Upload
vukhuong
View
213
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
SEZNANJANJE PREDŠOLSKIH OTROK O
PREDNOSTIH LOKALNO PRIDELANE HRANE
Lidija Zidanšek
Koper 2014
Mentorica:
doc. dr. Agnes Šömen Joksi ć
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Lidija Zidanšek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno
pridelane hrane:
– rezultat lastnega raziskovalnega dela,
– so rezultati korektno navedeni in
– nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis: ______________________
V Kopru, dne
ZAHVALA
Hvala mentorici doc. dr. Agnes Šömen Joksić za posvečen čas, strokovno pomoč in
nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi vzgojiteljici Aleksandri Strašnik za vso pomoč pri realizaciji
načrtovanih dejavnosti.
Iskrena hvala mojim najbližjim: Sebastjanu, Niki in Tilnu, ki so mi ves čas študija stali
ob strani, me vzpodbujali in podpirali.
Lidija Zidanšek
POVZETEK
V današnjem času je zelo pomembno, da je hrana varna, torej zdravstveno
ustrezna. Na policah v trgovskih centrih najdemo hrano praktično iz vsega sveta.
Kakovost take hrane ni vprašljiva samo z vidika zdravstvene varnosti oziroma
ustreznosti, temveč tudi iz vidika njene prehranske vrednosti. Na področju osveščanja
o pomenu zdrave prehrane in o prednostih lokalno pridelane hrane lahko veliko
prispevamo že v vrtcu. Otroke lahko že zgodaj na ustrezen način seznanimo, kakšen
vpliv ima tako pridelana hrana na naše zdravje in okolje. S tem ne vplivamo samo na
izboljšanje lastnega zdravja in današnjega okolja, temveč skrbimo tudi za odgovoren
odnos do prihodnjih rodov.
Cilj diplomske naloge je bil otroke ozavestiti o pomenu zdrave prehrane in lokalno
pridelane hrane. Otroci so preko igre, pogovora, opazovanja in konkretnih izkušenj
spoznavali, kaj je zdrava prehrana in kaj pomeni lokalno pridelana hrana. Izvedene
dejavnosti so obsegale opazovanje semen, sejanje semen, opazovanje procesa rasti
posejanih semen, izpolnjevanje opazovalnih koledarjev in didaktične igre, ki smo jih
izdelali skupaj z otroki. Otroci so preko aktivnega učenja in z neposrednimi izkušnjami
opisovali in opazovali napredek v procesu kaljenja in rasti semen. Pridobljeno znanje
so utrjevali s pogovorom (pogoji za rast: voda, hranilne snovi, toplota in svetloba) in ga
prenašali v podobne situacije na sprehodih (opazovanje vrtov in njiv, zagotavljanje
pogojev ipd).
Med dejavnostmi so bili tudi različni ogledi, na primer ogled rastlinjaka in eko
kmetije. Namen ogleda rastlinjaka je bil, da bi otroci spoznali njegovo delovanje in
dejstvo, da si v rastlinjaku tudi v zimskem času pridelamo zelenjavo. Na eko kmetiji so
otroci spoznali pridelavo hrane brez škodljivih kemikalij in na okolju prijazen način.
Preko izvedenih dejavnosti so tako razvijali vrednote in pridobili nova znanja, ki jih
bodo lahko kasneje v življenju tudi uporabili. Otroci so pridobili oziroma utrdili pozitiven
odnos do lokalno pridelane hrane, spoštovanje do narave, okolja in dela kmetov ter
pridobili nove pomembne izkušnje.
Klju čne besede: otroci, vrtec, zdrava hrana, varna hrana, lokalno pridelana hrana.
SUMMARY
Raising awareness of preschool children about the advantages of locally produced
food
Nowadays it is important that food is safe and wholesome. The food in
supermarkets comes from all over the world. Its quality is not questionable only from
the health care perspective, but also from the perspective of its nutritional value.
Awareness about the meaning of healthy diet and the advantages of locally produced
food can be raised already in the kindergarten. In this way, children can be introduced
to the importance of locally produced food for our health and environment in an
appropriate way at an early age. In addition, this approach influences our own health
and the present environment as well as prepares us to take care of the future
generations responsibly.
The aim of the thesis was to raise the children’s awareness of the importance of
healthy diet and locally produced food. They grasped the significance of healthy diet
and the meaning of locally produced food through play, discussions, observations and
practical experience. The activities they performed included observing and planting of
seeds, observing sprouting and playing educational games we prepared together. They
also kept observation diaries. The children described and observed the progress of the
sprouting and growing seeds by means of active learning and direct experience.
Moreover, the knowledge they acquired was consolidated with discussions (growth
conditions – water, nutrients, warmth and light) and applied during similar situations
outdoors (observing gardens and fields, discussing the necessary conditions etc.).
As part of the planned activities the children visited several locations, including a
greenhouse and an organic farm. The purpose of the visit of the greenhouse was to
provide insight into its functioning and show the children that vegetables can grow in a
greenhouse during winter as well. At the organic farm the children learned about
environmentally friendly food production without harmful chemicals. As a result, they
could foster their values and expand their knowledge that they can use in the future.
The children have built and reinforced a positive attitude towards locally produced food,
started respecting nature, environment and farmers, and gained valuable experience.
Keywords: children, kindergarten, healthy food, food safety, locally produced
food.
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ......................................................................................................................... 1
1.1 Koncept zdravja ................................................................................................. 1
1.2 Zdrava oziroma uravnotežena prehrana ............................................................ 2
1.2.1 Pojem živila ............................................................................................ 3
1.2.2 Pojem hrana ........................................................................................... 3
1.2.3 Pojem prehrana ...................................................................................... 4
1.2.4 Pojem hranila ......................................................................................... 4
1.2.5 Prehranska piramida .............................................................................. 5
1.3 Posledice neuravnotežene prehrane .................................................................. 6
1.3.1 Naraščanje debelosti otrok in mladostnikov ............................................ 6
1.4 Prehranjevalne navade Slovencev ..................................................................... 7
1.4.1 Spodbujanje prehranjevalnih navad otrok ............................................... 8
1.4.2 Zavržena hrana ...................................................................................... 8
1.5 Varna oziroma zdravstveno ustrezna živila ........................................................ 8
1.5.1 Splošne zahteve živilske zakonodaje glede varnosti živil ........................ 9
1.5.2 HACCP ................................................................................................... 9
2 Spodbujanje uživanja varne in zdrave hrane ........................................................... 10
2.1 Lokalno pridelana hrana................................................................................... 10
2.2 EKO projekti v vrtcih in šolah ........................................................................... 10
2.2.1 Tradicionalni slovenski zajtrk ................................................................ 10
2.2.2 Praznovanje rojstnega dne v vrtcu ........................................................ 11
2.2.3 Tradicionalne slovenske jedi ................................................................. 11
2.2.4 Zeliščni vrt ............................................................................................ 12
3 Empirični del ........................................................................................................... 13
3.1 Opis dejavnosti ................................................................................................ 13
3.2 Namen in cilj naloge ......................................................................................... 15
3.3 Metoda dela ..................................................................................................... 16
3.4 Izvedba dejavnosti ........................................................................................... 16
3.4.1 Ogled rastlinjaka ................................................................................... 16
3.4.2 Seznanjanje otrok s setvenim koledarjem in sejanjem¸ ......................... 17
3.4.3 Seznanjanje s semeni .......................................................................... 18
3.4.4 Igra z zemljo ......................................................................................... 18
3.4.5 Sejanje solate ....................................................................................... 19
3.4.6 Setev zelenjave v lončke ...................................................................... 20
3.4.7 Opazovalni koledar ............................................................................... 22
3.4.8 Priprava solate ..................................................................................... 23
3.5 Obisk kmetije ................................................................................................... 26
3.6 Razvrščanje sadja in zelenjave ........................................................................ 27
3.7 Didaktične igre ................................................................................................. 28
3.7.1 Spomin ................................................................................................. 28
3.7.2 Labirint do zdrave hrane ....................................................................... 28
3.7.3 Sestavljanka ......................................................................................... 29
3.7.4 Vsiljivci ................................................................................................. 29
3.7.5 Pravilno poveži ..................................................................................... 30
4 Rezultati in razprava ............................................................................................... 31
5 Zaključek ................................................................................................................ 34
6 Literatura ................................................................................................................ 36
KAZALO SLIK
Slika 1: Prehranska piramida ........................................................................................ 6
Slika 2: Opazovanje semen ......................................................................................... 18
Slika 3: Igra z zemljo ................................................................................................... 19
Slika 4: Sejanje solate ................................................................................................. 20
Slika 5: Sejanje različne zelenjave .............................................................................. 21
Slika 6: Vonjanje rastlin ............................................................................................... 22
Slika 7: Opazovanje, opisovanje, primerjanje sadik ..................................................... 22
Slika 8: Opazovanje in izpolnjevanje osebnega opazovalnega koledarja ..................... 23
Slika 9: Opazovanje solate v koritu .............................................................................. 23
Slika 10 in Slika 11: Priprava solate ............................................................................ 24
Slika 12: Pranje solate ................................................................................................. 24
Slika 13: Okušanje sestavin ........................................................................................ 25
Slika 14: Mešanje solate ............................................................................................. 25
Slika 15: Solatna malica .............................................................................................. 26
Slika 16: Razvrščanje in prirejanje ............................................................................... 27
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
V obdobju otroštva je zdrava (uravnotežena) in varna hrana za razvoj in rast
otroškega organizma zelo pomembna. 70 % dnevnih fizioloških potreb otroka po hrani
se zagotovi v vrtcu. Otrokov jedilnik mora biti primeren njegovi starosti.
V današnjem času ni dovolj zadostiti samo potrebam organizma z uravnoteženo
hrano, ampak je zelo pomembno, da je hrana tudi varna, torej zdravstveno ustrezna.
Vse prevečkrat smo namreč priče različnim prehranskim aferam, saj je hrana postala
globalna. Na policah v trgovskih centrih je hrana praktično iz vsega sveta. Kakovost
take hrane ni vprašljiva samo z vidika varne hrane, temveč tudi z vidika njene
prehranske vrednosti.
Zdrava hrana (ali prehrana) predstavlja uravnoteženo sestavo živil iz vidika makro
in mikro hranil in ostalih pomembnih sestavin, pestro sestavljene jedi, ki zadostijo
potrebam po mineralih, vitaminih, beljakovinah, ogljikovih hidratih in maščobah. V zvezi
z zdravo prehrano se pogosto omenjajo prehranske piramide. Te so namenjene izboru
živil in kolikšne količine je priporočljivo uživati dnevno ali celo večkrat dnevno, katere
pa v manjših količinah.
Na drugi strani pojem varna hrana predstavlja hrano, ki ne vsebuje zdravju
škodljivih onesnažil, ki so lahko posledica onesnaženega okolja oziroma kontaminacije
hrane med pridelavo in predelavo, npr. strupenih kovin, pesticidov in drugih potencialno
škodljivih kemikalij. Hrana je varna oziroma zdravstveno ustrezna, kadar so
koncentracije teh za zdravje škodljivih kemikalij pod dovoljenimi vrednostmi. Zato je
varna hrana (ali prehrana) temeljni del zdrave prehrane.
1.1 Koncept zdravja
Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake
družbe. Pravica do zdravja je osnovna človekova pravica in globalni socialni cilj. Za
zdravje je najprej odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju z različnimi
strokami in znanostmi pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko
ljudje skrbimo za zdrav življenjski slog (Republika Slovenija, Ministrstvo za
zdravje, 2007). Zdravje nastaja v kontekstu vsakdanjega življenja tam, kjer ljudje živijo,
se imajo radi, se igrajo in delajo (Ottawa, 1986).
Med najpomembnejše elemente življenjskega sloga uvrščamo: prehrano, telesno
dejavnost, uporabo tobaka, alkohola in prepovedanih drog ter obvladovanje stresa. Vsi
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
ti elementi imajo močan vpliv na naše zdravje, od nas samih pa je odvisno, kakšen
način življenja si bomo izbrali (Brdnik, 2011).
Kako s prehrano izboljšati zdravje prebivalstva, se ukvarjajo dietetiki. Sodelujejo z
zdravstvenimi in drugimi sodelavci za uresničitev tega cilja. Dietetiki svetujejo primerne
diete za preprečevanje bolezni in prehrano za vzdrževanje zdravja. Dietetika je v bistvu
način vodenja prehrane, ki vodi k izboljšanju zdravja (Mackay, 2005).
Iz konteksta hrane zdravje ne nastaja le v zdravstvenem sektorju, ampak
predvsem na kmetijah in obratih, kjer se hrana predeluje, na policah, kjer lahko
izberemo bolj ali manj do zdravja prijazno hrano (Gabrijelčič Blenkuš, 2012). Pri tem
ima lokalno pridelana hrana kar nekaj prednosti za potrošnika. Sadje in zelenjava lahko
dozorita, ni je treba pobirati prej, kar pomeni tudi polno vsebnost snovi, ki jih v
določenem sadju in zelenjavi pričakujemo. Krajši ko je čas od pobiranja do mize, večja
je biološka vrednost sadja in zelenjave. Z daljšanjem poti pada vrednost, predvsem
vitaminov.
Za celovito zagotavljanje zdravega prehranjevanja je potrebno upoštevati kakovost
živil, ki predstavljajo osnovo za pripravo bogatega in biološko polnovrednega obroka.
Za zagotavljanje kakovosti hrane, ki jo ponujamo končnemu potrošniku, je nujno
potrebno, da je hrana kakovostna tako po izgledu kot vonju ter z optimalnim okusom.
Dvig kakovosti živil je pogoj za prodajno uspešnost in zato zelo pomemben dejavnik
lokalnega oskrbovanja (Smrekar, 2011). V pomoč je Priročnik z merili kakovosti za
lokalno pridelana živila za namen prodaje v vzgojno izobraževalne ustanove, domove
za starejše občane in gostilne ter na tržnicah.
1.2 Zdrava oziroma uravnotežena prehrana
V obdobju odraščanja je uravnoteženo prehranjevanje zelo pomembno iz dveh
strani. Na eni strani omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj. Po drugi
strani pa preprečuje nastanek zdravstvenih problemov in z njimi v otroštvu ali odrasli
dobi povezane bolezni (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 2013).
Zdrava in uravnotežena prehrana je eden od pogojev dobrega počutja vsakega
človeka. Vpliva na sposobnost učenja, dela, igre in preprečuje bolezni. Kako
pomembna je zdrava prehrana, se pogosto zavemo šele, ko zbolimo. Takrat začnemo
razmišljati, kaj je zdrava in uravnotežena prehrana in kakšno hranilno in energijsko
vrednost imajo živila, ki jih zaužijemo v najrazličnejših jedeh (Suwa-Stanojevič, 2011).
Uravnotežena prehrana v obdobju otroštva in mladostništva je dobra popotnica za
kakovostno življenje in boljše zdravje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci
pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Z vidika varovanja
zdravja je uravnotežena prehrana za otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v
tem obdobju energijske in hranilne potrebe še posebej velike (Hlastan Ribič, 2008).
Neustrezno prehranjevanje vodi do deficita posameznih hranil, kar pa je lahko
posledica bodisi neprimerne izbire živil bodisi nepravilne sestave obrokov.
V raziskavi »Od vil do vilic« − kaj pomislite ob besedi »varna hrana« je največ
udeležencev odgovorilo, da jim beseda varna hrana pomeni sinonim za zdravje,
kakovost in zdravje. Moški asociirajo varno hrano z zdravjem, zastrupitvijo in lakoto,
ženske pa jo povezujejo kakovostjo in aditivi (Banjanac, 2013).
1.2.1 Pojem živila
Včasih moramo znati razlikovati med naslednjimi pojmi: živila, hrana, prehrana in
hranila. Poznavanje pojmov je za potrošnika velikega pomena. S tem ko potrošnik
pozna oziroma razume razlike med pojmi, mu to vse skupaj pomaga pri zdravem
prehranjevanju. Več kot bomo vedeli o posameznem pojmu, lažje bomo skrbeli za
svoje zdravje, hkrati pa ga še bolj krepili.
»Živila« so na primer sadje, zelenjava, kruh, krompir, meso, itd. Različna živila
vsebujejo različna hranila. Živilo je tudi voda.
Največkrat se naučimo, da so živila sestavljena iz določenih snovi, da je delež teh
snovi v različnih živilih različen in da so te snovi skoraj v vsakem živilu. Tako
spoznamo, da se je z izborom živil mogoče izogibati določenim snovem ali povečati
njihovo količino. Ob tem pa se moramo zavedati, da na primer v sadju in zelenjavi niso
samo vitamini, v testeninah samo ogljikovi hidrati, v slanini maščobe in v fižolu
beljakovine.
1.2.2 Pojem hrana
Hrana ali »jed« je pojem, ki predstavlja katerokoli živilo, ki ga lahko zaužijemo in
predstavlja glavni vir življenjske energije. Hrana je običajno živalskega ali rastlinskega
izvora (Hrana, 2013).
Pomen uživanja hrane ni samo v zadovoljevanju fizioloških potreb, temveč tudi
družbenih, družabnih, verskih in drugih potreb (Cousin, 2012).
Že Hipokrat je pred več kot 2500 leti zapisal:« Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj
bo hrana« (Cousin, 2012). To, kar so pripadniki starodavnih kultur verjeli o zdravilni
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
vrednosti določene hrane že pred mnogimi leti, sedaj potrjuje tudi sodobna prehranska
znanost.
1.2.3 Pojem prehrana
Pojem prehrana (tudi »dieta«) je širši od pojma hrana in predstavlja način ter režim
prehranjevanja oziroma uživanja hrane. Predstavlja izbor živil, pripravo jedi, sestavo in
število dnevnih obrokov, pijače, pravila in načine uživanja jedi, vrednotenje, okoliščine,
razdeljevanje in porabo hrane, količinsko in fiziološko zadostnost hrane (Godina Golja,
2012). Prehrana ali nutricionizem je tudi pojem, s katerim označujemo zagotavljanje
hrane (hranil) organizmu za normalno rast in razvoj.
Zdrava prehrana mora človeku ohranjati in krepiti zdravje oziroma preprečevati
nastanek bolezni. Prav tako mora biti prehrana uravnotežena, kar pomeni, da mora
vsebovati vse esencialne snovi v takšnih količinah in razmerjih, da zadoščajo za
maksimalno delovanje vseh funkcij in organov. Jesti zdravo pomeni jesti čim manj živil,
ki vsebujejo preveč maščobe in dodanega sladkorja, in na drugi strani čim več sadja in
zelenjave. Jesti je potrebno 5 obrokov na dan, del katerih naj bi bila vedno sadje in
zelenjava (Hlastan Ribič, 2008).
1.2.4 Pojem hranila
Pojem hranila se nanaša na snovi, ki so nujne za rast in razvoj organizmov in so
glavna sestavina živil, na primer: beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, minerali in
vitamini. Osnovna hranila imenujemo tudi makro hranila in dnevna prehrana jih mora
vsebovati v ustreznem razmerju, vsebovati mora tudi primerno količino dietne vlaknine,
vitaminov in mineralov ter vode (Pokorn, 2004). Večina živil vsebuje vse hranilne snovi,
vendar je njihova količina različna. Lubenica vsebuje več vode kot kruh, vendar pa je
kruh bogatejši z drugimi hranilnimi snovmi. Koliko in katere hranilne snovi vsebuje
živilo, nam pove hranilna vrednost živila. Hranilne snovi imajo za naše telo različen
pomen:
− naše telo je sestavljeno predvsem iz vode, beljakovin, maščob in nekaterih
mineralov (kalcij in fosfor gradita naše kosti in omogočata njihovo trdnost), zato ta
hranila imenujemo gradbene hranilne snovi;
− minerali, vitamini in nekatere beljakovine so hkrati tudi zaščitne hranilne snovi, saj
sodelujejo pri kemičnih procesih v celici in ščitijo naše telo pred boleznimi;
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
− maščobe, ogljikovi hidrati in beljakovine so vir energije, ki jo organizem potrebuje za
delo mišic in ohranjanje telesne toplote, zato jih imenujemo tudi energijske hranilne
snovi. Koliko energije vsebuje živilo, nam pove energijska vrednost živila. Živilu, ki
ima visoko energijsko vrednost, navadno rečemo, da je kalorično živilo
(Grimes, 2005).
Za zadostitev potreb organizma po različnih hranilih moramo uživati različna živila,
kar pomeni, da moramo poskrbeti za uravnoteženo »prehrano«.
1.2.5 Prehranska piramida
Osnovna izhodišča uravnotežene prehrane so bila podana že leta 1990 v prvi
prehranski piramidi (Merljak in Koman, 2010). V prehranski piramidi sta predstavljena
izbor in količina živil, ki naj jih jemo vsak dan. Prehranska piramida spodbuja uživanje
raznovrstne hrane in podaja količine ter pravilna razmerja med posameznimi skupinami
živil.
Osnovno shemo prehranjevanja sestavljajo skupine živil. Vsaka od skupin vsebuje
določena hranila, ne pa vseh, kot tudi živila ene skupine ne morejo nadomestiti živil
druge skupine. Za zdravje potrebujemo živila iz vseh skupin, nekaterih več, drugih
manj. Kljub temu pa je njihova količina pogojena s potrebami vsakega posameznika.
Živila so združena v naslednje skupine:
− skupino žit ter škrobnatih in vlaknatih živil (krompir, testenine, kruh, riž),
− skupino oreščkov (orehi, lešniki, mandlji, pistacije …),
− skupino semen (bučno, sončnično seme, sezam, oves, lan …),
− skupino rastlinskih olj (oljčno olje, bučno olje, sončnično olje, olje koruznih kalčkov
…),
− skupino zelenjave,
− skupino sadja,
− skupino beljakovinskih živil (jajca, meso, stročnice),
− skupino mleka in mlečnih izdelkov,
− skupino rib in prehranskih dopolnil z ribjim oljem,
− skupino nasičenih maščob in živil z visokim glikemičnim indeksom – teh naj bi
zaužili najmanj.
Uravnotežena, polnovredna prehrana je torej tista, ki osnovnim enotam našega
organizma zagotavlja vse potrebne snovi za učinkovito delo (Grimes, 2005).
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
Slika 1: Prehranska piramida (Piramida zdrave prehrane, 2013)
1.3 Posledice neuravnotežene prehrane
Neuravnotežena prehrana je danes problem večine ljudi. Če je energijski vnos višji
od energijske porabe, se pojavi problem s povišano telesno maso oziroma debelost.
Posledica neuravnoteženega prehranskega vnosa so tudi različna bolezenska stanja.
V primeru, ko vnos hranil ne pokriva potreb organizma, govorimo o podhranjenosti
(Gabrijelčič Blenkuš, 2013).
1.3.1 Naraščanje debelosti otrok in mladostnikov
Debelost pri otrocih in mladostnikih je eden najbolj zaskrbljujočih problemov
današnjega časa. Prekomerna telesna masa oz. debelost v otroški dobi je zelo pogosto
napovedni dejavnik prekomerne telesne mase oz. debelosti tudi v odraslem obdobju.
Tako je vse večje tveganje, da se v kasnejšem obdobju razvije sladkorna bolezen tipa
2, največkrat pa se tudi pojavijo težave s srcem in ožiljem. Pri otrocih s prekomerno
telesno maso se lahko pogosteje pojavijo psihične težave, predvsem zaradi negativne
samopodobe (Pokorn, 2013).
Telesno maso najlažje nadzorujemo z uravnoteženo prehrano in primerno telesno
aktivnostjo.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
Debelost ne narašča samo v industrializiranih državah zahodnega sveta, temveč
tudi v deželah v razvoju in v državah, v katerih je vladal komunistični sistem, med njimi
na Kitajskem, v Indiji in saharski Afriki, kjer prej zaradi revščine in lakote debelosti
sploh niso poznali.
Primerjava čezmerne prehranjenosti in debelosti z drugimi državami Evrope in
sveta pokaže, da je v Evropi delež čezmerno prehranjenih otrok v pred pubertetnem
obdobju od 9,4 % (Nemčija) do 31,5 % (Portugalska) pri dečkih ter 11,3 % do 20,5 %
(Anglija) pri deklicah. Delež predebelih dečkov in deklic v starosti 5 let je opisan v
povprečju s 4,5 % – izstopata Anglija pri deklicah in Italija pri dečkih s 6,6 % oziroma
7,5 %. Pri mladostnikih je največji delež čezmerno prehranjenih najstnikov in najstnic v
Avstraliji (26 %), predebelih otrok pa glede na izsledke raziskav iz let 1988−94 v ZDA
(12 % dečkov in 8,2 % deklic) (Bratina, 2010).
Problem prekomerne telesne mase je vse večji tudi pri otrocih in mladostnikih v
Sloveniji. Podatki Fakultete za šport kažejo, da je bilo leta 1987 prekomerno težkih in
debelih 15,6 % fantov in prav toliko deklet v starosti od 6 do 19 let. Petindvajset let
kasneje, leta 2012, pa je bilo prekomerno težkih in debelih že 27,10 % fantov in 23,70
% deklet v enakem starostnem obdobju (Inštitut za varovanje zdravja, 2013).
1.4 Prehranjevalne navade Slovencev
Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Republiki Sloveniji kažejo, da je
prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava. Število dnevnih obrokov in ritem
prehranjevanja povprečnega prebivalca namreč nista ustrezna. Ravno tako je
energijska vrednost povprečnega obroka previsoka. V celoti zaužijemo preveč maščob,
zlasti preveč nasičenih maščob. Te namreč pomembno vplivajo na pojavnost bolezni
srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.
Raziskave so tudi pokazale, da je v naši prehrani premalo sadja, zelenjave in
prehranskih vlaknin. Ti so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi
nalezljivimi boleznimi.
Po podatkih nacionalne raziskave, ki je bila opravljena leta 2001, se v Republiki
Sloveniji zdravo in pretežno zdravo prehranjuje le 22,9 % prebivalstva.
Poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva država skrbi za zdravje z oblikovanjem,
sprejemanjem in izvajanjem politike,strategije in programov promocije zdravja, kamor
sodi tudi prehranska politika (Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, 2005).
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
1.4.1 Spodbujanje prehranjevalnih navad otrok
Pri spodbujanju prehranjevalnih navadah otrok je zelo pomemben zgled odraslih.
Otroci nas v marsičem posnemajo, tudi pri prehranjevanju. Sprejeli bodo tudi naš način
prehranjevanja, zato je zelo pomembno, da se starši prehranjujejo oziroma
prehranjujemo zdravo. Otroka tako naučimo uživati v sveži in dobri hrani.
Raziskave kažejo, da število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja v Sloveniji
nista ustrezna, najpogosteje se opušča zajtrk. Po podatkih IVZ med tednom nikoli ne
zajtrkuje 27 % kar 31 % mladostnikov, kar pomeni, da je njihov prvi dnevni obrok šele
šolska malica (Pomen zajtrka, 2013).
Večina otrok, ki ne je zajtrka, ima starše, ki sami ne zajtrkujejo ali pa le na hitro
pojedo kako pecivo, spijejo kavo in odhitijo na delo. Če želimo, da bo otrok pravilno
jedel, je zelo pomembno dajati otroku dober zgled. Pomembno je torej, da tudi sami
zajtrkujemo in s tem s svojim zgledom koristimo svojemu otroku (Mindell, 2000). Zato
je zelo pomembno, da otroku privzgojimo uživanje prvega dnevnega obroka, to je
zajtrka.
1.4.2 Zavržena hrana
Kot je bilo že omenjeno, je debelost pri otrocih in mladostnikih je eden najbolj
zaskrbljujočih problemov današnjega časa. Vendar pa to ni edini zaskrbljujoči problem
v svetu. Problem, ki se pojavlja je tudi zavržena hrana, saj predstavlja dvakratno breme
za okolje. Najprej se pojavi v fazi pridelave oziroma predelave in s tem povezanim
transportom. Drugič pa se pojavi kot odpadek. Zavržena hrana je namreč biološki
razgradljiv odpadek, ki se na odlagališču razkraja pod anaerobnimi pogoji. Pomeni brez
zraka. Ob reakciji se spušča deponijski plin, ki pa je pretežno sestavljen iz metana. Vsi
pa vemo, kako je škodljiv za naše zdravje in okolje. Zato sodobnemu človeku ne bi
smelo biti vseeno, da kupuje prevelike količine hrane, ki jo nato zavrže (Šömen Joksić,
2013).
1.5 Varna oziroma zdravstveno ustrezna živila
Varno živilo je tisto, ki po pripravi in zaužitju ne povzroči bolezni oziroma ne ogroža
zdravja ljudi. V javnosti se pogosto uporablja pojem »varna hrana«. Pod tem pojmom
razumemo ustrezno ravnanje, pridelavo, pripravo in shranjevanje živil na načine, ki
preprečujejo bolezni, povezane z neustreznimi živili, tudi zastrupitve. Celoten pristop
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
zagotavljanja varne hrane vključuje številne rutinske nadzorne točke, da se prepreči
potencialno resne nevarnosti za zdravje. Tak pristop predstavlja princip „od vil do vilic“.
Ta zajema vsa področja prehranske verige, vključno s pridelavo krme, primarno
pridelavo, predelavo hrane, skladiščenjem, prevozom, maloprodajo, uvozom in
izvozom. Tako jasno opredeljuje odgovornosti vseh proizvajalcev živil in krme in
pristojnih organov (Veterinarska uprava Republike Slovenije, 2011).
V raziskavi »Od vil do vilic« − kaj pomislite ob besedi »varna hrana«, ki jo je
opravila Zveza potrošnikov Slovenije (Banjanac, 2013), je največ udeležencev
odgovorilo, da jim beseda varna hrana pomeni sinonim za zdravje, kakovost in zdravje.
Moški povezujejo pojem »varna hrana« z zdravjem, zastrupitvijo in lakoto, ženske pa s
kakovostjo in aditivi.
1.5.1 Splošne zahteve živilske zakonodaje glede var nosti živil
Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če se smatra, da
je škodljivo za zdravje in neustrezno za zdravje.
Prehranske krize v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (BSE, dioksini ...) so
razkrile nekatere slabosti obstoječe EU zakonodaje na področju varne hrane. To je
vodilo Evropsko komisijo, da je spodbujanje visoke ravni varnosti hrane uvrstila med
prednostne kratkoročne cilje. V ta namen je bila nujna revizija obstoječih zahtev
živilske zakonodaje in okrepitev sistemov nadzora v celotni živilski verigi po načelu »od
vil do vilic«. Prvi neposredni rezultat teh aktivnosti je bilo sprejetje t. i. Bele knjige o
varni hrani (Veterinarska uprava Republike Slovenije, 2011).
1.5.2 HACCP
Sistem HACCP (Hazard AnalysisandCriticalControlPointSystem) je preventivni
sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor
nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja v živilih, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.
Cilj vzpostavljenega HACCP sistema je zagotoviti varna živila za potrošnika.
Varnost živil je v glavnem dosežena z dobro higiensko prakso oz. spremljajočimi
higienskimi programi, zagotovljena pa je s HACCP sistemom. To je sistem, ki je
osredotočen na obvladovanje kritičnih kontrolnih točk (Zavod za zdravstveno varstvo
Novo mesto – Služba za higieno, epidemiologijo in ekologijo).
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
2 SPODBUJANJE UŽIVANJA VARNE IN ZDRAVE HRANE
2.1 Lokalno pridelana hrana
Z vidika varne hrane je zelo pomemben izvor hrane. Globalizacija prehranske
verige prinaša vedno nove izzive in nevarnosti za zdravje in interese potrošnikov.
Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz
lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo biološko
(hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično
zmanjša vsebnost C-vitamina v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov
A, B in E. Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu
transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni
proizvodnji manj kakovostna. Pri sadju in zelenjavi domačega izvora zaradi bližine
pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato sta sicer lahko manj obstojna,
vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu (Republika Slovenija,
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013).
2.2 EKO projekti v vrtcih in šolah
V vrtcih otroke o pomenu zdrave prehrane in tudi o zdravem načinu življenja
ozaveščamo s številnimi projekti. Pri samih načrtovanih dejavnostih, ki jih izvedemo v
vrtcu, lahko otroci sami pridejo do ugotovitev o nepravilnem prehranjevanju. Tako jih
spodbujamo k uživanju več sadja in zelenjave.
Skupen namen teh projektov je vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem
okolju. To pomeni uvajanje ekološke pridelane hrane v vrtce, čim več gibanja in
varčevanje z naravnimi viri. Nekaj projektov je opisanih v nadaljevanju.
2.2.1 Tradicionalni slovenski zajtrk
Tradicionalni slovenski zajtrk je projekt, ki poteka v vseh vrtcih in osnovnih šolah.
Dan, ki so ga izbrali, je 18. november. Sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla,
medu in jabolk.
Na ta dan kmetje in čebelarji vrtcem podarijo mleko, jabolka in med. Ravno tako
tudi kmetijska in živilsko predelovalna podjetja podarijo mleko, jabolka, med, kruh in
maslo za osnovne šole ter kruh in maslo za vrtce.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
Namen projekta, ki ga lahko upravičeno imenujemo vseslovenski, je vrtcem in
osnovnim šolam približati pomen kmeta, kmetijstva in lokalne oskrbe s pridelki in
izdelki. Del projekta pa je tudi splošno osveščanje mladih o pomenu zdravega načina
življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnostih.
Otrokom je treba predstaviti, kako sta v današnjem času pomembna zajtrk in
predvsem uživanje hrane, pridelane v Sloveniji, da bodo spoznali pomen kmeta kot
pridelovalca hrane, in čebele, ki je tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane:
najpomembnejša naloga čebele je opraševanje, saj s tem pomembno vpliva na
pridelavo hrane za ljudi in živali, na pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi
na človekovo zdravje in druge življenjske dejavnike (Dan slovenske hrane in medeni
zajtrk, 2012).
2.2.2 Praznovanje rojstnega dne v vrtcu
Tudi pri praznovanju rojstnih dni otrok v vrtcu se upoštevajo načela zdrave
prehrane. Velik pomen se daje zdravi prehrani. Otrokom se tako ponudijo sadne in
zelenjavne dobrote namesto slanih prigrizkov in sladkarij. Starši tako lahko ob rojstnem
dnevu svojega otroka na svojo željo prinesejo v vrtec sveže ali suho sadje, lupinasto
sadje (jedrca, oreščki), semena, zelenjavo, ter 100-odstotni naravni sok.
Vzgojiteljica skupaj z otrokom pripravi sadne krožnike z najrazličnejšimi motivi, ki
so njim všeč (avto, rože, motivi živali…). Otroci ob tem zelo uživajo. V poletnem času
pa si pripravijo razne osvežilne sadne napitke.
2.2.3 Tradicionalne slovenske jedi
Vse več vrtcev na jedilnike vključuje tudi slovenske tradicionalne jedi.
Tradicionalna jed ni vedno nepoznana in nova. Malo manj poznan je namreč njihov
izvor ali pa njihova zgodovinska značilnost.
S tradicionalnimi slovenskimi jedmi želijo otrok približati jedi naših dedkov in babic,
hkrati pa tudi značilne jedi, ki predstavlja določeno pokrajino (bujta repa, vipavska jota,
pražen krompir, ričet, prekmurska gibanica).
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so jedi med otroci zelo priljubljene in jih imajo
zelo radi. Hrana ima svoj okus in je drugačen od tistega vsakdanjega. Tukaj predvsem
mislim na hitro prehrano, ki jo otroci uživajo predvsem doma. Menim, da je popestritev
jedilnikov s tradicionalnimi jedmi prava odločitev.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
2.2.4 Zeliš čni vrt
Vsakodnevni stik z naravo in njenimi ritmi omogoča otrokom v vrtcu vrtnarjenje. Z
vrtnarjenjem otroci namreč razvijajo skrb in odgovornost. Hkrati pa tudi najdejo svoje
zadovoljstvo v tem, da počnejo s tem nekaj koristnega.
V kurikulumu za vrtce (Bahovec et al. 1999) je zapisano, da naj bi bilo gojenje
rastlin v vrtcu dejavnost, ob kateri otroci spoznajo živo naravo v njenem spreminjanju,
spoznajo, kaj živa bitja potrebujejo za življenje, ter razvijajo odgovoren odnos do živih
bitij.
Tako konkretno predstavimo pomen in smisel zelišč in dišavnic, hkrati pa tudi
vključevanje le-teh v vsakodnevno zdravo prehrano.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opis dejavnosti
Z otroki se dnevno pogovarjamo o hrani, prehrani (prebiramo jedilnik,
poimenujemo obroke in hrano, ugotavljamo izvor ipd.) in utrjujemo pravila lepega
vedenja pri prehranjevanju. Prav tako pa opazujemo tudi okoliške njive, vrtove, in tako
otroci usvajajo, da lahko sadje in zelenjavo pridelamo doma oz. v domačem okolju. Ker
smo locirani na podeželju, otrokom koline niso tuje, razumejo koncept pridobivanja
mesa in njegove predelave.
V začetnem delu izvajanja dejavnosti sem ocenila znanje otrok o hrani nasploh in
o zdravi, varni hrani. Starejši otroci so že poznali osnove (uporaba škropiv, gnojil),
mlajši otroci pa niso imeli tolikšne predstave o zdravi, varni hrani. Načrtovanje
dejavnosti je potekalo na osnovi poznavanja in razumevanja otrok; skozi različne
dejavnosti sem otrokom nato posredovala informacije o pomenu lokalne pridelave
hrane.
Izvedene dejavnosti:
− Ogled rastlinjaka
Namen ogleda je bil otrokom predstaviti rastlinjak, njegovo delovanje in pomen.
Otrokom se želela pokazati, da lahko tudi v zimskem času pridelamo zelenjavo, ki je
lokalnega izvora, s tem pa tudi osvestiti ekološki vidik (brez uporabe škropiv in gnojil).
− Seznanjanje otrok s setvenim koledarjem in sejanjem
Pri dejavnosti sem sledila cilju: spoznavanje setvenega koledarja in njegove
uporabe. Preko pogovora smo ugotavljali, kako se ga uporablja, kaj predstavljajo
slikovni znaki.
− Seznanjanje s semeni
Poudarek dejavnosti je bil seznanjanje otrok s semeni, kako jih pridobimo, zakaj in
kako jih uporabljamo ter opazovanje, spoznavanje različnih semen in ugotavljanje
razlik. Otroci so tako lahko semena neposredno opazovali, vonjali, tipali.
− Igra z zemljo
Preko igre z zemljo so otroci spoznali pomen in lastnosti zemlje, zakaj se uporablja
in spoznavali so osnove koncepta vrtnarjenja.
− Sejanje solate
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
Preko dejavnosti sem želela preveriti, v kolikšni meri so otroci usvojili poznavanje
setvenega koledarja. Otroci so tako opisovali in opazovali napredek procesa kaljenja in
rasti solate dnevno.
− Setev zelenjave v lončke
Z dejavnostjo sem želela doseči cilj spoznavanja semen določene zelenjave,
načine sejanja in spoznavanje pomena posajanja semen v posodice. Otroci so z
navdušenjem opazovali svojo zelenjavo in jo primerjali z ostalo zelenjavo svojih
prijateljev. Otroci so med opazovanjem ugotovili, da imajo sadike zelenjave različno
obliko in barvo listov.
− Opazovalni koledar
Opazovane razlike smo opisovali in beležili z risanjem. Ob vsaki ilustraciji smo
zapisali tudi datum. Tako smo preko otroških ilustracij primerjali napredek v rasti solate.
Med samimi opazovanjem rasti solate so otroci ugotovili, da rastline potrebujejo tudi
prostor.
− Priprava solate
Preko pogovora so otroci usvajali pomen lokalno pridelane zelenjave ter prednosti
takšnega načina vzgajanja rastlin (neškropljena, brez pripravkov za hitrejšo rast, bolj
dostopna, cenejša, ugoden vpliv na okolje oz. varovanje le-tega). Solato smo postrigli
in jo oprali. Ob zaključku pranja solate sem otroke spodbudila k razmišljanju, kaj vse
potrebujemo za pripravo solate.
− Obisk kmetije
Otroci so na kmetiji spoznali, od kod prihaja hrana na naše krožnike in kako jo
pridelujejo naši kmetje. Preko pogovora so spoznali, da na kmetiji ne smejo uporabljati
umetnih gnojil in pesticidov, saj imajo zelo stroga pravila. Pravila pa je potrebno
upoštevati.
− Razvrščanje sadja in zelenjave
Otroci so iz različnega reklamnega materiala izrezovali fotografije sadja in
zelenjave. Izrezano slikovno gradivo so poimenovali ter priredili že v naprej pripravljeno
tabelo (sadje, zelenjava). Med samo dejavnostjo smo se veliko pogovarjali o zdravi
prehrani, zakaj je dobro jesti veliko sadja in zelenjave in katero sadje imamo najraje.
− Izdelava didaktičnih iger
Namen samih iger je seznaniti otroke o načinu zdravega prehranjevanja, kakšen je
pomen zdravja in varne hrane. Otroci so na zabaven in neprisiljen način preko igre
opazovali, opisovali, poimenovali živila, poiskali ustrezne pare. Srečevali so se tudi z
zdravo in nezdravo hrano. Uporabili smo naslednje igre:
− spomin,
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
− labirint do zdrave hrane,
− sestavljanka,
− vsiljivci in
− pravilno poveži.
3.2 Namen in cilj naloge
Namen moje diplomske naloge je bil otroke na čim bolj igriv način ozavestiti o
pomenu zdrave prehrane in o pomenu lokalno pridelane hrane. V nalogi sem si
postavila naslednje cilje:
− Ozaveščanje otrok o zdravi in varni hrani.
− Spoznavanje pomena lokalno pridelane hrane.
− Aktivno sodelovanje otrok pri pripravi in izvedbi dejavnosti.
− Ugotavljanje razlik v znanju otrok pred izvedbo dejavnosti in po njej.
− Ozavestiti otroke o zdravi in varni hrani.
− Lokalna pridelava hrane.
− Pripraviti in nato tudi izvesti dejavnost.
− Aktivno sodelovanje otrok pri pripravi in izvedbi dejavnosti.
− Ob koncu dejavnosti ugotoviti, koliko znanja so otroci pridobili o varni in zdravi hrani.
Pri izvajanju dejavnosti sem sledila naslednjim vprašanjem in si zastavila
naslednje hipoteze:
− Kaj predšolski otroci vedo o zdravi in varni hrani?
− Kaj jim predstavlja pojem lokalno pridelana hrana?
− Ali so preko izvedene dejavnosti in neposredne izkušnje spoznali prednosti doma
pridelane hrane?
− Ali lahko že v predšolskem obdobju s samo aktivnostjo otrok izboljšamo odgovoren
odnos do zdravja?
− Ali lahko vplivamo na prehranjevalne navade otrok?
Hipoteza 1 : Predšolski otroci zelo malo vedo o zdravi in varni hrani.
Hipoteza 2 : Otroci ne poznajo pomena lokalno pridelane hrane, lahko pa z
neposredno izkušnjo spoznajo prednosti doma pridelane hrane.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
3.3 Metoda dela
V diplomski nalogi sem uporabila kvalitativno metodo raziskovanja.
V raziskavi je sodelovalo 19 otrok Vrtca Slovenske Konjice v dislociranem oddelku
v KS Žiče. Oddelek je kombiniran, otroci pa so bili stari od 1 do 5 let.
Podatke sem zbirala z ustnim vprašalnikom. Vprašanja sem otrokom zastavila
pred pričetkom izvedene dejavnosti v mesecu februarju in v mesecu juniju, ko so bile
dejavnosti končane. Vsi otroci v skupini so aktivno sodelovali v moji raziskavi, tudi
najmlajši. Dvakrat so skupinsko odgovarjali na enaka vprašanja. Odgovore otrok sem
dokumentirala s pomočjo diktafona, da sem jih lahko potem med seboj primerjala.
Želela sem namreč ugotoviti, ali sem dosegla cilje, ki sem jih zastavila na samem
začetku.
3.4 Izvedba dejavnosti
Z izvedbo dejavnosti smo pričeli v mesecu februarju, ko so bili zunanji pogoji še
neugodni za sejanje zelenjave na prosto. Večina otrok prihaja s podeželja, s kmetij,
zato že vedo, da morajo biti pogoji za obdelavo zemlje ugodni.
Prvi odzivi otrok, ko sem napovedala dejavnost sejanja solate in še drugih vrst
zelenjave v lončke, so bili začudenje in presenečenje. Otroci so dvomili, da lahko
solata raste tudi v lončkih, saj jo dnevno videvajo na vrtovih, njivah. Moja izjava je
sprožila različne dvome, npr. zakaj že sedaj, ko je še zunaj hladno, kako bo pa rasla
solata, če je še zunaj sneg, ipd.
Iz odzivov otrok se je razvila debata; otrokom sem podala informacije, da imajo
njihovi starši na vrtovih posejano zimsko solato, ki je odporna na mraz in lahko uspeva
na prostem tudi ob manj ugodnih vremenskih razmerah. Uspeva pozimi na prostem ali
v zaščitenih prostorih imenovanih rastlinjaki, vendar je vsebnost vitaminov in mineralov
potem nižja.
3.4.1 Ogled rastlinjaka
V uvodnem pogovoru sem omenila rastlinjak, vendar vsi otroci niso bili seznanjeni
s pojmom. Načrtovala sem dejavnost »ogled rastlinjaka«, in tako smo dosegli cilj
usvajanja novih pojmov ter konceptov pridelave hrane.
Na ogled rastlinjaka smo se odpravili v neposredno bližino vrtca. Pot do kmetije
smo izkoristili za opazovanje narave, vrtov, njiv. Otroci so okolico opazovali in ugotovili,
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
da so vrtovi v večini neobdelani, da je na njih manj pridelka kot v toplejših mesecih.
Otroke sem z odprtimi vprašanji posredno vodila do zaključka: ugotovili so, da je pozimi
premrzlo, da bi rastline uspevale, da je zemlja trda, da »počiva«. Poimenovali smo
vrtnine, ki so uspevale – solata in peteršilj. Ko smo prispeli na cilj, so se predvsem
mlajši otroci čudili konstrukciji, ki je bila postavljena na vrtu. Otrokom sem predstavila
poimenovanje konstrukcije, ki je bila pokrita s folijo – rastlinjak. Nekateri starejši otroci
so povedali, da imajo doma tudi podobne »piramide« oz. da so njihovi rastlinjaki »iz
oken«.
Gospa, ki nam je omogočila ogled rastlinjaka, nam je razkazala tudi njegovo
notranjost in posejane vrtnine: peteršilj, radič in motovilec. Povedala je, da v rastlinjaku
prideluje vrtnine, ki zaradi ugodnejših razmer boljše uspevajo v rastlinjaku. Seveda pa
je zelo pomembno tudi, da rastlinjak zrači. Z zračenjem namreč uravnava temperaturo
in vlažnost. V rastlinjaku mora temperatura pozimi ustrezati za rast in kaljenje vrtnin.
Tako si že v zimskem času pripravi sadike solate in paradižnika, ki jih na pomlad
presadi na prosto.
Namen ogleda je bil predstaviti otrokom rastlinjak, njegovo delovanje in pomen −
da lahko tudi v zimskem času pridelamo zelenjavo, ki je lokalnega izvora, bolj zdrava in
kvalitetna ter osvestiti tudi ekološki vidik (neuporaba škropiv, gnojil ...).
3.4.2 Seznanjanje otrok s setvenim koledarjem in se janjem
V skupino sem prinesla setveni koledar. Sledila sem cilju: spoznavanje setvenega
koledarja in njegove uporabe.
Koledar so otroci najprej opazovali, skupaj smo ga opisovali (poimenovanje
mesecev, dni, številčenje dni in slikovni prikaz z legendo), nato pa sem jim ga
predstavila. V pogovoru smo ugotavljali, kako se ga uporablja, kaj predstavljajo slikovni
znaki. Na koledarju smo skupaj pogledali, kdaj je naslikana solata. Dogovorili smo se,
da bomo na ta dan tudi sami posejali solato v korita. Ko bo dovolj velika, jo bomo
postrigli in si pripravili svojo zeleno solato.
Predstavila sem jim tudi prednosti lokalno pridelane hrane (sadje, zelenjava,
meso) od hrane, ki jo kupijo starši v trgovinah, seveda na primerih, ki so otrokom bližji
(obsežnejša uporaba škropiv in gnojil, transport do trgovine in od trgovine do doma).
Otroci so prednosti že delno usvojili iz preteklih pogovorov in že izvedenih dejavnosti.
Prav tako sem otrokom želela predstaviti različna semena in princip sejanja semen
ter vzgajanja vrtnin.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
3.4.3 Seznanjanje s semeni
Cilj dejavnosti je bil seznanjanje otrok s semeni, kako jih pridobimo, zakaj in kako
jih uporabljamo ter opazovanje, spoznavanje različnih semen in ugotavljanje razlik. V
vrtec sem prinesla semena različne zelenjave (solata, rdeča redkev, por, korenje,
peteršilj). V jutranjem krogu je potekala uvodna motivacija za dejavnost – otrokom sem
predstavila paketke s semeni in jih spodbudila, da so ugotavljali, poimenovali, kaj je na
njih naslikano. Največ težav so imeli s poimenovanjem in prepoznavanjem rdeče
redkvice, saj so bili mnenja, da je paradižnik ali jabolko.
V nadaljevanju sem jih povabila k mizi, kjer sem pakete semen odprla, semena
poimenovala in jih vsula v lončke, da so jih otroci lahko neposredno opazovali, vonjali,
tipali.
Ugotovili so, da so semena brez vonja, da so različnih barv, oblik in velikosti.
Tekom dejavnosti sem otroke spodbujala k aktivnemu sodelovanju, jim omogočala, da
so lahko vsi aktivno sodelovali v opazovanju, tipanju, vonjanju, pogovoru. Ob koncu
dejavnosti sem želela pridobiti povratne informacije, otroke sem spodbudila k
pogovoru. Večina otrok je usvojila princip pridobivanja semen, njihovo uporabo in
pomen ter bistvene razlike med njimi.
Slika 2: Opazovanje semen
3.4.4 Igra z zemljo
Otrokom sem v igralnici omogočila možnost spoznavanja zemlje preko igre. Na
mizo smo pripravili različne lončke in posode ter zemljo. Otroke sem povabila ter jih
spodbudila k igri z zemljo. Preko polnjenja lončkov so otroci zemljo tipali, vonjali,
opazovali (barva, sestava), ugotovitve besedno izražali (je mehka, ima vonj po vrtu),
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
ugotavljali, kako propustna je. Igra z zemljo jim je bila zelo zanimiva, vsi so vztrajali pri
dejavnosti, se z zemljo igrali (skušali graditi »potičke«, gradove ...). Nikogar izmed njih
ni motilo, da so imeli umazane roke. Preko igre so tako spoznali pomen in lastnosti
zemlje, zakaj se uporablja spoznavali so osnove koncepta vrtnarjenja. Cilj dejavnosti je
bil tako uspešno dosežen, saj sem pri otrocih zaznala velik interes, povratne
informacije so bile pravilne, ustrezne, tudi s strani mlajših otrok.
Slika 3: Igra z zemljo
3.4.5 Sejanje solate
Otroke sem povabila k mizi, kjer so sodelovali v pogovoru ob opazovanju
setvenega koledarja. Preko dejavnosti sem tako preverila, v kolikšni meri so otroci
usvojili poznavanje setvenega koledarja. Prešteli smo dneve in prišli do okvirčka, ki je
predstavljal današnji dan. Otroci so opazili, da je v enakem okvirju sličica solate.
Spomnili so se našega pogovora in dogovora, da bomo solato ob primernem času
posejali. Motivacija otrok je bila zelo visoka, saj so se želeli preizkusiti v tej dejavnosti.
Spodbudila sem jih k sodelovanju pri pripravi na dejavnost: zemljo smo vsuli v
večjo posodo. Iz te posode so nato otroci zemljo prelagali v dve cvetlični koriti; tako
sem omogočila vsem otrokom aktivno sodelovanje v dejavnosti, saj je vsak otrok dodal
nekaj pesti zemlje. Nato sem prinesla zavojček semen; otroke sem spodbudila, da so
jih opazovali in poimenovali. Otroci so takoj uspešno ugotovili, da so to semena in da
bodo danes sejali solato. Vsakemu sem nasula semena v dlan in jih spodbudila, da so
jih posuli po celotni površini korita. Otroke sem nato spodbudila k razmišljanju, kaj
semena potrebujejo za rast. Starejši otroci so povedali, da vodo, sončno svetlobo in
toploto. Spodbudila sem jih k nadaljnjemu razmišljanju, kje v igralnici bi bilo dovolj
svetlo in toplo. Otroci so opazovali igralnico; starejši otroci so podali ugotovitev, da
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
moramo korita postaviti na okenske police, nad radiatorje. Mlajši otroci so pozorno
poslušali in ugotovitve ponavljali za starejšimi.
Otroci so sami ugotovili, da semena ne bodo vzklila, če jih ne bomo redno zalivali.
Tako smo se v skupini dogovorili, kdaj bo kdo zalival korita s posejano solato.
Otroci so korita vsak dan s pričakovanjem opazovali, saj so želeli videti njihov
pridelek − solato v koritu, ki so jo do sedaj videli le na vrtu. Opazovanje je potekalo
dnevno, otroci so opisovali in opazovali napredek v procesu kaljenja, rasti. Pridobljeno
znanje so tako utrjevali (pogoji za rast – voda, hranilne snovi, toplota in svetloba) in ga
prenašali v podobne situacije na sprehodih (opazovanje vrtov in njiv, zagotavljanje
pogojev ipd.).
Slika 4: Sejanje solate
3.4.6 Setev zelenjave v lon čke
Z dejavnostjo sem želela doseči cilj spoznavanja semen določene zelenjave,
načine sejanja in spoznavanje pomena posajanja semen v posodice.
Otroke sem povabila k mizi, kjer sem jim predstavila današnjo dejavnost. Skupaj
smo poimenovali zelenjavo na paketu, otroci so že znali povedati, da so v paketu
semena. V pogovoru so otroci že sami povedali, da bodo danes sejali, ponovili so
postopek sejanja in kaj semena potrebujejo, da vzklijejo, oz. rastline, da rastejo. Vsak
otrok je dobil svoj PVC lonček, ki ga je napolnil z zemljo. Vsakega sem vprašala, kaj
želi posejati. Na lonček sem napisala imena, nisem pa tudi, kaj so posejali. Želela sem
namreč preveriti, ali si bodo otroci zapomnili, kaj so posejali.
Otroci so lončke napolnili z zemljo, posejali in zalili izbrana oz. želena semena ter
odložil lonček na okensko polico. Pri zalivanju semen so bili nekateri otroci zelo
previdni. Pazili so namreč, da voda ni tekla čez rob. Mlajšim otrokom je bilo potrebno
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
pomagati. Otroke sem tekom dejavnosti spodbujala k verbalnemu izražanju, opisovanju
postopkov sejanja.
Ob zaključku dejavnosti sem otrokom povedala tudi, da bodo lončke z zelenjavo
nato odnesli domov, kjer bodo lahko vzgojene sadike presadili na vrtove.
Slika 5: Sejanje različne zelenjave
Otroci so dnevno opazovali svoje lončke, primerjali napredek v kaljenju in rasti
različnih vrst zelenjave, lončke so zalivali. Ko je zelenjava zrastla do primerne velikosti
za presaditev na prosto, sem lončke, opremljene z imeni, postavila na mizo. Skupaj
smo opazovali, opisovali, kaj je zrastlo v lončkih. Otroke sem spodbudila k razmišljanju,
ali se še morda spomnijo, kaj so posejali. Starejši otroci so v večini podali pravilne
odgovore, medtem ko so mlajši pozabili.
Otroci so z navdušenjem opazovali svojo zelenjavo in jo primerjali z ostalo
zelenjavo svojih prijateljev. Otroci so med opazovanjem ugotovili, da imajo sadike
zelenjave različno obliko in barvo listov. Sadike solate, korenčka in peteršilja so imele
svetle liste, medtem ko so imele sadike redkvice temnejše liste. Otroci so se listov tudi
dotikali in jih vonjali. Listke so s prsti stisnili in ugotovili so, da imajo listi različnih sadik
različne vonje.
Ob prihodu staršev so navdušeno pripovedovali, kaj vse jim je zrastlo v lončku, kaj
vse je bilo potrebno, da so semena zrastla. Lonček so odnesli domov s sklepom, da
bodo sadike zelenjave doma presadili v vrt.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Slika 6: Vonjanje rastlin
Slika 7: Opazovanje, opisovanje, primerjanje sadik
3.4.7 Opazovalni koledar
Izdelali smo osebne opazovalne koledarje, preko katerih smo izpolnili cilj
opazovanja, opisovanja in beleženja rasti solate. Rast solate smo opazovali enkrat
tedensko. Solato, ki smo jo vzeli iz korita, smo opazovali s prostim očesom, otroci so
med opazovanjem lahko videli drobne korenine, s katerimi rastlina črpa hrano iz zemlje
in mehke drobne liste, ki so bili svetlo zelene barve. Opazovane razlike smo opisovali
in beležili z risanjem, ob vsaki ilustraciji smo zapisali tudi datum. Tako smo lahko preko
otroških ilustracij primerjali napredek v rasti solate. Med samim opazovanjem rasti
solate so otroci ugotovili, da rastline potrebujejo tudi prostor. Rastline, ki so preveč
skupaj oz. so »natlačene«, ostanejo manjše. Njihova rast je počasnejša.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
Z opazovanjem rastlin sem želela doseči, da otroci spoznajo, kako iz semena
vzklije in zraste nova rastlina, kaj za to potrebuje, hkrati pa so tudi sami lahko spremljali
razvoj rastline ob konkretnem doživetju. Opažanja, ki so jih sistematično beležili, so se
jim vtisnila globlje v spomin, ob tedenskem beleženju napredka so sami podali
informacije, da je prejšnji teden bila rastlina manjša, da ima tokrat večje liste ipd.
Slika 8: Opazovanje in izpolnjevanje osebnega opazovalnega koledarja
Slika 9: Opazovanje solate v koritu
3.4.8 Priprava solate
Solato, ki smo jo posejali, smo opazovali, opisovali napredek v rasti. Preko
pogovora so otroci usvajali pomen lokalno pridelane zelenjave ter prednosti takšnega
načina vzgajanja rastlin (neškropljena, brez pripravkov za hitrejšo rast, bolj dostopna,
cenejša, ugoden vpliv na okolje oz. varovanje le-tega). Želela sem tudi posredno
vplivati na razmišljanje otrok in spodbujati pozitiven odnos do lokalno pridelane hrane,
do spoštovanja narave, okolja in dela kmetov.
Potek dejavnosti priprave solate sem načrtovala skozi dopoldanski del bivanja v
vrtcu. Otroke sem povabila k mizam, k opazovanju korit. Skozi pogovor smo prišli do
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
zaključkov, da je solata v koritih sicer zrasla, vendar je bila pregosto posejana in naš
pridelek ni bil tako uspešen, kot smo si zamislili. Da bi dejavnost v celoti uspela, cilji pa
bili doseženi, sem v skupino prinesla doma pridelano zimsko solato.
Po opazovanju solate v koritu smo jo s škarjami postrigli in jo dali v posodo;
vsakemu otroku sem razdelila tudi zimsko solato. Liste solate so nato potrgali in jih dali
skupaj z doma vzgojeno solato v posodo.
Slika 10 in Slika 11: Priprava solate
Ko smo liste solate pripravili, sem na mizo prinesla posodo z vodo. Otroci so
ugotovili, da je solato potrebno oprati, saj so na listih še ostanki zemlje. Vsak izmed
otrok se je lahko preizkusil v pranju solate. Otroke sem opozorila, da je med samim
pranjem ne smemo stiskati, ker se zmehča, in da jo je potrebno oprati v čim več vode;
pri tem sem ozavestila pomen higiene in škodljivost bakterij v prsti. Tako smo pripravili
prozorne PVC lončke za opazovanje vode, v kateri smo prali solato. Dokler ni bila voda
v lončkih čista, smo s pranjem nadaljevali. Solato smo tako prekladali iz ene posode v
drugo posodo s čisto vodo.
Slika 12: Pranje solate
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
Ob zaključku pranja solate sem otroke spodbudila k razmišljanju, kaj vse
potrebujemo za pripravo solate. Otroci so podali odgovore: sol, olje, kis, tudi česen.
Vse te sestavine sem otrokom ponudila, da so jih tudi poskusili. Otroci so skušali
opisovati okus (kislo, slano, sladko) in se ob pokušanju opredeljevali, ali jim je
sestavina všeč ali ne. Najbolj posrečen je bil fant, ki je pojedel ves zdrobljen česen iz
krožnika, zraven pa je govoril: »Uh, kako je to dobro!« Ob tem je ves čas mižal, se
kremžil.
Slika 13: Okušanje sestavin
Ko smo solato oprali, smo dodali še kis, sol, bučno olje, strti česen in pa kuhana
jajca, ki nam jih pripravila kuharica v kuhinji. Otroci so solato z žlicami sami zmešali.
Nekateri otroci so povedali, da doma tudi pomagajo svojim mamam pri pripravi solate
in da to radi počnejo.
Slika 14: Mešanje solate
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Solato smo nato servirali v posodice, se posedli in jo pojedli. Nekateri so si zaželeli
kar dve porciji solate. Zelo zanimivo jih je bilo namreč poslušati, ko so govorili: »Kaka
dobra solata, to je pa res najboljša solata na svetu, zdaj si bomo pa kar sami solato
delali v vrtcu ...«. Otroci so se pozitivno odzvali na dejavnost, bili so ponosni na svoj
pridelek.
Slika 15: Solatna malica
Pozitivna povratna informacija otrok je kazalnik, da smo uspeli doseči vse cilje, da
jim je bila dejavnost zanimiva, da je bila uspešno izvedena. Ob tem predvidevam, da
so otroci svoje znanje res poglobili, saj je izvedba dejavnosti temeljila na pozitivni
izkušnji, izkušenjskem učenju.
3.5 Obisk kmetije
V bližini našega vrtca se nahaja tudi eko kmetija. Vabila na obisk kmetije smo se
zelo razveselili. Takoj po zajtrku smo se odpravili na pot. Med potjo smo opazovali
polja, na katerih je rastla koruza, in zelene travnike. Živali niso bile v hlevu, temveč so
se prosto gibale po travniku. Otroci so z zanimanjem opazovali živali.
Na sami kmetiji so otroci spoznali predelavo mleka in avtomatski molzni stroj.
Gospodarica nam je na našo željo pokazala tudi način molže, ko še ni bilo avtomatskih
molznih strojev. Otroci so bili navdušeni. Vsak otrok je dobil tudi kozarec svežega
mleka.
Gospodar nam je tudi povedal, da na njegovi kmetiji ne smejo uporabljati umetnih
gnojil in pesticidov, saj imajo zelo stroga pravila. Pravila pa je potrebno upoštevati.
Ravno tako se morajo tudi živali na njihovi kmetiji prosto gibati.
Ogledali smo si še ostalo potrebno mehanizacijo, ki je potrebna za brezhibno delo
na kmetiji. Seveda je ta del najbolj zanimal fante.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Obisk ekološke kmetije je bila za nas zelo dobra priložnost. Otroci so tako
spoznali, od kod prihaja hrana na naše krožnike in kako jo sploh pridelujemo.
3.6 Razvrš čanje sadja in zelenjave
Poleg dejavnosti, ki so temeljile na konkretnih izkušnjah (opazovanje rastlinjaka,
sejanje semen, priprava solate), smo izvajali vzporedno tudi dejavnosti, ki so otroke
spodbujale k razmišljanju, predvidevanju, opazovanju in besednemu izražanju
(postavljanju vprašanj, odgovarjanju, opisovanju). Ena izmed dejavnosti je bila
razvrščanje sadja in zelenjave. Otroci so iz različnega reklamnega materiala izrezovali
fotografije sadja in zelenjave; izrezano slikovno gradivo so ustrezno poimenovali ter
priredili v že naprej pripravljeno tabelo (sadje – zelenjava). Otroci so prepoznali večino
sadja oz. zelenjave, le pri posameznih njim manj znanih vrstah zelenjave (zelena,
brokoli, koromač) je bila potrebna moja pomoč. Prav tako so otroci zamenjali breskve
in nektarine, zato sem situacijo izkoristila in jim pojasnila bistvene razlike. Otroci so
razlike na gradivu usvojili in kasneje ustrezno uporabljali poimenovanja. Tabelo so nato
dnevno opazovali, opisovali in v medsebojnih pogovorih izpostavljali njim ljube sadeže.
Med samo dejavnostjo smo se veliko pogovarjali o zdravi prehrani, zakaj je dobro
jesti veliko sadja in zelenjave in katero sadje imamo najraje. Pogovarjali smo se tudi o
izvoru sadja, od kod vse prihaja. Tako so otroci sami iz pogovora ugotovili, sklepali, da
je sadje, ki ga imamo doma, najbolj zdravo in najhitreje dostopno. Tako smo že
dosežene vsebine utrjevali.
Slika 16: Razvrščanje in prirejanje
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
3.7 Didakti čne igre
Z didaktičnimi igrami, ne da bi se otrok zavedal, uresničujemo določene vzgojno-
izobraževalne cilje. Didaktične igre predstavljajo igre z nalogami. Otroke spodbujajo k
ugotavljanju razlik, podrobnosti v velikosti in barvi, obliki in hkrati vodijo k natančnemu
opazovanju. Preko didaktičnih iger lahko otrokom pobližje predstavimo vsebino
določene teme. Otrok tako na aktiven način dojema in doživlja vsebino, se ob igri tudi
pogovarja. Preko tako v naprej pripravljene igre lahko sam pride do določenih
spoznanj. Seveda pa mora igra ustrezati otrokovi stopnji miselnega razvoja.
3.7.1 Spomin
V skupini smo izdelali igro spomin ob uporabi informacijsko-komunikacijske
tehnologije. Fotografije različnega sadja in zelenjave (iz našega okoliša) smo poiskali
na internetnih straneh. Fotografije smo v parih natisnili, jih izrezali in prilepili na
kartončke.
Otroci so po želji sodelovali v igri. Kartončke so s hrbtno stranjo obrnili navzdol in
jih pomešali. Nato so izšteli, kdo bo pričel z igro. Z igro je začel deček. Kartonček je
prijel v roke, poimenoval sadež in skušal poiskati par, ki je ustrezal sliki na kartončku.
Starejši otroci so hitro usvojili koncept igre, sodelovali, si pomagali, z mlajšimi pa sem v
igri sodelovala kot soigralec, jih spodbujala k govornemu izražanju oz. jim poimenovala
vsebino sličice, oni so besedo ponovili in jim pomagala pri iskanju parov.
Namen same igre ni bil samo poiskati ustrezen par, ampak smo se ob igri
pogovarjali, kje ta sadež ali zelenjave raste, kakšne barve je, kakšen je po okusu. Tako
so prišli še do dodatnega znanja in spoznanja tudi mlajši. Želela sem, da tudi mlajši
spoznajo čim več sadja in zelenjave iz naših krajev. Cilji so bili doseženi, starejši otroci
so usvojili koncept igre, pravilno so poimenovali vse sličice sadja oz. zelenjave, mlajše
otroke pa je slikovno gradivo spodbujalo k govornemu izražanju, usvojili in utrdili so
poimenovanja različnih plodov; četudi niso uspeli izgovoriti poimenovanja sadeža, so
pravilno priredili sličico sadežu, ki sem ga poimenovala.
3.7.2 Labirint do zdrave hrane
Izdelali smo tudi labirint do zdrave hrane. Na velik karton smo najprej zarisali
različne poti, po katerih naj bi Zdravka prišla do zdrave hrane. Zdravka smo
poimenovali našo deklico, saj je jedla le zdravo hrano in ni bila nikoli bolna.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
Otroci so jo vodili skozi labirint. Med potjo pa niso srečali le zdrave hrane, temveč
tudi nezdravo hrano. Otroci so tako med premagovanjem poti poimenovali posamezna
živila in jih tudi opisali ter presodili, ali je živilo ustrezno za našo Zdravko ali ne. Če je
otrok izbral nepravilno, je Zdravko bolel trebušček in je moral poiskati novo pravo pot
do hrane, da je Zdravka ozdravela.
Otroci so bili nad igro navdušeni. Pomagali so si med seboj, vsi so sledili cilju
popeljati Zdravko skozi labirint. Če se je kdo zmotil, so ga hitro popravili in usmerili na
pravo pot.
Namen igre je bil, da so otroci ustrezno poimenovali živilo in se pravilno odločili,
katero živilo je zdravo in katero nezdravo. Glede na odzive otrok, ki so bili pozitivni in
pravilnemu vodenju Zdravke, so bili cilji uspešno doseženi.
3.7.3 Sestavljanka
Sestavljanke z obliko sadja in zelenjave so namenjene mlajšim otrokom, saj so
prilagojene njihovi razvojni stopnji. Otroci dele sestavljanke iz kartona pritrdijo na
ujemajočo se obliko in podlago. Za starejše otroke smo pripravili zahtevnejše
sestavljanke, narejene iz lesa. Pripravili smo lesene okvirje, v katere se zloži šest
lesenih deščic, katere smo poslikali z motivi sadja in zelenjave.
Otroci so tako sestavljali, poimenovali, hkrati pa tudi opisali posamezen sadež.
Sprva jim je sestavljanje delalo kar nekaj težav, saj je bilo potrebno poiskati in povezati
ustrezno barvo sadeža. Vendar so čez čas tudi to usvojili.
3.7.4 Vsiljivci
Namen igre je, da otroci izločijo vsiljivca in utemeljijo, zakaj so ga izločili. Igre
Vsiljivci smo poiskali v revijah Zmajček in Cicido.
V vsaki vrsti so poleg živil bili narisani tudi vsiljivci. Otroci so najprej opazovali
sadeže na sličicah in jih med seboj tudi primerjali. Narisani sadež na sličici so
poimenovali in prepoznali, v čem se razlikuje od ostalih ter zakaj ne sodi zraven.
Otrokom sem igro najprej predstavila, jim pomagala pri reševanju nalog; ko pa so
usvojili koncept igre, so samostojno poiskali, poimenovali in izločili vsiljivca.
Otroci so med samo igro utemeljevali svoje ugotovitve o vsiljivcih in sproti
popravljali napake, če kdo ni pravilno ugotovil.
Otroci so tako opazovali, opisovali in poimenovali sadeže na sliki ter ugotavljali,
primerjali in sklepali, kateri sadež ne sodi v skupino in zakaj. Najlažje so izločili slikovne
prikaze slaščic in jih opredelili kot nezdrava hrana.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
3.7.5 Pravilno poveži
Ob ugodnem vremenu se večkrat odpravimo na izlete oz. daljše sprehode.
Dejavnost je izhajala iz teh sprehodov, saj s sabo vedno vzamemo nahrbtnik, v
katerega spravimo vodo, lončke in sadje.
Tako je tudi na izlet v igri potrebno s sabo vzeti nahrbtnik. Nahrbtnik v igri je
manjši, zato lahko vanj spravimo le manjšo količino zdrave hrane, nezdravo pustimo
doma.
Izdelali smo slikovno aplikacijo − sliko nahrbtnika smo prilepili na karton. Iz
nahrbtnika so potekale rdeče puščice, v nahrbtnik pa zelene. Rdeče puščice so
predstavljale nezdravo hrano, zelene pa zdravo. Otroci so tako na puščice razvrščali
ustrezna živila, ki smo jih izrezali iz reklamnega materiala (sadje, zelenjavo, oreščke,
čokolade, čipse ipd.).
Namen igre je bil pravilno izbrati živila v nahrbtnik in otroke ozavestiti, kaj je zdrava
in kaj nezdrava hrana tudi na izletu. Otroci so tako preko igre usvojili tudi zdrave vire
sladkorja (sadje, suho sadje) in pomen čim redkejšega uživanja slaščic.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
V začetku februarja smo se prvič pričeli pogovarjati o zdravi in lokalno pridelani
hrani. Otroke sem povabila v krog in posedli smo se na blazine. V uvodnem delu sem
otrokom zastavila tri vprašanja. Seveda jim na začetku ni bilo čisto razumljivo, kaj želim
pravzaprav od njih. Dobila sem zanimive odgovore.
Ko sem jim zastavila prvo vprašanje, kaj zanje pomeni zdrava hrana, sem dobila
zelo zanimive odgovore. Mlajši otroci so podali največkrat odgovor, da so to bomboni,
torte, čokolada, pizza, hamburger. Starejši so te trditve zanikali. Odgovorili so, da to ni
res in da je zdrava hrana zelenjava, sadje, voda.
Na vprašanje, kaj je varna hrana, pa so bili otroci enotni, da je to hrana, ki jo
smemo uživati, ni strupena in ne škoduje našemu zdravju.
Pri naslednjem vprašanju pa smo se ustavili. Beseda »lokalno« nam je bila
neznanka, zato je bilo najprej potrebno razložiti, kaj beseda lokalno pomeni. Ko smo
ugotovili njen pomen, smo lažje nadaljevali s pogovorom. Na vprašanje, kaj pomeni
lokalno pridelana hrana, sem dobila odgovore: doma na vrtu, kmetija, domači kraj,
Slovenija. Pri teh odgovorih so si bili vsi otroci enotni. Otrokom sem nato preko
pogovora predstavila pomen lokalno pridelane hrane in kakšne so prednosti tako
pridelane hrane.
V nadaljevanju pa sem jim predstavila dejavnost, ki jo bomo izvajali, in njeno
povezavo z lokalno pridelano hrano.
Otrokom sem tako predstavila, kako zrase solata, torej od priprave zemlje, sejanja,
do njene uporabe. Preden smo posejali solato v korita, smo se pogovarjali o potrebnih
pogojih za rast, kako vreme vpliva na rast rastlin in kako lahko mi pomagamo pri vsem
tem.
Otroci so povedali, da zelenjava oziroma vse rastline potrebujejo za rast hrano,
vodo, svetlobo in toploto. Ker pa bo naša solata rastla v koritih v igralnici, ji bo potrebno
pomagati pri rasti z zalivanjem. Zunaj bi semena zalival dež, v igralnici pa dežja ni.
Z dejavnostjo sem zaključila v začetku maja. V mesecu juniju smo se zopet posedli
v krog. Od otrok sem želela dobiti povratno informacijo glede dejavnosti, ki smo jo
izvajali vse od februarja do maja. Želela sem izvedeti, ali so preko izvedene dejavnosti
in neposredne izkušnje spoznali prednosti doma pridelane hrane.
Ponovno sem jim zastavila ista vprašanja kot pred začetkom izvajanja dejavnosti v
mesecu februarju. Pri odgovorih na prvo vprašanje so bili sedaj enotni. Ponovno sem
dobila odgovore zelenjava, sadje in voda. Tudi mlajši otroci so se sedaj s tem strinjali.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Pri drugem vprašanju so se ogovori ponovili, pri tretjem pa so sami pojasnili in
odgovorili, kaj je lokalno pridelana hrana. Pomen besede jim je bil tokrat že znan. Z
aktivnim učenjem in ob aktivni udeležbi pri dejavnosti se otroci veliko več naučijo in si
zapomnijo.
Nato je sledil pogovor o samem poteku dejavnosti, kaj smo posejali v korita, kaj so
semena potrebovala, da so lahko zrasla v naših koritih.
Otroci so povedali, da smo v naša korita posejali semena solate. Da so semena
lahko vzklila, jih je bilo potrebno zalivati. Zunaj bi zelenjavo zalival dež in snežne kepe.
Sonce jih je grelo in jim dajalo toploto. Povedali so tudi, da če ne bi bilo zunaj sonca,
zelenjava ne bi uspevala na naših vrtovih. Deklica je povedala, da se je potrebno z
zelenjavo ravno tako pogovarjati kot z rožami, da je tako rekla mamica. Druga pa je še
dodala, da je potrebno zelenjavi na vrtu tudi kakšno pesmico zapeti.
Pri opazovanju rasti solate so otroci sami ugotovili, da so semena v igralnici zelo
hitro vzklila. Povedali so tudi, da pri njih doma na vrtu ne zraste tako hitro. Doma na
vrtu imajo še posejano drugo zelenjavo: korenček, por, peteršilj, krompir, kumare, fižol,
paradižnik, čebulo, česen. Zato sem v vrtec sem prinesla vso našteto zelenjavo iz
svojega vrta. Zelenjavo sem postavila na mizo. Želela sem ugotoviti, ali bodo
prepoznali zelenjavo, ki so mi jo sami našteli.
Pri ugotovitvah so bili starejši otroci zelo natančni. Ne samo da so prepoznali
zelenjavo, tudi povedali so, zakaj in kje jo lahko uporabljamo.
Zelenjavo so tudi okušali. Okusi so bili raznoliki. Eden od fantov je rekel: »Čebula
nič ne peče, ker je tako mlada. No, čisto malo peče. Jaz si želim biti zdrav. Pa še vse
bibe mi poje v trebuščku«. Ostali so ga nekaj časa opazovali, potem pa so poskusili še
sami. Čeprav se jim je videlo v očeh, da jih peče, so čebulo jedli. Zakaj? Ker je tako
rekel prijatelj v skupini.
Na samem zaključku sem jim zastavila še eno vprašanje. Ali sedaj vedo, kašne so
prednosti doma pridelane hrane? Otroci so podali odgovore, ki so jih slišali med samo
dejavnostjo. Povedali so, da ni potrebno onesnaževati okolja z izpušnimi plini, lahko si
jo naberemo sami, je bolj zdrava, ne vsebuje strupenih škropiv, da je zrela in zelo
dobra. To so vidni rezultati aktivnega sodelovanja otrok pri sami dejavnosti.
Na podlagi predvidevanj, ki sem si jih zastavila v nalogi, sem ugotovila naslednje:
Pri prvem predvidevanju sem se očitno zmotila. Predvidevala sem, da predšolski otroci
zelo malo vedo o zdravi in varni hrani. Odgovori, ki so jih nanizali, so namreč pokazali
nasprotno. Otroci v predšolskem obdobju zelo veliko vedo o zdravi in varni hrani, saj so
trditve mlajših prijateljev zanikali in jih tudi podkrepili z ustreznimi odgovori.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
Pri drugi hipotezi so bila moja predvidevanja pravilna. Otrokom je bilo najprej
potrebno razložiti besedo lokalno in jim preko pogovora predstavila pomen lokalno
pridelane hrane.
Pri dejavnostih so otroci aktivno sodelovali, s tem so si pridobivali izkušnje,
spoznali različne okuse. S prenosom izkušenj in opisovanjem dejavnosti so doma tudi
svoje starše spodbudili k pridelavi hrane. Moje predvidevanje, da lahko otroci v
predšolskem obdobju z neposredno izkušnjo spoznajo prednosti doma pridelane
hrane, se je potrdilo. Otroci so spoznali, kako lahko sami pridelamo zelenjavo, kakšne
so potrebe rastlin za rast, hkrati pa so tudi spoznali lastnosti in uporabnost zelenjave.
Z dobrim zgledom namreč otrokom pokažemo pravi odnos do hrane in zdravja. S
posebej načrtovanimi učnimi aktivnostmi otroci skozi lastno izkušnjo in pridobljenim
znanjem tako v vrtcu kot doma usvojijo odgovoren odnos do svojega zdravja.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
5 ZAKLJU ČEK
Dejavnost, ki sem si jo zastavila za diplomsko nalogo, je potekala v skladu z
načrtovanim. Strokovno je bila dobro zastavljena in ustrezno izpeljana. Otroke sem s
svojim pogovorom spodbudila, da so tudi sami sodelovali v pogovoru, podajali mnenja
in odgovore. Komunikacija med nami je potekala verbalno in neverbalno. Pri verbalni
komunikaciji sem otrokom dajala razumljiva vprašanja in hkrati ob podajanju vprašanj
dobila tudi odgovore otrok. Vprašanja so bila otrokom razumljiva, zato mi vprašanj ni
bilo potrebno ponavljati. Tudi svoje izkušnje so dodali iz vsakdanjega življenja. Otroci
so s svojo mimiko telesa in zadovoljstva na obrazih nakazali, da so uživali v pogovorih.
Cilj diplomske naloge je bil otroke ozavestiti o pomenu zdrave in lokalno pridelane
hrane. Pomen besede »lokalno« otrokom ni bil poznan. Že v samem uvodu so otroci
preko pogovora usvajali pomen besede lokalno. Spoznali so prednosti takšnega načina
vzgajanja rastlin. Tukaj bi bilo zanimivo tudi primerjati poznavanje pomena lokalne
pridelave hrane otrok na podeželju in v mestu. Predvidevam, da bi prišlo do razlik
poznavanja pomena. Otroci s podeželja in kmetij imajo neposredno izkušnjo z naravo
in s tem pridelavo hrane doma. Mestni otroci tega niso deležni in jim je hrana, ki je
kupljena v trgovini, ne pomeni razlike med doma pridelano hrano in hrano, ki je
uvožena. Zato je naš cilj tukaj, da otroke, ne glede ali prihajajo s podeželja ali iz mesta,
že v zgodnjem obdobju ozavestimo o pomenu lokalno pridelane hrane. Le tako bodo
prišli do pozitivnega odnosa ne le do narave, namreč tudi do lokalno pridelane hrane.
Prednosti lokalno pridelane hrane se kažejo v sveži prodaji sadja in zelenjave.
Pomembna je prodaja na lokalnih ekoloških tržnicah. Tako ima potrošnik možnost, da
izve iz prve roke vse o proizvodu, ki ga kupi. Kmet mu tako lahko natančno razloži,
kako je proizvod pridelan oziroma predelan. S tem se poveča tudi osveščenost
potrošnika.
Lokalno pridelava hrana je tudi način gospodarjenja v sožitju z naravo. Tukaj ne
gre samo za prepoved kemično sintetičnih pesticidov, je tudi eden izmed odgovorov na
ekološke probleme sodobnega sveta. Vzroki za takšno pridelavo so predvsem varna in
zdrava hrana, varstvo okolja, skrb za dobro počutje živali.
Prednosti lokalno pridelane hrane so otroci spoznali na obisku ekološke kmetije.
Živalim na takšnih kmetijah je omogočeno prosto gibanje po pašnikih in s tem tudi
dobro počutje. Zdrave živali nam tako dajejo kvalitetno in okusno mleko, skuto, sir,
meso, jajca … Rodovitnost zemlje ohranjajo organska gnojila (kompost, hlevski gnoj),
pomembno je tudi kolobarjenje, da ohranimo kakovost in količino pridelka. Čebele bodo
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
lahko še naprej nabirale med, mi pa bomo lahko brez skrbi ugriznili v sveže jabolko ali
pa v sveži korenček.
Zaradi tako pridelane hrane bomo lahko še vedno pili dobro vodo in v rekah
opazovali ribe in potočne rake. Lahko bomo dihali sveži zrak, opazovali ptice in imeli na
mizah zdrave obroke domače hrane.
Pri vzgoji samo informacija otrokom ne zadostuje, ampak smo jim za zgled odrasli.
Predvsem je pomembna motivacija otrok, zlasti pri mlajših, ker je njihova koncentracija
zelo kratka. V predšolskem obdobju je prava motivacija otrok igra. Otroci se skozi igro
lažje učijo, lažje si zapomnijo, pridobljeno znanje pa je preko igre trdnejše. Preko igre
lahko razvijejo tudi zdrave prehranjevalne navade in pozitiven odnos do lokalno
pridelane hrane. Spodbujanja o zdravi in varni hrani morajo biti jasna in enostavna ter
podkrepljena s slikovnim gradivom in aktivnim učenjem.
V našem vrtcu imamo na razpolago kar nekaj iger, ki so v povezavi z zdravo
prehrano. Na željo otrok smo si jih nekaj izdelali tudi sami. Tako smo na zabavnejši in
neprisiljen način prišli do želenih rezultatov. Pri izboru iger sem bila pozorna predvsem
na to, da je glavni cilj naših dejavnosti seznaniti otroke o zdravem načinu
prehranjevanja, kaj je zdrava in kaj je varna hrana.
Prehranske navade in odnos do lokalno pridelane hrane se ne pridobi le v družini,
temveč tudi v vrtcih in šolah. Pri vzgoji spodbujanja zdravega načina življenja imamo
vzgojiteljice zelo pomembno vlogo. Pomembno je, da se s primerno vzgojo prične že
zgodaj v otroštvu, ko si otroci oblikujejo svoje prehranske navade. Bolj osveščeni otroci
bodo ohranili in razvijali dobre prehranjevalne navade tudi kasneje v življenju. Zelo
pomemben je zgled. Ne samo vzgojiteljice, temveč tudi starši moramo otrokom
pokazati pravi odnos do hrane in jim z lastnim zgledom privzgojiti odnos do zdravja.
Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo, in način prehranjevanja v
zgodnjem otroštvu vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja. Vpliv teh navad pa se
lahko prenese na kasnejše obdobje in seveda tudi na zdravje.
Ob samem zaključku izvedenih dejavnosti sem prišla do ugotovitev, da so otroci
pridobili oziroma še bolj utrdili pozitiven odnos do lokalno pridelane hrane, spoštovanje
do narave, okolja in dela kmetov ter pridobili nove izkušnje za razumevanje življenja,
pomen svetlobe, vode in zemlje za rast. Bogato učno okolje je za otroke vir zdrave
hrane in navdiha. Otroška radovednost ne pozna meja, zato bi si v prihodnje želela, da
bi si na zelenici urediti svoj vrt, kjer bi se lahko igrali, raziskovali in odkrivali naravo.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
6 LITERATURA
Banjanac, S. (2013). Slovenski sedemletniki med najbolj ogroženimi zaradi debelosti v
EU-ju. Pridobljeno 14. 11. 2013, s http://www.rtvslo.si/zdravstvo/slovenski-
sedemletniki-med-najbolj-ogrozenimi-zaradi-debelosti-v-eu-ju/312351
Bratina, N. (2010). Debelost - naraščajoča problematika sodobnega sveta. Pridobljeno
14. 11. 2013, s http://www.didakta.si/doc/jama_2_(2010)_Uvodnik_02SI.pdf
Brdnik, S. (2011). Bodi kul, bodi fit – mala šola zdrave prehrane in gibanja za otroke in
starše. Mladi za napredek Maribora, 28. srečanje. Pridobljeno 14. 11. 2013, s
http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/728/Bodi_kul_bodi_fit_mala_sola_zdrave_p
rehrane_in_gibanja_za_otroke_in_starse.pdf
Cousin, P. J. (2012). Hrana za zdravje: novi popolni vodnik: več kot 600 jedi in
receptov za premagovanje bolezni in krepitev imunskega sistema. Ljubljana:
Arkadija.
Dan slovenske hrane in medeni zajtrk. (2012). Pridobljeno 14. 11. 2013, s
http://www.cricg.com/galerije/07medenizajtrk/index.html
Gabrijelčič Blenkuš, M. (2012). Vidiki zdrave prehrane s poudarkom na zajtrku.
Pridobljeno 21. 9. 2013, s http://www.ivz.si/Mp.aspx/?ni=164&pi=5&_5_Filen
ame=attName.png&_5_MediaId=4212&_5_AutoResize=false&pl=164-5.3.
Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in
mladostnikih v Sloveniji. Pridobljeno 14. 11. 2013, s http://img.ivz.si/janez/2315-
6904.pdf
Godina Golja, M. (2012). Dediščina narave na območju Triglavskega narodnega parka.
Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.tnp.si/images/uploads/Maja_Godina_
Golja_Dediscina_prehrane_na_obmocju_TNP.pdf
Grimes, N. (2005). Prava hrana za otroške možgane. Ljubljana: Meander.
Hlastan Ribič, C. (2008). Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja. Pridobljeno
1.07. 2013, s http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno
_zdravje_09/prehrana/ZRSS_uvod_low_res_pop.pdf
Hrana. (2013). Pridobljeno 14.11. 2013, s http://sl.wikipedia.org/wiki/Hrana.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. (2013). Tradicionalni slovenski zajtrk.
Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.kgzs.si/gv/promocija/sejmi-in-prireditve
/tradicionalni-slovenski-zajtrk.aspx
Merljak, M., Koman, M. (2010). Zdravje je naša odločitev. Ljubljana: Prešernova
družba.
Mindell, E. (2000). Otroška vitaminska biblija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
Piramida zdrave prehrane. (2013). Pridobljeno 1. 7. 2013, s
https://www.google.si/#q=prehranska+piramida.
Pokorn, D. (2004). Prehrana v različnih življenjskih obdobjih. Ljubljana: Marbona.
Pokorn, D. (2013). Zdrava otroška prehrana …ob kateri otroci tudi uživajo. Pridobljeno
14. 11. 2013, s http://www.zdruzenje-nutricionisti-dietetiki.si/Brosura%20Zdrava%
20otroska%20prehrana%20.pdf
Pomen zajtrka. Pridobljeno 19.11. 2013, s www.os-jd.si/material/pomen_zajtrka.pdf..
Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje. (2005.) Nacionalni program prehranske
politike od 2005 do 2010 (NPPP 2005-2010). Pridobljeno 14. 11. 2013, s
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Nacional
ni_program_prehranske_politike_slo.pdf
Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje. (2007). Strategija Vlade Republike
Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do
2012. Pridobljeno 14.11. 2013, s http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/page
uploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/javno_zdravje/strategija_vlade_RS_podr
ocje_telesne_dejavnosti.pdf
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. (2013). Lokalno pridelana
zelenjava. Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/
promocija_lokalne_hrane/lokalno_pridelana_zelenjava
Smrekar, N. (2011). Priročnik z merili kakovosti za lokalno pridelana živila, za namen
prodaje v vzgojno izobraževalne ustanove, domove za starejše občane in gostilne
ter na tržnicah. Pridobljeno 14. 11. 2013, s http://www.nadezeli.si/userfiles/file/
Prirocnik%20z%20merili%20kakovosti%20JARINA.pdf
Šömen Joksić, A. (2013). »Premisli. Jej. Varuj.« Okoljski odtis zavržene hrane. Zdravje
za vse, avg. 2013, št. 4, str. 2. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo.
Veterinarska uprava Republike Slovenije. (2011). Varna hrana »OD VIL DO VILIC«.
Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageup
loads/ publikacije/Varnahrana.pdf