zaščiten, da preprečuje poškodbe, razlitje, razsutje, in označen, da je zagotovljena njegova prepoznavnost;

• v primeru poškodb materiala med prevozom odgovorni delavec sproži postopek reševanja motnje na osnovi vnosa podatkov v informacijski sistem oziroma, da izpolni ustrezen obrazec, ki se imenuje Obvestilo o motnji, višku in slabi kvaliteti;

• v primeru nesreč med prevozom nevarnih snovi ravnajo v sladu s postopki za posredovanje v izrednih razmerah.

V primeru poškodbe izdelkov pri notranjem transportu vodja skladišča vrne poškodovane izdelke na pakirno linijo, kjer jih ponovno pakirajo in zavarujejo pred poškodbami. Vodja pakirne linije izpolni obvestilo, ki se izda v štirih izvodih in je dodeljeno vodji proizvodnega procesa, dva izvoda pripadata planerju in eden ostane v arhivu pakirne linije.

40

5.3.3 Proizvodnja in logistika Pri proizvodnji se bom osredotočila na proizvodni proces Impol Folije in trakovi, d.o.o., saj je proizvodni proces v Impol d.d. zelo obširen. Družbo Impol FT d.o.o. je v obliki naložbe novembra 2006 ustanovil Impol d.d., ki je njen 100% lastnik. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja valjanih izdelkov v obliki trakov, rebrastih pločevin, rondel in folij. V družbi Impol FT d.o.o. je zaposlenih 329 delavcev. Obseg prodaje v družbi Impol FT d.o.o. je približno 62000 ton izdelkov letno. Nabavne aktivnosti za družbo Impol FT d.o.o. prav tako izvaja družba Upimol 2000. Nabava poteka na osnovi dokumentiranih postopkov, z namenom, da so nabavljenih materiali in izvedene storitve skladne s pričakovanji proizvodnega procesa. Vhodne materiale in surovine družba Impol FT d.o.o. načrtuje na osnovi letnih in operativnih planov in danih zahtev naročnikov preko internih naročilnic. Naročilnico posreduje družbi Upimol, ki nadaljuje z naročanjem. Kako poteka naročanje materiala in rezervnih delov, sem že opisala v poglavju Nabavna logistika. Ko se material dostavi v skladiščne prostore družbe Impol FT d.o.o., se po vseh administrativnih postopkih prične proizvodnja in izdelava polizdelkov. Potrjeno odjemalčevo naročilo sproži postopek proizvodnje. Vsa naročila v proizvodni so pokrita z naročili znanih odjemalcev. Na podlagi letnega plana in razmer na tržišču s pripravi operativni mesečni plan prodaje in proizvodnje. Osnovni moto in vodilo pri razvoju proizvodov je zadovoljevanje odjemalčevih potreb, varovanje okolja ter skrb za poklicno zdravje in varnost zaposlenih. Pri upoštevanju kupčevih pričakovanj, zahtev po varovanju okolja ter skrbi za poklicno zdravje in varnost upoštevajo zahteve trga, zakonske zahteve, zahteve mednarodnih standardov, zahteve za varovanje okolja in zahteve za poklicno zdravje in varnost zaposlenih. Zahteve odjemalca morajo biti pisno izražene. Odgovorni komercialist v družbi pridobi od odjemalca vse potrebne podatke za obdelave naročila, kar omogoča preverjanje in potrjevanje izvedljivosti naročila v skladu z odjemalčevimi zahtevami. Pri pregledu pogodbe sodelujejo zraven komercialistov procesa prodaje tudi odgovorne in pooblaščene osebe iz ostalih procesov posamezne družbe. Odgovorna oseba v procesu prodaja preveri in potrdi naročilo glede na splošne pogoje prodaje in ceno, odgovorne in pooblaščene osebe v ostalih procesih družbe pa potrjujejo naročilo glede na možnost izvedbe naročila (možni roki izdelave, izpolnjevanje kakovostnih zahtev in zahtev, ki se nanašajo na varovanje okolja). V proizvodnem procesu RRT izvajajo delovne operacije rezkanja, toplega in hladnega valjanja, medfazne in končne toplotne obdelave, ravnanja in razreza materiala. Glavne skupine izdelkov so:

• hladno valjani trakovi, • finstock,

41

• toplo valjane pločevine, • rebrasta pločevina in • rondele.

V proizvodnem procesu FTT pa potekajo delovne operacije hladnega valjanja, medfaznega obreza, končnega obreza, razreza, razdvajanja in končne toplotne obdelave. Glavne skupine izdelkov:

• hladno valjani trakovi, • konverterske folije, • folije za tehnične potrebe in • folije za gospodinjstvo.

5.4 Distribucijska logistika

5.4.1 Skladiščenje in odprema gotovih proizvodov Vodja skladišča prevzame v skladišče kakovostno in količinsko pregledane izdelke. Vodja skladišča je odgovoren za pravilno skladiščenje prejetih izdelkov, opravljati mora nadzor nad izvajanjem odpreme, da se pri nakladanju, prevozu in razkladanju ne zgodijo poškodbe izdelkov ali njihove embalaže. Vodja mora skrbeti tudi za urejeno in čisto skladišče. Skladišča Impola so razdeljena po proizvodnih procesih, zato bom kot primer vzela Impol Folije in trakovi d.o.o., kjer imajo v skladišču izdelke razdeljene na cone. V skladišču valjarništva imajo cone A, B, C ali D. Izdelke iz proizvodnega procesa odloži voznik viličarja na prost prostor v eno izmed con A, B, C ali D. Vrsto cone, kamor je odložil izdelke, javi pakiralcu, ki vnese podatke o coni v informacijski sistem Impola. Skladnost podatkov dnevno preverja vodja skladišča. Vsaka izdaja izdelkov se vedno sproži na podlagi dobavnice ali na osnovi predloga za odpremo. Ta dokument pripravi odgovorni komercialist v procesu prodaje. Dobavnico komercialist izpiše v štirih izvodih. En izvod izpiše pri sebi in ga arhivira, tri izvode pa izpiše na tiskalniku, lociranem v skladišču gotovih izdelkov. Na podlagi izpisane dobavnice v skladišču gotovih izdelkov vodja skladišča pripravi signirne liste pakirnih enot, na osnovi katerih odpremnik začne z nakladanjem izdelkov na transportno sredstvo.

5.4.2 Transport gotovih proizvodov Odprema izdelkov se izvede na osnovi predloga za odpremo, ki ga pripravi komercialist na prodajnem področju. Ta predlog vsebuje podatke o številki pogodbe, poziciji, pakirni enoti in teži izdelkov. Voznik ta predlog dvigne ter ga po prihodu v skladišče odda vodji skladišče. V primeru kontejnerskega ali vagonskega prevoza predlog odpreme dvigne vodja skladišča. Na podlagi prejetega predloga za odpremo izdelkov vodja skladišča pripravi signirne liste pakirnih enot, na osnovi katerih odpremnik začne z nakladanjem izdelkov na transportno sredstvo.

42

Vodja skladišča preveri ustreznost transportnega sredstva, kot je na primer zagotavljanje ustrezne zaščite izdelkov med prevozom pred atmosferskimi vplivi, ter odobri nakladanje. Nakladanje izdelkov na transportno sredstvo organizira odpremnik, ki:

• preveri skladnost podatkov na dobavnici ali predlogu za odpremo s podatki na signirnem listu;

• nadzira ustreznost nakladanja izdelkov; • v kolikor ni bilo mogoče v celoti realizirati odpreme po dobavnici ali predlogu za

odpremo, odpremnik o tem obvesti vodjo skladišča, ki od odgovornega komercialista zahteva novo dokumentacijo;

• potrdi dobavnico ali predlog za odpremo s svojim podpisom. Prevzeto količino izdelkov in ustreznost nakladanja potrdi voznik s svojim podpisom. Potrjene in podpisane dokumente naslednji dan prejme finančna služba, ki jih arhivira.

5.5 Razbremenilna logistika

Pri izvedbi tehnoloških operacij Impol zagotavlja kakovost, vendar so rezultat proizvodnega procesa tudi neželeni proizvodi in vplivi na okolje, ki jih obvladujejo s pomočjo vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem. V vseh procesih, kjer so evidentirani okoljski vidiki in iz njih izhajajoči vplivi, so vzpostavljeni in se izvajajo postopki za obvladovanje le-teh. Skrb za okolje je v Impolu že desetletje eno izmed temeljnih načel. Vsi zaključeni projekti, so v tem obdobju poleg tehnoloških izboljšav doprinesli tudi k izboljšanju okoljskega delovanja Impola. Prvi ekološki projekt pa sega že v leto 1984, ko so postavili ultrafiltracijsko napravo za odpadno emulzijo. Zavedajo se, da se vplivom na okolje v celoti na da izogniti, zato izbirajo tehnološke rešitve, ki so okolju prijazne. Aktivnosti, ki so povezane s sistemom ravnanja z okoljem, ki jih izvaja vodja planiranja in logistike, so:

• evidentiranje okoljskih vidikov in vplivov na okolje; • pripravljanje predlogov ciljev in nalog programa ravnanja z okoljem, • izvajanje usposabljanja zaposlenih v svojem procesu za sistem ravnanja z okoljem, • izvajanje aktivnosti za dvig ekološke ozaveščenosti zaposlenih, • izmenjevanje informacij s področja ravnanja z okoljem znotraj procesa; • izdelovanje dokumentov in obvladovanje zapisov sistema ravnanja z okoljem, • evidentiranje eventualnih izrednih vplivov na okolje, • spremljanje in ocenjevanje korektivnih in preventivnih ukrepov s področja ravnanja

z okoljem, • izvajanje drugih aktivnosti, ki jih zahteva sistem ravnanja z okoljem.

43

V družbi Impol d.d. uspešnost poslovanja dopolnjujejo tudi merila za učinkovito izvajanje programa ravnanja z okoljem. Njihova prizadevanja so usmerjena k postopnemu zmanjševanju vplivov na okolje ter v učinkovito rabo energije in drugih virov. Uprava družbe letno sprejema okoljske cilje, zapisane v programu ravnanja z okoljem, in zagotavlja vire za uresničitev le-teh. Z dosego okoljskih ciljev iz leta v leto izboljšujejo svoje okoljsko ravnanje. Za uresničitev programa ravnanja z okoljem so leta 2005 namenili 190.000 evrov. V zadnjih petih letih so uspešno zaključili nekaj projektov za zmanjševanje vplivov na okolje, med katerimi so najpomembnejši:

• postavitev obtočnih vodnih hladilnih sistemov za hladilne vode v vseh proizvodnih procesih in s tem zmanjšanje specifične porabe vode, ki je v letu 2005 predstavljala le še dobrih devet odstotkov porabe v letu 2000;

• postavitev naprav za čiščenje odpadnega zraka iz valjarn, ki na pralnikih plina odstranjujejo iz odpadnega zraka valjčno olje in omogočajo vračanje olja v ponovno uporabo. Učinkovitost čiščenja je 92-odstotna;

• zmanjšanje obremenjevanja voda z izvedbo zaprtega sistema tehnoloških vod pri procesu kaljenja, ki sočasno omogoča tudi reciklažo in ponovno uporabo kalilne soli, pridobljene pri čiščenju tehnološke vode. Porabo kalilne soli so zmanjšali za 90 odstotkov;

• uvedba ločenega zbiranja odpadnega papirja, plastike, lesa in kovin, s čimer omogočajo koristno izrabo odpadkov in sočasno zmanjšujejo količino odpadkov, namenjenih deponiranju. Volumen deponiranih odpadkov v letu 2006 je za 70 odstotkov manjši kot leta 2005;

• pri izbiri novih naprav sledijo zahtevam po večanju energetske učinkovitosti in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Usmeritev potrjuje uspešno zaključen projekt zamenjave segrevne peči v proizvodnem procesu profili, kjer so specifično porabo plina zmanjšali za 48 odstotkov.

44

Specifična poraba zemeljskega plina in tehnološke vode Slika 8: Grafični prikaz porabe zemeljskega plina v letih 2000–2005

110,41

119,25

113,06

121,88

111,68110,12

104

106

108

110

112

114

116

118

120

122

124

Leto 2000 Leto 2001 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005

Spec

ifičn

a po

raba

v st

anda

rdni

h ku

bičn

ih m

etrih

na

tono

Vir: Interno gradivo podjetja Impol d.d. Slika 9: Grafični prikaz porabe tehnološke vode v letih 2000–2005

22,46 22,08

11,85

7,74

3,322,04

0

5

10

15

20

25

Leto 2000 Leto 2001 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005

Spec

ifičn

a po

raba

v k

ubčn

ihm

etrih

na

tono

Vir: Interno gradivo podjetja Impol d.d.

45

Vplivi na okolje Tehnološke in hladilne vode, ki jih porabljajo v Impolu, krožijo v zaprtih sistemih. Impol ne povzroča emisij snovi in toplote v vodotok. Družba dokončuje tudi izgradnjo internega kanalizacijskega omrežja, ki bo omogočilo navezavo na občinsko čistilno napravo. Na določena obdobja izvajajo tudi meritve emisij v zrak na vseh virih onesnaževanja zraka in jih v obliki poročil prijavljajo ministrstvu za okolje prostor in energijo. Ministrstvo ureja seznam Industrijskih onesnaževalcev v Sloveniji. V seznamu so podatki o vrstah in količinah snovi, ki jih posamezni industrijski obrat izpušča v okolje. Impol ima urejeno zbiranje in skladiščenje odpadkov. Vse nevarne odpadke oddajajo pooblaščenim odstranjevalcem in zbiralcem. Uspelo jim je znižati količine nevarnih odpadkov. V vsakem proizvodnem procesu ločeno zbirajo odpadne kovine, les, papir in omogočajo njihovo ponovno uporabo ali reciklažo. Tabela 2: Tabelarni prikaz količine odpadkov v proizvodnji Količine nevarnih odpadkov v kg/t proizvodnje Leto 2001 2002 2003 Količine odpadkov v kg/t proizvodnje 16,09 14,79 14,67 Okoljska politika Impol je leta 2000 prejel certifikat ISO 14001 (Priloga 4). Certifikat je mednarodno veljaven dokument, ki kupcem, zaposlenim in zainteresirani javnosti potrjuje, da je celotno delovanje Impola usklajeno z zahtevami standarda ISO 14001. Certifikat jim je podelila akreditirana certifikacijska hiša BVQI.

46

6 PROBLEMI NA PODROČJU LOGISTIKE V IMPOLU

6.1 Problemi in omejitve

V nadaljevanju bom opisala nekaj problemov in omejitev, ki otežujejo delo:

• velike težave povzročajo prevozniki tovornjakov v skladišču gotovih proizvodov, saj le-ti ne prihajajo na naklad pravočasno, oziroma pridejo šele čez dan ali dva, kar zelo otežuje proces odpreme. Velik problem se kaže posledično v končnih skladiščih, kjer morajo ta tovor skladiščiti, kljub že preveliki zasedenosti skladišč;

• med naročanjem in prihodom tovornjakov ni pregleda, kar izkoriščajo prevozniki in pošiljajo tovornjake na nakladanje, ko je njim ugodneje. Tovornjaki, ki bi morali biti zjutraj na nakladu, v veliki večini najprej razkladajo, šele nato pridejo v podjetje Impol d.d., kar pomeni, da se delo v skladišču začne z zamikom in se velikokrat zavleče. Naročanje in prihod tovornjakov je sedaj v pristojnosti komercialistov, kateri ponavadi naroči tovornjak za naslednji dan ob znani ali neznani specifikaciji predloga odpreme. Ura ob naročanju ni nikoli določena, to pomeni, da tovornjak pride zjutraj oziroma tekom dneva, kar povzroča veliko težav z organizacijo dela v skladišču;

• problematični so tudi predlogi odpreme, ki jih komercialisti še vedno pišejo ročno. Vsako pakirno enoto izpišejo posebej, na izpise pišejo destinacije, šifre kupcev in skupek izpisov fizično dostavijo v ekspedit (odpremo), kjer jih ponovno ročno vnašajo v računalnik za pripravo odpremne dokumentacije. Informacijski sistem bi moral biti interaktivni, dostopen in pregleden vsakemu, ki sodeluje v procesu odpreme, pri katerem ne bi bilo nepotrebnih poti in dvojnega pisanja ali vnašanja podatkov;

• velik problem predstavljajo tudi skladiščni prostori, ki so vedno bolj zasedeni in obremenjeni. V prihodnosti bo Impol d.d. širil svoje skladiščne kapacitete in večal skladiščne prostore. Kot sem že v poglavju Nabavne logistike napisala, ima Impol skladiščne prostore pogodbeno tudi v Luki Koper in tako lažje in bolj umirjeno prevažajo tovor v Impol;

• problem v proizvodnih procesih predstavlja tudi notranji transport. V proizvodnji je nujno potrebna kombinacija prečnega in vzdolžnega transporta, saj stroji in naprave niso postavljeni v vrstnem redu, kakor poteka proces proizvodnje. Če bi bil vrstni red postavitve strojev in naprav pravilen, bi transport potekal samo z mostnimi dvigali, le na koncu bi z viličarji v skladišče odpeljali končen proizvod. Zdaj pa je potrebna kombinacija, saj le tako lahko nemoteno poteka proizvodni proces;

• velika problematika se kaže tudi v nabavi samega materiala. Ingot dobavljajo iz Rusije, ki je precej oddaljena. Ingot pripotuje v Slovenijo z ladjo, zato je veliko možnosti za zamude in zastoje. Velikokrat se zgodi, da ladja prepozno izpluje iz Črnega morja in tako z zamudo pristane v Luki Koper. Posledica tega so zamude pri dobavi in tako zastoji v proizvodnji;

• podjetje se kdaj pa kdaj srečuje tudi s slabo kakovostjo materiala, ki ga nabavijo za nadaljnjo predelavo. Če material ne ustreza standardom, se lahko zgodi zastoj v

47

proizvodnji in se tako še povečajo stroški in podjetje lahko izgubi na ugledu. V tem primeru se za material napiše reklamacijski zapisnik in material reklamirajo.

6.2 Predlogi za izboljšave

V nadaljevanju predstavljam predloge za izboljšave, ki bi omogočali lažje delo.

• Zgoraj sem opisala problematiko pri nakladanju tovornjakov. Predlog za izboljšavo le-tega bi bila uvedba terminskega naročanja tovornjakov. To bi izboljšalo potek proizvodnega procesa, manj napetosti med prevozniki in lažje delovanje.

• Velika pridobitev bi bila tudi ureditev parkirišča pred industrijsko cono. Veliko korist bi prinesla izgradnja kopalnice s stranišči in dnevni prostor za bivanje. Vsi se zavedamo, kako odgovorno delo opravljajo avtoprevozniki, saj so zelo izpostavljeni nevarnostim. Prevozniki so večinoma iz tujine in si tako po zelo dolgem času, ki ga preživijo na cestah, zaslužijo počitek, medtem ko čakajo na naklad.

• Podjetje Impol d.d. ima v planu izgradnjo logističnega centra, kar bo pripomoglo k boljšemu delovanju in organizaciji. Impol ima težave s skladiščenjem proizvodov in materialov, saj ima manjše skladiščne kapacitete in tako prihaja do prenatrpanih skladišč. Novi logistični center bo imel sodobno nakladalno opremo, ki bo omogočala hitro manipulacijo in hitrejše in varnejše pretovarjanje blaga. Z izgradnjo logističnega centra se bodo povečale tudi skladiščne kapacitete, kar pomeni boljšo logistiko.

48

7 SKLEP Cilj diplomskega dela je bil predstaviti logistično dejavnost na primeru podjetja Impol d.d. Osredotočila sem se na logistične podsisteme, kateri zajemajo nabavno, notranjo, distribucijsko in razbremenilno logistiko. V diplomskem delu je vsak podsistem opredeljen teoretično in ponazorjen na praktičnem primeru podjetja Impol d.d. Prvi del diplomskega dela obsega teoretična izhodišča, ki se nanašajo na logistiko, logistični sistem in podsistem. Drugi del pa pripada praktičnim spoznanjem o logistični dejavnosti v podjetju Impol d.d. Praktični del diplomske naloge zajema samo predstavitev podjetja in opis vsakega logističnega podsistema posebej. Samo raziskovanje logistične dejavnosti v samem podjetju je bilo zelo zanimivo in poučno, saj praksa vedno nadgrajuje teorijo. Celoten logistični proces v podjetju Impol d.d. se začne z nabavo materiala, ki ga izvaja nabavna služba Upimol 2000 d.o.o. Sama nabava materialov in primarnega aluminija se v Impolu vrši na podlagi letnih planov, katere vsako leto izdelajo predstojniki proizvodnih in podpornih procesov. Ko material prispe v podjetje, ga prevzame za to pooblaščena oseba. Odgovorna oseba mora nato preveriti ali se pošiljka sklada z izdanim naročilom. Sledi transport v skladišča. Transport vršijo v veliki meri z viličarji, kamioni in delovnimi sredstvi. Proizvodnja v podjetju Impol poteka v različnih proizvodnih obratih, zato sem se osredotočila na proizvodni proces Impol Folije in trakovi d.o.o., kjer izdelujejo hladno valjane trakove, konverterske folije, folije za tehnične potrebe in, nam najbolj poznane, folije za gospodinjstvo. Ko se v proizvodnji naredi aluminijasti polizdelek, se le-ta transportira na pakirno linijo, kjer ga ustrezno zapakirajo in dostavijo v skladišče gotovih proizvodov. Odprema izdelkov se izvrši na osnovi predloga za odpremo, ki ga pripravi komercialist na prodajnem področju. Po opravljenih administrativnih postopkih se lahko začne nakladanje proizvodov na kamion. V diplomskem delu je zajeta tudi razbremenilna logistika, kjer je podrobneje opisano, kako se Impol bojuje z odpadki. Podrobneje so opisane aktivnosti, ki so povezane s sistemom ravnanja z okoljem. Pri problemih in omejitvah sem izpostavila nekaj vsakdanjih težav, s katerimi se srečujejo zaposleni v Impolu in naknadno tudi opisala morebitne izboljšave.

49

Dejavnost logistike v Impolu je po mojem mnenju dobro organizirana, vendar je še v razvoju. Impol je podjetje, kjer se zavedajo, da je dejavnost logistike pomemben člen dobrega poslovanja. Celotno podjetje se trudi, da bi sama logistična dejavnost v podjetju potekala nemoteno in tako zaposlene na tem področju tudi nenehno izobražujejo. Mislim, da bo z izgradnjo logističnega centra, podjetje Impol pridobilo veliko prednosti in, ker bodo povečane tudi prostorske kapacitete, bodo dela potekala lažje in bolj sproščeno. Priprava diplomske naloge mi je prinesla veliko novih znanj, saj sem si veliko zadev drugače predstavljala. Kot študentka sem v Impolu opravljala študentsko delo vsako leto in tako imela možnosti videti, kako potekajo administrativna dela, kakor tudi dela v proizvodnji, zato me je izdelava diplomske naloge še toliko bolj zanimala. Med izdelavo diplome sem veliko časa preživela v Impolu, saj so mi zaposleni bili nenehno na voljo in mi pomagali pri zbiranju podatkov. Vso raziskovanje in zanimanje za podjetje, mi je prineslo obilo spoznanj in znanj na področju praktičnega vidika poslovanja podjetja.

50

POVZETEK V diplomskem delu sem predstavila logistiko v podjetju Impol d.d. Teoretično sem opisala logistične podsisteme v podjetju in jih ponazorila na praktičnem primeru. V sklopu nabavne logistike sem opisala potek oskrbe proizvodnih procesov z aluminijem in surovinami. Splošno sem razložila tudi potek nabave rezervnih delov in ostalega materiala, ki je potreben za nemoteno poslovanje. Nabavo v podjetju izvaja družba Upimol 2000 d.o.o., ki je v popolni lasti Impola. Notranja logistika v Impolu je v veliki meri odgovorna za nemoteno poslovanje podjetja. Pri notranji logistiki sem opisala postopek skladiščenja in problematiko, ki je povezana s skladišči v Impolu, saj so le-ta premajhna. Ker je proizvodnja v Impolu zelo obširna, sem se odločila, da njen potek opišem na podlagi poslovnega procesa Impol FT, d.o.o. (Impol Folije in Trakovi). Pri poglavju o distribucijski logistiki sem prikazala potek odpreme blaga vključno s skladiščenjem, prav tako pa sem opisala tudi transport gotovih proizvodov. Dandanes je pri poslovanju podjetja zelo pomemben njihov odnos do okolja in ravnanje z njim, zato sem v poglavju o razbremenilni logistiki opisala, kako se Impol bojuje z odpadki in kako skrbi za čisto in zdravo okolje. Na koncu sem navedla tudi nekaj problemov, s katerimi se Impol srečuje in opisala predloge za izboljšave le-teh. Ključne besede: Impol, logistični podsistemi, nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika, razbremenilna logistika, logistika.

51

ABSTRACT In my academic paper, I have presented logistics of the company Impol d.d.. I have described logistic subsystems in the company at the theoretical level and presented them in practice as a case study. At the level of supply logistics, I have described the supply procedures regarding aluminum and raw-materials for production processes. In general, I have also explained the course of spare parts supply and supply of other materials, necessary for unimpeded operation. The supply is operated by a company Upimol 2000 d.o.o., which is under complete ownership of Impol group. Inner logistics in Impol is predominately responsible for unimpeded operation of company as a whole. Regarding inner logistics, I have described the procedures of warehousing and the problems that are a result of Impols insufficient warehousing areas. Because the production in Impol is very vast, I have decided to focus on production process for Impol FT (Impol Foils and Bands) company. In the chapter on distribution logistics, I have shown the procedure of shipping of goods including warehousing and transport of finished products. The relation towards environment issues is very important part of doing business today, that is why I have described waste management in Impol and it’s care of healthy and clean environment in the chapter about discharge logistics. At the end, I have noted some problem areas at Impol and proposed solutions for them. Key words: Impol, logistics subsystems, supply logistics, distribution logistics, discharge logistics, logistics

52

KAZALO SLIK Slika 1: Vidiki opazovanja logistike...................................................................................... 8

Slika 2: Sistem vplivnih in vzajemno delujočih dejavnikov ............................................... 11

Slika 3: Sprememba pomembnosti podjetniške logistike.................................................... 14

Slika 4: Logistični sistem proizvodnega podjetja................................................................ 24

Slika 5: Primarni in podporni elementi proizvodne logistike.............................................. 27

Slika 6: Udeleženci sistema distribucijske logistike ........................................................... 30

Slika 7: Organizacijska shema podjetja Impol d.d. ............................................................. 36

Slika 8: Grafični prikaz porabe zemeljskega plina v letih 2000–2005................................ 44

Slika 9: Grafični prikaz porabe tehnološke vode v letih 2000–2005 .................................. 44

KAZALO TABEL Tabela 1: Razvrščanje posameznih vrst transporta glede na elemente njihove kakovosti .. 18

Tabela 2: Tabelarni prikaz količine odpadkov v proizvodnji.............................................. 45

KAZALO PRILOG Priloga 1: ISO 9001:2000 - Certifikat Sistema vodenja kakovosti ....................................... 1

Priloga 2: ISO 9001:2000 - Aneks certifikata Sistema vodenja kakovosti ........................... 2

Priloga 3: OHSAS 18001 - Certifikat Sistema vodenja poklicnega zdravja in varnosti ....... 3

Priloga 4: ISO 14001 - Certifikat Sistema ravnanja z okoljem ............................................. 4

Priloga 5: ISO/TS 16949 - Certifikat Sistema vodenja kakovosti v avtomobilski industriji 5

Priloga 6: Fotografije............................................................................................................. 6

53

LITERATURA

1. Carinska uprava RS. Dostopno na: www.carina.gov.si.

2. Evans, Joel; Barry Berman. 1997. Marketing. Upper Saddle River: Prentice Hall.

3. Ferišak, Vilim; Stihović, Ladislav. 1989. Nabava i materijalno poslovanje. Zagreb: Informator.

4. Feriščak, Vilim; Medvešček, Ivo. 1983. Poslovna logistika. Zagreb: Informator.

5. GV – konferenca. 2005. Poslovna logistika; Povezanost logistične funkcije z

drugimi poslovnimi funkcijami v podjetju. Portorož: 28. posvetovanje Inštituta za transport in logistiko.

6. Impol d.d. Dostopno na: www.impol.si.

7. Impol d.d. – letno poročilo 2006. Dostopno tudi na:

www.impol.si/uploads/files/letno%20porocilo/impol_lp_slo_2006.pdf.

8. Impol Seval a.d., Sevojno. Dostopno na: www.seval.co.yu.

9. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

10. Lipičnik, Martin. 2000. Zbornik. 2. kongres, Portorož. Transport, promet, logistika.

Univerza v Mariboru: Fakulteta za gradbeništvo, Raziskovalna skupina, Center za ceste in cestni promet.

11. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika, elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje.

12. Logožar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio Linea. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

13. Martin, Christopher. 1994. Logistics, the strategic issues. England, London:

Chapman & Hall.

14. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

15. Oblak, Henrik. 1992. Marketinška logistika – pomembno orodje managementa.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

16. Ogorelc, Anton. 1996. Logistika, organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

54

17. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

18. Pfohl, Hans-Christian. 1996. Logistiksysteme: Betriebswirtschaftliche Grundlagen.

Berlin: Springer.

19. Polajnar, Andrej. 1994. Upravljanje proizvodnje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

20. Požar, Danilo. 1976. Gospodarjenje v poslovni logistiki. Maribor: Založba Obzorja.

21. Požar, Danilo; Marn, Ferdinand. 1997. Načrtovanje, krmiljenje in kontrola

proizvodnje ter management proizvodne logistike.

22. Požar, Danilo. 1998. Notranja logistika v podjetju – njeno mesto v transportni verigi. Maribor: XXI. posvetovanje.

23. Požar, Danilo. 2002. Notranja in zunanja logistika podjetja v logistični verigi.

Maribor: XXV. posvetovanje.

24. Sussams, J.E. 1971. Industrial logistics. London: The Camelot Press Limited.

25. Waters, Donald. 1999. Global logistics and distribution planning. Third Edition. Kogan page, CRC Press – Boca Raton, London, New York, Washington D.C.

26. XXVI. posvetovanje, Portorož. 2003. Partnerstvo v logistični dobavni verigi. GIZ

Transportno logistični grozd. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

1

PRILOGE Priloga 1: ISO 9001:2000 - Certifikat Sistema vodenja kakovosti

2

Priloga 2: ISO 9001:2000 - Aneks certifikata Sistema vodenja kakovosti

3

Priloga 3: OHSAS 18001 - Certifikat Sistema vodenja poklicnega zdravja in varnosti

4

Priloga 4: ISO 14001 - Certifikat Sistema ravnanja z okoljem

5

Priloga 5: ISO/TS 16949 - Certifikat Sistema vodenja kakovosti v avtomobilski industriji

6

Priloga 6: Fotografije

7

8

Izdelki

Skladiščenje