UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

MEDORGANIZACIJSKO ELEKTRONSKO POSLOVANJE MED PODJETJEM OMV SLOVENIJA IN POSLOVNIMI PARTNERJI

E-BUSINESS BETWEEN ENTRPRISE OMV SLOVENIJA AND

BUSINESS PARTNERS Kandidatka: Mojca Grižon Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81541575 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. Dr. Samo Bobek

1

PREDGOVOR V svoji diplomski nalogi želim predstaviti pomen medorganizacijskega elektronskega poslovanja med podjetjem in njegovimi poslovnimi partnerji. Pri tem sem se osredotočila na medorganizacijsko elektronsko soslovanje na področju nabavnih in logističnih procesov. Razlog in potreba po takšnem sodelovanju med poslovnimi partnerji vidim v tem, da so v današnji globalni družbi, potrebe kupcev vse večje in kompleksnejše, kar povečuje tudi potrebe po sodelovanju in izmenjavi informacij. Poleg tega se hitro spreminjajo poslovne povezave med podjetji, spremembe v okolju pa prej vplivajo na poslovne procese ter s tem na vsebino in vrsto informacij, nujnih v medsebojnih komunikacijah. Cilj medsebojnega povezovanja je bil doseči, da se namesto izmenjave informacij v papirnati obliki , uveljavi komunikacija v elektronski obliki, saj le ta omogoča avtomatizirano izmenjavo in obdelavo podatkov, s tem pa minimizirati zamudno ročno delo, ki je podvrženo človeškim napakam. Elektronsko poslovanje vnaša spremembe na vseh področjih in tudi funkcijah v podjetjih. Medorganizacijsko elektronsko poslovanje prinaša koristi glede zmanjševanja zalog do hitrejšega procesa naročanja. Elektronsko poslovanje kot področje uporabe nove informacijske in komunikacijske tehnologije za izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti omogoča večjo prožnost, boljšo odzivnost hitrejše postopke in višjo kakovost, in kar je še pomembneje spodbuja in olajšuje partnerske povezave. Informacijske tehnologije dobivajo v našem vsakdanu in tako tudi v poslovnem procesu podjetij vedno večjo težo. Težko bi si predstavljali sodobno podjetje brez osnovne programske, strojne in telekomunikacijske opreme, brez elektronske pošte, dostopa do interneta , na pomenu dobivajo tudi rešitve e-poslovanja, itd. Priložnosti, ki jih prinaša elektronsko poslovanje so na voljo vsem podjetjem, ne glede na to ali so mala ali velika. Vendar, če podjetja ne prepoznajo te tehnologije kot priložnosti, mu te predstavljajo grožnjo, kar pomeni, da bodo kmalu postala stroškovno nekonkurenčna svojim tekmecem.

2

KAZALO 1. UVOD........................................................................................................................... 4 1.1 Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja..................................................... 5 1.2 Namen, cilji in teze diplomskega dela........................................................................ 5 1.2.1 Namen...................................................................................................................... 5 1.2.2 Cilji .......................................................................................................................... 5 1.2.3 Teza ......................................................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve............................................................................................ 5 1.3.1 Predpostavke............................................................................................................ 5 1.3.2 Omejitve .................................................................................................................. 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................ 6 2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE............................................................................... 7 2.1 Opredelitev e-poslovanja............................................................................................ 7 2.2 Vrste e-poslovanja ...................................................................................................... 8 2.2.1 E-poslovanje med podjetji – B2B............................................................................ 8 2.2.2 E-poslovanje med podjetji in potrošniki – B2C .................................................... 9 2.2.3 E-poslovanje med potrošniki – C2C...................................................................... 9 2.2.4 E-poslovanje v državni upravi – B2G, C2G, G2G.................................................. 9 2.3 Razvoj e-poslovanja ................................................................................................... 9 2.4 Pravni okviri e-poslovanja........................................................................................ 10 2.5 Prednosti in omejitve e-poslovanja.......................................................................... 11 2.5.1 Prednosti e-poslovanja........................................................................................... 11 2.5.2 Omejitve e-poslovanja........................................................................................... 13 2.6 Ekonomski vpliv e-poslovanja ................................................................................. 13 2.6.1 Zagotavljanje boljših tržnih informacij ................................................................. 14 2.6.2 Nižji distribucijski stroški...................................................................................... 14 3. PREHOD NA E-POSLOVANJE ............................................................................... 15 3.1 Faze prehoda na elektronsko poslovanje .................................................................. 15 3.2 Vloga informatike v podjetju.................................................................................... 17 3.3 Dimenzije elektronskega poslovanja ........................................................................ 18 3.4 Načini prehoda na e-poslovanje ............................................................................... 19 3.5 Prednosti uporabe interneta ...................................................................................... 20 4. E-POSLOVANJE MED POSLOVNIMI PARTNERJI ............................................. 21 4.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................ 21 4.2 Osnovna dejavnost družbe........................................................................................ 22 4.3 Posebnosti poslovanja na področju distribucije naftnih derivatov ........................... 23 4.4 Medorganizacijsko e-poslovanje na področju logističnih procesov......................... 28 4.5 Potek prenove in informatizacija logističnih procesov............................................. 29 5. SKLEP........................................................................................................................ 32 6. POVZETEK ............................................................................................................... 34 7. LITERATURA IN VIRI............................................................................................. 35

3

Kazalo slik: SEZNAM SLIK Slika 1: Vplivnost informatizacije skozi razvojna obdobja ............................................ 16 Slika 2: Navidezna (virtualna) organizacija .................................................................. 17 Slika 3: Dimenzije elektronskega poslovanja................................................................. 18 Slika 4: Vzvodi prenove poslovanja ............................................................................... 19 Slika 5: Oskrbovalna veriga........................................................................................... 23 Slika 6: Prenos podatkov................................................................................................ 30

4

1. UVOD

1.1. Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja V razvijajočih se družbah se v zadnjih letih vedno bolj izraža težnja po novih načinih poslovanja. Naraščajoče število sodobne informacijske opreme v praktično vseh družbenih dejavnostih kaže na smiselnost povezovanja prek elektronskih medijev. Poslovnega okolja brez informacijske tehnologije si praktično ni več mogoče predstavljati. Elektronsko poslovanje pomeni tudi enega izmed načinov za povečanje gospodarske in družbene učinkovitosti. Načrtovanje informacijskih sistemov je proces določanja računalniško podprtih aplikacij, ki pomagajo podjetju pri izvajanju poslovnih načrtov in doseganju poslovnih ciljev. Vloga informacijske tehnologije je danes postala prav tako pomembna kot zaposleni, kapital in znanje samo. Informacijska tehnologija je vir novih konkurenčnih prednosti za vsa podjetja, ker med vsemi viri dosega najhitrejšo rast in najbolj dinamične spremembe, ima ključno vlogo pri bolj učinkovitem operativnem delu, skrajšuje čase (razvojne, dobavne, tržne, ipd.), zmanjšuje potrebo po premoženju ( zaloge, oprema, denar, ipd) in ljudeh, izboljšuje delo s kupci, izboljšuje možnost delegiranja na najnižje organizacijske nivoje ter povečuje znanje podjetja. Vedno večje zahteve kupcev, ki želijo krajše dobavne roke, večjo kakovost in prilagodljivost storitev, silijo podjetja k ustreznim povezavam s svojimi dobavitelji in sicer v učinkovite oskrbne verige. Pri tem pa je razmah interneta omogočil, da se podjetja ne glede na velikost ali lokacijo informacijsko povezujejo med seboj in tako izkoriščajo prednosti in priložnosti elektonskega poslovanja. Oskrbne verige so vir konkurenčne prednosti. Čeprav se s podatki, informacijami in znanjem ukvarja človek že od svojega nastanka, pa so v današnji informatizacijski družbi dobili ti pojmi bistveno večjo veljavo kot kdaj prej in odločajo o uspešnosti posameznikov, podjetij in narodov ter na nek način uplivajo na naravno selekcijo. Učinkoviti poslovno informacijski sistemi so postali poglavitni dejavnik doseganja dolgoročnih konkurenčnih prednosti podjetja, njihova vloga pa je izredno pomembna ne glede na tržno, geografsko ali strukturno organiziranost podjetja. Podjetje je v zadnjih letih uspešno izpeljalo prenovo poslovnih procesov, ki je bila potrebna zaradi novih poslovnih usmeritev organizacije. Zaradi optimizacije distribucije naftnih derivatov pa je pomembno, da so v ta proces vključeni tudi poslovni partnerji, in sicer z uporabo elektronskega poslovanja. Informatizacija obstoječih poslovnih procesov je bil nujen predpogoj, da lahko podjetje nadaljuje informatizacijo posameznih poslovnih dejavnostih, ki so povezane z dejavnostmi v outsorsingu. V svoji diplomski nalogi bom najprej predstavila elektronsko poslovanje, njegove prednosti in ekonomski vpliv. Drugi del bo zajemal prehod na elektornsko poslovanje, medtem ko bom v tretjem, praktičnem delu prikazala projekt uvedbe elektronskega poslovanja z poslovnimi partnerji z namenom optimizacije distribucije naftnih derivatov do končnih kupcev.

5

1.2 Namen, cilji in teze diplomskega dela

1.2.1 Namen Podjetje Omv Slovenija je v zadnjih letih posodobilo svoje poslovne procese. Vpeljevanje celovite rešitve SAP R/3 je bil eden od pomembnih pristopov k prenovi poslovnih procesov in informatizaciji poslovanja s ciljem učinkovitejšega obladovanja poslovnih procesov in podatkov ter za natančnejše napovedovanje poslovnih dogodkov in odločitev. Prenova poslovnih procesov je bila potrebna zaradi novih poslovnih usmeritev organizacije. Zaradi optimizacije distribucije naftnih derivatov pa je pomembno, da so v ta proces vključeni tudi poslovni partnerji, in sicer z uporabo elektronskega poslovanja.

1.2.2 Cilji Cilj podjetja je, da s svojimi poslovnimi partnerji, ki se dnevno vključujejo v posamezne delovne procese podjetja, vzpostavi tako poslovanje, ki bo vsem poslovnim partnerjem omogočal čim lažjo in kvalitetno partnersko povezavo. Zaradi hitrega in intenzivnega razvoja informacijske tehnologije pa se danes ta cilj lahko doseže z vključitvijo elektronskega poslovanja v partnersko povezavo.

1.2.3 Teza Medorganizacijsko elektronsko poslovanje prinaša koristi glede zmanjševanja zalog do hitrejšega procesa naročanja. Elektronsko poslovanje kot področje uporabe nove informacijske in komunikacijske tehnologije za izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti omogoča večjo prožnost, boljšo odzivnost hitrejše postopke in višjo kakovost, in kar je še pomembneje spodbuja in olajšuje partnerske povezave.

1.3 Predpostavke in omejitve

1.3.1 Predpostavke Informatizacija v podjetju Omv Slovenija poteka zadnja leta zelo intenzivno. Na tem področju se je že veliko naredilo, vendar zaradi hitrih sprememb na področju informacijske tehnologije in vedno večjih zahtev s strani lastnikov podjetja po povečevanju konkurenčne prednosti je podjetje prisiljeno nenehno izboljševati oziroma nadgrajevati svojo informacijsko tehnologijo in informacijske povezave med poslovnimi partnerji. Osnovna predpostavka je, da medorganizacijsko elektronsko poslovanje prinaša številne prednosti.

1.3.2 Omejitve V sodobnem svetu informacije zelo hitro zastarajo. Tega dejstva sem se držala pri iskanju literature. Pri pisanju diplomskega dela sem težila k temu, da sem uporabljala novejše publikacije.

6

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga zajema teoretični in praktični del, zato sem uporabila različne metode raziskovanja. V teoretičnem delu bom predstavila elektronsko poslovanje, ter se pri tem posluževala obstoječe literature in virov ter uporabila metodo kompilacije. V nadaljevanju teoretičnega dela pa bom predstavila razloge in sam potek prenove medorganizacijskega elektronskega poslovanja, pri tem pa bom uporabila metodo deskripcije. Praktičen del diplomske naloge se začne s predstavitvijo podjetja Omv Slovenija, d.o.o. in osnovne dejavnosti podjetja ter s tem tudi posebnosti pri poslovanju na področju distribucije naftnih derivatov. Predstavitev informatizacije logističnih procesov pa temelji tudi na deduktivni metodi ter na osebnem znanju in delu, kot aktivnemu udeležencu v delu informatizacije logističnih procesov.

7

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 Opredelitev e-poslovanja Svet prehaja iz ekonomije, ki temelji na podjetju, v ekonomijo, ki temelji na omrežju in omrežnem poslovanju. Večino procesov, ki potekajo znotraj tega prehoda, najbolj splošno imenujemo elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje je zato zelo široko področje, ki zajema tehnične, tehnološke, ekonomske, pravne in organizacijske okvirje (Jerman Blažič, 2001, str.8). Elektronsko poslovanje je v svoji naravi globalno. Internet nima meja in elektronsko podjetje je lahko locirano kjerkoli na zemeljski obli. Internet teoretično odpravlja časovne in geografske ovire (Čuk, 2000, str. 156). Ključne tehnološke sestavine vsakega elektronskega poslovanja so računalnik, programska rešitev (aplikacija) in komunikacije. Tem sestavinam pa je treba dodati še organizacijo poslovanja, saj šele skupaj z njo osnovne tehnološke sestavine podpirajo cilje poslovnega sistema. Pomemben del organizacije poslovanja je tudi pravna infrastruktura, ne glede na to, ali je nastala v okolju klasičnih oblik poslovanja ali pa gre za pravne rešitve, ki so posebej namenjene elektronskemu poslovanju (Toplišek, 1998, str.3). Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP, 2000) definira elektronsko poslovanje kot poslovanje v elektronski obliki na daljavo ter z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Direktiva o elektronskem poslovanju (Direktiva 2000/31/ES Evropskega Parlamenta in Sveta ) definira “e-business” kot pojem, ki zajema tako “e-commerce” ( on-line nakupovanje in prodajanje) kakor tudi preoblikovanje poslovnih procesov za boljšo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Gospodarska zbornica Slovenije je definicijo elektronskega poslovanja povzela kot distribucijo, trženje, prodajo in dobavo blaga in storitev z elektronskimi sredstvi (GZS, 2002). V beli knjigi o elektronskem poslovanju v majhnih in srednje velikih podjetjih pa je podana ena najožjih opredelitev elektronskega poslovanja: Elektronsko poslovanje je poslovni odnos, kjer partnerja uporabita računalnike in omrežja pri izvedbi prodaje ali nakupa, ter tudi ena najširših opredelitev: Elektronsko poslovanje je proces poslovnih aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki (Bela knjiga, 1997). V literaturi zasledimo veliko različnih definicij elektronskega poslovanja. Turban in King sta elektronsko poslovanje opredelila kot obliko poslovanja, pri kateri potekajo transakcije preko elektronskih omrežij, večinoma interneta. Elektronsko poslovanje zajema proces elektronskega nakupovanja, prodajo proizvodov in storitev ter elektronsko komuniciranje, sodelovanje in iskanje informacij. Turban in King tudi ločita pomen angleških izrazov E-commerce in E-business. E-commerce je pomensko ožji izraz, saj naj bi vseboval le proces nakupovanja, prodaje, izmenjave proizvodov in storitev ter informacij preko računalniškega omrežja, medtem ko

8

naj bi pojem E-business vključeval tudi servisiranje kupcev oziroma poprodajne storitve, sodelovanje s poslovnimi partnerji in sklepanje transakcij znotraj organizacije. Natančno umeščenost elektronske prodaje v okviru elektronskega poslovanja je podal tudi Vehovar (1999): Elektronsko poslovanje je uporaba komunikacijskih in informacijskih orodij med poslovnimi partnerji z namenom doseganja poslovnih ciljev in vključuje dostop in izmenjavo poslovnih informacij, elektronsko nakupovanje in prodajo ter virtualna podjetja. Vsak avtor v definiciji poda svoj pogled na elektronsko poslovanje. Vsem pa je skupno to, da je namen elektronskega poslovanja s pomočjo uporabe računalniške tehnologije in elektronskih omrežij, v zadnjem času pedvsem interneta, da bi poslovanje postalo uspešnejše in fleksibilnejše.

2.2 Vrste e-poslovanja Po ocenah analitikov pomeni elektronsko poslovanje med podjetji, merjeno v vrednosti transakcij, najpomembnejši delež elektronskega poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja od elektronskega bančništva za pravne osebe, povezav med podjetjem in njegovimi dobavitelji oziroma podjetjem in njegovimi strankami, do sodelovanja v virtualnih organizacijah. Elektronsko poslovanje danes pomeni poslovati elektronsko oziroma natančneje poslovati v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Glede na interakcijo subjektov elektronskega poslovanja ločimo elektronsko poslovanje: • med podjetji ( Business to Business, B2B ) • med podjetji in potrošniki ( Business to Consumer, B2C ) • med potrošniki (Consumer to Consumer, C2C ) • med podjetji in javno oziroma državno upravo (Business to Government,

B2G) • med državljani in javno oziroma državno upravo ( Consumer to Government,

C2G) • znotraj javne oziroma državne uprave ( Government to Government )

2.2.1. E-poslovanje med podjetji – B2B Poslovanje med podjetji (B2B) pomeni, merjeno v vrednosti transakcij, najpomembnejši delež elektronskega poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja od elektronskega bančništva za pravne osebe, povezav med podjetjem in njegovimi dobavitelji oziroma podjetjem in njegovimi kupci, do sodelovanja v virtualnih organizacijah. B2B ni samo največja, temveč tudi najstarejša vrsta elektronskega poslovanja. Prva oblika B2B poslovanja je bila namreč računalniška izmenjava podatkov (RIP), kar pomeni, da si podjetja poslovne dokumente, kot so naročilo, dobavnica, računi izmenjujejo po elektronskih poteh kot na papirju. Poslovne transakcije so tako cenejše, predvsem pa

9

hitrejše. Podjetja v oskrbni verigi si lahko elektronsko izmenjujejo tudi informacije, ki omogočajo usklajevanje oziroma optimiranje materialnih tokov, kar lahko pripelje do večjih prihrankov kot zgolj optimiranje notranjega delovanja posameznega podjetja v verigi.

2.2.2 E-poslovanje med podjetji in potrošniki – B2C Poslovanje med podjetji in potrošniki je po vrednosti nekajkrat manjše od B2B, čeprav je v današnjem času naraščajoča in medijsko zelo izpostavljena vrsta e-poslovanja. Še pred manj kot desetimi leti skorajda ni obstajala, danes pa vse več kupcev išče in kupuje izdelke in storitve po internetu. V sklop poslovanja med podjetji in potrošniki spadajo e-trgovine ali spletne trgovine, ki omogočajo potrošnikom nakup izdelkov in storitev preko interneta oziroma svetovnega spleta, ki predstavlja najpomembnejšo internetno aplikacijo. Naslednja oblika B2C je e-blagovnica, ki vključuje več neodvisnih e-trgovin. Osnovna prednost takšne prodaje naj bi bila na eni strani koncentracija ponudbe na drugi strani pa povpraševanja. Poleg e-trgovin pa obstajajo na področju B2C tudi e-tržnice. Razlika je v tem, da se v e-trgovini prodaja blago enega prodajalca, na e-tržnici pa se srečujejo različni prodajalci in kupci.

2.2.3 E-poslovanje med potrošniki – C2C E-poslovanje lahko poteka tudi med potrošniki. C2C predstavlja interakcijo potrošnikov, ki na elektronski način bodisi komunicirajo, na primer z uporabo e-klepetalnic, ali poslujejo. Poslujejo tako, da uporabljajo njim namenjene e-tržnice, ki ponujajo e-dražbe, ali pa uporabljajo spletne oglase. V Sloveniji je ena takih e-tržnic Bolha.com.

2.2.4. E-poslovanje v državni upravi – B2G, C2G, G2G Posebna vrsta e-poslovanja je tudi takrat, kadar kot udeleženec nastopa javna ali državna uprava. Čeprav razvoj in razmah e-poslovanja izhaja iz poslovnega okolja, je zelo pomemben tudi razvoj e-poslovanja javne in državne uprave. Tako je primer za B2G e-poslovanja izvajanje javnih razpisov, oddajanje napovedi za odmero DDV, itd. Med C2G e-poslovanje vključujemo naprimer oddaja napovedi dohodnine, izpisi iz rojstne matične knjige, itd. Primer za G2G e-poslovanja pa je spremljanje podatkov o realizaciji proračuna Republike Slovenije.

2.3. Razvoj e-poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije, ter oblikovanjem standardov za prenos podatkov. Računalniški prenos poslovnih podatkov se je najprej uveljavil na bančnem področju z razvojem standardov za elektronski prenos finančnih sredstev med bankami.

10

Tehnologija računalniških omrežij, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je s časom postala veliko bolj uporabna in prijazna. V zgodnjih osemdesetih letih se pojavijo prenos datotek, računalniška izmenjava podatkov ( RIP, ang. Electronic Data Interchange) in elektronska pošta. RIP je temeljil na ideji o nadomestitvi nekaterih poslovnih listin kot so naročilo, račun, dobavnica, itd. Z elektronsko obliko. Posamezni poslovni partnerji so si tako preko zasebnih omrežij izmenjavali poslovne podatke v dogovorjenih strukturah. Ker pa je računalniška izmenjava podatkov potekala preko najetih telekomunikacijskih vodih, ki zahtevajo velike naložbe in primerno usposobljen kader, je bilo elektronsko poslovanje cenovno sprejemljivo le za velika podjetja. Z uveljavitvijo interneta v devedesetih letih pa so se stroški izmenjave poslovnih podatkov močno znižali. Elektronsko poslovanje je prav s pojavom interneta doživelo bistven napredek. Internet je tako omogočil, da so sistemi za elektronsko poslovanje postali dostopni tudi srednjim in manjšim podjetjem, kar je bistveno povečalo množičnost uporabe ne le podjetjem temveč tudi potrošnikom.

2.4. Pravni okviri e-poslovanja Uporaba informacijske tehnologije in z njo povezano elektronsko izmenjavanje sporočil ter shranjevanje dokumentov v digitalni obliki v vsakodnevnem gospodarskem in upravnem poslovanju je vse večja in z uveljavitvijo interneta dobiva še močnejši zagon. Vendar pa lahko pomankanje ustrezne zakonske ureditve ovira sporočanje pravno pomembnih in zavezujočih informacij v elektronski obliki in povzroči splošno pravno negotovost. Zato je nujno potrebno zagotoviti pravno varnost najširše uporabe elektronskega poslovanja v domačem in mednarodnem okolju. Mednarodni pravni okviri za e-poslovanje temeljijo na določilih vzorčnega zakona oziroma dokumenta imenovanega GUIDEC ( General Usage for International Digitally Ensured Commerce ) in ga je že leta 1996 izdala komisija OZN ( Organizacija Združenih Narodov ) za mednarodno gospodarsko pravo UNCITRAL ( United Nations Commision and International Trade Law ). Ta vzorčni zakon govori o elektronskem poslovanju in enotnih pravilih za elektronske podpise ter določilih primarne evropske zakonodaje. Na podlagi tega dokumenta so bili kasneje sprejeti mnogi nacionalni zakoni o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. OECD ( Organisation for Economic Co-operation and Development ) je leta 1997 izdala vodič kriptografske politike, ki svetuje nacionalnim vladam kako pravno urediti področje elektronskega poslovanja. Prav tako je tudi Evropska komisija za področje elektronskega podpisa in kriptografije izdala direktive, ki urejajo to področje (Chissick, Kelman, 2002, str. 171, 172 ). V Sloveniji določata pravno osnovo za elektronsko poslovanje od leta 2000 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ( ZEPEP ) in na njegovi osnovi izdana Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje. Zakon in uredba o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu so v skladu z zakonodajo Evropske Unije. Elektronsko poslovanje je interdisciplinarne narave in zato posega tudi v druge

11

zakone in uredbe, kot so Uredbe Davčne uprave Republike Slovenije, Slovenske računovodske standarde, Zakona o trgovini, Zakona o varstvu potrošnikov, Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o varstvu osebnih podatkov in Uredbe o pisarniškem poslovanju.

2.5 Prednosti in omejitve e-poslovanja V človeški zgodovini je le malo inovacij, ki bi prinesle toliko koristi kot e-poslovanje. Globalna tehnologija interneta, s katero je možno doseči stotine milijonov ljudi in jo uporabiti na številne načine in za katero se hitro razvija podporna infrastruktura in aplikacije, še posebej svetovni splet, prinaša številne koristi organizacijam, posameznikom in družbi kot celoti. Z rastjo e-poslovanja pa se bodo te koristi še povečale. Poleg koristi pa ima e-poslovanje tudi pomankljivosti in omejitve.

2.5.1 Prednosti e-poslovanja Najpomembnejša prednost e-poslovanja za organizacijo je, da omogoča hitrejše, cenejše in bolj kakovostno izmenjavo poslovnih podatkov na nabavni in prodajni strani in avtomatizacijo ponavljajočih postopkov obdelave le-teh, kar vpliva na dvig operativne učinkovitosti in poceni poslovanja. Pri klasičnem načinu poslovanja si namreč podjetje, kupec in dovavitelj, izmenjujeta papirnate dokumente, ki jih izpiše računalnik. Prejete dokumente pa morata ponovno vnašati v računalnik, kar pomeni podvajanje dela in vir novih napak. Elektronsko poslovanje prinaša prednosti vsem sodelujočim, tako organizacijam kot tudi potrošnikom in celotni družbi. Prednosti za organizacije so (Kovačič et al., 2004, str. 269-272): - nižji stroški nakupa, neposredno elektronsko povezovanje organizacijam v procesu

nakupa znižuje zlasti stroške na področju samega izvajanja procesa ter izdelave in pošiljanja dokumentov;

- zmanjšanje obsega zalog; organizacije, ki so neposredno poslovno in tehnološko

povezane v proizvodni verigi, se lahko izognejo dvojnemu skladiščenju tako, da kot izhodno iz proizvodnje oziroma vhodno v naslednjo fazo proizvodnje uporabljajo skupno skladišče;

- skrajševanje poslovnega cikla; elektronsko poslovanje nam v primeru povezovanja

organizacij z njenimi pomembnimi dobavitelji in kupci omogoča bistveno hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil, računov ter ostalih dokumentov;

- razvijanje učinkovitejše in uspešnejše pomoči in povezovanje z odjemalci;

organizacije, ki prek interneta omogočijo svojim odjemalcem podroben opis svoje ponudbe in neposreden vpogled v stanje oziroma status njihovih naročil, lahko razbremenijo svojo prodajno službo ter dvignejo raven zaupanja in zadovoljstva odjemalcev;

12

- znižanje stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanje novih tržnih priložnosti; ob skoraj nespremenjenih stroških prodaje lahko z uporabo interneta drastično povečamo obseg prodaje. Internet odpira tudi možnosti neposrednega naročanja ter odpira niz novih priložnosti časovno neomejene prodaje in novih trgov.

Prednosti za potrošnike so (URL: http://www.bitplus.biz/novhtml/pep.html) - prisotnost 24 ur; elektronsko poslovanje omogoča opravljanje transakcij 24 ur na

dan, vse dni v letu, lokacijsko neomejeno; - več proizvodov in storitev; na razpolago je več možnih ponudnikov, tako da je

ponudba enakih izdelkov po različnih cenah in pogojih večja. Na razpolago so tudi podobni, nadomestni proizvodi;

- cenejši proizvodi in storitve; s hitro in poceni primerjavo lahko potrošnik izbere

najugodnejše pogoje nakupa: cena, plačilni pogoji, dobavni roki, servisne in poprodajne usluge;

- takojšnja dobava; za digitalizirane izdelke ( glasba, igre, programska oprema, filmi,

informacije, časopisi, strokovni članki, …) ima potrošnik lahko takojšnjo dobavo po internetu;

- dostopnost do informacij; detajlne informacije v multimedijski obliki so takoj na

razpolago; - udeležba na dražbah; odpirajo se možnosti sodelovanja na dražbah, kjer se lahko

kupuje ceneje; - elektronske skupnosti; potrošniki pogosto formirajo forume in interesne skupnosti,

kjer izmenjujejo informacije; - prilagojenost; možna je prilagojenost vsakemu potrošniku posebej glede na njegova

prejšnja naročila in trenutne želje.

Prednosti za družbo so (URL: http://www.bitplus.biz/novhtml/pep.html)

- teledelo; vse več ljudi potrebna opravila naredi doma in se s tem izogne stroškom prevoza in izgube časa zaradi odhoda na delo;

- višji življenski standar; nekateri izdelki so cenejši s tem pa so dostopnejši širšim,

manj premožnim množicam; - poslovne priložnosti za vse; zaradi globalizacije lahko revnejši trgi hitreje in ceneje

ponudijo svoje izdelke bogatejšim trgom ter s tem hitreje realizirajo svoje poslovne priložnosti;

13

- razpoložljivost javnih storitev; javne storitve, kot so izobraževanje, zdravstvena skrb, opravila z državnimi organi so lahko hitrejše in cenejše.

2.5.2 Omejitve e-poslovanja Poleg prednosti, ki jih ima e-poslovanje pa seveda obstajajo tudi omejitve elektronskega poslovanja, ki ne dlovoljujejo popolnega razcveta elektronskega poslovanja. Te omejitve lahko razdelimo na omejitve tehnološke in netehnološke narave (Turban, King, 2002, str. 2o). Tehnološke omejitve so v pomanjkanju univerzalnih standardov za kvaliteto, zanesljivost in varnost, telekomunikacije niso enekomerno razvite po vsem svetu in zato je tudi premajhna dostopnost do interneta. Med omejitvami elektronskega poslovanja velikokrat zasledimo problem znanja oziroma pomankanje usposobljenega in izobraženega kadra. Vsi poslovni procesi v podjetjih občutijo vpliv elektronskega poslovanja. Vsi zaposleni tega ne sprejmejo enako, saj prihaja do sprememb poslovanja podjetja. Mnogi so zaradi pomanjkanja znanja nezaupljivi do uporabe informacijske tehnologije pri svojem delu. Odpor do sprememb lahko posledično izniči vse prednosti in celo predstavlja oviro za hitrejši potek poslovanja. Najbolj opazno je to pri manjših podjetjih, ki si s težavo privoščijo lastne rešitve, ki bi temeljile na sodobni računalniški in telekomunikacijski opremi, saj za kaj takega navadno nimajo zadostnih sredstev niti ustrezno usposobljenih strokovnjakov. Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem mnoge koristi vendar le, če ga znajo uporabiti bolje od konkurentov. To pomeni nenehno iskanje novih, še bolj učinkovitih informacijskih in organizacijskih rešitev. Uvajanje le-teh zahteva visoke investicije, ki pa poleg tega še hitro zastarijo. Zato podjetja čutijo e-poslovanje kot breme , ki pa so ga prisiljena nositi. Glavno omejitev predstavlja človek zaradi prilagoditve na nov način življenja, dela, nakupovanja, skratka zaradi premajhnega zaupanja v nove tehnologije.

2.6 Ekonomski vpliv e-poslovanja Elektronsko poslovanje prinaša drugačne ekonomske vplive kot klasično poslovanje. Podjetje lahko ob istem obsegu proizvodnje, zniža stroške dela z investicijo v informacijsko tehnologijo. Pri tradicionalnem poslovanju zmanjšamo transakcijske stroške s povečanjem obsega poslovanja, kar nam pri elektronskem poslovanju uspe tudi pri manjšem obsegu poslovanja. Administrativni stroški pri tradicionalnem poslovanju naraščajo z rastjo podjetja, elektronsko poslovanje pa nam omogoča rast poslov, ne da bi se značilno povečali administrativni stroški (Turban, King, 2002, str 22-25).

14

2.6.1 Zagotavljanje boljših tržnih informacij Ekonomisti opisujejo učinkovitost trga kot popolno konkurenco, ki ne dovoljuje presežkov ponudbe in povpraševanja. V realnosti večina trgov ne uspe tako učinkovito primerjati ponudbe s povpraševanjem, tako da imajo prodajalci presežek zalog, kupci pa ne dobijo želenih izdelkov in storitev. Razlogov za nepopoln trg je več. Istočasno sodelovanje vseh prodajalcev in kupcev je lahko omejeno z geografskimi razdaljami. Drugi razlog je lahko pomanjkanje informacij in s tem oteženo koordiniranje trga. Še en razlog za nepopoln trg so visoki transakcijski stroški Elektronsko poslovanje ponuja cenejše in stroškovno učinkovitejše opravljanje poslov, hkrati pa skrbi za mehanizme, ki stremijo k popolnim tržnim mehanizmom, ker ni geografskih ali časovnih omejitev. Elektronski trgi ponujajo nove priložnosti trgovanja s proizvodi, ki jih klasični trg ne dopušča. Ena od ključnih prednosti interneta je dostopnost do množice informacij, kar omogoča ustvarjanje novih trgov, ki prej niso bili dostopni.

2.6.2 Nižji distribucijski stroški Z uvedbo elektronskega poslovanja se lahko bistveno zmanjšajo distribucijski in proizvodni stroški. Proizvodni stroški se zmanjšajo zaradi znižanja cen informacijske in komunikacijske tehnologije, kar omogoči podjetjem vpeljavo novejše in hkrati cenejše tehnologije, zato se tudi stroški znižajo (Perše, 1999, str. 19-24). Distribucijski stroški se lahko zmanjšajo v procesu nabave in distribucijske verige z efektivnejšim transportom blaga. Stroški distribucije so nižji zlasti pri proizvodih, ki jih je moč prenašati po omrežju (programska oprema, finančne storitve), sicer pa velja pravilo, da za daljši obstoj elektronskega poslovanja na nekem oddaljenem terenu potrebujemo lokalno skladišče, saj bi bili stroški pošiljanja previsoki.

15

3. PREHOD NA E-POSLOVANJE Informacijska tehnologija ustvarja pogoje za nove storitve, postavlja pa tudi nove pogoje za velik del poslovanja z materialnimi dobrinami od medpodjetniških odnosov do ponudbe in nakupa potrošniškega blaga. Zaradi novih pogojev poslovanja so se nekatera podjetja odločila, da zgolj izboljšave v poslovnem procesu ne zadoščajo, ampak,da je potrebno izpeljati popolno prenovo ali spremembo poslovnih procesov in delovnih postopkov. Informacijska tehnologija je bistveni dejavnik, ki omogoča prenovo. Elektronsko poslovanje je elektronski način izvajanja poslov, oziroma je zmožnost in pripravljenost na izvajanje izmenjave blaga, storitev, vsebin, sredstev in denarja med dvema ali več sodelujočimi (uporabniki, podjetji) z uporabo elektronskih orodij in tehnik. Elektronsko poslovanje pretresa organizacije v procesih in na novo določa načine povezovanja med organizacijami ter ustvarja povsem nove priložnosti za povezovanje posameznikov s poslovnimi in vladnimi organizacijami. V prihodnje bodo organizacije poslovale elektronsko ali pa ne bodo poslovale. Prehod na elektronski način poslovanja vzpodbuja tudi vedno bolj prisotna globalizacija. V današnjem času si ne moremo predstavljati konkurenčnega gospodarstva in gospodarjenja brez povezave z lokalnim in še bolj z globalnim okoljem. Podjetje, ki želi poslovati elektronsko, mora skrbno proučiti, kako začeti in kaj spremeniti, da bo nova tehnologija podjetju v pomoč, rezultati pa bistveno boljši. Zgolj informatizacija starega načina dela in obstoječih procesov ne prinaša bistvenih prednosti pred konkurenco. Tak način podjetju sicer olajša delo in nekoliko skrajša čas izvedbe, kar pa ni dovolj za preživetje na trgu. Če je cilj managementa pozicioniranje podjetja oziroma produktov v sam vrh, je potrebno poleg uporabe sodobne informacijske tehnologije korenito spremeniti način delovanja in s tem spremeniti in na novo zamisliti tudi povezane delovne procese. Cilji prenove so predvsem trije, in sicer doseganje krajših časov pri izdelavi produktov in izvajanju storitev, nižjih stroškov pri izvajanju poslovnih procesov in višja kakovost. Čim bolj nam uspe doseči te posamezne cilje, večja je uspešnost. Če pri proizvodu ali storitvi dosežemo zelo kratek čas izvedbe in zelo nizke stroške, je vprašanje kako je s kvaliteto. Če je naš cilj zelo kvaliteten proizvod, je potrebno vanj več vlaganj in so stroški večji. V današnjem času si podjetja predvsem prizadevajo bistveno izboljšati hitrost izvajanja procesov, kar omogoča tudi večjo prilagodljivost na trgu, večjo sposobnost prilagajanja kupcu in obvladovanje konkurentov.

3.1 Faze prehoda na elektronsko poslovanje V preteklem času so podjetja z namenom povečevanja izboljševala poslovanje z ukrepi kot so zmanjševanje stroškov, dvig kvalitete izdelkov in storitev, danes pa si kupec poleg teh kvalitet želi tudi hiter odziv na podano naročilo oziroma povpraševanje in spremljanje naročila do realizacije. Tega pa kupcu podjetje, ki posluje na klasičen način, ne more nuditi tako učinkovito kot podjetje, ki je že prešlo na elektronski način poslovanja.

16

V prehodu na elektronsko poslovanje obstajajo tri faze, ki so pogojene z zrelostjo informacijske tehnologije (slika 3.1). V zgodnjem obdobju govorimo o avtomatizaciji poslovanja , ki se osredotoča predvsem na obdelavo podatkov. Naslednje obdobje je obdobje poslovnih informacijskih sistemov v katerem ima velik pomen elektronsko oblikovanje in izmenjava informacij za potrebe poslovanja in poslovnega odločanja.V tem obdobju je cilj podjetji doseganje večje učinkovitosti poslovanja in večje produktivnosti na delovnih mestih. Zdajšnje obdobje, ki še traja, je obdobje strateških informacijskih sistemov. Cilj podjetji v tem obdobju je doseganje večje poslovne uspešnosti z uporabo sodobnih informacijskih orodij kot so internet, elektronsko poslovanje in upravljanje znanja. Vsa ta orodja temeljijo na sodobnih konceptih omrežnega računalništva.

Slika 1: Vplivnost informatizacije skozi razvojna obdobja

Za dosedanja obdobja je predvsem značilno , da so podjetja pri doseganju konkurenčne prednosti s pomočjo informacijske tehnologije želela zniževati stroške predvsem znotraj organizacije. Strateški informacijski sistem pa vzpostavlja povezave na globalnem trgu in išče nove priložnosti organizacije v smeri povečanja svojega deleža dodane vrednosti. Namesto iskanja prednosti v prilagajanju okolju poskuša vplivati na to okolje. Običajno sta njegov razvoj in uvedba povezana s prenovo poslovnih procesov organizacije ter uvedbo novih konceptov ( npr. Elektronsko poslovanje) in ustreznejše organiziranosti poslovanja ( Kovačič, Peček, 2002, str.7-8). V današnjem obdobju nastaja nov tip navideznih (virtualnih) organizacij, ki deluje dinamično in je opredeljen na logičnem in ne nujno tudi na fizičnem nivoju (slika 3.2).

Čas

1960 19801970 1990 2000

miniračunalnik

Odjemalec/strežnik

Internet/omrežno rač.

Osrednji računalnik Luknjane kartice

Obdelava podatkov - podatki - avtomatizacija - oddelek, služba

Poslovni IS - informacije - učinkovitost - podjetje

Strateški IS - znanje - uspešnost - veriga podjetij

Vplivnost Informatizacije

Vir: Kovačič, Peček, 2002, str. 7

17

Slika 2: Navidezna (virtualna) organizacija

Danes delujejo podjetja v okolju, ki je turbulentno in nestabilno. Za tako okolje so značilne hitre in nenadne spremembe na vseh področjih kot so, tržno, ekonomsko, tehnološko, družbeno, politično, itd. Vpliv sprememb na obstoj podjetij je velik in narašča s stopnjo povezanosti z okoljem in s stopnjo nepredvidljivosti sprememb. Prav prilagajanje in celo vplivanje na okolje je pomembno za nadaljni obstoj podjetja, zato mora podjetje te spremembe s pomočjo sprotnih informacij pravočasno zaznati, se nanje pripraviti in ustrezno ukrepati (Srića e. tal., 1995, str. 123). Prav sprotne informacije so tiste, ki uspešnemu podjetju omogočajo trajen proces učinkovitega strateškega upravljanja, brez katerega se podjetje ne more prilagajati okolju ali celo vplivati nanj v skladu s smotrom in cilji podjetja. Brez sprotnih informacij podjetje ne more dovolj hitro zaznati potreb in dogajanja v okolju, niti ne more vplivati na okolje.

3.2 Vloga informatike v podjetju Podjetje, ki želi iz klasičnega poslovanja preiti na elektronsko poslovanje mora informatiki dodeliti ustrezno, enakopravno mesto v primerjavi z ostalimi poslovnimi funkcijami. Informatika v tem smislu ne sme biti domena ozkega kroga specialistov. Cilji informatike morajo nujno izhajati iz strateških ciljev (načrtov) globalnih informacijskih potreb podjetja. Neupoštevanje strategije podjetja in reševanje parcialnih problemov je pogosto vzrok za mnoge neuspešne izvedbe načrta razvoja informatike. Ključni cilj informatizacije podjetja je učinkovitost celotnega podjetja (Kovačič, Vintar, 1994, str. 18-19).

Organizacija 1

Organizacija 2

Organizacija 3

organizacija proizvodnja distribucija

marketing

razvoj

Poslovni partnerji

Dobavitelji

Kupci

Poslovni partnerji

Dobavitelji

Vir: Kovačič, Peček, 2002, str. 8

18

Podjetje mora informatiko načrtovati in jo spremljati. Pred načrtovanjem informatike mora ugotoviti svoje potrebe po informacijah in znanju. Če želi podjetje doseči konkurenčno prednost, ne sme zanemariti dinamičnega okolja ali izpustiti potrebe po tekmovalnem nastopu na globalnem trgu oziroma potrebe po povezovanju s partnerji. Podjetje se mora zavedati, da kar 80% delovnega dneva temelji na sprejemanju in uporabi informacij. V tem pogledu mora podjetje resno pristopiti k izgradnji informacijskega sistema, povezati ljudi, stroje, aktivnosti, podatke, ideje in postopke v smislu pridobivanja in uporabe koristnih informacij (Damij, 2000, str. 30).

3.3. Dimenzije elektronskega poslovanja Prehod iz klasičnega v elektonski način poslovanja ni enkratno dejanje ampak je proces spreminjanja in izboljševanja poslovnih procesov v skladu s strategijo razvoja podjetja. Stopnja razvitosti elektronskega poslovanja je odvisna predvsem od stopnje razvitosti digitalizacije produktov (storitev), digitalizacije procesov in digitalizacije posrednika (slika 3.3 ).

Slika 3. Dimenzije elektronskega poslovanja

Tradicionalno poslovanje predstavlja spodnja leva kocka, v kateri so dimenzije produkta, procesov in posrednika fizične. Zgornja desna kocka predstavlja čisto elektronsko poslovanje, v katerem so vse te dimenzije digitalne. ( Turban, 2002, str. 5).Ostale kocke so kombinacija fizičnih in digitalnih dimenzij.

čisto e- poposvanje

Področja e-poslovanja

Tradicionalno (klasično) e-poslovanje

Virtualni proces

Digitalni proces

Fizični proces

Virtualni akter Digitalni posrednik

Virtualn

Digitalni

Fizični produkt

Jedro e-poslovanja

Fizični

Vir: Choi et. al., 1997, str. 18

19

3.4 Načini prehoda na e-poslovanje Dosedanji pogled prehoda v e-poslovanje je bil v večini primerov linearen. Vse spremembe so se začele na področju strategije, se nadaljevale v fazi preurejanja procesov in managementa in se končale na področju tehnologije z uvedbo tehnološke rešitve, ki je avtomatizirala postopke. Tak način vodenja projekta je lažje obvladljiv, zahteval pa je več časa za implementacijo in večji finančni vložek. Tak način se je počasneje prilagajal hitrim spremembam na trgu. Današnjemu času primernejši način prehoda v e-poslovanje je sprotno in ponovno spreminjanje poslovanja v vseh področjih od strategije do optimizacije procesovin podpore tehnologiji. Tak način pripomore k oblikovanju podjetja, ki je sposobno poslovati hitro in se je sposobno hitro prilagoditi spremembam v digitalni ekonomiji. V centru vseh sprememb je potrošnik – kupec. Prednosti sodobne tehnologije so v spremembe vključene že zelo zgodaj. S tem so strategi podjetja prisiljeni, da v svojem dokumentu razmišljajo bolj inovativno. Strategija prehoda podjetja v elektronski način poslovanja mora vključevati inovativnost in organizacijski model, ki ruši tradicionalne pricipe poslovanja. Glede na stopnjo in pogostost sprememb v podjetju lahko prenovo poslovanja opredelimo kot (slika 3.4.): • BPR ( Business Process Reengineering), • Uvajanje najboljše prakse, • TQM ( Total Quality Management).

Slika 4. Vzvodi prenove poslovanja

Če primerjamo predvsem oba mejna pristopa prenove poslovanja, BPR in TQM, ugotovimo, da metoda BPR podpira radikalne spremembe, pri spremembah pa se osredotoča predvsem na poslovni proces. Rezultat prenove je praviloma nov ali prenovljen poslovni proces, ki ga ključni izvajalci, povezani v delovno skupino (team), spremenijo z

PRENOVA

BPR

TQM

KM, odličnost Najboljša praksa, …

Pešanje in smrt

Stopnja sprememb

velika mala

nizka

visoka

Pogostost sprememb

nevarno področje, visoka donosnost

Vir: Kovačič, EF Ljubljana

20

namenom, da z uporabo nove tehnologije povečajo učinkovitost in uspešnost podjetja. Naložba je v začetku visoka, rezultati prenove pa so lahko bistveno boljši. Tveganje ob takih spremembah je zelo visoko. Metoda TQM podpira postopne spremembe na obstoječih procesih, v proces spreminjanja in postopnega izboljševanja pa praviloma vključuje vse zaposlene, ki imajo nalogo, da na svojem delovnem mestu ali v oddelku izboljšajo kakovost in učinkovitost funkcije (postopka). Spremembe so pogoste in trajne, naložba pa nizka, vendar trajna. Tveganje ob spremembi je minimalno. Srednji model vključuje uvajanje najboljše prakse glede na potrebe podjetja. Gre predvsem za iskanje stičnih točk med potrebami podjetja in zmožnostmi kupljene celovite uporabniške programske rešitve ( ERP – Enterprise Resource Planning). Cilj uvajanja najboljše prakse je učinkovitejše obvladovanje podatkov ter natančnejše napovedovanje poslovnih dogodkov in kvalitetnejše poslovno odločanje. Če potrebe niso skladne z zmožnostmi produkta, je potrebno prilagoditi ERP rešitve ali prilagoditi poslovanje podjetja ERP sistemu. V nasprotnem primeru ostane le najslabša možnost, da se podjetje še naprej sooča z znanimi problemi. Ena od najprimernejših metod pri prenovi poslovanja in prehodu na elektronsko poslovanje je metoda BPR. Temeljni cilj prenove poslovnih procesov je poenostavitev poslovnih postopkov in ukinitev nepotrebnih postopkov in pravil. S tem pridobimo skrajšanje poslovnega cikla vseh poslovnih procesov v podjetju. Zaposlenim dodelimo več odgovornosti in več moči pri odločanju na nivoju delovnega mesta. Tak način poslovanja omogoča znižanje stroškov, dvig dodane vrednosti in s tem tudi dvig kvalitete proizvodov in storitev. Cilj metode BPR je tudi dvig zanesljivosti ter točnosti izvajanja postopkov, kar pripomore k dvigu kvalitete proizvodov in storitev. BPR poudarja tesno in neposredno povezovanje z dobavitelji in kupci, ustvarja medorganizacijske povezave in celovite vrednostne verige s poslovnimi partnerji. Cilj metode je tudi usmeritev v izvajanje osnovnih, ključnih procesov. Procese, ki za poslovanje podjetja niso bistveni (outsourcing), še posebej, če pri opravljanju teh procesov podjetje ni konkurenčno.

3.5 Prednosti uporabe interneta Med vsemi e-komunikacijskimi zmožnostmi je danes najpomembnejše svetovno medmrežje oziroma internet. Nobenega dvoma ni, da je internet omogočil lažjo dosegljivost tehničnih in praktičnih informacij in znižal stroške komunikacije. Olajšal je tudi dostop do tujih poslovnih in potrošniških trgov in s tem povečal konkurenco. Na tisoče „com“ podjetij uporablja internet za ponujanje izdelkov in storitev na lokalnem , nacionalnem in mednarodnem nivoju. V mnogo primerih je sledenje izboljšalo kakovost izdelkov in znižalo njihovo ceno za potrošnika, vendar je tudi hkrati znižalo dobičkonosnost podjetij. Informacijska tehnologija je pomembno orodje vseh udeležencev poslovnega procesa in daje pečat sodobni informacijski družbi ter globalizaciji poslovanja. Svetovno omrežje vse bolj narekuje spreminjanje načina in organizacije poslovanja sodobnih podjetij, ki odpirajo informacijske in programske vmesnike v internet, proti kupcem in poslovnim partnerjem. Ko podjetnik ali manager išče tržno nišo v današnjem tekmovalnem okolju, se mora poleg

21

drugega lotiti tudi informatike kot orodja, ki vpliva na organizacijo, upravljanje in poslovno uspešnost podjetja. Ker se informatika razvija zelo hitro, je podjetniku in managerju težko najti pravo ravnotežje med poplavo novosti o informacijski tehnologiji, ki jih obnavljajo javna občila, ter tistim znanjem, ki je potrebno za učinkovito uporabo te tehnologije ter za sprejemanje odločitev o informacijski tehnologiji v lastnem podjetju (Saša prešeren, 2000, str. 7).

4. E-POSLOVANJE MED POSLOVNIMI PARTNERJI

4.1 Predstavitev podjetja Skupina OMV je na Slovenskem trgu prisotna od leta 1992, ko je družba OMV AG skupaj s partnerjema Istrabenzom in Ino ustanovila družbo OMV Istrabenz, d.o.o. Oktobra leta 2004 je družba OMV AG postala večinski lastnik podjetja, ki se je nato preimenovalo v OMV Slovenija, d.o.o. Družba s sedežem v Kopru ima 85 zaposlenih, s 25-odstotnim tržnim deležem pa je druga največja naftna družba v državi. Na slovenskem trgu je prisotna s 103. bencinskimi servisi, ki so v celoti v partnerskem upravljanju. Mreža bencinskih servisov družbe OMV Slovenija je v zadnjih letih v znamenju številnih posodobitev, saj si družba neprestano prizadeva zagotavljati izdelke in storitve najvišjega kakovostnega razreda. Sodobne zeleno-modre površine so z leti postale sinonim za tehnološko dovršenost, inovativnost in udobnost tako za mobilne kupce kot njihove sopotnike.

OMV Aktiengesellschaft je največja avstrijska družba v svoji panogi. Kot vodilna gospodarska skupina na področju nafte in plina v Srednji Evropi je družba OMV na področju rafinerije in trženja dejavna v 13 državah. Na področju raziskav in proizvodnje je družba dejavna v 18 državah na 5 celinah. Na področju poslovanja s plinom OMV razpolaga s skladiščnimi zmogljivostmi in 2000 km dolgim cevovodnim sistemom, po katerem letno prevozi 45 bcm naravnega plina v države, kot sta Nemčija in Italija. OMV ima lastniške deleže v kemičnih in petrokemičnih tovarnah – 50% v AMI Agrolinz International GmbH ter 35% delež v podjetju Borealis A/S, enem največjih proizvajalcev poliolefina. Ostalo dobroimetje družbe: 51% delež

22

v Petrom SA, 50% delež v EconGas GmbH, 45% delež v rafinerijski mreži BAYERNOIL in 10% delež v madžarskem podjetju MOL.

Z nakupom večinskega deleža v družbi PETROM, največji naftni in plinski družbi v Romuniji, je Skupina OMV postala največji naftni in plinski koncern v Srednji Evropi, z naftnimi in plinskimi rezervami v višini cca. 1,4 milijarde boe (barrel of oil equivalent), z dnevno proizvodnjo cca. 323.000 boe in letno kapaciteto predelave 26,4 milijonov ton. Skupina OMV ima preko 2.509 bencinskih servisov v trinajstih državah. Tržni delež Skupine na področju rafinerije in trženja v Donavski regiji znaša 20%. Skupina OMV je dodatno okrepila svoj položaj z nakupom 34% deleža družbe Petrol Ofisi, vodilne turške naftne družbe. V juniju 2006 pa je družba OMV Aktiengesellschaft ustanovila podjetje OMV Future Energy Fund, hčerinsko družbo v večinski lasti, ki bo z naložbami v skupni višini 100 milijonov evrov razvijala projekte na področju obnovljivih virov energije in obstoječo osredotočenost družbe na fosilna goriva nadgradila z novimi energenti.

Skupina OMV je vodilno srednjeevropsko naftno podjetje na področju predelave in trgovanja z nafto. Prisotna je kar v 13-ih srednjeevropskih državah. Nafta sodi med najpomembnejše svetovne energetske vire. Pomeni veliko prednost za države bogate s takšnimi naravnimi viri in nenehno grožnjo za države, ki so odvisne od uvoza te surovine. Na naftnem trgu prihaja vselej do manjših ali večjih pretresov, ker obstaja veliko dejavnikov, ki imajo vpliv na ta trg. Ker Slovenija nima lastne proizvodnje in predelave nafte doma in niti v tujini, je podobno kot večina držav Evropske unije popolnoma odvisna od uvoza naftnih derivatov. Uvoz naftnih derivatov je možen le po svetovnih cenah. Le te so odvisne od nihanj borznih cen in gibanja tečaja dolarja.

4.2 Osnovna dejavnost družbe OMV Slovenija je na slovenskem trgu prisotna s 103. bencinskimi servisi, ki so v celoti v partnerskem upravljanju. Mreža bencinskih servisov družbe OMV Slovenija je v zadnjem času v znamenju številnih posodobitev, saj si družba neprestano prizadeva zagotavljati izdelke in storitve najvišjega kakovostnega razreda. Sodobne zeleno-modre površine so z leti postale sinonim za tehnološko dovršenost, inovativnost in udobnost tako za mobilne kupce kot njihove sopotnike. V veleprodaji pa družba ponuja velikim in industrijskim uporabnikom visokokakovostna kurilna olja, goriva in maziva. Kot vodilna ponudnica na področju inovacij si družba OMV Slovenija na svojih bencinskih servisih širom po Sloveniji prizadeva zadostiti pričakovanjem vseh, ki jim gre pri vožnji za »Več kot gibanje«. V skladu z geslom je bila družba prva, ki je slovenskim voznikom postregla z inovativnim 100-oktanskim bencinom OMV Super 100, ki je na voljo pod geslom »Več moči in zabave!«. Dužba je poskrbela tudi za voznike jeklenih konjičkov na dizelski pogon z gorivom OMV Alpine Diesel s katerim jamči za brezhibno delovanje motorja tudi v izjemno hladnih zimskih razmerah. Bencinski servisi OMV v Sloveniji z dodatno ponudbo, kot je prodaja kurilnega olja, gospodinjskega plina ter storitev telefonske govorilnice in bankomata, postajajo pomemben dejavnik povsod, kjer so prisotni ter so stičišče vseh, ki prisegajo na kakovost.

23

Skupina OMV je aktivno odgovorna vrednotam, ki so združene v posebnem kodeksu, imenovanem »Pravila vedenja«. Le-ta vsebujejo močan čut za odgovornost do družbenega in naravnega okolja v ekonomsko manj razvitih regijah. Skupina OMV si prizadeva razpravljati o ekonomskih, okoljevarstvenih in družbenih vprašanjih, povezanih z njenimi aktivnostmi. Aktivnosti korporativne družbene odgovornosti Skupine OMV so dokumentirane v poročilih, ki izhajajo večkrat letno in so izdelana po napotkih Globalne poročevalne iniciative.

4.3 Posebnosti poslovanja na področju distribucije naftnih derivatov

V današnjem konkurenčnem okolju sta pogoj za uspešno poslovanje podjetja učinkovitost oskrbne verige in hiter odziv na kupčeve zahteve. Pri tem sta bistvenega pomena optimizacija poslovnih procesov in informacijskih tokov.

Slika 5: Oskrbovalna veriga v naftni panogi Vir: Avtorica Naftna industrija je danes zelo razvejana in močna, njen vpliv na gospodarska dogajanja pa zelo velik, saj se vsa nihanja na naftnih trgih prenesejo v gospodarstva posameznih držav bodisi v obliki recesij, povečanih inflacijskih gibanj in zmanjšanih gospodarskih rasti na eni strani ali ravno obratno.

Težava naftnega posla ni ralativna redkost naftnih virov, temveč prevelika koncentracija njene proizvodnje v politično in gospodarsko nestabilnih državah.

24

Dolgoročne tržne razmere med ponudbo in povpraševanjem nafte so relativno stabilne. Cene nihajo zaradi kratkoročnih in srednjeročnih nihanj pri povpraševanju in dobavi. Povpraševanje po nafti na kratek rok ni elastično in se slabo odziva na cenovne spremembe. Zato vsaka relativno majhna sprememba v dobavi običajno povzroči velike spremembe cen. Najbolj pa na skoke cen vplivajo vojaške krize in politični pritiski.

Po krizi v sedemdesetih letih je naftni trg postal veliko bolj predvidljiv in manj podvržen nihanjem:

- svet se je globaliziral, rast nove ekonomije je zavrla pretirane špekulacije na naftnem trgu

- razporeditev naftnih virov se je razširila, tako da je pomembnost posameznih trgov manjša in zato tudi manj možnosti za tržne udare

- naftni viri pripadajo različnim politično-gospodarskim svetovom, globalna konkurenca je večja, distribucijske poti gostejše

- pomembnejši postajajo alternativni viri in energetsko varčen sistem

Pri tradicionalnem načinu poslovanja so podjetja poznala konkurenco in dogajanja na trgu. Spremembe niso prišle nenadoma, ampak v nekem daljšem časovnem obdobju. Povečano povpraševanje po izdelkih so podjetja praviloma reševala s pomočjo varnostnih zalog. Prihod interneta je povzročil precej sprememb zlasti v hitrosti poslovanja in omogočil novim konkurentom hiter prihod na tržišče. Pri distribuciji naftnih derivatov za potrebe slovenskega trga je izrednega pomena celotna logistična veriga , ki mora zagotavljati konstantno, pravočasno in zanesljivo oskrbo trga z naftnimi derivati. Omv Slovenija svoje zaloge za potrebe Slovenskega trga skladišči na Instalaciji Sermin v Kopru. To skladišče je zelo pomembno zaradi svoje strateške lege, saj omogoča prevzem goriva pri dobavi s tankerji. Večji del nafte, gledano v svetovnem merilu, pošiljajo od črpališč v rafinerije po naftovodih in jih nato prevažajo z ladjami-tankerji. Omv Slovenija nabavlja naftne derivate največ v Italiji, Veliki Britaniji in Monaku, ki so večinoma italijanskega, bolgarskega, angleškega ali ruskega porekla. Cena tega blaga se na svetovnem trgu oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja, kar se odraža prek cen na borzi nafte in naftnih derivatov. Borzne cene so osnova za dejanske nabavne cene, po katerih kupujemo derivate. Za slovenske dobavitelje veljajo cene, ki se oblikujejo na mediteranski borzi. Slovenija je povsem odvisna od uvoza , zato se naše nabavne cene oblikujejo na osnovi gibanja teh cen. Prodajna cena bencina pa se v Sloveniji od leta 2000 oblikuje na podlagi modela, ki ga je sprejela vlada, ter na osnovi predpisanih davščin – trošarine in DDV-ja. Temelj modelskega izračuna so 14-dnevna gibanja borznih cen derivatov na mediteranski borzi, kar zagotavlja da se cene spreminjajo skladno s spremembami dejanskih nabavnih cen.

Kakšni stroški se nam bodo pojavili pri nabavi naftnih derivatov je predvsem odvisno od tega, pod kakšnimi pogoji blago kupujemo. Imamo paritete za morski promet in pa posebej za kopenjski promet. Najbolj pogosta pariteta pri nabavi naftnih derivatov z ladjami je CIF namembna luka v našem primeru CIF KOPER. Ob primeru, da je blago kupljeno na tej pariteti, nam dobavitelj krije stroške zavarovanja blaga, prevozne stroške blaga in vse ostale stroške do namembne luke. V primeru, da kupimo blago na pariteti CIF Outturn namembna luka, pa nam dobavitelj krije tudi stroške manjka blaga – razlika med vkrcano in izkrcano količino. Manjko blaga nastane zaradi specifike blaga (raztezanje, krčenje).

25

Druga pogosta pariteta v pomorskem prometu je FOB. V tem primeru nosimo vse stroške od ladijskega krova naprej sami. Z ladjarjem se moramo dogovoriti za prevozne stroške do namembne luke. Blago je potrebno zavarovati. V primeru, da je vrednost blaga znana že ob nakupu, zavarujemo blago na njegovo dejansko vrednost. V primeru, da ob nakupu še nimamo znane vrednosti blaga, ga zavarujemo na podlagi ocenjene vrednosti, s tem da zavarovalnico obvestimo, da to ni dokončna vrednost blaga. Ocenjeno vrednost blaga imamo v primeru, da kupujemo blago na podlagi cenovnih poprečij (npr. povprečje enega meseca). Stoški, ki nastanejo ob prevzemu blaga so luške pristojbine, katere se plača luki, kar omogoči ladji raztovor blaga. Kontrolo blaga opravlja kontrolna hiša, katera preveri kvaliteto blaga že na ladji. Če kvaliteta blaga ustreza slovenskim predpisom, se lahko blago izkrca v rezervoarje. Ko je blago izkrcano pa sledi še kontrola kvalitete blaga v skladišču in kontrola izkrcane količine blaga. Kontrolna hiša izda certifikat o količini in kvaliteti blaga. Med izkrcavanjem blaga se opravljajo tudi meritve pritiska, ki ga opravlja kontrolna hiša.. Pri prevzemu blaga nastanejo tudi stroški povezani s prevozom vzorcev blaga v laboratorij, in z vzorčenjem na sidrišču. Plačati pa je potrebno tudi carinske in špediterske storitve, manipulativne stroške, ki so stroški pretovora blaga. Mesečno se plačujejo tudi stroški skladiščenja oziroma najema rezervoarjev. Pri nabavi blaga pa se lahko pojavita še dva stroška. To je strošek deviacije in stroški stojnic. Strošek deviacije je strošek druge luke, ki nastane v primeru, ko se zaradi optimizacije naročila odločimo za izkrcanje blaga v dveh lukah. Strošek stojnic se plačuje, če ladja stoji v luki več kot je zanjo predvideno.

S prodajno ceno, ki je izračunana na podlagi modela mora podjetje pokriti vrsto stroškov, ki nastajajo na poti od uvoza do prodaje naftnih derivatov končnemu potrošniku. Pokriti je potrebno nabavno ceno dobavitelju za blago. Nabava naftnih derivatov se za slovenska podjetja dejansko izvaja na osnovi kotacij CIF Mediteran. Z vgraditvijo teh kotacij v formulo je zagotovljeno dejansko prilagajanje slovenskih prodajnih cen dejanskim nabavnim pogojem. Manjšo odstopanje od te ugotovitve predstavlja odstopanje podjetniškega bančnega tečaja za USD od tečaja Banke Slovenije ter dejstvo, da se naftni derivati nabavljajo po cenovnih formulah kotacije CIF plus določena delta (od 5 do 10 USD na tono). Pri uvozu v državo nastajajo uvozni stroški špedicije, garancij, kontrole kvalitete, stroški državnega nadzora kvalitete in carine (oprostitev carine ima le blago s poreklom blaga iz EU sicer je carina 10% ). Ker se večje količine naftnih derivatov dobavlja preko morja oz. po železnici, se prevzem blaga vrši v večja pretovorna oziroma medfazna skladišča. Pri tem nastajajo stroški medfaznega skladiščenja, pretovarjanja, odpremljanja ter stroški kala, ki je vezan na naravo blaga in proces medfaznega skladiščenja, nastajajo še stroški nadzora in vzdrževanja kvalitete blaga. Iz medfaznih skladišč oziroma od dobaviteljev, ki so v bližini slovenske meje je potrebno blago prepeljati do prodajnega mesta – bencinskega servisa. Opravka imamo s pomembno stroškovno postavko – prevozom do prodajnih mest ter stroški povezanimi s prevozom. Iz prodajne cene oziroma marže je potrebno kriti pripadajoči del posrednih stroškov prodajnega mesta (bencinskih servisov), kot so stroški dela in usposabljanja zaposlenih, stroški amortizacije objektov in opreme, stroški storitev (vzdrževanja, urejanje okolice,…), stroški materiala in energije, itd. Poleg neposrednih stroškov prodajnih mest je potrebno iz marže kriti še pripadajoči del splošnih stroškov nabave in logistike, splošnih stroškov

26

prodaje, splošnih stroškov uprave (računovodstvo, informatika, kadri, finance, vzdrževanje, zavarovanje, izobraževanje, razvoj). Pri objektivnem obravnavanju celotnih stroškov, ki jih je potrebno kriti iz ustvarjene razlike v ceni je potrebno upoštevati še stroške kapitala vloženega v dejavnost. Kot stroške finansiranja investicij je potrebno kriti stroške obresti, za kritje stroškov kapitala pa je potrebno ustvariti ustrezen donos na vloženi kapital.

Kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča, pretakališča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi, je zapisano na podlagi 63. člena Zakona o vodah (Ur. l. št. 38/81) in 406. člena ustave Republike Slovenije v Pravilniku, ki ga je izdal Republiški sekretariat za urbanizem v soglasju z Republiškim sekretariatom za industrijo. Skladiščne in transportne naprave, za katere veljajo določila tega pravilnika, morajo biti glede na vrsto materiala, izdelavo, korozijsko zaščito in opremo, grajene, postavljene in opremljene tako, da je onemogočeno onesnaževanje vode, zraka in tal ali poslabšanje njihovih lastnosti. Poleg določb tega pravilnika je treba pri uskladiščenju in transportu nevarnih snovi upoštevati tudi predpise o slovenskih standardih, tehničnih normativih in o normah kakovosti, ter druge predpise, ki se nanašajo na gradnjo in obratovanje skladiščnih in transportnih naprav. Med napravami za skladiščenje ločimo: nadzemne in podzemne skladiščne naprave. Podzemni rezervoarji morajo imeti dvojno steno in morajo biti opremljeni s kontrolno napravo, ki akustično ali optično opozori na iztekanje uskladiščene tekočine zaradi netesnosti. Nadzemni rezervoarji pa morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti.S skladiščnimi in transportnimi napravami je treba ravnati in obratovati tako, da je onemogočeno onesnaženje vode ali škodljivo spreminjanje njenih lastnosti. V primeru netesnosti skladiščne in transportne naprave, ki je ni mogoče odpraviti, zaradi tega pa obstaja nevarnost onesnaženja ali poslabšanja kakovosti vode, zraka ali tal, je treba prenehati z obratovanjem naprave in jo izprazniti. Polnjenje in praznjenje skladiščnih posod morajo nadzorovati za to delo kvalificirani delavci. Upravljalec skladiščne naprave mora sprejeti obratovalni poslovnik in voditi vsakodnevno evidenco o delovanju čistilnih naprav v obratovalnem dnevniku. (Povzeto iz Ur. l. SRS, št. 3/79.) V OMV Slovenija opravimo vse prevoze naftnih derivatov po cestah. Železniški transport se uporablja le pri posameznih večjih poslih, ki so povezani predvsem z blagovnimi in državnimi rezervami. Ne glede na težnje, da bi čimveč prevozov nevarnih snovi iz cest preusmerili na železnico, se v praksi to ne obnese, vsaj v velikem obsegu ne. Vzroki so sledeči: - v primeru odpreme naftnih derivatov po železnici mora biti prejemnik tehnično

usposobljen za prečrpavanje v svoje skladišče, takih pa je v Sloveniji žal le malo; - pri prevozu z avtocisternami je manj manipulacij, saj je tu uveljavljena dostava "od

vrat do vrat", vmesnih manipulacij ni; - železniški vozni park se počasneje tehnično izpopolnjuje kot avtocestni; - geografske značilnosti Slovenije (razgiban teren) in slabo razvita železniška mreža; - pri pretovoru blaga iz železniških cistern nastajajo dodatni manipulativni stroški Vedno večje število nevarnih snovi, njihova razširjena uporaba, naraščajoč prevoz v vseh panogah prometa in s tem povečane možnosti nesreč in poklicnih zdravstvenih okvar delavcev, zahtevajo dobro poznavanje vseh nevarnosti in ukrepov za njihovo izključitev pri

27

ravnanju in prevozu snovi. Vedno se moramo namreč zavedati, da neka snov velja za nevarno vse dotlej, dokler se ne dokaže, da je nenevarna. (Oblak, Lukačič, 1995, str. 5-33)

Pravice in obveznosti organizacij in delodajalcev so, da ustvarijo in zagotovijo takšno delovno okolje, ki zagotavlja delavcem varen in zdrav način dela in varuje okolico. Varno okolje se zagotavlja s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi in pravnimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki nesreč, poškodb, poklicnih zdravstvenih okvar delavcev in kontaminacije okolja. Glavni predpisi, ki urejujejo področje varnega dela, ravnanja z blagom in opremo ter ostale aktivnosti v zvezi z nevarnimi snovmi in klasifikacijo le-teh so: - Zakon o varstvu pri delu; - Direktiva Evropske unije o klasifikaciji, označevanju in embaliranju nevarnih snovi št.

67/548/EEC; - Zakon o prometu strupov (Ul SFRJ, 13/91 in UL RS, 16/91); - Mednarodni predpisi o prevozu nevarnih snovi v posameznih panogah prometa, ki jih

je ratificiralna tudi naša država - ADR (cestni promet), RID (železniški promet), IMDG Code (pomorski promet) in IATA (zračni transport);

- JUS Z.CO.001 - klasifikacija vnetljivih tekočin glede na plamenišče v tri skupine; - JUS Z.CO.012 - opredeljuje vrsto in stopnjo nevarnosti nevarnih snovi; - Zakon o prevozu nevarnega blaga. Po direktivah Evropske unije so morala podjetja , ki se kakor koli ukvarjajo ali sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, v svojih podjetjih imenovati tudi varnostnega svetovalca, katerega naloga je predvsem, da spremlja skladnosti ravnanja z nevarnim blagom v podjetju s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, da sveuje vodstvu podjetja, izvaja interna usposabljanja, izvaja ustrezne ukrepe za preprečevanje nesreč in izvajanje pravilnih ukrepov ob morebitnih nesrečah. To nehvaležno delo je doletelo tudi mene, za kar sem morala opravljati tudi izpit o strokovni usposoblenost. Pri delu z naftnimi derivati je zelo pomemben strog režim varnosti pri delu z nevarnimi snovmi. Pravila, navodila, prepovedi in opozorila so točno navedena v raznih internih pravilnikih in navodilih za delo z nevarnimi snovmi, ki so sestavljeni na podlagi veljavnih slovenskih zakonov in pravil. Vsi zaposleni oz. vsi tisti, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi, morajo biti poučeni in seznanjeni z omenjenimi pravili in navodili. V našem okolju potekajo spremembe čedalje hitreje. Razvoja zgodovine ne pospešuje samo nagel tehnološki razvoj, temveč tudi rekordna rast svetovnega prebivalstva, in še hitrejši ekonomski razvoj. Nafta in naftnimi derivati sodijo zaradi njihovega energetskega pomena in široke uporabe med najpomembnejše svetovne energetske vire oziroma surovine. Zaradi velikega pomena za gospodarsko in širše družbeno dejavnost je temu delu energetske dejavnosti na svetovni ravni ter na ravni posameznih ekonomij posvečena velika pozornost in posebna obravnava. Podjetja, ki imajo za svojo dejavnost pridobivanje in predelavo nafte ali oskrbo in trgovanje z naftnimi derivati so pri svojem delovanju podvržena specifikam, ki jih pred to dejavnost postavljajo posamezne države. Skladiščno – pretovorni kompleks Instalacije

28

Sermin je eno najsodobnejših, varnih in okolju prijaznih skladišč naftnih derivatov v Evropi. To in strateška lega pa pomeni za podjetja Omv Slovenija, ki vse svoje derivate skladišči v Instalaciji sermin konkurenčno prednost pri poslovanju. Naloga in prizadevanje podjetja bodo zato tudi v prihodnje usmerjena k racionalizaciji poslovanja, zniževanju stroškov, ker le tako, lahko podjetje povečuje svojo konkurenčno prednost.

4.4 Medorganizacijsko e-poslovanje na področju logističnih procesov

OMV Slovenija nima več lastnih avtocistern za prevoz in razvoz naftnih derivatov na bencinske servise, skladišča in do kupcev. Temu cilju podjetje sledi na osnovi zastavljene strategije podjetja, ki teži k temu, da se nedonosne in stroškovno velike dejavnosti prepusti zunanjim partnerjem, ki so za te dejavnosti bolj specializirani. Tako pa naj bi se povečala tudi konkurenčna prednost podjetja, ki na slovenskem trgu pokriva 25% delež glede na število bencinskih servisov. Ostali večji del, to je 70% delež pripada Petrolu, medtem ko 5% pokrivajo ostala tuja naftna podjetja. Razlogi zakaj ni prišlo do večjega razvoja konkurence zlasti na področju trgovanja z pogonskimi gorivi je v tem, da izvajanje te dejavnosti zahteva velike naložbe v infrastrukturo, širitev konkurence je povezana z gradnjo novih prodajnih objektov, težkim pridobivanjem ugodnih lokacij za gradnjo ter z zapletenimi postopki za pridobivanje dovoljenj za gradnjo novih prodajnih objektov. Lastniki avtocistern za prevoz naftnih derivatov so zasebniki. Njihov vozni park šteje približno 60 avtocister, kar zadostuje za dnevno distibucijo na bencinske servise, skladišča in do kupcev. V zadnjih letih so se pogoji za transport nevarnih snovi zelo poostrili, zato mora vsak voznik avtocisterne pridobiti ADR certifikat, ki se preverja vsako leto. Poznati morajo tudi predpise o posebnih varnostnih ukrepih za primer nesreče.

Pred leti je avtocisterna v povprečju opravila 1,5 vožnje dnevno, zdaj pa samo še eno. Vzrok temu je, da se je vozni park prevoznikov naftnih derivatov zelo posodobil, saj lahko novejša avtocisterna prepelje 25% več goriva na transportno enoto, kot je to lahko prepeljala avtocisterna starejše izdelave. S tem pa je bila dana tudi možnost, da so se transportni stroški zmanjšali. Število in količina prevozov pa je odvisna tudi od potreb oziroma sezone. Prevozniki opravljajo prevoze naftnih derivatov na bencinske servise, skladišča in do naših kupcev. Ker gre za prevoz nevarnega blaga, kjer zakonodaja in predpisi postavljajo stroga in visoka merila pri prevozu le-teh, je zelo pomembno, da so vse obveznosti, odgovornosti in zahteve zapisane v letni pogodbi, ki jo z vsakim prevoznikom sklenemo vsako leto. Prevozniki letno prepeljejo na navedene destinacije približno 600 mio litrov goriva, kar predstavlja 80 % prevozov vsega blaga podjetja. Preostalih 20% blaga, podjetje proda Slovenskim kupcem, ki imajo svoje avtocisterne. V sektorju nabave in logistike imamo danes računalniško podporo. Strošek za prehod na računalniški sistem je popolnoma upravičen. Računalniški sistem nam omogoča popolno kontrolo nad zalogami na vseh franšiznih bencinskih servisih in franšiznih skladiščih po Sloveniji in s tem je dana možnost čim boljšega optimalnega planiranja zalog in optimalnih kombinacij prevoza naftnih derivatov. V našo logistično mrežo so vključeni

29

tudi prevozniki sami, tako da imajo preko računalniškega sistema dostop do programa logistike, kjer si sami določijo kateri prevoz bo opravila ena izmed njihovih avtocistern.

4.5 Potek prenove in informatizacija logističnih procesov Globalizacija, hitre tehnološke spremembe in povečana pričakovanja kupcev, ki se jim pridružujejo rastoči pritiski lastnikov kapitala bistveno spreminjajo paradigmo svetovne trgovine. Še pred desetimi leti so bile poglavitne prednostne naloge podjetji zmanjševanje neposrednih stroškov dela z avtomatizacijo poslovanja vse s ciljem pridobiti konkurenčno prednost za podjetje. V današnjem času pa je zaradi sodobnih komunikacijskih orodij omogočen lažji vstop tudi manjšim podjetjem, ki z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij, obidejo drage informacijske tehnologije, se učinkovito povezujejo, ter tako delujejo globalno. Informacijska tehnologija je izredno pripomogla k razvoju in rasti logistike. V logistični literaturi smatrajo kot živčni center podjetniške logistike procesiranje naročil. Odjemalčevo naročilo pomeni komunikacijo, ki spravi v tek logistične procese v podjetju. Hitrost in kakovost informacije direktno vpliva na stroške in učinkovitost logističnih operacij. (Partnerstvo v logistični nabavni verigi, portorož maj 2003). Tako je tudi v našem podjetju. Le nekaj let nazaj smo imeli »ročni« sistem naročanja. Naročilo se je sprejelo po telefonu, in se ga vpisalo v obrazec ter se ga nato vneslo v podatkovno bazo. Tak način dela je imel za posledico kar veliko napak, kot npr. da je naročnik dobil napačno vrsto blaga ali napačno količino, včasih naročilo ni bilo izvršeno, ker se je izgubilo, ipd. To pa je imelo za posledico nepotrebne stroške, ki so pri tem nastali, saj če je cisterna iz Kopra v Ljubljano pripeljala na bencinski servis napačno vrsto goriva, je morala le tega odpeljati drugam, saj ga naročnik ni hotel ne mogel sprejeti. Prevoznik je moral nato čakati, da se je poiskalo drugo primerno lokacijo in odpeljati tovor drugam. Tako so nastali nepotrebni stroški. Prav tako pa so nastajali še večji stroški ob izgubi naročila. V takem primeru je bencinski servis ostal brez prodajnega artikla in je zato moral zapreti za nekaj ur prodajo, dokler se mu ni dostavilo blaga. V tem primeru je bil strošek še večji, saj je bilo prodajno mesto za nekaj ur prikrajšano za prodajo in s tem za zaslužek. Vse večja dinamika hitrih tehnoloških sprememb je močno spremenila sodobno poslovno okolje. Dejstvo je, da informacijske tehnologije dobivajo v našem vsakdanu in tako tudi v poslovnem procesu podjetij vedno večjo težo. V današnji globalni družbi postajajo potrebe kupcev vedno večje in bolj kompleksne. Z elektronsko izmenjavo podatkov podjetje želi doseči čim bolj avtomatizirano izmenjavo in obdelavo, da je potreba po zamudnem ročnem delu, ki je hkrati podvrženo človeškim napakam, minimalna, čim bolj kakovostne e-informacije, da je verjetnost napak čim manjša, ter varno izmenjavo podatkov s partnerji. Ključni problem pri vspostavitvi e-poslovanja je priprava pogojev e-poslovanja. Vse priprave zahtevajo že na ravni osnovne oblike e-poslovanja visoko usposobljene strokovnjake z različnih področij. Elektronsko poslovanje prinaša prednosti vsem sodelujočim v oskrbni verigi, poleg tega pa prinaša cenejše in strokovno učinkovitejše opravljanje poslov. Distribucijski stroški se lahko zmanjšajo v procesu nabave inin distribucijske verige z efektivnejšim transportom blaga.

30

Napredek informacijske in telekomunikacijske tehnologije ima velik vpliv tudi na možnost informatizacije logističnih procesov, saj omogoča cenovno dostopen avtomatski zajem podatkov, sprotni prenos podatkov iz mesta izvora do centralnega sistema in preko tega do vseh uporabnikov v podjetju ter elektronsko izmenjavo podatkov s poslovnimi partnerji.

Slika 6 Prenos podatkov

Avtoprevoznik ( poslovni partner)

Skladišče goriv (poslovni partner)

Bencinski servisi in maloprodajna skladišča Poslovni partneri)

Ultri sistem za mirjenje nivoja goriv

Ultri sistem za spremljanje nivoja goriv Prenos podatkov

Stanje zalog

Prenos podatkov Kreiranje naročil

Omv Slovenija

Baza podatkov

Prenos podatkov Stanje zalog

Prenos podatkov Kreiranje naročil

Prenos podatkov Izvršena dobava

Vir: Avtorica

31

Zgornja slika prikazuje verigo prenosa in obdelave informacij med različnimi poslovnimi partnerji. V to verigo so vključeni bencinski servisi, skladišča za razvoz kurilnega olja, avtoprevozniki, skladišče goriv kot dobavni vir ter podjetje OMV Slovenija. Avtoprevozniki na podlagi ultrinega računalniškega sistema za nadzor nad zalogami kreirajo naročila za posamezno vrsto goriva za posamezni bencinski servis, ki jim je dodeljen v oskrbo. Glede na ugotovljene potrebe posameznega bencinskega servisa, avtoprevozniki kreirajo posamezna naročila in jih vnesejo v računalniški sistem podjetja, oziroma na aplikacijo za vnos naročil, do katerega imajo dostop. Zbiranje naročil pa poteka tudi v oddelku veleprodaje, kjer zbirajo naročila naših veleprodajnih kupcev. Tako zbrana naročila vnesejo v sistem, kjer jih avtoprevoznik prevzame in jih vključi v nadaljni proces obdelave in optimizacije distribucije naftnih derivatov. V samem procesu obdelave avtoprevoznik takemu naročilu dodeli še vse ostale potrebne informacije, kot so predvidena količina, dobavni vir, kraj in čas dostave ter registrsko številko vozila, ki bo to naročilo izvšilo. Tako obdelano in zaključeno naročilo pošlje na dobavni vir, to je na Instalacijo Sermin. Informacijska tehnologija omogoča uporabnikom, ki so vključeni v to oskrbno verigo vpogled oziroma spremljanje stanja posameznega naročila, ki je bilo kreirano za posameznega prejemnika. Medtem ko imajo posamezni bencinski servisi dostop do informacij samo za svoja naročila oziroma planirane dobave katere lahko spremljajo skozi posamezne faze, ima logistični center vpogled in nadzor nad vsemi naročili in dobavami, katere lahko izloči, ustavi, preusmeri ali popravi. Instalacija Sermin ima razvito svojo informacijsko tehnologijo. Njihov računalniški sistem poslana naročila »prebere« jih obdela in potrebne informacije pretvori v svoj »jezik«. Tako obdelana posamezna naročila čakajo, da bodo izvršena. Ko je naročilo izvršeno, se ponovno informacije obdelajo in pošljejo nazaj v računalniški sistem prejemnika. Prejemnik, to je bencinski servis ali maloprodajno skladišče dobi točno informacijo o količini goriva , ki mu bo dostavljeno ob predvidenem času. Istočasno pa informacijo dobi tudi logistični center, ki lahko te informacije vključi v svoje nadaljne obdelave oziroma v nadaljni proces dela. Cilj medorganizacijskega elektronskega poslovanja je bil predvsem eliminiranje ročnih procesov dela z omogočanjem neposredne izmenjave podatkov med informacijskimi sistemi posameznih organizacij. Poleg tega pa je medorganizacijsko elektronsko poslovanje med podjetjem in poslovnimi partnerji prineslo še druge prednosti, kot so hitre in kakovostne informacije, kjer je verjetnost napak in posledično potreba po ročnih intervencijah in usklajevanjih minimalna.

32

5. SKLEP Živimo v zgodovinskem obdobju tehnoloških sprememb, ki jih prinašata razvoj in širitev uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije. Ta proces je hitrejši od česarkoli, kar smo poznali do sedaj. V zadnjih letih smo priča uspešni inplementaciji in ekspanziji elektronskega poslovanja. Pravi razcvet e-poslovanja se je začel šele z komercializacijo interneta ter z vspostavitvijo svetovnega spleta . Informacijska tehnologija je gonilna sila sodobnih ekonimij na poti v informacijsko družbo. Nove informacijsko-komunikacijske tehnologije omogočajo nove oblike poslovanja, globalizacijo, elektronsko poslovanje in povezovanje podjetij. Spreminja se strategija, poslovni model podjetij, spreminjajo se delovne navade in spreminja se način dela. Znanje vpliva na donosnost poslovnih odločitev, ki se kaže v kakovostnih storitvah in izdelkih, nizkih stroških poslovanja in zadovoljnih kupcih. Cilj upravljanja znanja je ustvariti novo znanje, ki bo postavilo temelje v podjetju za hitro in uspešno odzivanje na izzive in spremembe iz poslovnega okolja. Proces globalizacije je v veliki meri povezan z vedno hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki se na vseh področjih vpleta v poslovanje in vsakdanje življenje ter podjetjem odpira nove in nove možnosti za eelektronsko poslovanje.

33

Za prihodnost lahko rečemo, da bodo preživele tiste organizacije, ki se bodo sposobne prilagoditi, spreminjati in se hitro odzivati na spreminjajoče si zahteve poslovnega okolja. Poudarek je na opuščanju starih miselnih vzorcev in učenje novih. Nove miselne vzorce je sabo prinesel razvoj informacijske tehnologije, tako so se spremenili pogoji posloovanja, poleg tega pa postaja povezovanje med podjetji lažje, enostavnejše, hitrejše, in nasploh cenovno ugodnejše. Cilj vsakega podjetja je bil v preteklosti ustvarjanje dobička z zniževanjem stroškov,. Danes pa spreminjajoče se okolje od podjetja zahteva , da postavijo na prvo mesto svoj obstoj, ne samo v sedanjosti temveč tudi v prihodnosti. Vedno bolj pomembno postaja zadovoljevanje raznovrstnih zahtev kupcev. To pa lahko podjetje stori z uporabo elektronskega poslovanja, sevedea na podlagi razvite informacijske tehnologije. Proces globalizacije obstaja, se nadaljuje in še zdaleč ni končan. Prinaša spremembe, ki pa niso vedno pozitivne. Nesmiselno bi bilo zavračati ta proces in se osredotočiti le na negativne vidike. Globalizacija je dejstvo in nam ne preostane nič drugega kot da to dejstvo sprejmemo.

6. POVZETEK V procesu prenove javne uprave ima poseben pomen uvajanje elektronskega poslovanja pravnih in fizičnih oseb z organi državne uprave, s ciljem, povečati učinkovitost in uspešnost poslovanja državnih organov ter zagotavljati kakovostne in prijazne storitve. K učinkovitemu in racionalnem poslovanju države pomembno prispeva prenašanje izvajanja določenih upravnih nalog subjektom izven ožje državne uprave, na osnovi javnega pooblastila. Med te subjekte sodi tudi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je postala v juliju 2005 registrski organ za samostojne podjetnike. Samostojni podjetniki lahko prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije oddajo na katerikoli e-VEM vstopni točki, pri čemer morajo še vedno večino potrebnih listin za začetek poslovanja sami pridobiti pri pristojnih institucijah. V naslednjih fazah projekta ''Vse na enem mestu-VEM'' se predvideva vse te postopke poenostaviti, odpraviti večji del administrativnih ovir, s tem pa narediti delovanje javne uprave tudi uspešno. Ključne besede: javna uprava, elektronsko poslovanje, javna pooblastila, samostojni podjetniki, projekt ''Vse na enem mestu-VEM'', administrativne ovire, učinkovitost in uspešnost.

34

6. ABSTRACT Introduction of electronic operation between the legal and natural persons and the bodies of State administration plays an important role in the renovation process of public administration. Its purpose is to increase the efficiency and success of operations performed by Stately bodies and to grant quality- and user-friendly services. To a more efficient and rational operation of the State contributes considerably the assignment of certain administrative tasks to subjects outside the restrained State administration, on the basis of public authorisation. To these subjects belongs also the Agency of the Republic of Slovenia for public and legal evidences and services which in June 2005 became a registration body for independent entrepreneurs. Independent entrepreneurs can file their application for inscription into the Business register of Slovenia at any VEM access point, however, the majority of documentation required to begin with business operation they still have to obtain from competent institutions. The purpose of all further phases of the project “Vse na enem mestu – VEM” (“All at one place – VEM”) is to simplify these procedures, to eliminate the larger part of administrative obstacles and to make the operation of public administration successful. Key words: public administration, electronic operation, public authorisations, independent entrepreneurs, project “Vse na enem mestu – VEM”, administrative obstacles, efficiency and success.

7. LITERATURA IN VIRI 1. Bartels Abdrew: IT Trends 2004: B2B and B2C E-Commerce Activity and

Applications. Forrester Research. 2. Chen Stephen: Strategic management of e-Business. West Sussex, Johny Wiley

Sons, 2001 3. Chissick Michael, Kelman Alistar: Electronic Commerce, Law and Practice.

London, Sweet&Maxwell, 2002, 4. Choi et. al.: The economics of electronic commerce. Indianapolis, macmillian

Technical Publications, 1997 5. Čuk J.: Izboljšanje konkurenčnosti z elektronskim poslovanjem: izkušnje in

priporočila. Organizacija, Kranj, 33 (2000) 6. Damij Talib: Poslovna informatika, 5. natis. Ljubljana: Ekonomska fakulteta,

2000, 7. Gradišar Miro, Resinovič Gorton: Informatika v poslovnem modelu. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta, 1996.

35

8. Groznik Aleš, Vičič Dejan: Vrednost in pomen informatike v podjetju.

Organizacija, Kranj 38 (2005) 9. Groznik Aleš et. Al.: Je e-poslovanje več kot portal? Management in informatika:

zbornik posvetovanja. Dnevi slovenske informatike. Portorož 2004 10. Groznik Aleš, Lindič Jaka: Elektronsko poslovanje, Dodatno študijsko gradivo in

vodnik po predmetu. Ljubljana, ekonomska fakulteta, 2004 11. Hammer Michael, Champy James: preurejanje podjetja: Manifest revolucije v

poslovanju: Ljubljana: Gospodarski Vestnik, 1995 12. Jerman Blažič Borka et al: Elektronso poslovanje na internetu. Ljubljana:

Gospodarski vestnik, 2001 13. Kovačič Andrej et al. : Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta, 2004, Prešeren Saša: Poslovna informatika in internet. NUK, Ljubljana 2000,

14. Kovačič Andrej, Vintar Mirko: Načrtovanje in gradnja informaciskih sistemov.

Ljubljana: DZS, 1994, 15. Kovačič Andrej, Peček Bojan : Prenova in informatizacija delovnih procesov,

Ljubljana: Fakulteta za pravo, 2002 16. Kovačič Andrej: Informatizacija poslovanja. Ljubljana: Rkonomska fakulteta,1998 17. Oblak-Lukač, Alenka: Nevarne snovi . Ljubljana, Samozaložba, 1995 18. Perše Zoran: Družbeni in poslovni vidiki elektronskega poslovanja. Magistrsko

delo, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1999, 19. Prešeren Saša: Poslovna Informatika in internet za podjetnike in managerje. Visoka

strokovna šola za podjetništvo, Portorož 2000 20. Srića Velimir: Upravljanje kreativnošču. Zagreb: Školska knjiga, 1995 21. Toplišek Jože.: Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis, 1998, 22. Turban Efram, King David: Introduction to e-commerce. Upper Saddle River:

Printice hall, 2002, 23. Turban Efraim, King David: Introduction to e-commerce. Upper Saddle River

(N:J): prentice Hall, 2003 24. Vintar Mirko, INFORMATIKA, PACO, Ljubljana 1996;

36

25. Vintar Mirko et al.: Delivering Better Quality Public Services through Life-Event Portals in Slovenia. Third meeting of Working Grouop. Krakov: NISPAcee Working Group on Better Quality Administration for the Public, 2002

26. Vehovar Vasja et al: RIS 2002 – podjetja: Elektronsko poslovanje. RIS,2003b 27. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu-uradno prečiščeno

besedilo Uradni list RS, številka 98/04 Seznam virov 1. Bela knjiga – Elektronsko poslovanje malih in srednje velikih podjetij.

[http://www.drustvo-informatika.si/publikacije/belaknjiga.pdf] [14.10.2006] 2. Elektronsko poslovanje – priložnost in izziv[ http://www.gzs.si] , 17.4.2007 3. [http://zakonodaja.gov.si/] [14.10.2007] 4. Vehovar Vasja et. al.: RIS 2002 – podjetja: Elektronsko poslovanje.RIS 2003

[http://www.sisplet.org/ris/dynamic/readpublication.php?sid=43]; [14.10.2005] 5. Prednosti za potrošnike: (http://www.bitplus.biz/novhtml/pep.html) [14.10.2006] 6. Prednosti za družbo: (http://www.bitplus.biz/novhtml/pep.html) [14.10.2006] 7. GZS – projekt – e-poslovanje ( http://wwwgzs.si), [14.10.2006]