UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Mojca Börc

Ropoča, oktober, 2008

2

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

IZBOLJŠANJE ORGANIZIRANOSTI DELA Z ZDRAVSTVENO KARTICO

IMPROVEMENT OF WORK ORGANIZATION WITH HELP OF CARD

FOR HEALTHY INSURANCE Kandidat(ka): Mojca Börc Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81626180 Program: univerzitetni Študijska smer: podjetništvo Mentor: dr. Vojko Potočan

Ropoča, oktober, 2008

3

PREDGOVOR 21. stoletje je prineslo veliko novih načinov poslovanja z uvedbo informatizacije. Za dvig kakovosti in racionalizacijo poslovanja moramo informatizacijo uvesti tudi v zdravstveni sistem. Nezadovoljstvo zdravstvenih zavarovancev je privedlo do zahtev po prenovi zdravstvenega sistema in zdravstvene kartice. Nova informacijska tehnologija bo v prihodnje omogočila višjo kakovost izvajanja zdravstvenih storitev ob nižjih stroških, večji ažurnosti podatkov in hitrejšemu izvajanju zdravstvenih storitev. On-line dostop do podatkov zdravstvenega zavarovanja bo zagotovil hiter razvoj informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij tudi v zdravstvu. S prenovo informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja lahko pričakujejo pridobitve zavarovane osebe, izvajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Med opravljanjem obvezne prakse na Območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Murski Soboti sem opazila veliko priložnosti za izboljšanje zdravstvenega sistema. Kartica zdravstvenega zavarovanja je že v celoti zastarala, uvedli so jo pred 10 leti in je do danes niso pomembneje spremenili, njenega čipa pa sploh ne izdelujejo več. Podatki se zapisujejo na zdravstveno kartico, ZZZS pa dobi podatke o prejemu zdravil, medicinsko-tehničnih pripomočkih, opravljenih pregledih in preiskavah šele s fakturami. On-line dostop do podatkov zdravstvenega zavarovanja omogoča nešteto rešitev. Podatki se ne zapisujejo več na kartico, ampak on-line v bazo podatkov zavarovane osebe. Tako je omogočen širši nabor podatkov, hkrati pa je ažurnost podatkov večja. Tako bo nadaljnji razvoj privedel do nove osebne kartice, elektronskega recepta, elektronskega zdravstvenega kartona, on-line dostop do laboratorijskih podatkov, rentgenske slike,… Priprave na prenovo zdravstvene kartice so se začele že v juniju leta 2007. Prenova zdravstvene kartice v letih 2007-2009 naj bi stala 5 milijonov EUR. Projekt bo predvidoma končan do konca leta 2009. Tudi po uvedbi on-line sistema bomo zavarovanci potrebovali zdravstveno kartico, ki pa ne bo več nosilka podatkov, temveč ključ, s katerim bodo do podatkov na strežnikih ZZZS, Vzajemne, Triglava in Adriatic-Slovenice dostopali v vseh ambulantah, bolnišnicah in lekarnah v okviru javnega zdravstva. Prehod na novo kartico naj bi bil po načrtih ZZZS "mehak" in naj bi potekal po "naravni poti". Sprva jo bodo izdajali le novim zavarovancem in tistim, ki so staro kartico izgubili ali bo le-ta v okvari. Nov sistem sicer ni povezan s projektom nove osebne izkaznice, ki bo tudi nosilka podatkov o zdravstvenem zavarovanju.

4

Kazalo vsebine PREDGOVOR ___________________________________________________________ 3 Kazalo vsebine ___________________________________________________________ 4 Kazalo slik ______________________________________________________________ 6 Kazalo tabel _____________________________________________________________ 6 1 UVOD______________________________________________________________ 7

1.1 Opredelitev problema ______________________________________________ 7 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ______________________________________ 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ___________________________________ 8 1.4 Predvidene metode raziskovanja _____________________________________ 8

2 OPREDELITEV SISTEMA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ___________ 9 2.1 Pojem zdravstvenega zavarovanja ___________________________________ 10

2.1.1 Bismarckov državno vodeni model ______________________________ 11 2.1.2 Beveridgev partnerski model ___________________________________ 11 2.1.3 Tržni model ________________________________________________ 11

2.2 Organizacija sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ______________ 11 2.2.1 Obvezno zdravstveno zavarovanje _______________________________ 12 2.2.2 Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ____________________________ 13

3 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE_______________ 14 3.1 Organi ZZZS ___________________________________________________ 15 3.2 Vodenje ZZZS __________________________________________________ 16 3.3 Financiranje ZZZS _______________________________________________ 16

4 ZDRAVSTVENA KARTICA __________________________________________ 19 4.1 Pojem zdravstvena kartica _________________________________________ 19 4.2 Razvoj zdravstvene kartice_________________________________________ 20 4.3 Opis sedanjega stanja uporabe zdravstvene kartice ______________________ 21 4.4 Vzroki za nadgradnjo zdravstvene kartice _____________________________ 23

5 IZHODIŠČA UVEDBE ON-LINE SISTEMA ZDRAVSTVENE KARTICE _____ 25 5.1 Strategije uvajanja _______________________________________________ 25 5.2 Vsebina procesa uvajanja __________________________________________ 26 5.3 Taktika uvajanja _________________________________________________ 27 5.4 Ekonomika uvajanja ______________________________________________ 27 5.5 Potek procesa uvajanja ____________________________________________ 27 5.6 Ključni termini projekta on-line _____________________________________ 28 5.7 Pilotna izvedba on-line sistema _____________________________________ 28 5.8 Plan kontrole uvajanja ____________________________________________ 30 5.9 Organizacijska sestava ____________________________________________ 31 5.10 Varnost ________________________________________________________ 32

6 PROCES UVEDBE ON-LINE SISTEMA_________________________________ 33 6.1 Opis on-line sistema ______________________________________________ 33

6.1.1 Prenovljena kartica zdravstvenega zavarovanja za zavarovane osebe ____ 34 6.1.2 Nova profesionalna kartica zdravstvenih delavcev __________________ 35 6.1.3 Infrastruktura in aplikativna oprema za uvedbo on-line sistema ________ 36

6.2 Predvidena uporabnost on-line sistema v praksi ________________________ 36 6.3 Cilji uvedbe zdravstvene kartice_____________________________________ 37 6.4 Nove organizacijske rešitve po uvedbi________________________________ 37

5

6.4.1 24-urni dostop do podatkov in zapisovanje le-teh ___________________ 37 6.4.2 Načini dostopa do podatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja_____ 38 6.4.3 Obseg kritja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanj ___________ 38 6.4.4 Preoblikovanje šifranta 4 ______________________________________ 38 6.4.5 Dostop do podatkov zdravstvenega zavarovanja ____________________ 39 6.4.6 Dostop do podatkov v izjemnih primerih__________________________ 39 6.4.7 Sledljivost dostopov __________________________________________ 40 6.4.8 Branje podatkov o prejetih medicinsko tehničnih pripomočkih_________ 40 6.4.9 Spremembe RIP _____________________________________________ 41 6.4.10 Spremenjene listine obveznega zdravstvenega zavarovanja ___________ 41 6.4.11 Čitalniki ___________________________________________________ 42

6.5 Pridobitve za ključne uporabnike ____________________________________ 42 6.5.1 Koristi za zavarovance ________________________________________ 43 6.5.2 Koristi za izvajalce zdravstvenih storitev _________________________ 44 6.5.3 Koristi za ZZZS _____________________________________________ 45

7 NADGRADNJA SISTEMA ON-LINE KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA _______________________________________________________ 46

7.1 Izhodišča za izboljšanje uvajanja nove zdravstvene kartice________________ 46 7.2 Nadgradnja sistema on-line zdravstvene kartice ________________________ 47

7.2.1 Elektronski recept____________________________________________ 47 7.2.2 Elektronski karton ___________________________________________ 47 7.2.3 Združeni evropska in slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja _____ 48 7.2.4 Druge možnosti uporabe zdravstvene kartice_______________________ 48

7.3 Kartica zdravstvenega zavarovanja kot osebni dokument _________________ 48 8 SKLEP ____________________________________________________________ 50

8.1 Temeljne ugotovitve______________________________________________ 50 8.2 Odprti problemi _________________________________________________ 51

POVZETEK ____________________________________________________________ 52 ZUSAMMENFASSUNG __________________________________________________ 53 9 VIRI ______________________________________________________________ 55 10 LITERATURA ____________________________________________________ 57 Priloga__________________________________________________________________ 1

6

Kazalo slik Slika 1: Opravljanje zdravstvene dejavnosti ....................................................................... 10 Slika 2: Območne enote ZZZS ............................................................................................ 14 Slika 3: Organi ZZZS .......................................................................................................... 15 Slika 4: Viri financiranja ZZZS........................................................................................... 16 Slika 5: Organizacijska struktura ZZZS .............................................................................. 18 Slika 6: Kartica zdravstvenega zavarovanja........................................................................ 19 Slika 7: Poenostavljen prikaz delovanje sedanjega sistema kartice .................................... 21 Slika 8: Prejeti medicinsko-tehnični pripomočki ................................................................ 22 Slika 9: Uporaba kartice zdravstvenega zavarovanja .......................................................... 23 Slika 10: Ključni dejavniki sprememb poslovanja .............................................................. 25 Slika 11: Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica......................................... 29 Slika 12: Komunikacijska shema projekta .......................................................................... 31 Slika 13: Prikaz delovanja sistema on-line.......................................................................... 34 Slika 14: Stara profesionalna kartica ................................................................................... 35 Slika 15: On-line dostop do podatkov ključnih uporabnikov.............................................. 43

Kazalo tabel Tabela 1: Značilnosti obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanje ................ 12 Tabela 2: Faze uvajanja on-line sistema in časovni mejniki ............................................... 28

7

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema Področje obravnave diplomske naloge bo prenovljena zdravstvena kartica v sistemu zdravstvenega zavarovanja. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so se odločili, da bodo uvedli nov on-line sistem zdravstvene kartice, ki bo prinesel veliko novosti za zavarovance, izvajalce zdravstvenih storitev in zdravstvene zavarovalnica. Uvedba on-line sistema se bo začela v oktobru 2008 in sicer najprej na manjšem območju, marca 2009 pa naj bi sistem začeli postopno širiti na vso Slovenijo. Vse večje so zahteve po prenovljeni zdravstveni kartici, ki naj bi omogočala večjo ažurnost podatkov. Nagel napredek informacijske tehnologije, prenehanje izdelovanja sedanjega čipa zdravstvene kartice, zahteve po poenotenju infrastrukture zdravstvenega sistema, možnosti za nadgradnjo, izdajanje e-receptov… vse to bo privedlo do tega, da s prenovo zdravstvene kartice lahko dosežemo kvalitetnejše izvajanje zdravstvenih storitev. Nova kartica bo to zagotovila s svojo enostavno uporabo, nadgradnja informacijskega sistema pa naj bi zagotovila dvig kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev. Podatke na dosedanji zdravstveni kartici o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju moramo sedaj na samopostrežnih terminalih potrjevati vsake 3 mesece. Veljavnost evropske zdravstvene kartice je 1 leto. Takšna veljavnost kartic je do sedaj smiselna s tega vidika, da zaradi premajhne ažurnosti podatkov ne bi prišlo do morebitnih zlorab uporabe kartice.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen V diplomski nalogi bom podrobneje raziskala prenovo zdravstvene kartice z uvedbo on-line sistema. Leta 1999 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdal zdravstveno kartico in takšno kartico uporabljamo še danes. Prenova zdravstvene kartice je nujna in prinaša veliko novosti zavarovanim osebam, izvajalcem zdravstvenih storitev in zdravstvenim zavarovalnicam. Najprej bom na kratko predstavila sistem zdravstvenega zavarovanja pri nas in sedanjo zdravstveno kartico. Podrobneje bomo pregledali on-line sistem zdravstvene kartice, strategije uvajanja sistema in vsebino on-line sistema, pogledali bomo proces uvajanja on-line sistema in zbrali predloge za dopolnitve on-line sistema. Za zavarovane osebe, zavarovalnice in zdravstvene delavce bomo pogledali, kakšne novosti in prednosti prinaša prenova zdravstvene kartice. Nova zdravstvena kartica ponuja veliko možnosti za nadgradnjo sistema, tako lahko v bodoče pričakujemo e-karton, e-recept, e-naročilnico, e-zdravstvene obrazce, združitev osebne in zdravstvene kartice ter združitev slovenske in evropske zdravstvene kartice. Cilji Naš cilj je predstaviti sedanji sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, ki vsebuje veliko pomanjkljivosti, katere se kažejo ob uporabi kartice zdravstvenega zavarovanja tako

8

zavarovanim osebam, zdravstvenim izvajalcem in zdravstvenim zavarovalnicam. V nadaljevanju bomo predstavili prednosti on-line sistema kartice zdravstvenega zavarovanja za vse ključne uporabnike. Tako bo mogoče postaviti pregled ključnih organizacijskih sprememb. Predlagali bomo rešitve za nekatera odprta vprašanja glede nove organizacije dela po uvedbi nove kartice zdravstvenega zavarovanja. Trditve (teze in hipoteze) Sistem kartice zdravstvenega zavarovanja je zastarel in zato je njegova prenova nujna, prinaša veliko novosti, uporaba je enostavna, zagotavlja višjo kakovost izvedbe zdravstvenih storitev ter večjo ažurnost podatkov. Prenova prinaša prednosti za zavarovane osebe, zdravstvene zavarovalnice in za izvajalce zdravstvenih storitev. Prenova zdravstvene kartice bo izboljšala slovenski zdravstveni sistem.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Slovenski zdravstveni sistem je javen in le v manjši meri zaseben, predpostavljamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Zdravstvena kartica ni dokončno izpopolnjena in zato imamo veliko možnosti za njeno prenovo. Prenova bo potekala postopoma, tako da bodo odgovorni nadzorovali proces prenove in sproti odpravljali morebitne napake. Prenova bo za zavarovance prinesla poenostavljen in varen dostop do podatkov, ki bodo zapisani na zdravstveni kartici. On-line sistem bo omogočal sprotno in neposredno izmenjavo podatkov med izvajalci zdravstvenih storitev, ZZZS in zavarovalnicami. Glede na razsežnost, zapletenost in zahtevnost sistema zdravstvene dejavnosti, se bomo pri raziskavi omejili le na tiste sestavine, ki so pomembne oz. temeljne za našo raziskavo. Podatki so skopi, ker sistem uvedbe on-line še ni vpeljan. Veliko podatkov je do dokončne izvedbe oz. zaključka projekta poslovna skrivnost ZZZS, zato so podatki tajni. Malo je tudi domače in tuje dostopne literature, ki pa je predvsem starejšega datuma, omejen je tudi dostop podatkov.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bom torej predstavila in analizirala uvedbo on-line sistema zdravstvene kartice. Gre torej za mikroekonomsko, dinamično raziskavo. Pristop do raziskave je deskriptiven, v okviru pristopa pa bom pri proučevanju opredeljene problematike uporabila metodo deskripcije, kompilacije in komparativno metodo.

9

2 OPREDELITEV SISTEMA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Zdravstveno zavarovanje je razmerje med zavarovalcem oz. skleniteljem zavarovanja in zavarovateljem. To je torej izvajalec, s katerim se prenese na zavarovalnico tveganje povezano s kritjem stroškov v primeru nastanka zavarovalnega primera. Z zdravstvenim zavarovanjem si zagotovimo socialno varnost ob bolezni ali nastali poškodbi (Uradni list RS, 76/08). Zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji obvezno za vse državljane s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Plačilo predpisanega prispevka je vezano na vir, ki zavarovani osebi zagotavlja osnovno socialno varnost. Vir dohodka je lahko:

• zaposlitev, • pokojnina, • samostojna dejavnost, • invalidnine, • lastna sredstva, • družbene pomoči.

Zavarovane osebe so zavarovanci in njihovi družinski člani. Katere osebe so zavarovanci določa 15. člen zakona o Zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), na tej osnovi pa se določi zavezanec za prijavo v zavarovanje in zavezanec za prispevek, višina in vrsta prispevka kot tudi obseg pravic (E-Uprava, http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1228&sid=883). Družinski člani se vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje preko zavarovancev in niso zavezanci za prispevek. Kot družinski člani zavarovanca so zavarovani:

a) ožji družinski člani (zakonec, otroci), b) širši družinski člani.

Pod širše družinske člane štejejo pastorji, ki jih zavarovanec preživlja, vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, starši, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo. Družinski člani so zavarovani, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, razen če ni za ožje družinske člane z mednarodno pogodbo drugače določeno. Zdravstveno varstvo lahko opredelimo na več načinov, kar prikazuje slika 1, odvisno s katerega vidika to dejavnost opazujemo. Bolj ekonomska opredelitev je na primer spodaj prikazana slika. Česen o sistemu zdravstvenega varstva pravi: »Sistem zdravstvenega varstva je družbeni mehanizem, ki spreminja splošne vire – inpute (človeške, materialne, finančne) v specializirane učinke – outpute (zdravstvene storitve) in prave učinke zdravstvenih aktivnosti – outcome (zdravstvene rezultate), ki so usmerjeni v zdravstvene probleme dane družbe« (1998b, 14-15). Na sliki 1 vidimo, kako deluje proces opravljanja zdravstvene dejavnosti. Zelo pomembno je nadzorovanje sistema, saj lahko le tako dobimo pravočasno povratne informacije, ki jih moramo v sistemu posredovati naprej in tako zagotoviti učinkovit zdravstveni sistem.

10

Slika 1: Opravljanje zdravstvene dejavnosti

Vir: Česen 1998b,14. Učinkovit zdravstveni sistem ima nalogo, da stalno spremlja in izboljšuje zdravje državljanov. S tem neposredno veča življenjsko kakovost prebivalcev, posredno pa skrbi za ekonomsko rast in blaginjo države (Arnež, 2008, http://www.mladina.si/tednik/200801/clanek/slo-komentar--zoran_arnez).

2.1 Pojem zdravstvenega zavarovanja Zdravstveno zavarovanje je razmerje med zavarovalcem, torej skleniteljem in zavarovateljem, torej izvajalcem, s katerim se na zavarovalnico prenese tveganje povezano s kritjem stroškov v primeru nastanka zavarovalnega primera (bolezen, poškodba…). Z zdravstvenim zavarovanjem si torej zagotovimo socialno varnost ob bolezni ali poškodbi. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oz. krajše ZZVZZ (Uradni list RS, 76/08) opredeljuje obseg zdravstvenega varstva v 1. členu kot: »obseg sistema družbenih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev, preprečevanje bolezni, njihovo zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih.« Martin Toth (2003, 227) opredeljuje zdravstveno varstvo kot: «usklajeno delovanje in prizadevanje posamezne države za dosego ciljev boljšega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja ljudi«. Država tako mora zagotoviti s svojimi zakoni in predpisi vsaj osnovno oskrbo za nujne zdravstvene primere. Glede na vmešavanje oz. vpletenost države v zdravstveni sistem, ločimo 3 temeljne modele sistemov (ibid., 145):

• državno vodeni model, • partnerski model, • tržno naravnani model.

VIRI - kadrovski - materialni - finančni

KOLIČINA

PROCESI PREOBLIKOVANJA

STORITVE - zdravstvene - nezdravstvene

KOLIČINA

ZDRAVSTVENI REZULTATI

- izboljšanje zdravja

KAKOVOST

Povratne informacije in

posredovanje

11

2.1.1 Bismarckov državno vodeni model Bismarckov model je najstarejši in izhaja iz Nemčije. Sčasoma se je prenesel v Avstrijo, Belgijo, Francijo, Luksemburg, Nizozemsko in Slovenijo. Pravila glede zdravstvenega sistema v teh državah so zapisana v zakonih in zakonskih predpisih. Izvajanje zdravstvene dejavnosti poteka v okviru zapisanih zakonov in na podlagi tega se izvajajo zdravstvene aktivnosti, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo. Vključenost v Bismarckov sistem je obvezno, financiranje poteka iz prispevkov. Država ima organiziran sistem v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in preko tega sistema vstopa v pogajalske odnose z zdravstvenimi partnerji. Opravljanje aktivnosti je v obveznem zdravstvenem zavarovanju neprofitno, z zakonom je dovoljeno vključevanje v dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

2.1.2 Beveridgev partnerski model Nastal je v Angliji po 2. svetovni vojni in se prenesel na Dansko, Švedsko, Irsko, Italijo, Španijo, Portugalsko, Grčijo, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Postavljen je na predpostavki, da edino država lahko zagotovi primerni dostop do zdravstvenih storitev. Financiranje poteka v določenem odstotku iz finančnih sredstvih proračuna iz vplačil delodajalcev in delojemalcev. Država predpisuje naloge in področja delovanja zdravstvene službe. Zdravniki, ki delujejo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, so zasebniki, ki delujejo v skladu s pogodbo National Health Service in so javni uslužbenci. Beveridgev sistem je vpeljan na nacionalni ravni, določen odstotek iz proračuna je namenjen za financiranje zdravstva.

2.1.3 Tržni model V ZDA obstajajo organizacije, v katere se prostovoljno vključijo zavarovane osebe, zavarovatelji in izvajalci zdravstvenih storitev. Sistem deluje na podlagi zakona povpraševanja in ponudbe, je tržno profitno usmerjen. Zavarovatelji nudijo zavarovancem določen zdravstveni paket, ki vključuje različne zdravstvene storitve, odvisno tudi od vrste zavarovanja. Določena tveganja in rizike prevzamejo zdravniki in bolnice, kjer so ti zaposleni in delujejo. Država ni neposredno vključena v ta sistem, zagotavlja le minimalno zdravstveno in socialno varstvo.

2.2 Organizacija sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji Zdravstveno zavarovanje zajema obvezno in prostovoljno zavarovanje. Najprej je bilo vpeljano samo obvezno zdravstveno zavarovanje, ki pa ga zaradi stisk v javnofinančnem sektorju vedno bolj krči in nadomešča prostovoljno zdravstveno zavarovanje raznih oblik (Česen, 1998a, 63). V tabeli 1 smo povzeli ključne značilnosti obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

12

Tabela 1: Značilnosti obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanje Obvezno zdravstveno zavarovanje Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Predpisano in urejeno z zakonom. Omogočeno s strani zakona, urejeno s

prostovoljnimi individualnimi pogodbami. Zavarovalni temelj: solidarnost. Zavarovalni temelj: vzajemnost. Financiranje iz javnega sklada (prispevki). Financiranje s premijami (zasebna sredstva).Nedovoljeno izračunavanje rentabilnosti zavarovanja.

Dovoljeno je izračunavanje rentabilnosti zavarovanja.

Država ima močan vpliv in nadzor. Samostojno poslovanje brez vmešavanj države.

Izvaja ga nevladna ustanova. Izvajajo ga gospodarski subjekti kot dobičkonosno dejavnost.

Sestavni del celovite socialne varnosti državljanov.

Ni vključeno v celovito socialno varnost državljanov.

Vir: Česen 1998a, 64.

2.2.1 Obvezno zdravstveno zavarovanje Obvezno zdravstveno zavarovanje je predpisano in urejeno z Zakonom o zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ). Zdravstvenim zavarovancem zavarovanje nudi enakopraven dostop do zdravstvene preskrbljenosti. V škodnem primeru zavarovancu ne prinaša izplačilo v denarni obliki, ampak zdravstveno storitev. Pravice do denarnih dajatev iz tega zavarovanja sodijo v socialno dejavnost (Česen 2003, 157). Obvezno zdravstveno zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti med zdravimi in bolnimi, starimi in mladimi, bogatimi in revnimi (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/52D9D035D538D7A1C1256D34002A6FBD).Zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z ZZVZZ predpisane pogoje. Po ZZVZZ (Uradni list RS, 76/08) so zavarovane osebe zavarovanci in njihovi družinski člani. Kot zavarovanci morajo biti v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 21. točke 15. člena ZZVZZ, kot družinski člani pa so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 20. do 22. členu ZZVZZ. Zaskrbljujoč je podatek, da ob koncu leta 2007 1.868 ljudi oz. 0, 2% odstotka vseh državljanov Republike Slovenije ni imelo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja eno leto ali več let (Todorovski 2008, http://www.finance.si/219101?src=pj240708). Obvezno zdravstveno zavarovanje se izvaja kot javna služba, njeno opravljanje pa izvaja ZZZS. Naloge izvaja kot javni zavod po načelih javnih financ in v breme javne porabe. Obvezno zdravstveno zavarovanje lahko razdelimo na (http://www.zavarovanje-on.net/Zdravstvenazav/Kajjezdravstvenozavarovanje/tabid/80/Default.aspx):

• splošno obvezno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva večinski del potreb po zdravstvenem varstvu in temelji na vsesplošni solidarnosti in se izvaja kot javna služba, in

13

• posebno zdravstveno zavarovanje, ki se izvaja kot zavarovalniška dejavnost. Posebno zdravstveno zavarovanje vključuje vse pravice iz naslova poškodb pri delu in poklicne bolezni, vključuje zavarovanje delodajalcev za odškodnine in rente poškodovanim in obolelim, pravice v zvezi z rekreativnimi dejavnostmi velikega tveganja ter pravice za pokrivanje stroškov zdravljenja pri prometnih nesrečah (Uradni list RS, 33/08).

2.2.2 Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti vseh storitev v polni ceni. Prav tako cene zdravstvenega varstva nenehoma rastejo. V Sloveniji v zadnjih letih beležijo negativni naravni narastek in staranje prebivalstva (ZZZS, http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/d42958360ee0b6a3c12574100045b707/$FILE/Ob%C4%8Dasnik%20Akti%20&%20Navodila_28.03.2008.pdf). Zaradi teh dveh vzrokov uvajajo v večih državah določena doplačila, ki jih morajo ob uveljavljanju zahtev po storitvah plačati posamezne zavarovane osebe ali pa jih plača zavarovalnica, ki je nosilka prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Tako so v Sloveniji kot dopolnilo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju leta 1993 uvedli še prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Le-to krije doplačila do polne cene zdravstvenih storitev (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/875E847A07B8589AC1256D34002A1360). Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je zavarovalniška dejavnost, ki jo izvajajo za to pristojne zavarovalnice in jo izvajajo v breme osebnih sredstev. S stališča načina zagotavljanja sredstev je torej obvezno zdravstveno zavarovanje javno, prostovoljno pa zasebno zavarovanje (Česen, 1998b, 64). Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo:

• Adriatic-Slovenica zavarovalna družba d.d., • Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d., • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z.

Za prostovoljna zdravstvena zavarovanja se odločamo sami. Priporočeno je, da se v primeru, da je zavarovana oseba starejša od 18 let in je že zaključila šolanje, zavaruje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.

14

3 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja za območje Republike Slovenije. Zavod izvaja svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani ter zunaj sedeža po posameznih območnih enotah z izpostavami. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bil ustanovljen 1. marca 1992. Sestavljen je iz 10 območnih enot in 45 izpostav, kar prikazujemo na sliki 2 (RIS 2008, http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=8585&menu=0). Temeljna naloga ZZZS je izvajanje in zagotavljanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V ta namen ima ZZZS organizirane službe kot so oddelek prijavno/odjavna služba, mednarodna pisarna, oddelek za povračila, posmrtnine, potne stroške… Takšna organizacija ZZZS poskrbi za hitro in učinkovito izvajanje zdravstvenih pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Slika 2: Območne enote ZZZS

Vir: ZZZS, 2008, http://www.zzzs.si/zzzs/imenik.nsf/zemljevid.jpg ZZZS skrbi za izvajanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V organizaciji ZZZS je zaposlenih preko 900 ljudi, ki zagotavljajo nemoteno delovanje sistema preko 145 aplikacij. Skrb za varstvo podatkov je ena izmed temeljnih nalog ZZZS. ZZZS izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji po načelih solidarnosti in univerzalne dostopnosti do pravic vseh v zavarovanje vključenih oseb. Avtonomno upravlja s sredstvi zavezancev za plačilo prispevkov, s katerimi vsem

15

zavarovanim osebam zagotavlja finančno pokritje zdravstvenih storitev in drugih z zakonom določenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS je vrhunsko usposobljen izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerim avtonomno upravljajo predstavniki plačnikov prispevkov. Deluje v interesu zavarovanih oseb po boljšem zdravju, boljši dostopnosti, večji izbiri in kakovosti zdravstvene oskrbe, s čimer krepi zaupanje v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS samostojno gospodari z zbranimi sredstvi in z njimi zagotavlja uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter uresničevanje funkcij za njegovo izvajanje.

3.1 Organi ZZZS ZZZS je kot nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja pristojen in zadolžen za vse naloge, ki jih določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za območje Republike Slovenije. Na sliki 3 so prikazani organi zavoda: skupščina, upravni odbor in generalni direktor. Slika 3: Organi ZZZS

Vir: Pravilnik o notranji organizaciji, 2006. ZZZS upravlja skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev in predstavniki zavarovancev. Statut, splošne akte za uresničevanje zdravstvenega zavarovanja, predlog prispevnih stopenj, finančni načrt in zaključni račun sprejema skupščina na način, določen z zakonom. O drugih vprašanjih odloča skupščina z večino glasov navzočih članov. Upravni odbor je izvršilni organ skupščine. Upravni odbor opravlja naloge, ki so določene s tem statutom ter naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.

16

Poslovni organ zavoda je generalni direktor ZZZS. Generalni direktor je odgovoren za strokovnost in zakonitost dela ZZZS. Generalni direktor je za svoje delo in delo ZZZS odgovoren skupščini. Generalnega direktorja po izvedenem javnem razpisu na predlog upravnega odbora imenuje skupščina za dobo 4 let.

3.2 Vodenje ZZZS ZZZS vodi generalni direktor. Pristojnosti in pooblastila generalnega direktorja so opredeljena v 28. členu Statuta ZZZS in zakonih. V odsotnosti generalnega direktorja vodi ZZZS vodstveni delavec, ki ga pooblasti generalni direktor. V primeru, da generalni direktor ni mogel izdati pooblastila pred nastankom odsotnosti, opravi to upravni odbor. Posamezne funkcije oz. področja dela ZZZS koordinirajo direktorji Direkcije. Generalni direktor lahko imenuje tudi svetovalce generalnega direktorja iz vrst priznanih strokovnjakov z ustrezno univerzitetno izobrazbo za posebej določene pomembne naloge. Delavci, ki so udeleženi v vodenju, so soodgovorni za kreiranje in dosledno izvajanje sprejete poslovne strategije ZZZS in zagotavljanje kakovosti na svojem delovnem področju.

3.3 Financiranje ZZZS ZZZS lahko pridobivajo sredstva za svoje delo iz javnih in zasebnih sredstev z javnofinančnimi viri (sredstva ustanoviteljev), preko plačil za storitve, s prodajo blaga in storitev ter iz drugih virov, kot so darila, donacije in podobno (Stjepan, 1999, 145-150). Vire financiranja prikazujemo na sliki 4. Slika 4: Viri financiranja ZZZS1

Vir: Povzeto po Poslovnem poročilu ZZZS 2007. 1 OZZ-obvezno zdravstveno zavarovanje, PZZ- prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

zasebna sredstva in

zahteve naročnika

8%

državni in občinski proračun

5%

premije za PZZ12%

prispevki za OZZ75%

17

Zbrana sredstva od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje se zbirajo v posebnem skladu zdravstvenega zavarovanja – in ne neposredno v državnem proračunu (Česen, 2003, 155-157). Skupščina določa finančni načrt ZZZS. ZZZS načrtuje svoje finančno poslovanje s finančnim načrtom tako, da v njem predvidi prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke za obdobje, za katerega se finančni načrt sprejme. Zdravstveno varstvo potrebuje uravnoteženo financiranje, kar pomeni, da se morajo na dolgi rok (5 let ali več) pokriti (kumulativni) odhodki s kumulativnimi lastnimi viri finančnega sistema zdravstvenega varstva (prihodki). Za uspešno uresničevanje poslanstva in poslovnih funkcij ZZZS se oblikujejo organizacijske enote s členitvijo na makro, mezzo in mikro ravni tako, da tvorijo vsebinsko in procesno zaokrožene celote. Direktor ZZZS Samo Fakin v intervjuju za Bilten (Hočevar, 2007, 118-122) razlaga področje dela organizacije. Prednosti delovanja ZZZS vidi v: «dobri zasnovi sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. V primerjavi z drugimi razvitimi državami imamo visok obseg iz pravic zdravstvenega zavarovanja in na področju medicine marsikje delujemo z vrhunsko medicino. Znotraj obveznega zdravstvenega zavarovanja imamo dobro razvit informacijski sistem, pripravljamo pa tudi projekte, ki bodo poskrbeli za nadgradnjo sistema. V zadnjih letih smo veliko administracije s papirnatimi zadevami izrinili iz našega poslovanja, saj poteka izmenjava podatkov preko spleta. Veliko takšnih predlogov je še v pripravi.« Kot pomanjkljivost ZZZS Fakin vidi :«čakalne dobe za razne posege, preiskave, preglede. Merjenje produktivnosti dela in storitev pri nas ne izvajamo, saj nimamo vzpostavljenega sistema in niti ne vemo, kako bi produktivnost lahko izmerili.« Merjenje produktivnosti na mikro in mezzo ravni bi omogočilo, da bi lahko nadgrajevali zlasti v bolnišnicah ter tako vzpostavili bolj prožen in uporabniku prijazen zdravstveni sistem. Vse pojme in dejstva lahko povežemo v makroorganizacijski strukturi ZZZS s sliko 5, ki nam slikovno prikaže in pove, kako je ta organiziran.

18

DIREKCIJA

Slika 5: Organizacijska struktura ZZZS Vir: Pravilnik o notranji organizaciji Zavoda, 2006.

OBMOČNA

ENOTA

CELJE

OBMOČNA

ENOTA

KOPER

OBMOČNA

ENOTA

KRŠKO

OBMOČNA

ENOTA

KRANJ

OBMOČNA

ENOTA

LJUBLJANA

OBMOČNA

ENOTA

MARIBOR

OBMOČNA

ENOTA

MURSKA SOBOTA

OBMOČNA

ENOTA

NOVA GORICA

OBMOČNA

ENOTA

NOVO MESTO

OBMOČNA

ENOTA

RAVNE NA KOROŠKEM

ZZZS

PROJEKTNE SKUPINE

ZZZS

PODROČNA ENOTA

INFORMACIJSKI

CENTER

19

4 ZDRAVSTVENA KARTICA Zdravstvena kartica je pripomoček, s katerim zavarovana oseba uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Infrastruktura zdravstvene kartice je zastavljena v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, 45/2005). Podatki zapisani na kartici služijo za prenos podatkov potrebnih za zagotavljanje zdravstvenega varstva med izvajalci zdravstvenega varstva. Kartica vsebuje zbirko podatkov, ki jih lahko prebira le za to pooblaščena oseba z uporabo bralne zapisovalne enote (čitalnik kartic).

4.1 Pojem zdravstvena kartica Kartica zdravstvenega zavarovanja je edini veljavni dokument za uveljavljanje pravic obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Ta elektronski dokument so prejeli vsi, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. S kartico preprosto in neposredno prenašamo podatke med zavarovanci, zavarovalnico in zdravstvenimi ustanovami. Elektronsko zapisane podatke s kartice lahko berejo samo pooblaščeni imetniki profesionalnih kartic. Na kartici so elektronsko zapisani naslednji podatki (Uradni list RS, 45/2005):

• imetniku kartice (ime in priimek, naslov, spol, datum rojstva), • zavezancu za prispevek (registracijska številka, naziv, naslov), • obveznem zdravstvenem zavarovanju (datum potrjevanja in veljavnost), • prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju (vrsta police, veljavnost zavarovanja), • izbranem osebnem zdravniku (splošnem zdravniku/pediatru, zobozdravniku,

ginekologu). Postopki s kartico niso hitri in ne zagotavljajo visoke kakovosti in varnosti podatkov. Kartični sistem je prilagojen Slovenskemu zdravstvu in zdravstvenemu zavarovanju ter zakonodaji. Upošteva mednarodna priporočila in standarde. Podobno kartično infrastrukturo uvajajo tudi druge evropske države, ki si prizadevajo, da bi tovrstne elektronske dokumente v prihodnosti lahko uporabljali tudi zunaj nacionalnih meja. Na kartici so zaenkrat samo zavarovalniški, identifikacijski in administrativni podatki. Kartični sistem pa je na voljo tudi za zapis izbranih medicinskih podatkov. Kartica ne bo nikoli postala prenosni karton s številnimi podrobnimi zdravstvenimi podatki, ampak naj bi bili na prenosnem mediju zapisani le nujni medicinski podatki. Na kartici so vidno zapisani podatki, kot jih prikazuje slika 6. Slika 6: Kartica zdravstvenega zavarovanja

Vir: ZZZS, 2008, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/4EDC077E4DDC8D0AC1256E8B00331B12.

20

4.2 Razvoj zdravstvene kartice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je prejšnji sistem kartice zdravstvenega zavarovanja zasnoval leta 1995, na nacionalni ravni pa je bila kartica dokončno uvedena leta 2000. Med tem časom so poskusno uvajali in preverjali, kako naj bo kartica uvedena na celotno nacionalno raven, tako da bi zagotavljala čim večjo zadovoljstvo uporabnikov, enostavnost uporabe, ažurnost podatkov, izmenjavo podatkov, kakovost uporabe (Občasnik, 2008, 3-5). Kartico, ki jo poznamo sedaj, so v uporabo brezplačno prejeli vsi Slovenci v juniju 2000. Uvedba kartice je bila postopna in geografsko razdeljena po posameznih regijah. Kartico morajo imetniki potrditi na 3 mesece oz. upokojene osebe na 1 leto, tako se podatki obnavljajo, kar pa lahko predstavlja za zdravstveni sistem problem, saj lahko v omenjenem času pride do sprememb glede obveznega in prostovoljnega zavarovanja, podatki zapisani na kartici pa so še vedno stari. Tako je kartica postala edini veljavni dokument, ki ga potrebujemo za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. ZZZS je podal pozitivno oceno na proces uvedbe kartičnega sistema, kar je kasneje potrdila tudi nagrada Sesame 2000 za najbolj celovito kartico v zdravstvu. (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/4EDC077E4DDC8D0AC1256E8B00331B12). Sedanja zdravstvena kartica je od uvedbe pa do danes doživela kar nekaj sprememb. Prva takšna sprememba je bila v letu 2001. Na samopostrežnih terminalih je mogoče naročiti konvencijsko potrdilo za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja za bivanje v tujini za države Evropske unije. V marcu 2003 so začeli izvajati storitev zapisovanja podatka na kartico o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih. Marca 2004 so samopostrežni terminali povsod po Sloveniji že vsi imeli rubriko E-zdravje. E-zdravje vsebuje nasvete za zdravo življenje. Od maja 2004 je mogoče naročiti na terminalu obrazec E111 za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev za bivanje v tujini, že junija 2004 pa lahko dobimo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Nadgradnja varnostnega strežnika je bila izvedena v oktobru 2004. Naslednja pomembna pridobitev v juniju 2005 je zapis o prejetih izdanih zdravilih na kartico v poskusnih regiji, dokončna vpeljava na nacionalno raven šele maja 2006. Novembra 2005 je potekala nadgradnja transakcijsko-komunikacijskega strežnika. Novembra 2005 so pričeli s projektom izgradnje koncepta prenove kartice zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvena kartica naj ne bi bila več samo nosilec podatkov, ampak bi omogočala on-line sistem dostopa do nabora podatkov o zdravstvenem stanju zavarovane osebe in glede trenutnega zavarovanja. Projekt prenove kartice zdravstvenega zavarovanja in nove profesionalne kartice se je začel oktobra 2006. Kartica je bila pri vseh uporabnikih sistema, zavarovancih, izvajalcih zdravstvenih storitev in vseh štirih zdravstvenih zavarovalnicah izjemno dobro sprejeta. Slovenija je bila tako ena prvih evropskih držav, ki je uvedla nacionalni sistem kartice zdravstvenega zavarovanja. Razvoj primerljivih evropskih rešitev, denimo v Avstriji, Franciji, Nemčiji in ostalih, dokazuje, da bomo z novim sistemom kartice zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ostali eden vodilnih na tem področju.

21

Za pravilno delovanje sistema kartice zdravstvenega zavarovanja so vključeni naslednji sodelujoči partnerji:

• Gemalto je dobavitelj kartic in kartičnih sistemov, v fazi nacionalne uvedbe presonalizacija kartic s podizvajalcema Cetis in Plasisi,

• Cetis dobavlja tiskana gradiva in izvaja redno personalizacijo, • Metra inženiring skrbi za izdelavo programskih vmesnikov po specifikaciji ZZZS in

vzdrževanje čitalnikov, • programske hiše zdravstvenih izvajalcev vključujejo kartice v programske rešitve pri

izvajalcih zdravstvenih storitev, • Inštitut Jožefa Štefana je zadolžen za varnostno shemo sistema, • Siemens skrbi za pravilno delovanje centralno transakcijskega in varnostnega

strežnika, • Logina vzdržuje in nadzoruje omrežje samopostrežnih terminalov, • Nil dobavlja komunikacijsko opremo za omrežje samopostrežnih terminalov, • Telekom Slovenije skrbi za telekomunikacijsko infrastrukture omrežja samopostrežnih

terminalov, • Card Contact svetuje pri pripravi prenove sistema kartice zdravstvenega zavarovanja, • Siol je ponudnik omrežne infrastrukture.

4.3 Opis sedanjega stanja uporabe zdravstvene kartice Slovenija je med prvimi evropskimi državami, ki so uvedle nacionalni sistem kartice zdravstvenega zavarovanja. Če primerjamo dosedanji razvoj primerljivih rešitev v Avstriji, Franciji, Nemčiji in drugih, ugotovimo, da je slovenski najbolj celovit in pomemben. Sistem kartice zdravstvenega zavarovanja je bil zasnovan že v letu 1996, na nacionalnem nivoju pa dokončno uveden poleti leta 2000 (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/065D1D9A6605B629C1256E8B002FBC61). Kartica je dobro sprejeta in uporabljena pri vseh uporabnikih: zavarovanih osebah, izvajalcih zdravstvenih storitev, ZZZS in 3 zavarovalnicah, ki nudijo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: Triglav d.d., Adriatic-Slovenica in Vzajemni. Uporaba kartice je rutinsko vpeta v slovenski zdravstveni sistem. Na sliki 7 prikazujemo delovanje zdravstvene kartice v zdajšnjem sistemu. Slika 7: Poenostavljen prikaz delovanje sedanjega sistema kartice

Vir: Interni ZZZS.

22

Kartica vsebuje mikroprocesor, kjer so zapisani podatki o (Uradni list RS, št. 87-2301/2005) : • zavarovani osebi (ZZZS številka zavarovane osebe, številka izvoda kartice, oznaka

zavarovalnice, kjer ima zavarovalnica urejeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ime in priimek zavarovane osebe, spol, rojstni datum, naslov, poklic, obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti, tip zavarovane osebe),

• zavezancu za prispevek (identifikacijska ZZZS številka, registrska številka, naziv, naslov, dejavnost, podlaga obveznega zavarovanja, država konvencije, organizacijska enota zavoda, vrsta plačnika),

• zdravstvenih zavarovanjih (obvezno zdravstveno zavarovanje, datum začetka najstarejšega aktivnega zavarovanja, datum do katerega je obvezno zdravstveno zavarovanje na kartici potrjeno, prostovoljno zdravstveno zavarovanje),

• osebnih zdravnikih (osebni zdravnik splošne medicine/pediater, prejšnji osebni zdravnik splošne medicine/pediater, osebni ginekolog, prejšnji osebni ginekolog, osebni zobozdravnik, prejšnji osebni zobozdravnik),

• opredelitvi glede prostovoljnega darovanja organov in tkiv za transplantacijo in datum opredelitve,

• prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih (šifra pripomočka, količina, datum prejema), izpis podatkov o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih je sedaj mogoče dobiti pri izbranem osebnem zdravniku ali prijavno-odjavni službi ZZZS, postopek izdajanja medicinsko-tehničnih pripomočkov poteka tako, da zdravnik preveri podatke o zavarovanju pacienta, šele nato napiše naročilnico za medicinsko-tehnični pripomoček, zavarovana oseba odda naročilnico dobavitelju medicinsko-tehničnega pripomočka, ta podatek o prejemu zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja, podatek o prejemu nato preko računalniške izmenjave podatkov (v nadaljevanju po RIP-u) prejme pristojna območna enota ZZZS, kar prikazuje slika 8,

Slika 8: Prejeti medicinsko-tehnični pripomočki

Vir: Interni ZZZS.

• zdravilih izdanih na zeleni recept (šifra zdravila, količina, datum izdaje, šifra zdravnika, ki je zdravilo predpisal, šifra lekarne, ki je zdravilo izdala, oznaka z recepta »ne zamenjuj«, števec še dovoljenih izdaj),

• težkih alergijskih reakcijah, • preobčutljivosti reakcij po zdravilih, • drugi podatki, ki jih določajo veljavni predpisi s področja obveznega zdravstvenega

zavarovanja.

23

4.4 Vzroki za nadgradnjo zdravstvene kartice Zasnova kartice zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju kartica) je nastala že pred 10-imi leti. Zadnjih 7 let kartico uporabljamo vsakodnevno in rutinsko v celotnem zdravstvenem sistemu, za kar so ugotovili, da je sistem upoštevajoč analizo stroškov in koristi že v celoti povrnil vložena sredstva (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/065D1D9A6605B629C1256E8B002FBC61). Tehnologija in pripadajoči procesi hitro zastarajo in jih je potrebno nadgrajevati oz. posodobiti ter tako zagotavljati njihovo skladnost z novimi poslovnimi, pravnimi in tehnološkimi zahtevami. Informacijska tehnologija napreduje najhitreje, zato moramo upoštevati razvoj kartice oz. njenega čipa prav tako kot element informacijske tehnologije, ki je podvržen naglemu spreminjanju. Komponente sistema kartice (čitalniki, kartice, samopostrežni terminali, strežniki) so stare vsaj 7 let. Za nemoteno delovanje in visoko razpoložljivost kartičnega sistema je tako upravičena zahteva po prenovi. Zavarovane osebe pričakujejo tudi v prihodnje poenostavljene postopke v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Prav tako želijo tudi večjo samostojnost pri dostopu do lastnih podatkov, ki se nanašajo na njihovo zavarovanje in zdravje. Od nastanka pa do danes so uvedli le nekaj novih funkcij, kot so elektronsko naročanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja na samopostrežnih terminalih in spletni strani ZZZS, čip vsebuje še podatke o izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih, opredelitev zavarovane osebe glede darovanja organov, prejeta zdravila. Slika 9 predstavlja kje in kako lahko sedanjo kartico zdravstvenega zavarovanja uporabimo. Slika 9: Uporaba kartice zdravstvenega zavarovanja

Vir: Interni ZZZS. Izvajalci zdravstvenih storitev nujno potrebujejo enotno infrastrukturo za varno elektronsko poslovanje. Le tako je mogoč nemoten neposredni dostop do podatkov o izvajalcih. Planiran je elektronski recept za zdravila, razvoj elektronskega kartona, v prihodnje še telemedicina… Slovenski zdravstveni sistem mora biti urejen v skladu z evropskimi strateškimi smernicami (Občasnik, 2008, 3-5).

24

S strani zdravstvenih zavarovalnic je želja zmanjšati tveganja zaradi predolgega obdobja veljavnosti zavarovanj, ki je zapisano na kartici. Sedanji tip čipa kartice so prenehali izdelovati leta 2006. Smiselna je zahteva po vnosu sodobne tehnologije, ki bo zadovoljevala sedanje potrebe in bo odprta za nadaljnji razvoj. Posodobitev je potrebna tudi za druge komponente kartičnega sistema kot so profesionalne kartice, čitalniki in omrežje. Trenutno prihajajo podatki o prejetih zdravilih in medicinsko-tehničnih pripomočkih šele s fakturami, saj le redke izposojevalnice in lekarne pošiljajo podatke o poslanih predmetih ali pa ti podatki pridejo preko osveževanja samopostrežnih terminalov. Tako je pregled nad porabljenimi sredstvi zakasnel in ZZZS nima vpogleda do svežih podatkov na določen dan po določeni zavarovani osebi. Imetniki kartice zdravstvenega zavarovanja moramo kartice potrjevati vsake 3 mesece in naročati evropsko kartico vsako leto. Na kartici je sedaj zapisan začasen naslov, če ima imetnik poleg začasnega še stalni naslov. Zdravstveni izvajalci mu na ta način pošiljajo vse podatke, izvide na začasni naslov in tudi zavarovalnice vodijo zavarovane osebe glede na začasni naslov prebivališča.

25

5 IZHODIŠČA UVEDBE ON-LINE SISTEMA ZDRAVSTVENE KARTICE Uvajanje nove kartice bo potekalo postopoma, naprej v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca, pilotni regiji Nova Gorica 15. oktobra 2008, na celotno nacionalno raven pa naslednje leto. Prehod na novi on-line sistem bo postopen in bodo zavarovanci dobili novo zdravstveno kartico ob izgubi ali kraji, tako da uporabniki naj ne bi čutili večjih sprememb. Zdravstveni samopostrežni terminali naj bi za potrjevanje služili do konca leta 2009, potem pa bi jih odstranili, ker novi on-line sistem ne potrebuje več postopka potrjevanja kartic. Programska hiša Infonet skrbi za programsko opremo, ki je potrebna za delovanje novega sistema.

5.1 Strategije uvajanja Evropske strateške smernice narekujejo pospešeno izgradnjo varnostne informacijske mreže, razširitev uporabe zdravstvene kartice in postopno vzpostavitev on-line sistema izmenjave podatkov. V skladu s tem so zastavljene tudi strategije posameznih evropskih držav na področju e-zdravja in razvojni načrti držav (Občasnik, 2008, 3-5). Strateški projekti preoblikovanja, prestrukturiranja ali prenove poslovanja so uspešni le ob v spremembe naravnani poslovni kulturi organizacije in usklajenem delovanju ter razvoju ključnih dejavnikov sprememb: usposobljenih, motiviranih, stimuliranih in organiziranih kadrih, novemu poslovnemu modelu prilagojenih poslovnih procesih ter uporabi sodobne informacijske tehnologije, kar prikazujemo na sliki 10. Slika 10: Ključni dejavniki sprememb poslovanja

Vir: 15. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, 2008, 44-46.

Strategija

Tehnologija Kadri

Procesi

poslovanja

preglednost, prilagodljivost in povezljivost

znanja in veščine, motiviranost in prilagodljivost učinkovitost in

uspešnost

26

Uvedba on-line sistema je zapisana v Strateškem razvojnem programu ZZZS 2008-2010 in se navezuje na strategijo informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema e-Zdravje. Cilj te strateške usmeritve je omogočiti varen in zanesljiv dostop zdravstvenim strokovnjakom do ključnih informacij v elektronskih zdravstvenih zapisih in drugih zbirkah podatkov, ki so nujno potrebne pri vsakdanjem delu. Varnost lahko zagotovimo z učinkovito elektronsko komunikacijo, boljšim učenjem in upravljanjem znanja. ZZZS mora kot upravljalec sistema kartice zdravstvenega zavarovanja zagotavljati neprekinjeno delovanje in tehnološko dovršenost sistema. Postopno uvajanje novega on-line sistema dostopa in izmenjave podatkov med udeleženci zdravstvenega sistema je najpomembnejša vsebina Načrta razvoja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 2010, ki ga je ZZZS pripravil na zahtevo Vlade Republike Slovenije. Strateške usmeritve narekujejo vse večjo informatizacijo zdravstva in standardizirano izmenjavo zdravstvenih podatkov. Prenovljeni on-line kartični sistem bo predstavljal infrastrukturo, ki bo omogočila realizacijo zastavljenih strateških usmeritev na podlagi sodobne varnostne sheme. To bo mogoče z uvedbo pametne kartice in infrastrukturo javnih ključev. Strategija ZZZS glede pospeševanja informacijskega sistema je zastavljena v skladu z evropsko strategijo: pospeševanje izgradnje informacijske mreže, razširitev uporabe zdravstvene kartice in postopna vzpostavitev sistema on-line izmenjave podatkov. V Avstriji so konec leta 2005 uvedli nacionalno zdravstveno kartico imenovano »e-Card«. Kartica predstavlja ključ do on-line dostopa podatkov o zdravstvenem zavarovanju. V Nemčiji je trenutno v fazi uvedbe proces nacionalne uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja, ki omogoča tudi prenos podatkov o predpisanih in izdanih zdravilih kot elektronski recept. V Franciji pa trenutno izvajajo že drugo generacijo kartic zdravstvenega zavarovanja – povprečna življenjska doba takšnih kartic je od 7-10 let (ZZZS, 2007, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/065D1D9A6605B629C1256E8B002FBC61 ).

5.2 Vsebina procesa uvajanja Prenovo sedanje zdravstvene kartice z uvedbo on-line sistema lahko načrtujemo kot izvedbo dveh projektov:

• projekt razvoja nove zdravstvene kartice za zavarovane osebe, nova profesionalna kartica in oblikovanje infrastrukture javnih ključev ter

• projekt on-line zdravstveno zavarovanje. Prvi projekt bo zagotovil razvoj tehnološko sodobnejše kartice zdravstvenega zavarovanja. Ta bo nadomestila sedanjo zdravstveno kartico. Za varno elektronsko poslovanje je potrebna še nova profesionalna kartica in infrastruktura javnih ključev. Vsi trije elementi skupaj bodo zagotavljali varnostno elektronsko poslovanje v zdravstvu. Projekt on-line zdravstveno zavarovanje pomeni vzpostavitev varnostne in komunikacijske infrastrukture za on-line sistem, vzpostavitev on-line aplikacij in procesov, ki bodo služili za neposredno pridobivanje vseh podatkov, ki se sedaj nahajajo na kartici in bodo pomagali pri razvoju prototipne poskusne rešitve za elektronski recept, kasneje elektronska napotnica, elektronski obrazci… On-line sistem je potrebno uvesti pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, ki izvajajo storitve v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v breme ZZZS. On-line sistem bo predvidoma razpoložljiv 24-ur dnevno, vse dni v tednu.

27

5.3 Taktika uvajanja Začetek prvega uvajanja on-line sistema v Splošno bolnišnico dr. Franca Derganca, Šempeter bo 15. oktobra 2008. Ta se nahaja v Območni enoti ZZZS Nova Gorica. S programsko hišo Infonet je podpisana pogodba za pridobivanje sredstev za informatizacijo prehoda na on-line sistem kartice zdravstvenega zavarovanja. Infonet zagotavlja za potrebe on-line sistema programsko opremo. Infonet je zadnji 2 leti pridobival vsa naročila za potrebe po programski opremi.

5.4 Ekonomika uvajanja ZZZS je nosilec uvedbe on-line sistema. Uvedba on-line sistema kartice se bo izvajal v okviru dveh projektov. Investicijski stroški s strani zavoda znašajo skupaj 5 mio € v letih 2007 in 2009 in so zagotovljeni v okviru finančnega načrta ZZZS (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/065D1D9A6605B629C1256E8B002FBC61). Finančni viri za prilagoditev informacijske opreme izvajalcev zdravstvenih storitev v višini 2.690.000 € se zagotavljajo deloma iz proračuna Republike Slovenije, deloma iz evropskih razvojnih sredstev in deloma iz namenskih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prilagoditve informacijskih sistemov s strani prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic zagotavljajo zavarovalnice iz lastnih sredstev (Čičigoj in Ahlin, 2007, 19). Redni letni stroški vzdrževanja in upravljanja prenovljenega sistema v primerjavi s stroški sedanjega sistema ne bodo porasli kljub povečanemu obsegu storitev in funkcionalnosti ter 24-urni razpoložljivosti prenovljenega sistema. Ukinjeni bodo stroški vzdrževanja sedanjega sistema zaradi predvidene ukinitve samopostrežnih terminalov, saj nov on-line sistem ne rabi potrjevanja kartic s strani samopostrežnih terminalov.

5.5 Potek procesa uvajanja V prvi fazi on-line dostopa bo omogočen dostop do podatkov, ki so sedaj napisani na kartici. Tako bo zagotovljena večja ažurnost podatkov, hkrati pa bo omogočena razširitev sedanjih podatkov s podatki o začasnem naslovu, ime izdanega zdravila in medicinsko-tehničnega pripomočka poleg šifre… Omenjena prva faza bo iz tehnično, organizacijsko in finančno najbolj zahtevna, saj zahteva izgradnjo primerne infrastrukture, ki bo v bodoče služila za vse nadaljnje faze on-line sistema dostopov do podatkov. Začetne faze ne prinašajo kakšnih večjih vidnih sprememb, ampak je le podlaga za nadaljnji razvoj informacijske infrastrukture on-line zdravstvenega sistema. Tabela 2 prikazuje katere faze on-line sistem vsebuje in časovni prikaz izvajanja.

28

Tabela 2: Faze uvajanja on-line sistema in časovni mejniki Faza Postopek Časi izvedbe Faza 1 Specifikacija sistema 16.04.2007 Faza 2 Razvoj sistema 28.01.2008 Faza 3 Testiranje in priprava na uvedbo 30.04.2008 Faza 4 Uvedba v pilotni regiji Nova Gorica 15.10.2008 Faza 5 Nacionalna uvedba pomlad 2009 Vir: Prirejeno po Predstavitvi direktorjem javnih zavodov, 4.4.2007. Nadaljnje faze bodo omogočale:

• uvedbo elektronskega recepta za zdravila, • dostop zavarovane osebe do lastnih zdravstvenih, zavarovanih in medicinskih

podatkov, • dostop do analitičnih podatkov za izvajanje zdravstvenih zavarovanj, • uvedbo drugih elektronskih listin zdravstvenega zavarovanja.

Takšna infrastruktura bo podlaga za razvoj elektronskega kartona in izmenjavo podatkov med izvajalci zdravstvenih storitev.

5.6 Ključni termini projekta on-line Prenovo kartice zdravstvenega zavarovanja bodo uvajali postopoma. Najprej bodo s prenovo začeli v pilotni novogoriški regiji, kjer se bo projekt začel oktobra 2008. Nacionalna uvedba po vseh ostalih regijah bo potekala od pomladi 2008 naslednjega leta. Predviden zaključek projekta je 30.06.2009. Novo kartico bodo najprej prejeli zavarovanci, ki so kartico izgubili ali so jim jo ukradli ter novorojenci. Kot ključna lahko izpostavimo dva termina:

• začetek izdajanja prenovljenih kartic zavarovanim osebam v oktobru 2008, • začetek izdajanja nove profesionalne kartice zdravstvenim delavcem v aprilu 2008.

5.7 Pilotna izvedba on-line sistema Načrt poskusne uporabe rešitve opredeljuje organiziranost in naloge poskusne uporabe zdravstvene informacijske rešitve, predvsem pa cilje, organiziranost, delovno obvezo ter nadzor. Tako v tovrstnem načrtu v pilotskem projektu uvedbe on-line sistema v Območni enoti ZZZS Nova Gorica pričakujemo naslednje rezultate:

− podrobno, po zdravstvenih dejavnostih usmerjeno, testiranje računalniške rešitve na izbranih dejanskih obiskih pacientov,

− preizkus računalniške rešitve na netipičnih primerih obiskov pacientov, ki se sicer redkeje pojavljajo v vsakdanji zdravstveni praksi,

− preizkus delovanja mreže in uporabe računalniške rešitve na delovnem mestu v ambulanti in ne v učilnici, kjer je potekalo izobraževanje zdravstvenega osebja in testiranje rešitve,

29

− spremljanje stabilnosti računalniške rešitve ter priprave poročil, na osnovi katerih bo mogoče sprejeti strokovno utemeljeno odločitev o začetku uporabe računalniške rešitve po zaključku poskusne uporabe,

− utrjevanje usposobljenosti zdravstvenega osebja, − preizkus komunikacij in reakcijskih časov prijave in odprave pomanjkljivosti z

dobaviteljem informacijske rešitve, − zmanjševanje tveganja prehoda na redno uporabo rešitve, − uskladitev šifrantov in prilagoditev računalniške rešitve naročniku.

Na sliki 11 vidimo sliko Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Novi Gorici. Slika 11: Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Vir: Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, dostopno na: http://www.bolnisnica-go.si/typo3/ Organiziranost poskusnega dela bo obsegala opredelitev obdobja poskusnega dela, navodilo, da se vsi podatki o obiskih na vseh deloviščih (ambulante in servisi) v celoti vnašajo v obstoječi zdravstveni informacijski sistem, poskusno pa se izvaja dodatni vnos izbranih obiskov pacientov v novo rešitev z natančno, operativno razmejitvijo rednega in poskusnega dela. V nadaljevanju bo predpisan način vnosa podatkov obravnave pacienta v novo rešitev, in sicer večinoma po zaključku ordinacijskega časa, na osnovi podatkov iz kartotek izbranih pacientov. Dodana bodo navodila za izbiro primerov, tako da bo poskusna uporaba vključevala čimbolj pester nabor podatkov in protokol prijave napak dobavitelju nove informacijske rešitve. Namen poskusnega dela je preveriti delovanje zdravstvene informacijske tehnologije pred njeno redno uporabo. S spremenjenimi rešitvami namreč vzpostavljamo tudi spremenjeno organizacijo dela. Zato poskusnega dela ne smemo enačiti s testiranjem. Testiranje izvajamo na testnih podatkih in po vnaprej pripravljenih testnih situacijah. Pri tem ugotavljamo pomanjkljivosti in jih sproti tudi odpravljamo. Vse to se dogaja v testnem, pogosto pomanjkljivem okolju, na testnih bazah podatkov, običajno izven ambulant in delovnega časa. Posledice ugotovljenih pomanjkljivosti vplivajo le na projektne aktivnosti. Redno delo in dejanski podatki pa niso ogroženi. Ker gre za projektne aktivnosti, bo zdravstveno osebje opravilo le minimalno zahtevano delo.

30

Poskusno delo najdemo skoraj v vsakem časovnem načrtu uvedbe zdravstvene informacijske rešitve. Toda projektni mesec, dodeljen poskusni uporabi rešitve, se je običajno izgubil v zamudah predhodnih aktivnosti. Zato so ga časovno tako omejili, da je izgubilo svoj namen, včasih pa so ga celo preskočili, kot nepotrebno projektno aktivnost. Spremenjeno je bilo v enega od testov z nepopolnimi učinki. Težaven prehod na novo rešitev in dolgotrajni napori za stabilizacijo sistema so bili običajni in pričakovani. Da bi zagotovili popolne učinke poskusnega dela, preverili vse sestavine sistema (tudi zdravstveno osebje), zmanjšali tveganje prehoda ter s tem povečali uspešnost projekta, mora poskusna uporaba zdravstvene informacijske rešitve obsegati:

• večino zdravstvenega osebja, saj lahko vsak neusposobljen uporabnik povzroči resno motnjo delovanja celotnega sistema;

• večinsko funkcionalnost sistema, ker je potrebno preveriti vse module, izpise, vpogledovanja in postopke zdravstvene informacijske rešitve;

• celotno računalniško, komunikacijsko in sistemsko opremo, ker lahko tudi najmanjša napaka v komunikaciji ogrozi celotno mrežo, pri množičnem delu pa se pokažejo tudi pomanjkljivosti v pooblastilih, odzivnih časih, tiskalnikih ipd.

• dovolj veliko obremenitev celotnega zdravstvenega informacijskega sistema, da bo mogoče resno sklepati na funkcioniranje celotnega sistema pod polno obremenitvijo;

• dovolj vnesenih podatkov in pravilno izbiro vnosa primerov podatkov, ki bodo zagotavljali preverjanje tudi redkejših programskih poti; izkušnje kažejo, da mora biti ta količina vsaj 10 - 20 % podatkov običajne redne uporabe sistema;

• dovolj dolgo obdobje vnašanja podatkov, da se bodo pravočasno pokazale pomanjkljivosti in bodo tudi pravočasno odpravljene pred začetkom rednega dela, saj izkušnje kažejo, da je za to potreben vsaj en mesec;

• poskusno delo mora uporabnikom naložiti management in ne projektni vodja, zdravstveno osebje pa ga mora sprejeti kot delovno obvezo, ki mora biti ustrezno nadzirana.

5.8 Plan kontrole uvajanja Temeljna naloga kontrole projekta prenove kartice zdravstvenega zavarovanja je zagotavljati izvajanje projekta po zahtevah iz zagonskega elaborata projekta. Pri tem izvajajo kontrolo za ugotavljanje naslednjega:

• se projekti izvajajo v planiranih rokih, • se izvaja v okviru planiranih stroškov, • bodo doseženi objektni in namenski cilji projekta.

Kontrole lahko izvajamo po planu kontrol. Poleg tega lahko izvajamo redne periodične kontrole. Redna kontrola je ključnega pomena, da lahko izvemo, kako poteka delo na projektu. Izvajali jo bodo v obliki kontrolnih sestankov, na podlagi kontrolnih poročil. Na osnovi analize na teh sestankih bodo sprejeli potrebne ukrepe vkolikor bo to potrebno. Gre za replaniranje ali celo, v primeru večjih odstopanj, za revidiranje zagonskega elaborata. Če se morebiti kaj zalomi, odgovorni skličejo sestanek za urgentno kontrolo, ki ima prednost pred vsemi kontrolami. Ta kontrola se bo izvajala po potrebi.

Kontrolo po planu projekta izvajamo v rokih in z nameni, ki jih ta plan projekta predvideva. Tudi za te kontrole so osnova kontrolna poročila izvajalcev projekta.

31

5.9 Organizacijska sestava ZZZS je nosilec uvedbe, razvoja in kartičnega sistema novega on-line sistema. Ker projekt prinaša novosti v celoten sistem slovenskega zdravstvenega varstva, je naročnik projekta Ministrstvo za zdravje. Poleg njega sodelujejo v projektu ZZZS, lekarniška in zdravniška zbornica, Inštitut za varovanje zdravja, prostovoljne zavarovalnice. Izvajalec projekta je ZZZS, ki zagotavlja informacijsko, organizacijsko in tehnično podporo projektu ter sam oziroma v sodelovanju z zavarovalnicami za prostovoljna zdravstvena zavarovanja zagotovi sredstva za nadgradnjo komponent sistema KZZ. Odločitve, ki so v pristojnosti ZZZS, sprejema generalni direktor in kolegij ZZZS. Za projekt odgovarjata manager projekta in njegov namestnik. Operativni vodja projekta je delavec sektorja KZZ, njegov namestnik delavec oddelka za zdravila v sektorju ZAE na ZZZS. Na sliki 9 prikazujemo komunikacijsko shemo projekta. Interna projektna skupina vključuje strokovnjake s področij KZZ, ZAE in IC na ZZZS. Ker postopki vključujejo tudi eksterne partnerje – zlasti izvajalce zdravstvenih storitev in lekarne, je za delo na projektu predvideno oblikovanje eksterne projektne skupine. Njeni člani so predstavniki teh partnerjev in se v delo na projektu vključujejo občasno kakor to zahtevajo posamezne aktivnosti. Njihova vloga je zlasti potrditev ključnih elementov in dokumentov projekta v imenu partnerjev, ki jih zastopajo. Na sliki 12 vidimo kako poteka komunikacija projekta on-line zdravstvene kartice. Slika 12: Komunikacijska shema projekta2 Vir: Interni ZZZS.

2 MZ-ministrstvo za zdravje, LZ-lekarniška zbornica, ZZ- zdravstvene zavarovalnice, IVZ-Inštitut za varovanje zdravja, KZZ-kartica zdravstvenega zavarovanja, IC-informacijski center.

Naročnik projekta Ministrstvo za zdravje

Projektni svet za zapis izbranih med.pod. na kartico

MZ, LZ, ZZ, IVZ, ZZZS

Vodja projekta: Anka Bolka

Interna projektna skupina delavci ZZZS

Eksterna projektna skupina Predstavniki partnerjev: LZ, ZZ, IVZ, UZ, ZAE

Manager projekta

32

5.10 Varnost Varnost osebnih podatkov bo zagotovljena s celovitimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi. Načrtovanje uvedbe on-line sistema poteka v skladu z zakonskimi določili in predpisi glede varovanja osebnih podatkov kot tudi uvedene standarde in priporočila iz tega področja. Nove profesionalne kartice bodo vsebovale digitalna potrdila, kar bo omogočilo varen vstop v sistem. Zdravstveni delavec bo poleg svoje profesionalne kartice potreboval za vstop v sistem še zdravstveno kartico zavarovane osebe. Osebni podatki bodo v elektronskih sporočilih šifrirani, prav tako bo šifrirana tudi povezava med delovno postajo zdravstvenega delavca in on-line sistemom. Skozi proces uvajanja on-line sistema je načrtovanih več neodvisnih varnostnih presoj, s katerimi bodo podrobneje preverjali in zagotavljali varnostno ustreznost vseh načrtov in rešitev.

33

6 PROCES UVEDBE ON-LINE SISTEMA Uvedba novega on-line sistema vključuje prenovljeno kartico zavarovanih oseb in novo profesionalno kartico zdravstvenih delavcev. Prenova teh dveh kartic je nujna, saj je informacijska tehnologija v zadnjih letih močno napredovala, strožje so tudi zahteve po celoviti funkcionalnosti sedanjega zdravstvenega sistema. Prenova zdravstvene kartice se je začela v februarju 2006. ZZZS in ključne programske izvajalske hiše so takrat začele obravnavati koncept prenove on-line sistema. Celotni na novo oblikovan sistem je bil konec maja istega leta sprejet na kolegiju s strani generalnega direktorja ZZZS. Sledila je tehnična predstavitev koncepta:

• 17.06.2006 je bil predstavljen zavarovalnicam, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: Triglav, Adriatic-Slovenica in Vzajemna,

• 18.05.2006 so koncept predstavili Zdravniški zbornici Slovenije, • 18.05.2006 še Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za notranje zadeve, • 30.05.2006 Inštitutu za varovanje zdravja, • 15.03.2007 Združenju zdravstvenih zavodov, • Lekarniška zbornica Sloveniji in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije sta bila

pisno obveščena o prenovi kartičnega sistema (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/065D1D9A6605B629C1256E8B002FBC61).

Tehnična predstavitev koncepta on-line sistema je bila nujna, saj so morali vsi partnerji oz. institucije izraziti nedvomno strinjanje s konceptom prenove in nadgradnje sistema s prehodom na on-line poslovanje. Ministrstvo za zdravje in ZZZS sta koncept obravnavala 26.06.2006 in oba sta se s prenovo ter nadgradnjo sistema strinjala. ZZZS je pripravil razgradnjo sistema na posamezne projekte, pripravil finančno oceno in pripravil predlog skrajšanja terminov uvedbe on-line sistema prenove. 28.06.2006 je koncept prenove potrdil Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je soglašal s postopno prenovo in zadolžil službo Zavoda za takojšnji začetek projektne aktivnosti »Migracija kartice« ter tako zagotovil kontinuiteto kartice. Ministrstvo za zdravje je naložilo Svetu za informatiko, da podrobneje preuči koncept in izvedbene načrte. Svet za informatiko je potrdil načrt izvedbenih projektov kot udejanjenje nacionalne strategije »E- Zdravje 2010«. 24.10.2007 je podprl projekt uvedbe on-line sistema prenove kartice še minister za zdravje.

6.1 Opis on-line sistema On-line sistem vključuje prenovljeno zdravstveno in profesionalno kartico. Prenova kartic je uvedena z namenom izboljšanja izvajanja zdravstvenih storitev in večji dostop do podatkov. Na ZZZS pričakujemo, da bo uvedba on-line sistema prinesla vidnejše izboljšanje na področju zdravstva, saj se Slovenija po podatkih raziskave Health Consumer Powerhouse nahaja na dnu lestivce- na 21 mestu od skupno 29 držav lani se je Slovenija nahajala na 12 mestu (STA, 2007, http://finance.si/192312).

34

Glavne komponente on-line sistema zdravstvene kartice za izmenjavo podatkov so (ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/065D1D9A6605B629C1256E8B002FBC61):

− kartica zdravstvenega zavarovanja kot identifikacijska listina zavarovane osebe, − profesionalna kartica zdravstvenega izvajalca kot ključ do dostopa podatkov v on-line

sistemu, − aplikacije za izmenjavo podatkov pri izvajalcih, − aplikacije in podatkovne baze zdravstvenih zavarovalnic, − druga strojna in programska oprema, ki bo omogočala on-line komunikacijo in

elektronsko poslovanje partnerjev. Na sliki 13 vidimo, kako bo potekal dostop ključnih zdravstvenih izvajalcev do on-line podatkov. Prednost, ki jo prejšnja zdravstvena kartica ni imela, je večja sledljivost in ažurnost podatkov. Slika 13: Prikaz delovanja sistema on-line

Vir: Interni ZZZS.

6.1.1 Prenovljena kartica zdravstvenega zavarovanja za zavarovane osebe Prenovljena kartica zdravstvenega zavarovanja bo v celoti enakovredna sedanji kartici. Omogočala bo delovanje vseh dosedanjih funkcij in jo bo mogoče uporabljati tudi v starem sistemu. Nova on-line kartica bo uvedena postopoma po naravni poti: izdajala se bo novim zavarovanim osebam, za nadomestitev izgubljene zdravstvene kartice, okvarjene ali izgubljene. S tehnološkega vidika bo to sodobnejša kartica, podprta z novejšo informacijsko tehnologijo, ki bo med drugim omogočala tudi nalaganje digitalnih potrdil. Oblika zdravstvene kartice se ne bo preveč spremenila, novost bo dostop do on-line shranjenih podatkov na strežniku. Tako bodo lahko vsi zdravstveni izvajalci dostopali z uporabo zdravstvene kartice zavarovane osebe in profesionalne kartice do on-line podatkov.

35

6.1.2 Nova profesionalna kartica zdravstvenih delavcev Nova profesionalna kartica3 se bo uporabljala za identifikacijo in preverjanje istovetnosti zdravstvenega delavca ob hkratni zagotovitvi varnih komunikacij in elektronsko podpisovanje. Nova profesionalna kartica deluje v starem in novem on-line sistemu, stara profesionalna kartica pa le v starem sistemu. Če uporabnik profesionalne kartice kartico izgubi ali mu jo ukradejo, če ima kartica blokiran pin ali je poškodovana, ima vsak imetnik na voljo rezervno profesionalno kartico. Nova profesionalna kartica ima omejeno veljavnost 5 let, kar pomeni 5 let od datuma izdaje kartice. Za profesionalno kartico in na njej zapisana digitalna potrdila je v celoti odgovoren imetnik profesionalne kartice. Profesionalne kartice se bodo zamenjevale z enako dinamiko kot se bo uvajal on-line sistem. Nova profesionalna kartica se na zunaj loči od dosedanje po grafični pridobitvi in po številki izvoda kartice, trimestno število zapisano za številko zavarovane osebe. Na sliki 14 vidimo podobo sedanje profesionalne kartice, ki je v uporabi že 10 let vse od uvedbe kartičnega sistema zdravstvenega zavarovanje v Sloveniji. Slika 14: Stara profesionalna kartica

Vir: ZZZS, http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/0/b8f997ce9d45e99ac1256e8b003b46b0/VsebinaInternet/70.5218?OpenElement&FieldElemFormat=gif Nova profesionalna kartica ohranja vse funkcije profesionalne kartice, novost funkcij, ki jo bo omogočala na njej zapisana potrdila, pa je on-line dostop do podatkov v zbirkah podatkov in varno elektronsko podpisovanje. Zato lahko v prihodnosti pričakujemo izdajo elektronskih receptov.

3 V prilogi 1 se nahaja seznam pooblastil za branje in zapisovanje podatkov v sistemu on-line po skupinah imetnikov profesionalne kartice.

36

Sprememba za uporabnike profesionalne kartice je osebna registracija zdravnikov za pridobitev profesionalne kartice. Za druge imetnike bo potrebna le ponovna prijava in vračilo sedaj veljavne profesionalne kartice. V prilogi je objavljen seznam profesionalnih delavcev, ki imajo profesionalno kartico in katere posege v spremembe (bere, piše) lahko izvajajo glede zapisovanja na kartici.

6.1.3 Infrastruktura in aplikativna oprema za uvedbo on-line sistema Za delovanje novega on-line sistema je potrebno zagotoviti potrebno informacijsko tehnologijo. V tej fazi morajo za to pristojne programske hiše zagotoviti razvoj in postopno uvajanje opreme za uvedbo on-line dostopa do podatkov zavarovane osebe. Informacijska tehnologija mora zagotoviti povezavo različnih podatkov strežnikov preko enotne vstopne točke. Za delovanje on-line sistema je nujna vključitev vseh uporabnikov v internetno omrežje. Uvedba aplikativne opreme mora omogočiti takojšen dostop do podatkov na strežnikih. Zagotavljati mora posodobljen način izmenjave podatkov med izvajalci zdravstvenih storitev in vsemi zdravstvenimi zavarovalnicami. V začetni fazi bo omogočen dostop do podatkov zapisanih na sedanji zdravstveni kartici, kasneje pa tudi do ostalih podatkov zapisanih na različnih strežnikih. Tako bo nov on-line sistem prinesel veliko novih prednosti za vse uporabnike zdravstvene kartice: zavarovane osebe, zdravstvene zavarovalnice in izvajalce zdravstvenih storitev.

6.2 Predvidena uporabnost on-line sistema v praksi Namen uvedbe sistema je dvig kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev in večja ažurnost podatkov ob zagotovljeni varnosti sistema. V sodobnem svetu je takšna ažurnost podatkov vedno pomembnejša in lahko veliko pripomore k kvalitetnejšemu izvajanju zdravstvenih storitev. Zdravnik bo imel s prenovljeno zdravstveno kartico dostop do informacij o prejetih zdravilih zavarovanca. S tem bo imel boljšo strokovno podlago za nadaljnjo terapijo oz. predpis novih zdravil. Ta novost bo pripomogla k večji kvaliteti izvajanja storitev za zavarovance in hkrati bo omogočen zdravniku dostop do informacij o že prejetih zdravilih, terapijah in medicinsko-tehničnih pripomočkih. Osnovna naloga ZZZS je zagotavljanje čim kakovostnejših storitev za zavarovance, kar bodo zlahka dosegli s prenovo dosedanjega sistema. Nov on-line sistem bo omogočal vpogled do podatkov o količini in vsoti porabljenih zdravstvenih storitev, prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih in zdravilih. Do sedaj so ti podatki prihajali na ZZZS preko RIP-a oz. preko faktur ali posodabljanjem samopostrežnih terminalov šele na koncu obdobja. Pregled nad porabljenimi sredstvi je bil težji in s časovnim zamikom. Z novim on-line sistemom bomo lahko tako omenjene podatke dobili v trenutku za vse zavarovane osebe ali pa le za določeno zavarovano osebo.

37

6.3 Cilji uvedbe zdravstvene kartice Končni cilj prenove dosedanjega kartičnega sistema je popoln on-line sistem, kjer prenovljena kartica zdravstvenih oseb in nova profesionalna kartica ne nosita več podatkov, ampak digitalna potrdila, s katerimi je mogoče neposredno dostopati do podatkov (Občasnik, 2008, 6-12). Ti podatki se nahajajo na naslednjih strežnikih:

• na ZZZS strežniku- podatki o osebnem zavarovanju, • na strežnikih drugih zdravstvenih zavarovalnic- podatki o prostovoljnem

zdravstvenem zavarovanju, • na strežnikih izvajalcev zdravstvenih storitev- medicinski osebni podatki.

6.4 Nove organizacijske rešitve po uvedbi Novost kartice zdravstvenega zavarovanja je on-line dostop, ki ga zdravstveni sistem doslej ni poznal. On-line dostop omogoča nove organizacijske rešitve problemov, ki so se pojavljali pri starem zapisovanju podatkov na kartico. Pri tem mislimo pridobivanje podatkov o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih in zdravilih, opravljenih zdravstvenih storitvah in posegih preko faktur, od lekarn, dobaviteljev ali z osveževanjem samopostrežnih terminalov. Tako so v zdajšnjem kartičnem sistemu ti podatki prihajali na ZZZS z zamikom, kontrole izvajanja storitev in izdajanja medicinsko-tehničnih pripomočkov in zdravil so bile pozne. On-line sistem omogoča 24-urno osveževanje in dostopnost podatkov znotraj zdravstvenega sistema ter njihovo posluževanje. Z uvedbo on-line sistema bomo zagotovili večjo doslednost, hitrejši dostop do podatkov, kakovostnejšo uporabo, večjo ažurnost podatkov, predvsem pa nove organizacijske rešitve, ki so v starem kartičnem sistemu bile bolj zapleteno urejene (ZZZS, 2008, http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/DAC0DFA6EC7CFC73C12574C6002AF7F8?).

6.4.1 24-urni dostop do podatkov in zapisovanje le-teh Sistem on-line zdravstvenega zavarovanja bo izvajalcem omogočal tudi neposredni zapis podatkov v informacijski sistem ZZZS. Doslej je ZZZS dobival obdobno podatke nekaterih izvajalcev o izbiri izbranega osebnega zdravnika po RIP. Po uvedbi on-line bo informacijski sistem ZZZS vseboval vse podatke o novi izbiri osebnega zdravnika in ZZZS oz. njeni območni enoti ne bo več potrebno ročno vnašati teh podatkov. Podatke o nosečnosti zavarovanih oseb so zdaj ročno vnašali na ZZZS, elektronsko poslovanje pa bo omogočilo direktni zapis v bazo podatkov in tako bodo lahko za to pooblaščeni videli te podatke vsepovsod. Prav tako se bodo zapisovali v on-line sistem podatki o opravljeni oploditvi z biomedicinsko pomočjo, kar je novost v zapisovanju podatkov. Na on-line sistem zdravstvene kartice se bodo zapisovali tudi podatki o izdanih naročilnicah medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih bo zapisoval izvajalec, ampak ne še v pilotni izvedbi. On-line sistem bo vseboval tudi podatke o izdanih in izposojenih medicinsko-

38

tehničnih pripomočkih, ki jih bo zapisoval dobavitelj. Tako bo lahko zdravnik z vpogledom v on-line videl, katere pripomočke, zdravila, vrste zdravljenj zavarovana oseba že prejema in na podlagi tega bo lahko predpisal nadaljnjo zdravljenje. Nekatere lekarne že zdaj zapisujejo na kartico podatke o prejemu zdravil. Praviloma pa dobi ZZZS ta podatek preko samopostrežnih terminalov, kjer se ti podatki ažurirajo. ZZZS pride do podatkov o prejemu zdravil z zamikom šele preko faktur.

6.4.2 Načini dostopa do podatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja Z dostopom na tekoči ali pretekli izbrani datum bodo zdravstveni izvajalci dostopali le do splošnih podatkov o urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovane osebe. Za obdobje znotraj koledarskega meseca za izdajo listine o bolniški bodo izvajalci dostopali do podrobnih podatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja osebe, ki nosi pravico do nadomestila. Za obdobje znotraj koledarskega meseca, za obračun določenih storitev oz. v določeni dejavnostih bo omogočen dostop do podrobnih podatkih obveznega zdravstvenega zavarovanja v opredeljenem obdobju. Dostop do samo splošnih podatkov o urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja osebe bodo imela na datum smrti zavarovane osebe pogrebna podjetja. Takšni podatki so potrebni za obračun pogrebnine umrle zavarovane osebe.

6.4.3 Obseg kritja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanj Obstoječi šifrant 21 je prenovljen in vsebuje vrste šifer P, N in D. Šifra P je zavarovana oseba, ki ima pravico do vseh zdravstvenih storitev. To zagotavlja pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti. Šifra N je šifra za zavarovano osebo, ki nima urejenega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. V celoti ima zagotovljeno pravico za izvajanje storitev iz nujnega zdravljenja iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ (Uradni list RS, 76/08). Šifra D je šifra za zavarovane osebe, ki je za storitve iz 2. do 6. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ plačnik doplačila oz. je doplačnik iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

6.4.4 Preoblikovanje šifranta 4 Obstoječi šifrant 4 je prenovljen in vsebuje naslednje vrste šifer:

− 11 – otrok, učenec, dijak, študent, − 12 – duševno ali telesno prizadeta oseba, − 13 – zavarovana oseba, ki ji je priznana pomoč druge osebe za opravljanje večine ali

vseh življenjskih funkcij, − 14 – invalid, ki ima najmanj 70% telesno okvaro,

39

− 15 – zavarovana oseba nad 75 let starosti, − 16 – oseba s socialnim statusom, − 17 – cenzus doplačil, − 99 – ostali.

Podatka »tip zavarovane osebe« in »obseg kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja« bosta določena na osnovi obveznega zdravstvenega zavarovanja osebe (podlaga in sorodstveni odnos) ter na osnovi podatkov evidence zavarovanih oseb s pravico do nujnega zdravljenja po 25. členu ZZVZZ. Zavarovane osebe, ki imajo na osnovi podatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja določen »tip zavarovane osebe« s šifro 11 ali 12, imajo enolično določen »obseg kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja« s šifro P. Zavarovane osebe, ki imajo na osnovi obveznega zdravstvenega zavarovanja določen »tip zavarovane osebe« 13, 14, 15, 16 ali 17, imajo enolično določen obseg kritja s šifro N. Zavarovane osebe, ki imajo na osnovi obveznega zdravstvenega zavarovanja določen »tip zavarovane osebe« s šifro 99 in niso v evidenci oseb s pravico do nujnega zdravljenja, imajo enolično določen »obseg kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja« D.

6.4.5 Dostop do podatkov zdravstvenega zavarovanja Podatek o predhodnem obveznem zdravstvenem zavarovanju je pomemben pri predpisovanju medicinsko-tehničnih pripomočkov. Pogoj predhodnega zavarovanja je določen v 23. členu ZZVZZ in 124. do 126 členu Pravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pogoj predhodnega zavarovanja ne velja za predpis medicinsko-tehničnih pripomočkov pri pravicah iz 1. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ. Dostop do podatkov zdravstvenega zavarovanja je mogoč z uporabo profesionalne kartice in kartice zdravstvenega zavarovanja oz. potrdila, ki nadomešča kartico zdravstvenega zavarovanja. Nadomestilo ob morebitni izgubi, ali kraji kartice je mogoče dobiti na območni enoti ZZZS. V izjemnih primerih je mogoč dostop do podatkov v sistemu on-line zdravstvenega zavarovanja brez kartice zdravstvenega zavarovanja ali potrdila, ki začasno nadomešča kartico zdravstvenega zavarovanja. V izjemnih primerih, ki jih bomo opisali v naslednji točki, je do podatkov mogoče dostopati na naslednje načine:

− do osnovnih podatkov dostopimo z vpisom ZZZS številke, EMŠO podatka ali priimka, imena in rojstnega datuma zavarovane osebe,

− do ostalih podatkov pridemo z vpisom ZZZS številke, ki se pridobi z osnovnimi osebnimi podatki zavarovane osebe.

6.4.6 Dostop do podatkov v izjemnih primerih Do on-line podatkov kartice zdravstvenega zavarovanja je mogoče dostopati brez kartice ali potrdila, ki nadomešča kartico zdravstvenega zavarovanja, v naslednjih primerih:

• nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč,

40

• priprava na hišni obisk zdravnika, patronažne sestre ali babice pri vnaprej znani zavarovani oseb,

• priprava na reševalni prevoz vnaprej znane zavarovalne osebe, • po opravljenem hišnem obisku ali reševalnem prevozu ob nudenju storitve na terenu je

pridobljena ZZZS številka ali EMŠO ali priimek, ime ali rojstni datum ali pa je bil status preverjen z uporabo mobilne rešitve,

• predpisovanje medicinsko-tehničnih pripomočkov na zbirno naročilnico v domu za starejše, vzgojnem ali drugem socialnem zavodu,

• obdobno preverjanje veljavnosti zavarovanja za skupino zavarovanih oseb, varovancev v domu za starejše,

• obdobno preverjanje veljavnosti zavarovanja za skupino zavarovanih oseb v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju, zdravstveni negi in paliativni oskrbi, pri invalidni mladini in doječih materah,

• obdobno preverjanje veljavnosti zavarovanja za skupino zavarovanih oseb na zdraviliškem zdravljenju,

• zavarovana oseba ima zdravstveno kartico, a le-ta ne deluje.

6.4.7 Sledljivost dostopov Vsaka uporaba funkcij sistema on-line zdravstvenega zavarovanja se bo zapisovala v evidenco sledi, ki bodo vsebovale naslednje podatke:

− podatke o uporabniku, − podatke o datumu in času dostopa do podatkov, − celoten nabor vhodnih in izhodih podatkov vključno z identifikacijskimi podatki

osebe, na katero se podatki nanašajo.

6.4.8 Branje podatkov o prejetih medicinsko tehničnih pripomočkih Branje podatkov vrne vse podatke o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih pri katerih je določena trajnostna doba pripomočkov v skladu z določili Pravil s prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Seznam vrne podatke o zadnjih dveh izdajah istovrstnega pripomočka, ki imajo določeno trajnostno dobo. Doslej so se na kartico zdravstvenega zavarovanja preko samopostrežnih terminalov zapisovali le podatki o zadnji izdaji istovrstnih medicinsko-tehničnih pripomočkih. Pri pripomočkih, pri katerih trajnostna doba ni določena, na primer potrošni materiali kot so gaze, diagnostični trakovi, fiziološke raztopine… je branje omejeno na seznam medicinsko-tehničnih pripomočkov izdanih v preteklem letu dni od dneva branja s strani zdravnika. Pooblastila za branje podatkov o izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih imajo izbrani osebni zdravnik v splošni dejavnosti, izbrani osebni zdravnik v ginekologiji, napotni in ambulantni zdravnik ter nujna medicinska pomoč.

41

6.4.9 Spremembe RIP Podatki o izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih se evidentirajo sproti in dobavitelji pripomočkov z uvedbo on-line sistema po RIP-u posredujejo manjši nabor podatkov. Namesto RIP o izdanih zdravilih se uvaja RIP o izdanih zdravilih po zahtevkih, saj se bodo podatki o izdanih zdravilih evidentirali po zahtevkih. Podatki o izdanih zdravilih se bodo v on-line sistemu zbirali sproti ob sami izdaji in ne več dekadno kot do sedaj. V naboru podatkov RIP o izdanih zdravilih po zahtevkih je v primerjavi z RIP o izdanih zdravilih bistveno manj podatkov. Vključeni so le tisti podatki, ki jih ob izdaji zdravila ni moč zagotoviti on line.

6.4.10 Spremenjene listine obveznega zdravstvenega zavarovanja Na listini NAR-1 in NAR-2 se bo zapisala številka naročilnice iz informacijskega sistema ZZZS. Druge listine za uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se zaradi uvedbe on-line sistema ne spreminjajo. V primeru, če on-line sistem ne deluje, lahko izvajalec zavarovani osebi vseeno izda katerokoli listino za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, Listine za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja so predpisane s Pravilnikom o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, 30/08) in so naslednje:

- delovni nalog - DN, - delovni nalog za zobnoprotetične storitve - DNZ, - izjava o izbiri osebnega zdravnika - IOZ, - mesečna zbirna naročilnica - NAR-3, - nalog za prevoz - NLG, - napotnica - NAP, - naročilnica za medicinsko tehnični pripomoček - NAR-1, - naročilnica za pripomoček za vid - NAR-2, - ortodontsko zdravljenje - ORT, - potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov - spremstva - PS, - potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela - BOL, - predlog imenovanemu zdravniku - IZ, - predlog zobnoprotetične rehabilitacije - ZB, - recept - Rp, - reverz - REV. razen listine BOL, v kolikor pridobi o zavarovani osebi

naslednji minimalni nabor podatkov: ZZZS številka, priimek in ime, naslov, datum rojstva, spol.

V primeru, če on-line sistem ne deluje, lahko izvajalec zavarovani osebi izda listino BOL le, če poleg navedenega minimalnega nabora podatkov razpolaga tudi z registrsko številko zavezanca za prispevek.

42

6.4.11 Čitalniki Obstoječi namizni čitalniki delujejo tudi v On-line sistemu. Obstoječi prenosni čitalniki v On-line sistemu ne bodo delovali. V on-line sistemu bodo mobilne rešitve uporabljali isti izvajalci kot v sedanjem sistemu: izvajalci nujnih in nenujnih reševalnih prevozov, patronažne sestre, medicinske sestre na dislociranih lokacijah ter zdravniki na hišnih obiskih. Ker iz tehničnih in ekonomskih razlogov v on-line sistemu ne bo prenosnega čitalnika, funkcionalno ekvivalentnega sedanjemu, bodo izvajalci pri delu na terenu samostojno izbrali eno od naslednjih rešitev:

• pridobivanje podatkov s prenosnim telefonom; dostopni so le podatki o veljavnosti zavarovanj (rešitev bodo uporabljali izvajalci reševalnih prevozov in patronažna služba),

• pridobivanje podatkov s prenosnim računalnikom; dostopni so vsi podatki kot v stacionarnem okolju (rešitev bodo uporabljali zdravniki in v manjši meri patronažna služba),

• pridobivanje podatkov iz on-line sistema pred odhodom na teren, kadar je to možno (kadar se vnaprej ve, pri kateri zavarovani osebi bo storitev opravljena, ter se razpolaga z dovolj podatki za vstop v on-line sistem).

Isti izvajalec lahko (izmenoma) uporablja vse rešitve: npr. zdravnik pri hišnem obisku lahko uporablja tako prenosni računalnik kot prenosni telefon oz. se lahko za način dela odloči ob vsakem konkretnem primeru, če je prej za ta namen izpolnil vse tehnične in formalne zahteve. On-line sistem bo deloval tako, da bo izvajalec na terenu poslal SMS z ZZZS številko zavarovane osebe na posebno zakupljeno številko. Nato bo izvajalec na mobilni telefon prejel povratno SMS sporočilo s podatki o veljavnosti obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, deležu kritja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in nerednem plačniku. Izvajalec se nato po vrnitvi v stacionarno okolje na podlagi svoje profesionalne kartice poveže z vstopno točko in pridobi podatke o vseh opravljenih SMS transakcijah in ostale podatke, potrebne za obračun.

6.5 Pridobitve za ključne uporabnike Kartica zdravstvenega zavarovanja v novem on-line sistemu nebi bila več le nosilec zdravniških in zavarovalniških podatkov, ampak bi bila namenjena za identifikacijo in kot ključ uporabna za varen dostop do podatkov o zavarovani osebi (Marčun 2007, 9). Vloga prenovljene kartice je torej zagotavljanje varnih komunikacij v omrežju, identifikacija zavarovane osebe in preverjanje istovetnosti zavarovane osebe. Nove profesionalne kartice naj bi bile v novem sistemu zelo podobne novim karticam zdravstvenega zavarovanja in naj bi bile uporabne za identifikacijo, preverjanje istovetnosti zdravstvenega delavca ter zagotavljale varno komunikacijo v omrežju. Izvajalci zdravstvenih storitev bodo tako lahko s ključem varno razpolagali s podatki shranjenimi na strežniku ZZZS in zdravstvenimi karticami.

43

Na sliki 15 vidimo poenostavljen prikaz dostopa zavarovane osebe preko vstopne točke (interneta) do lastnih podatkov, ki jih hranijo izvajalci zdravstvenih storitev in zdravstvene zavarovalnice. Po novem bodo lahko do on-line zapisanih podatkih zavarovane osebe lahko dostopali delavci doma in mobilni zdravstveni delavci kot so patronažne sestre, potujoči zdravniki, nujna medicinska oskrba. Slika 15: On-line dostop do podatkov ključnih uporabnikov

Vir: Interni ZZZS. Pridobitve za ključne uporabnike bomo opisali v pridobitvah za zavarovance, za izvajalce zdravstvenih storitev in zdravstvene zavarovalnice.

6.5.1 Koristi za zavarovance Največ sprememb bo prinesel on-line sistem prav zavarovancem. Do zdaj zavarovane osebe niso mogle razpolagati s podatki, ki so zapisani na kartici. On-line sistem pa bo to omogočal, zavarovana oseba bo imela v vsakem trenutku podatke o svojem zavarovanju in zdravstvenem stanju:

• Vpogled v osebne podatke shranjene v ZZZS bazi podatkov. Zavarovana oseba bi imela neomejen 24-urni dostop do podatkov shranjenih na strežniku ZZZS.

• Neposreden dostop do točnih in ažurnih podatkov. Podatki bi bili ažurni, saj bi osveževanje podatkov potekalo bolj pogosto. Ob morebitnih napakah pa bi lahko zavarovana oseba hitreje zaprosila za spremembo.

• Ukinitev osveževanja podatkov vsakih 3 mesece. Dosedanji sistem zahteva potrjevanje kartice na samopostrežnih terminalih vsake 3 mesece. Z uvedbo novega sistema to več nebi imelo smisla, saj bi se podatki osveževali on-line. Tako ne bi potrebovali več samopostrežnih terminalov. Postopek potrjevanja kartice je bil problematičen, če ni bilo terminala in izvajalca zdravstvenih storitev na sitem mestu. Ljudje v odročnih krajih so se morali včasih daleč voziti, da so kartico potrdili in nato pristopili k zdravniku.

44

• Hitrejše reševanje problemov in odpravljanje administrativnih ovir. Omenjeno on-line izmenjevanje podatkov bi omogočilo hitro posredovanje podatkov. Zavarovanim osebam več ne bi bilo potrebno iti na ZZZS potrjevat kartico ali naročati obrazec-vse to bi lahko storili preko spleta, saj imetnik kartice razpolaga tudi s ključem do baze podatkov.

• Nižji stroški in večja kvaliteta izvajanja storitev. Zavarovane osebe tako v novem sistemu ne bodo več rabile potrjevali zdravstvene kartice, posluževanje s samopostrežnimi terminali bo tako ukinjeno. Zdaj se je večkrat zgodilo, da je oseba prišla k zdravniku in zaradi administrativnih postopkov in zaostankov ni mogla takoj pristopiti k zdravniku, ker novi podatki podlage zavarovanja niso bili zapisani na kartici.

6.5.2 Koristi za izvajalce zdravstvenih storitev Nov on-line sistem dopušča veliko možnosti za nadgradnjo sistema. Predloge smo strnili glede na ključne dejavnike:

• Podatki o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Sedanje pravice iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se izpišejo na samopostrežnih zdravstvenih terminalih, potrebno je potrjevati kartico vsake 3 mesece, da se podatki osvežijo. Če bi bil omogočen neposreden dostop do podatkov na strežnikih prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic, bi izvajalci imeli širši nabor podatkov o zdravstvenem zavarovanju osebe.

• Izbrani osebni zdravnik zavarovanca. Sedaj ni na kartici zapisan ime in priimek izbranega zobozdravnika in ginekologa, kar pa bi bilo na novi kartici mogoče. Posredovali bi lahko podatke o izvajalcu, pri katerem je oseba izbrala osebnega zdravnika.

• Izdaja medicinsko-tehničnih pripomočkov in zdravil. Dosedanjim podatkom o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočki bi lahko dodali še podatke o nazivu prejetega pripomočka, naslov dobavitelja pripomočka in trajanje trajnostne dobe prejetega medicinsko-tehničnega pripomočka. Ta podatek bi lahko koristil dobaviteljem in zdravnikom, ki bi direktno komunicirala. Tako ne bi bila več potrebna računalniška izmenjava podatkov preko zavoda, večja bi bila kakovost in količina izmenjanih podatkov ob manjših stroških.

• Izdana zdravila. Sedanji zapis na kartici omogoča le zapis izdanih zdravil, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, ni pa zapisa o zdravilih, ki jih krije zavarovalnica za prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali zavarovanec sam. Sedanja kartica omogoča zapis 46 zdravil, nova bi lahko vsebovala o bistveno večih zdravilih. Vpogled v vsebino kartice imajo sedaj samo lekarne in zdravniki, po prenovi bi podatke lahko brali zavarovanci. Lekarne bi lahko vpisovale podatke o prejetih zdravilih na zeleni recept, ki bremenijo račun ZZZS, direktno na ZZZS, računalniška izmenjava podatkov tako ne bi bila več potrebna. Imeli bi še podatke o nakupu drugih zdravil, ki si jih zavarovanec kupi samo brez recepta.

• Podati o darovalcih. Podatki o darovanju po smrti so občutljivi osebni podatki. Podatke o posmrtnem darovanju organov lahko sedaj zdravniki dobijo preko svojcev, če ima imetnik kartico darovalca tkiv oz.

45

organov ali podatek preberejo za to pooblaščene osebe. Zdravnik, ki izvaja transplantacijo, bi lahko v prenovljenem programu on-line dostopal do podatkov z neposrednim vpogledom v bazo podatkov ZZZS. V ta namen bi morali spremeniti in prilagoditi pravno podlago.

• Podatki o alergijah, reakcijah po zdravilih. Predlog vsebine zapisa na zdravstveno kartico o alergijah in reakcijah na zdravila je ZZZS pripravil leta 2004, že naslednje leto je bil uveden pilotni zapis na kartico. Vendar ti podatki niso dostopni vsem zdravstvenim izvajalcem. ZZZS bi tako omenjene podatke zapisal v svojo bazo podatkov, od tu pa bi bil zagotovljen dostop vsem zdravstvenim osebjem. Tako bi ob morebitni poškodbi ali zastrupitvi lahko zdravstveno osebje hitro izvedelo, ali in kakšne reakcije lahko ima zavarovanec. Na takšen način bi se dvignila kakovost zdravstvenih storitev in posledično zmanjšala možnost morebitnih napak.

6.5.3 Koristi za ZZZS ZZZS je nepridobitna organizacija, ki skrbi za zadovoljevanje osnovnih potreb po zdravstvu zavarovanih oseb. Prenova kartice zdravstvenega zavarovanja v tem trenutku ne kaže večjih prednosti za ključne izvajalce, ampak se predvsem odpirajo možnosti za njeno nadgradnjo. Z nadgradnjo sistema on-line bi dosegli:

• Znižanje stroškov povezane s personalizacijo. Personalizacija kartic se izvaja na ZZZS enkrat tedensko, z novim sistemom bi se lahko tudi večkrat in s tem bi zavarovane osebe ter zdravstveni delavci dobili kartico prej. Skrajšal bi se postopek naročanja kartice in število korakov za naročilo.

• Odprava stroškov v zvezi z vzdrževanjem zdravstvenih terminalov. Ker bi potekala on-line izmenjava podatkov, ne bi bilo več potrebno potrjevati zdravstvenih kartic. Izvajalci bi imeli v vsakem trenutku neposreden dostop do vseh baz podatkov o zavarovani osebi. Izboljšala bi se kakovost zdravstvenih storitev in povečala hitrost izvajanja le-teh.

• Poenostavljanje postopkov. Referentom tako več ne bi bilo potrebno potrjevati zdravstvene kartice, posredovati zavarovanim osebam podatke o prejetih zdravili, medicinsko-tehničnih pripomočkih, naročati obrazce, aktivnem prostovoljnem in obveznem zdravstvenem zavarovanju… Tudi zdravniki bi z neposrednim vpogledom dostopali do vseh podatkov, ki jim jih zdaj mora posredovati ZZZS. Za ZZZS bi bil tak način posredovanja podatkov cenejši.

• 24-urno ažuriranje podatkov. ZZZS bi v vsakem trenutku razpolagal s svežimi podatki, če bi pa kaj spreminjal in podatke dodajal, bi bilo to takoj zapisano v bazi podatkov in naslednji, ki bi pogledal v bazo, bi imel spet nove sveže podatke.

• Razpolaganje s podatki o izdanih zdravilih in medicinsko-tehničnih pripomočkih. Lekarne, dobavitelji in izposojevalnice bi takoj po izdaji posredovali ta podatek naprej na ZZZS. Do sedaj je bil podatek zapisan na kartici, kjer bi bil ta podatek enako dostopen in ažuren kot zdaj, ko je zapisan na zdravstveni kartici. ZZZS bi s prenovo sistema pridobil bolj ažurne in točne podatke, kar omogoča boljšo kontrolo ZZZS in nadzor nad uresničevanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

46

7 NADGRADNJA SISTEMA ON-LINE KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

7.1 Izhodišča za izboljšanje uvajanja nove zdravstvene kartice Stroški zdravstvenih storitev se spremljajo na ZZZS za slovenske zavarovance zaenkrat le na nivoju zahtevkov pogodbenih izvajalcev, dobaviteljev medicinsko-tehničnih pripomočkov, optik oziroma lekarn, ki pošljejo račune in specifikacije po RIP-u. Poravnava računov dobi po pošti od vsakega pogodbenega partnerja seznam poslanih dokumentov po RIP-u, na podlagi katerega se izvede evidentiranje teh zahtevkov v elektronski obliki, ustrezno knjiženje obveznosti do izvajalcev, izvedba nakazila in knjiženje stroškov. Čim prej bi bilo potrebno zagotoviti spremljanje stroškov zdravstvenih storitev tudi po zavarovani osebi, saj ZZZS trenutno nima popolne evidence o tem, kolikšna vrednost storitev je bila plačana za posamezno zavarovano osebo. Tako bi postalo poslovanje bistveno bolj pregledno in bi se lahko lažje in hitreje izvajal učinkovitejši nadzor nad delom pogodbenih izvajalcev. Izvajalci, dobavitelji, lekarne in optiki posredujejo zahtevke in specifikacije poleg RIP-a tudi v pisni obliki za:

vse zavarovance, ki imajo medicinske razloge 03-poklicna bolezen, 04-poškodba pri delu in 05-poškodba izven dela po tretji osebi ter

zavarovance, ki uveljavljajo storitev po zakonodaji EU ali po meddržavnih sporazumih, za katere se s tujimi bolniškimi blagajnami izvaja obračun dejanskih stroškov.

Za nekatere skupine zavarovancev, ki so zdravstveno zavarovani v tujini in uveljavijo zdravstvene storitve v Republiki Sloveniji po zakonodaji EU ali meddržavnih sporazumih (na podlagi evropske kartice, certifikata, ki to kartico nadomešča ali na podlagi posebne prijave tujega nosilca zavarovanja) se izvaja t.i. dejanski obračun stroškov, v okviru katerega ZZZS zaračuna v Sloveniji nastale stroške tem tujim nosilcem zdravstvenega zavarovanja. Trenutno ZZZS še vedno izvaja ročno evidentiranje stroškov iz papirnih specifikacij pogodbenih izvajalcev zdravstvenih storitev, dobaviteljev, optik in lekarn za to skupino tujih zavarovanih oseb v posebno aplikacijo Mednarodno zavarovanje. Glede na to, da ZZZS po RIP-u prejme vse te podatke tudi v elektronski obliki, bi bilo smiselno čim prej ukiniti ročne postopke evidentiranja dejanskih stroškov in zagotoviti računalniški prenos podatkov v aplikacijo Mednarodno zavarovanje. Tako bi racionalizirali poslovanje in preprečili možnost napak pri ročnem vnosu. Zavod trenutno razpolaga s podatki o izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih v aplikaciji Medicinsko-tehnični pripomočki. V tej aplikaciji se vodijo podatki o šifri, nazivu, količini, datumu izdaje posameznega pripomočka po posamezni zavarovani osebi. Ti podatki se avtomatsko, preko RIP zapišejo v to aplikacijo. Za zagotovitev popolne evidence manjka še podatek o strošku izdanega pripomočka, torej o ceni (cenovnem standardu), ki jo je za posamezni pripomoček poravnal ZZZS. Glede na to, da ZZZS v elektronski obliki po RIP-u dobiva od večine dobaviteljev medicinsko-tehničnih pripomočkov in optik tudi finančno specifikacijo k računu, bi bilo smiselno nadgraditi aplikacijo Medicinsko-tehnični pripomočki

47

in zagotoviti avtomatski prenos podatkov o vrednosti posameznega pripomočka iz finančnih specifikacij.

7.2 Nadgradnja sistema on-line zdravstvene kartice Za uveljavljanje posameznih pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja rabimo listine. Listine, ki jih zavarovanec rabi in jih lahko dobi na ZZZS oz. kupi v zato pooblaščenih trgovinah in knjigarnah, bi lahko zavarovana oseba dobila v elektronski obliki. Tako bi lahko imeli on-line dostop do:

• elektronskih potrdil o zadržanosti z dela, • obrazec za prijavo obveznega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa, • napotnice, • naročilnice za medicinsko-tehnični pripomoček, • naročilnice za pripomoček za vid, • potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov spremstva, • predlog zobnoprotetične rehabilitacije, • delovni nalog. • predlog imenovanemu zdravniku.

7.2.1 Elektronski recept Elektronski recept pomeni konec za stare papirnate recepte, ki nam jih zdaj izdajajo zdravniki. Podatek o predpisanem zdravilu bo shranil zdravnik oz. zdravstveni uslužbenec na on-line sistem, v lekarni bi nam izdali predpisano zdravilo, stroški bi bremenili račun ZZZS ali prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, kjer bi bil dogodek v bazi podatkov zapisan. V zdajšnjem sistemu za izdajanje zdravila v lekarni rabimo zdravstveno kartico in recept. Če ne predložimo obeh dokumentov, nam v lekarni ne morejo izdati zdravila. On-line sistem bo za izdajanje recepta potreboval le zdravstveno kartico, kjer bo lekarnar preko on-line dostopa imel podatke o predpisanem receptu. Zdravnik bo napisal zavarovani osebi recept. Zavarovana oseba bo šla v lekarno in farmacevt ji bo s pomočjo on-line sistema in kartice lahko izdal zdravilo, ki ga je pred tem zapisal zdravnik. Podatek se bo zapisal v bazo podatkov ZZZS, kjer bodo vodili evidenco o prejemu zdravil, pripomočkov, opravljenih posegih, pregledih… Podatki bodo dostopni na internetu in shranjeni na strežniku. Enako bo pri naročilnici za medicinsko-tehnični pripomoček. Tako bodo vsi zdravstveni izvajalci imeli ažurne podatke o predpisanih in izdanih zdravilih in medicinsko-tehničnih pripomočkih.

7.2.2 Elektronski karton E-karton bo pokazal svojo uporabnost pri menjavi imenovanega zdravnika, zobozdravnika ali ginekologa. Novi zdravnik bi takoj razpolagal o zdravstvenem stanju pacienta in bi lahko hitro ter kvalitetnejše pomagal pacientu.

48

Ko sedaj menjamo osebnega zdravnika, zobozdravnika ali ginekologa, moramo prenesti zdravstveni karton osebno ali pa to storijo zdravstveni delavci po pošti. Vse to traja kar nekaj časa. Če v tem času zbolimo ali se poškodujemo, naš novi osebni zdravnik ne razpolaga s podatki, ki so zapisani v kartonu, saj kartona še nima pri sebi. Tako lahko postavi nepopolno ali celo napačno diagnozo bolnika. V on-line sistemu bi tako lahko novi izbrani zdravnik do podatkov zapisanih v zdravstvenem kartonu prišel hitreje. Elektronski zdravstveni karton bi vseboval podatke o zdravstvenem stanju zavarovanca, posameznih bazah podatkov.

7.2.3 Združeni evropska in slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja Evropsko kartico si sedaj zavarovane osebe naročamo preko spleta ali na samopostrežnih terminalih ali pa kar na oddelku obveznega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS. ZZZS nam sedaj naroča evropske kartice zavarovanja in v roku 7 delovnih dni naročnik kartico prejme po pošti na domači naslov. Veljavnost evropske kartice je eno leto od izdaje evropske kartice. Ko veljavnost poteče, si mora zavarovana oseba ponovno naročiti evropsko kartico. Na ta način bremeni ZZZS, saj je pošiljanje evropske kartice za zavarovane osebe brezplačno, kartice se ne da potrditi in vedno dobimo novo evropsko kartico. Z združitvijo teh dveh dokumentov bi odpadel strošek naročanja evropske kartice in strošek pošiljanja. Zavarovanci bi tako imeli ob sebi vedno zdravstveno in evropsko kartico združeno v eno. Takšen sistem so pred kratkim uvedli že v Avstriji.

7.2.4 Druge možnosti uporabe zdravstvene kartice Novi zdravstveni kartici bi lahko dodali kvalificirano digitalno potrdilo za elektronsko poslovanje z drugimi organizacijami in bi tako lahko uporabljali tudi druge aplikacije. Tako bi pri elektronskem poslovanju z banko lastnik kartice izbral ustrezno digitalno potrdilo na kartici in vnesel pravilni zasebni ključ. Z uporabo digitalnih potrdil in pametne kartice bi bilo elektronsko poslovanje za imetnike varnejše. Opazno bi se zmanjšali stroški povezani z digitalnimi potrdili in stroški za vzdrževanje opreme potrebne za elektronsko poslovanje.

7.3 Kartica zdravstvenega zavarovanja kot osebni dokument V Sloveniji je razvoj takšne kartice, ki bi vsebovala zdravstveno in osebno kartico, že v razvoju. Kartica bo lahko služila kot podlaga za zapis podatkov, ki jih imamo zdaj na osebnem dokumentu. On-line sistem bo prinesel novo zdravstveno kartico. Tej bodo dodali demografske, grafične, varovalne podatke ter sliko imetnika kartice in dokument bo primeren za uporabo osebne kartice. Tako bi zavarovanec imel pri roki vedno obojni dostop do dokumentov zapisanih na zdravstveni in osebni kartici. Takšna združitev osebnih dokumentov ima pripravljeno že zakonsko podlago. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-B) omogoča, da se bo lahko državljan ob vložitvi vloge lahko odločil za novo osebno kartico (Šuštaršič

49

2007). Osebna kartica bo vsebovala čip, na katerem bo zapisano kvalificirano digitalno potrdilo. Še vedno pa bo imel državljan možnost prejeti navadno osebno kartico. Predlog zakona predlaga, da se osebna kartica s kvalificiranim potrdilom lahko izda državljanu, ki je star 15 let ali več. Uporabnost takšne prenovljene kartice s čipom bi se povečala, ker bi jo uporabljali tudi za storitve e-uprave. Za takšno uporabo bi morali dodatno dopolniti zakon in predpisati v katerih okoliščinah in omejitvah lahko zavarovanec kartico s čipom uporabi. Za uspešno uporabo nove kartice, bodo morali biti izpolnjeni naslednji pogoji (ibid. Šuštaršič):

• nova kartica ne bo prenosljiva, • zaščitili jo bodo tako, da se je ne bo dalo kopirati, • vsebovala bo administrativne, demografske, biometrične podatke, ki bodo vidni in

digitalizirani, • sistem bo dopuščal večkratno spreminjanje na neizbrisljivem spominu, • tehnologija bo omogočala, da se podatki na kartici ne bodo mogli nenamerno izbrisati

ob močnejšem magnetnem polju, zaradi statične elektrike, tekočine,…, • omogočen bo off-line in on-line identifikacija lastnika osebne kartic, • osebna kartica bo narejena v skladu z mednarodnimi predpisi, • proizvajalec daje ponavadi garancijo na življenjsko dobo čipa 5 let, življenjska doba

osebne kartice bi morala biti vsaj 10 let, • zagotavljati mora sledljivost dostopa in sprememb v centralnih bazah in na

dokumentu, • pomembna je cenovna ugodnost nasproti drugim kartičnim tehnologijam.

Predlog je naletel na številna nesoglasja. Problem se pojavi, če oseba izgubi kartico in jo najditelj uporablja naprej. V tem primeru gre za zlorabo ali krajo identitete, saj bi najditelj lahko koristil to kartico kot svojo. Zadržki združitve teh dveh dokumentov se pojavljajo predvsem s strani varovanja podatkov. Nov zapis na združeni kartici zdravstvenega in osebnega dokumenta bi vseboval EMŠO podatke, davčno in ZZZS številko. ZZZS podatki niso zaščiteni z geslom in zato bi lahko bila zloraba podatkov še večja. Omenjeno kartico imajo v svoj sistem vpeljan že v Belgiji, Estoniji in na Portugalskem, v Avstriji pa se za prenovo niso odločili. Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, v članku (2008, www.ip-rs.si/novice/detajl/zadrzki-informacijskega-pooblascenca-o-novi-osebni-izkaznici/) navaja mnogo zadržkov glede skupne zdravstvene in osebne kartice. Zastrašujoč je podatek, da je v letu 2007 osebno kartico izgubilo 13.390 ljudi, zdravstveno kartico pa 25.968 ljudi, ukradenih pa je 6.767 zdravstvenih kartic, v letu 2001 pa je zdravstveno kartico izgubilo 17.879 in ukradenih je bilo 5.200 kartic. Tako je v 6 letih kraja zdravstvene kartice narasla kar za 30%. Zdravstveno kartico ima v Sloveniji več ljudi, saj jo lahko pridobijo tudi tujci, ki začasno bivajo v Sloveniji, sezonski delavci, … osebno pa le državljani republike Slovenije-torej okrog 2 milijona ljudi. Na splošno velja pravilo, da več kot je na kartici različnih zapisov podatkov, več je možnih zlorab podatkov.

50

8 SKLEP

8.1 Temeljne ugotovitve Kartica zdravstvenega zavarovanja je v uporabi že 10 let in uporablja zastaran sistem zapisovanja podatkov na kartico. Na ZZZS in Ministrstvu za zdravje so se odločili za uvedbo on-line sistema zdravstvene kartice, ki bo prinesla veliko možnosti za nadgradnjo sistema. S projektom on-line zdravstvene kartice so začeli v letu 2006. Načrtovana je bila pilotna uvedba on-line sistema za maj 2008, vendar so jo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prestavili na 15. oktober 2008, nacionalno uvedbo on-line kartice zdravstvenega zavarovanja pa na pomlad 2009. Pilotna uvedba bo potekala v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Pomanjkljivosti sedanje zdravstvene kartice se kažejo v zastareli tehnologiji in pripadajočih procesih. Čip, ki ga uporabljajo za izdelavo sedanje kartice, so prenehali izdelovati že pred leti. Dostop do podatkov na zdravstveni kartici je omejen. Izvajalci zdravstvenih storitev potrebujejo enotno infrastrukturo za varno elektronsko poslovanje in tako nemoten neposredni dostop do ažurnih podatkov. Na ZZZS morajo v sedanjem sistemu veliko podatkov vnašati ročno, podatki o prejemu medicinsko-tehničnih pripomočkov, zdravil pridejo šele s fakturami na računovodski oddelek, izvajajo se nadzori nad izdajanjem medicinsko-tehničnih pripomočkov. Zdravstvene zavarovalnice želijo zmanjšati tveganja zaradi predolgega obdobja veljavnosti zavarovanj. Nov on-line sistem bo vseboval prenovljeno zdravstveno kartico in novo profesionalno kartico zdravstvenih delavcev. Prenovljena kartica bo imela v sistemu enako vlogo kot do sedaj, uporabljala se bo za identifikacijo zavarovane osebe in je nosilec nabora podatkov na kartici. S prenovo kartice je omogočena kompatibilnost s sedanjimi komponentami sistema, tako da prenova ne bo zahtevala dodatnih vlaganj in nadgrajevanja dosedanjega sistema. Prenovljena kartica bo postopoma prinesla on-line dostop do vseh podatkov. Z novo profesionalno kartico bo tako zagotovljena varna uporaba komunikacij preko omrežja in bo kartica postoma postala ključ, do podatkov in ne bo le nosilec le-teh. Nova profesionalna kartica se bo uporabljala za identifikacijo in preverjanje istovetnosti zdravstvenega delavca ob hkratni zagotovitvi varnih komunikacij in elektronsko podpisovanje. Nova profesionalna kartica deluje v starem in novem on-line sistemu, stara profesionalna kartica pa le v starem sistemu. Prenova zdravstvene kartice bo prinesla veliko prednosti za zavarovane osebe, izvajalce zdravstvenih storitev in zdravstvene zavarovalnice, s čimer smo potrdili osnovno hipotezo zastavljeno v začetku diplomskega dela. Za zavarovane osebe pomeni on-line sistem konec potrjevanja zdravstvene kartice vsake 3 mesece, 24-urni neposredni dostop do podatkov zapisanih on-line v bazi podatkov, večjo ažurnost le-teh, hitrejše reševanje problemov in administrativnih ovir, nižje stroške ter zagotavljanje kvalitetnejših izvajanj zdravstvenih storitev. Zdravstveni izvajalci imajo v sedanjem sistemu na kartici zdravstvenega zavarovanja zapisanih malo podatkov. Nov on-line sistem zdravstvene kartice bo vseboval podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanja, izbranem osebnem zdravniku, zobozdravniku in ginekologu, izdanih in prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih, zdravilih, podatke o

51

darovalcu organov, alergijah, reakcijah na zdravila, podatke o opravljeni oploditvi z biomedicinsko pomočjo… ZZZS bo preko on-line sistema znižal stroške za personalizacijo, odpravljeni bodo stroški vzdrževanja samopostrežnih terminalov, poenoteni bodo postopki do ažurnejših podatkov, večja bo preglednost nad porabo finančnih sredstev, za vsakega zavarovanca bodo imeli podatek o porabljenih sredstvih zdravstvenih storitev v obdobju, ukinjeni bodo nekateri postopki vnosa in pregledovanja podatkov. V pripravi je nova osebna kartica, ki bo vsebovala tudi on-line dostop do zdravstvenih podatkov. Tako bo imetnik imel en dokument, ki bo ključ do dostopa podatkov osebne in zdravstvene kartice. Dopolnjen Zakon o osebni kartici to tudi zakonsko omogoča. Nova osebna kartica bo prav tako prinesla veliko prednosti za imetnika, zagotavljala pa bo veliko varnost podatkov. Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da je stara zdravstvena kartica že zdavnaj odslužila svoj namen in da nova zdravstvena kartica odpira veliko možnosti za nadgradnjo. On-line sistem dopušča nadgradnjo za elektronski recept, napotnico, zdravstveni karton, naročilnico, zdravniki bi imeli on-line dostop do rentgenskih slik, laboratorijskih izvidov, CT-slik. Koristno bi bilo združiti zdravstveno kartico z evropsko zdravstveno kartico, ki jo zdaj naročamo in velja eno leto, on-line sistem bi lahko bil osnova oz. ključ za elektronsko poslovanje in druge storitve. On-line sistem bo tako skrajšal čakalne vrste, dvignil kakovost izvajanja zdravstvenih storitev, in zmanjšal nezadovoljstvo imetnikov zdravstvene kartice. Zapisi na zdravstvene kartice bodo bolj dosledni in ažurnost podatkov bo veliko večja, prišlo bo do racionalizacije postopkov ter večji pregled nad porabo sredstev.

8.2 Odprti problemi Časovni termin pilotne izvedbe on-line sistema zdravstvene kartice je bil v začetku predviden za april-maj 2008. Le-tega so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na ZZZS in Ministrstvu za zdravje prestavili na 15. oktober 2008. Pojavlja se vprašanje, ali bo nacionalna uvedba on-line sistema vpeljana v predvidenem roku, saj finančnih sredstev še vedno ni dovolj. Tudi nov on-line sistem ima odprte možnosti za kršitev in zlorabo podatkov zapisanih na on-line sistemu. Na splošno velja pravilo, da več kot je komponent in možnosti uporabe, več je možnih morebitnih kršitev. Na ZZZS se bodo morali proti temu nekako zaščititi, morebiti s kakšnimi nenapovedanimi nadzori pri ključnih porabnikih in preverjanji. Za uporabo on-line sistema zdravstvene kartice morajo nabaviti pripadajočo informacijsko tehnologijo tudi dobavitelji medicinsko-tehničnih pripomočkov, lekarne in izvajalci zdravstvenih storitev. Pripomočke za uporabo on-line sistema rabijo še potujoči zdravniki in patronažne sestre, saj bodo tudi ti v novem sistemu imeli preko mobilnih aparatov možnost do dostopa on-line zapisanih podatkov pacienta.

52

POVZETEK Informacijska tehnologija je v zadnjih letih zelo napredovala. V pripravi je uvedba on-line sistema zdravstvene kartice, ki bo privedla do poenotenja infrastrukture zdravstvenega sistema in nadaljnje možnosti za nadgradnjo sistema kot je izdajanje e-receptov, e-napotnic, e-karton… Med opravljanjem študijske prakse na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota, sem opazila veliko vzrokov za uvedbo on-line sistema zdravstvene kartice in morebitne pridobitve za ključne zdravstvene izvajalce sem opisala v diplomski nalogi. V začetku sem opredelila pojem zdravstvenega zavarovanja in zdravstveno varstvo. Skozi zgodovino so se oblikovali 3-je sistemi zdravstvenega zavarovanja, ki so v uporabi še danes. Slovensko zdravstveno zavarovanje je oblikovano po Bismarckovem modelu in uporablja obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja. Deluje v interesu zavarovanih oseb po boljšem zdravju, boljši dostopnosti, večji izbiri in kakovosti zdravstvene oskrbe, s čimer krepi zaupanje v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvena kartica je dokument, s katerim zavarovana oseba uveljavlja pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja. V uporabi je skoraj 10 let, njene komponente so zastarele in za vzdrževanje zahtevajo veliko finančnih sredstev. Podatki zapisani na kartici služijo za prenos podatkov potrebnih za zagotavljanje zdravstvenega varstva med izvajalci zdravstvenega varstva. Kartica vsebuje zbirko podatkov, ki jih lahko prebira le za to pooblaščena oseba z uporabo bralne zapisovalne enote oz. čitalnik kartic. V pripravi je uvedba on-line sistema zdravstvene kartice. Opisala sem prenovljeno zdravstveno kartico, novo profesionalno kartico in potrebno informacijsko tehnologijo za delovanje on-line sistema. Predstavila sem predvideno uporabnost on-line sistema v praksi, cilje in nove organizacijske rešitve po uvedbi. Podrobneje sem opisala prednosti za ključne uporabnike - zdravstvene zavarovance, izvajalce zdravstvenih storitev in zdravstvene zavarovalnice. Uvedba sistema bo pripomogla k dvigu kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev in zagotovila večjo ažurnost podatkov ob zagotovljeni varnosti sistema. V sodobnem svetu je takšna ažurnost podatkov vedno pomembnejša in lahko veliko pripomore k kvalitetnejšemu izvajanju zdravstvenih storitev. On-line sistem odpira veliko možnosti za nadgradnjo sistema. Tako bo v bodoče mogoče dobiti elektronski recept, elektronsko napotnico, elektronski karton, možna bo združitev sedanje zdravstvene kartice z evropsko zdravstveno kartico. Zdravstveno kartico lahko uporabimo tudi kot osebni dokument. V pripravi je nova osebna kartica, ki bo vsebovala tudi on-line dostop do zdravstvenih podatkov. Tako bo imetnik imel en dokument, ki bo ključ do dostopa podatkov osebne in zdravstvene kartice. Ključne besede: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstveno zavarovanje, zdravstvena kartica, on-line sistem

53

ZUSAMMENFASSUNG Informationstechnologie hat in den letzten Jahren große Fortschnitte gemacht. In der Vorbereitung ist das Onlinesystems der Gesundheitskarte, die zu Vereinfachung der Infrastruktur des Gesundheitssystems führt und im Weiteren zur Erweiterung des Systems als Ausgabe von E-Rezepten, E-Überweisungsschein, E-Karton,… behilft. Mein Praktikum habe ich in der Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Gebieteinheit Murska Sobota gemacht. In der Zeit habe ich viele Ursachen für die Einführung des Online Systems der Gesundheitskarte bemerkt in mögliche Erwerbungen für Gesundheitshersteller habe ich in meiner Diplomarbeit beschrieben. Am Anfang habe ich definiert was eigentlich das Gesundheitsversicherung und was Gesundheitsschutz bedeutet. In der Geschichte haben sich drei Systeme der Gesundheitsversicherung gebildet, die noch heute in der Nutzung sind. Die slowenische Gesundheitsversicherung ist nach den Bismarckmodel gestaltet und verwendet die Pflichtige und Freiwillige Gesundheitsversicherung. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ist der Träger und der Ausführender der pflichtigen Gesundheitsversicherung. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije funktioniert in den Interessen von Versicherungen der Menschen für bessere Gesundheit, bessere Zugänglichkeit, größere Auswahl und die Qualität der medizinischer Versorgung. Mit der Verwirklichung der Interessen verstärkt sich der Vertrauen in den Gesundheitssystems der pflichtigen Gesundheitsversicherung. Die Gesundheitskarte ist ein Dokument, mit der die Versicherungsperson alle Rechte in der Anschrift der Gesundheitsversicherung durchsetzt. Die Gesundheitskarte ist seit 10 Jahren in Benutzung, ihre Komponente sich aber schon sehr veraltert und die Erhaltung fordert große Finanzielle Mittel. Die Angaben an der Karte dienen für die Übertragung der Daten für die Garantierung des Gesundheitsschutzes zwischen den Ausführender der Gesundheitskarte. Die Karte beinhaltet die Datensammlung, die nur Bevollmächtige mit der Benutzung der lese-aufschreiben Einheit bearbeiten können bzw. der Leserkarte. In der Vorbereitung ist die Einweihung des Onlinesystems der Gesundheitskarte. In der Diplomarbeit habe ich die Erneuerung der Gesundheitskarte, die neue Professionelle Karte und nötige Informationstechnologie für die Funktionierung des Onlinesystems beschrieben. In der nächsten Fase habe ich die Benutzung des Onlinesystems in der Praxis vorgestellt, Ziele und die neu Organisatorische Lösungen nach der Einweihung dargestellt. Genauer habe ich die Vorteile der Schlüsselbenutzer – Gesundheitsversicherte beschrieben, die Ausführender der Gesundheitsdienstleistungen und die Gesundheitsversicherungen. Die Einweihung hilft bei der Hebung der Qualität der Gesundheitsdienstleistungen bei und garantiert größere Aktualisierung der Daten mit der Sicherstellung des Sicherheitssystems. In der Gegenwart hat solche Aktualisierung der Daten immer größere Bedeutung in kann zur höheren Qualität der Ausfügrung der Gesundheitsdienstleistungen beitragen. Das Onlinesystem hat viele Möglichkeit der Aufbau des Systems. In der Zukunft wird es möglich sein E-Rezepten, E-Überweisungsschein und E-Karton zubekommen. Möglich wird es auch die jetzige Gesundheitskarte mit der Europäischen Gesundheitskarte zuvereinigen. Die Gesundheitskarte kann man auch als Personalausweis benutzen. In der Vorbereitung ist die neue persönliche Karte, die dem Online Zugang zur Gesundheitsdaten ermöglicht. So wird

54

der Inhaber nur ein Ausweis haben, der der Schlüssel zum Persönlichen- und Gesundheitsdaten ist. Schlüsselworte: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, das Gesundheitsversicherung, die Gesundheitskarte, das Onlinesystem

55

9 VIRI

1. Arnež, Zoran. (januar 2008). Kaj narediti z zdravstvenim sistemom? Mladina, [online], 13 odstavkov. Dostopno na: http://www.mladina.si/tednik/200801/clanek/slo-komentar--zoran_arnez [15.06.2008].

2. E-Uprava, Državni portal Republike Slovenije. (5.10.2006). Vključitev v obvezno

zdravstveno zavarovanje. [online]. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1228&sid=883 [12.09.2008].

3. IP RS- Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije. 2008. Zadržki

informacijskega pooblaščenca glede nove osebne kartice, [online]. Dostopno na: www.ip-rs.si/novice/detajl/zadrzki-informacijskega-pooblascenca-o-novi-osebni-izkaznici/ [28.07.2008].

4. RIS – Raba interneta v Sloveniji. 28.01.2008. Zavod za zdravstveno zavarovanje in

Livar prejela nagrado za varovanje osebnih podatkov, [online]. Dostopno na: http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=8585&cat=114&p1=276&p2=285&id=327&parent=26

5. Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. Zgodovina, [online], 40

odstavkov, Dostopno na: http://www.bolnisnica-go.si/typo3/ [28.09.2008].

6. STA. (01.10.2007). Slovenski zdravstveni sistem tone. Finance, [online], 2 odstavka. Dostopno na: http://finance.si/192312 [28.07.2008].

7. Todorovski, Ilinka. (24.07.2008). Zdravkomatom in potrjevanju kartic so šteti dnevi.

Finance, [online], 7 odstavkov. Dostopno na: http://www.finance.si/219101?src=pj240708 [28.07.2008].

8. Upravni odbor ZZZS (28.03.2008). Stališča za zdravstveno zavarovanje Slovenije do

razvojnih vprašanj zdravstvenega varstva v Sloveniji . Občasnik, [online], 24 odstavkov. Dostopno na: http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/d42958360ee0b6a3c12574100045b707/$FILE/Ob%C4%8Dasnik%20Akti%20&%20Navodila_28.03.2008.pdf [25.07.2008].

9. Zavarovanje on net. 2006. Kaj je zdravstveno zavarovanje, [online],11 odstavkov.

Dostopno na: http://www.zavarovanje-on.net/Zdravstvenazav/Kajjezdravstvenozavarovanje/tabid/80/Default.aspx [5.08.2008].

10. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Projektni svet za izvedbo

programa projekta. Prenova sistema kartice zdravstvenega zavarovanja, (30.11.2007). Občasnik, [online], 5 odstavkov. Dostopno na: http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/d42958360ee0b6a3c12574100045b707/$FILE/Ob%C4%8Dasnik%20Akti%20&%20Navodila_28.03.2008.pdf [25.07.2008].

56

11. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kaj je zdravstveno zavarovanje? – Prostovoljno zdravstveno zavarovanje, [online], 2 odstavka. Dostopno na: http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/52D9D035D538D7A1C1256D34002A6FBD [25.07.2008].

12. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kaj je zdravstveno

zavarovanje?- Obvezno zdravstveno zavarovanje, [online], 8 odstavkov. Dostopno na: http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/875E847A07B8589AC1256D34002A1360 [25.07.2008].

13. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Navodilo za izvajalce ob

prenovi sistema kartice zdravstvenega zavarovanja z uvajanjem neposrednega (on-line) dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja, [online], 195 odstavkov. Dostopno na: http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/DAC0DFA6EC7CFC73C12574C6002AF7F8? [25.07.2008].

14. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Projektni svet za izvedbo

programa projekta. Prenova sistema kartice zdravstvenega zavarovanja, (30.11.2007). Občasnik, [online], 5 odstavkov. Dostopno na: http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/d42958360ee0b6a3c12574100045b707/$FILE/Ob%C4%8Dasnik%20Akti%20&%20Navodila_28.03.2008.pdf [25.07.2008].

15. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vse o kartici – Časovni mejniki,

[online], 1 odstavek. Dostopno na: http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/4EDC077E4DDC8D0AC1256E8B00331B12 [25.07.2008].

16. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vse o kartici- Podatki na

kartici, [online], 2 odstavka. Dostopno na: http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/0/8d11c13f95d929a2c1256e8b003c6aca/VsebinaInternet/4.2A1A [25.07.2008].

17. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V razvoju - Prenova sistema

KZZ, [online], 20 odstavkov. Dostopno na: http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/065D1D9A6605B629C1256E8B002FBC61 [25.07.2008].

57

10 LITERATURA

1. Česen, Marjan. 1988a. Zdravje in denar. Ljubljana: Agencija demokratičnega inozemskega tiska.

2. Česen, Marjan. 1998b. Osnove upravljanja sistema zdravstvenega varstva. Ljubljana:

Zavod za zdravstveno zavarovanje.

3. Česen, Marjan. 2003. Management javne zdravstvene službe. Ljubljana: Center za tehnološko usposabljanje.

4. Činigoj, Zlatko in Ahlin, Saša. 2007. Uvajanje sistema on-line kartice zdravstvenega

zavarovanja na primarni zdravstveni dejavnosti s strani izvajalca zdravstvenih storitev. Zbornik prispevkov 10. jesenskega srečanja ekonomistov v zdravstvu. Ljubljana: Društvo ekonomistov v zdravstvu.

5. Marčun, Tomaž. 2007. Uvedba on-line sistema zdravstvenega zavarovanja in novih

zdravstvenih kartic. Zbornik prispevkov 10. jesenskega srečanja ekonomistov v zdravstvu. Ljubljana: Društvo ekonomistov v zdravstvu.

6. Stjepan, Adolf. 1999. Sistemi financiranja v zdravstvu – mednarodna primerjava.

Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

7. Toth, Martin. 2003. zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

8. Uradni list RS. 2005. Pravilnik o spremembi in dopolnitvah pravilnika o kartici

zdravstvenega zavarovanja št.45 .

9. Uradni list RS. 2006. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 76/08.

10. Uradni list RS. 2007. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem

varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-J) 76/08.

11. Uradni list RS. 2008. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja 33/08.

12. ZES - Zveza ekonomistov Slovenije. Društvo ekonomistov v zdravstvu. 2008. 15. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu- Sodobni vidiki vodenja v zdravstvu. Ptuj: BOOB.

13. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 2006. Pravilnik o notranji

organizaciji. ZZZS, Ljubljana.

14. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 2007. Poslovno poročilo ZZZS za 2007. ZZZS, Ljubljana.

15. ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 2008. Strateški razvojni plan za

obdobje 2008-2015. ZZZS, Ljubljana.

1

Priloga 1: Seznam pooblastil za branje in zapisovanje podatkov v sistemu on-line po skupinah imetnikov PK

Skupine imetnikov PK Izbrani osebni

zdravnik Napotni zdravnik Lekarna

Funkcije za branje in zapisovanje podatkov v on-line sistemu

splo

šni

gine

kolo

g

zobo

zdra

vnik

ambu

lant

ni

boln

išničn

i

zdra

viliš

ki

Dru

gi z

drav

stve

ni

dela

vci*

farm

acev

t

farm

acev

tski

te

hnik

Izda

jate

lj m

edic

insk

o-te

hnič

nega

prip

omoč

ka

Izva

jale

c re

ševa

lneg

a

prev

oza

Izva

jale

c nu

jne

med

icin

ske

pom

oči

Izva

jalc

i sto

ritev

po

delo

vnem

nal

ogu

Izva

jale

c po

greb

nih

stor

itev

Bol

nišn

ični

koo

rdin

ator

Ref

eren

t pro

stov

oljn

e zd

ravs

tven

e za

varo

valn

ice

Branje osnovnih osebnih podatkov zavarovane osebe X X X X X X X X X X X X X X X Branje podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju zavarovane osebe X X X X X X X X X X X X X X X Branje podatkov o izdanih (odprtih) naročilnicah za medicinsko-tehnične pripomočke X X X X X X X X Branje podatkov o izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih X X X X X Branje podatkov o izbranih osebnih zdravnikih X X X X X X X X X X Branje podatkov o nosečnosti X X X X X X X X Branje podatkov o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo X X X Branje podatkov o dopolnilnih PZZ zavarovane osebe (PZZ za doplačila) X X X X X X X X X X X X X X Branje podatkov o nadstandardnih PZZ zavarovane osebe X X X X X X X X X X X X X X Branje podatkov o izdanih zdravilih osebe X X X X X X X Branje podatkov o izjavi za darovanje organov X Zapis podatkov o predpisanih medicinsko-tehničnih pripomočkih X X X X