Lidija Predovič - Smrtna Kazen

5/26/2018 Lidija Predovi - Smrtna Kazen

1/14

54 Smrtna kazen

spletni radar www.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.com

OBSODBA:SMRT

Miza v sobi za usmrtitve ameri{kega zveznega zapora v Indiani, na kateri so 11. junija 2001 z injekcijo usmrtiliTimothyja McVeigha. Tako naj bi bila popla~ana smrt njegovih 168 rtev, ki so leta 1995 umrle v eksplozijibombe.


2/14

SMRT55Smrtna kazen


Dolgo sem iskala in prou~evala {tudije, ki bi dokazovale, da

smrtna kazen res u~inkuje kot svarilo. Vendar do zdaj

nisem na{la niti ene raziskave, ki bi to trditevna kakr{enkoli na~in utemeljevala.

Janet Reno, ameri{ka dràvna toìlka v Clintonovi administraciji

Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^

Medtem ko si ve~ina civiliziranih narodovprizadeva odpraviti smrtno kazen, Zdruènedràve Amerike {e podalj{ujejo seznam zlo~inov,za katere so lahko odrasli in otroci kaznovani ssmrtno kaznijo. Pa ~eprav se je v ZDA po letu1976 v ve~ kot 75 primerih izkazalo, da so bililjudje, obsojeni na smrtno kazen, nedol`ni.

Zgodovina smrtne kazniPo pisanih virih je bila smrtna kazen prvi~

uvedena v 18. stoletju pred na{im {tetjem, uza-

konil pa jo je babilonski kralj Hammaurabi. Naj-stro`ja kazen je bila predpisana za 25 razli~nihzlo~inov. Bila je tudi del tako imenovanegaHittite zakona v 14. stoletju pred na{im {tetjemin Drakonskega zakona v Atenah v 7. st.pr.n.{.,po katerem se je vsak zlo~in kaznoval s smrtjo. V5. st.pr.n.{. je v starem Rimu veljal Zakon dva-najstih plo{~. Smrtno kazen so izvr{evali s krià-njem, utapljanjem, nekatere obsojence so preteplido smrti, nekatere ìve za`gali ali pa jih nataknilina kole.

V 10. st.n.{. je v Veliki Britaniji obe{anje pos-talo ustaljena metoda usmrtitve. @e v naslednjemstoletju pa je William Osvajalec prepovedal nele obe{anje, temve~ smrtno kazen nasploh, razenmed vojno. Tak{en zakon je veljal do za~etkavladavine Henrika VIII. v 16. stoletju. Pod nje-govo krono so usmrtili kakih 72.000 ljudi. V tis-tem ~asu so najstro`jo kazen izvr{evali z obglav-ljenjem, obe{anjem, z metanjem ljudi v razbeljenkotel, s smrtjo na grmadi in raz~etverjenjem. Tako

okrutna kazen pa je ~loveka lahko doletela èsamo zato, ~e je na primer sklenil(a) zakon zJudom ali Judinjo, zaradi izdaje ali ~e ~lovek nihotel priznati zlo~ina.

V naslednjih dveh stoletjih je {tevilo obsojenihna smrt v Veliki Britaniji skokovito nara{~alo. Doza~etka 18. stoletja je bilo na smrtno kazenobsojenih è 222 ljudi. Med drugim so bili takokaznivi kraja, sekanje dreves in kraja zajcev.Zaradi okrutnosti smrtne kazni pa mnogi sodniki

Usmrtitve z giljotino so danes le {e spomin, neko~ paje pod giljotino ostala kar kak{na, tudi pomembna,glava.


3/14

56 Smrtna kazen


obdolèncev, ki niso storili zares hudihprekr{kov, sploh niso obsojali. To je vodilo kreformi britanskega zakona o smrtni kazni. Medletoma 1823 in 1837 se je seznam zlo~inov, zakatere je bila predvidena smrt, skr~il na sto.

ZDAPrav Velika Britanija je bolj kot katerakoli

druga dràva vplivala na uvedbo smrtne kazni vZDA. Ko so evropski kolonisti pri{li v tako ime-novani Novi svet, so s seboj prinesli tudi smrtnokazen. Usmrtitev kapitana Georga Kendalla vvirginijski koloniji Jamestown leta 1608 je prvi

zabeleèni primer smrtne kazni v novih kolonijah.Kendalla so obtoìli, da je vohunil za [panijo.Leta 1916 je guverner Virginie Sir Thomas Daleuvedel zakon, ki je smrtno kazen predvideval è

za tak{ne prestopke, kot so kraja grozdja, zakolkoko{i in trgovanje z Indijanci. Seveda pa so sezakoni, ki so se nana{ali na smrtno kazen, razli-kovali od kolonije do kolonije. V koloniji Mas-sachusetts Bay so prvo usmrtitev izvedli leta1630, v koloniji New York pa so najstro`jo kazenza~eli izvajati leta 1665 na podlagi tako imeno-vanega Dukovega zakona. Po tem zakonu soljudje pla~ali z ìvljenjem, ~e so udarili o~eta alimater ali pa zanikali pravega Boga.

Abolicijsko gibanjeKolonialni ~asi: Korenine abolicijskega giba-

nja najdemo v delih evropskih teoretikov Mon-tesqieuja, Voltaira, Benthama in angle{kih kve-kerjev Johna Bellersa in Johna Howarda. Najve~jivpliv na za~etek abolicijskega gibanja po vsem

Na Kitajskem je bilo streljanje ena najbolj raz{irjenih metod eksekucije. Kot izklju~no metodo usmrtitve jo {evedno uporabljajo v zveznih dràvah Utah in Idaho, ~eprav obe kot alternativno metodo uporabljata tudismrtonosno injekcijo.


4/14

57Smrtna kazen


svetu pa je imel vsekakor esej Cesara BeccariaZlo~ini in kazen iz leta 1767. V eseju Beccarioteoretizira, da za dràvo, ki jemlje ìvljenja, ninikakr{nega opravi~ila. Esej je dal abolicionis-tom novo energijo, posledica pa je bila prepoved

smrtne kazni v Avstriji in Toskani. Beccario jeimel velik vpliv tudi na ameri{ke abolicioniste.Ameri{ki predsednik Thomas Jefferson je bilprvi, ki je posku{al odpraviti smrtno kazen. Za-konski osnutek za spremembo virginijskega za-kona o smrtni kazni je predvideval, da bi s smrtjokaznovali le morilce in izdajalce. Jeffersonovpredlog pa je bil preglasovan z enim glasom. Tudidr. Benjamin Rush, podpisnik deklaracije o neod-visnosti, si je prizadeval za odpravo smrtne kazni.Oporekal je predvsem trditvam, da smrtna kazenu~inkuje kot svarilo, in zagovarjal tezo, da smrtnakazen pravzaprav {e pove~uje {tevilo krimi-nalnih postopkov. Rusha sta podpirala BenjaminFranklin in philadelphijski dràvni toìlec Wil-liam Bradford. Bradford, ki je kasneje postal ame-ri{ki dràvni toìlec, je poskrbel, da je Pen-silvanija postala prva dràva, ki je uvedla stopnjeumora glede na krivdo. Leta 1794 so v Pen-silvaniji smrtno kazen odpravili za vsa kaznivadejanja, razen za umor 1. stopnje.

Devetnajsto stoletjeV za~etku 19. stoletja je veliko dràv zmanj-

{alo {tevilo zlo~inov, za katere je bila predvidenasmrtna kazen, in za~elo graditi dràvne kaznil-nice. Pensilvanija je bila prva dràva, kjer soza~eli eksekucije izvr{evati dale~ od o~i javnosti,v posebnih kaznilni{kih prostorih. Leta 1846 jeMichigan postal prva dràva, kjer so smrtno ka-zen odpravili za vse zlo~ine, razen za izdajstvo.

Nekoliko kasneje sta Rhode Island in Wisconsinpostali prvi dràvi, ki sta smrtno kazen odpraviliza vse zlo~ine. Do konca 19. stoletja so temuzgledu sledili Venezuela, Portugalska, Nizozem-ska, Kostarika, Brazilija in Ekvador.

Med dràvljansko vojno v Zdruènih dràvahso poskusi za odpravo smrtne kazni nekolikopojenjali, saj se je veliko ve~ pozornosti posve-~alo gibanju za odpravo suènjstva. Po kon~anivojni pa je v zvezi z eksekucijami nastopilo novo

obdobje. V New Yorku so namre~ leta 1888 nare-dili elektri~ni stol in dve leti kasneje na njemusmrtili Williama Kemmlerja. To metodo usmr-titve so kmalu za~eli uporabljati tudi drugod.

Za~etek 20. stoletjaêprav so nekatere ameri{ke zvezne dràve

smrtno kazen odpravile sredi 19. stoletja, pa bilahko rekli, da so se prave reforme v zvezi ssmrtno kaznijo dogajale v prvi polovici 20. sto-

letja. V letih 1907-1917 je {est zveznih dràvpovsem odpravilo smrtno kazen, tri dràve pa so

jo izvajale le v redkih primerih izdajstva aliumora 1. stopnje. Vendar pa so bile te reformekratkega veka. V Zdruènih dràvah se je v tem~asu oblikovalo malodane blazno vzdu{je: ljudjeso bili ob izbruhu revolucije v Rusiji povsempani~ni, saj so se bali, da bi se kaj podobnegalahko zgodilo tudi v ZDA. Poleg tega so se Zdru-ène dràve vklju~ile {e v prvo svetovno vojno.Socialisti so v tem ~asu prvi~ zelo resno izzvalikapitalizem. Posledica vsega skupaj pa je bilaponovna vzpostavitev smrtne kazni v petih od{estih abolicijskih zveznih dràv.

Leta 1924 so za~eli za usmrtitve uporabljaticianidni plin. V zvezni dràvi Nevadi so namre~menili, da je to veliko bolj human na~in usmr-titve jetnikov. Gee Jon je bil prvi ~lovek, usmr~ens smrtonosnim plinom. Najprej so posku{ali plinspustiti v Jonovo celico, medtem ko je spal,vendar poskus ni uspel. Izum plinske celice je bil

tako neizogiben. Obdobje med letoma 1920 in1940 bi lahko imenovali kar preporod smrtnekazni. Kriminologi so zatrjevali, da je smrtnakazen nujen socialni ukrep, v zvezi s tem pa ninepomemben podatek, da so Zdruène dràve vtem ~asu doìvljale prohibicijo in hudo pe{anje

Elektri~ni stolso leta 1888izumili v dràvi

New York, kotrezultat iskanjahumanej{eoblike smrtnekazni. Danesizklju~no tometodousmrtitveuporabljajo le{e v dveh

zveznih dràvah- Alabami inNebraski.


5/14

58 Smrtna kazen


gospodarstva. V 30. letih 20. stoletja so v Zdru-ènih dràvah izvr{ili ve~ usmrtitev kot v kate-remkoli drugem obdobju ameri{ke zgodovine. Vpovpre~ju 167 usmrtitev na leto. V 50. letih 20.stoletja pa se je javnost obrnila proti smrtni kazni.Veliko zavezni{kih dràv jo je bodisi odpravilo

ali omejilo, v Zdruènih dràvah pa je {tevilousmrtitev dramati~no upadlo. Leta 1966 je pod-pora smrtni kazni padla na najni`jo raven, vendarpa jo je {e vedno podpiralo 42 odstotkov ljudi.

Izpodbijanjezakonitosti smrtne kazni

[estdeseta leta 20. stoletja so prinesla prvedvome o zakonitosti izrekanja smrtne kazni.Pred tem so peto, osmo in {tirinajsto dopolniloameri{ke ustave razlagali kot dopolnila, ki do-

voljujejo smrtno kazen. V zgodnjih {estdesetihletih pa je bilo ~edalje bolj glasno mnenje, daje smrtna kazen kruta in nepotrebna in po 8.dopolnilu tudi neustavna. Zahteve po presoji

Tako razdejanje je leta 1995 povzro~ila bomba Timothyja McVeigha v zveznem poslopju v Oklahoma Cityju.@ivljenje je izgubilo 168 ljudi, mnogi so bili prepri~ani, da triintridesetletnik zaradi tega zasluì smrt. Tudi samje menil tako.


6/14

59Smrtna kazen


ustavnosti izrekanja smrtne kazni so se ve~kratzna{le pred Vrhovnim sodi{~em, vendar so bileneuspe{ne. Najve~, kar so abolicionisti dosegli,

je bil 10-letni moratorij nad usmrtitvami, ki pase je kon~al 17. januarja 1977 z usmrtitvijo

Garyja Gilmora v zvezni dràvi Utah.

Usmr~enipo krivem!?

Morda je {e najbolj alostno dejstvo, da smrtna

kazen ni uveljavljena samo na ~uda{ki in diskri-

minatoren na~in, ampak so v nekaterih primerih

obtoèni celo nedol`ni.

Sodnik William J. Brennan, 1994

Nevarnost, da bo zaradi napake v sodnem sis-temu usmr~en nedolèn ~lovek, je ~edalje ve~ja.Po letu 1973 so v Zdruènih dràvah izpustili ve~kot 70 ljudi, obsojenih na smrt, potem ko se jeizkazalo, da so povsem nedol`ni. Mnogih od njihniso re{ili novi dokazi v prizivnem postopku,temve~ nove znanstvene metode, poizvedovanjenovinarjev in predano delo posebnih pravnihizvedencev, ki tipi~nim obsojencem na smrt nisona voljo.

Klasi~en primer je zgodba Rolanda Cruza inAlejandra Hernandeza. Poleti leta 1996 je ame-ri{ka zvezna dràva Illinois ovrgla vse obto`beproti {tirim mo{kim, ki so bili leta 1978 ob-toèni umora. Dva od teh, Cruza in Hernan-deza,

je ~akala smrt. Dokaze o njihovi ne-dol`nostije zbrala skupina treh {tudentov novinarstva, kiso se primera lotili kot obvezne {tudijske prakse.Trije nekdanji toìlci so bili kasneje zaradi tegaprimera obtoèni oviranja pravice. Nevarnost,da bodo nedol`ni ljudje obsojeni na smrt, pa

~edalje bolj nara{~a. Obsojenih na smrt, ki jih vpovpre~ju na leto izpustijo na svobodo, je iz letav leto vi{je, medtem ko so se mo`nosti za prizivin vloìtev novih dokazov bistveno zmanj{ale.Dràva je tako reko~ prenehala financirati po-sebne centre, ki so odkrivali in nato pred so-di{~em zagovarjali precej nedol`nih ljudi.Nekatera sodi{~a so {la celo tako dale~, dazagovarjajo nadaljevanje postopka za usmr-titev, ~eprav obstajajo upo{tevanja vredni doka-

zi o obdolèn~evi nedol`nosti. Zadnje raziskavetudi kaèjo, da je precej ve~ mo`nosti za zmotneobsodbe v primerih, ko ~loveka obsodijo nasmrt, kot pa v drugih primerih.

Trenutna povpre~na doba med obsodbo inusmrtitvijo je osem let. ê bi ta ~as skraj{ali zapolovico, kot si nekateri prizadevajo, bi bil nasmrt obsojeni zaradi zakonskih postopkov usmr-~en, {e preden bi bilo mogo~e ugotoviti, da je

pri{lo do napake.

Vzroki za~edalje ve~jo

verjetnost napakEden glavnih vzrokov za ~edalje ve~je {tevilo

obsojenih po krivem je nara{~anje {tevila smrt-nih obsodb. Ta trend pa se bo, kot kaè, {e nada-ljeval, saj zvezne dràve seznamu zlo~inov, zakatere je predvidena smrtna kazen, dodajajovedno nove zlo~ine, pove~uje pa se tudi {tevilozveznih dràv, ki uvajajo smrtno kazen - Kansas,New York. Smrtna kazen je postala tudi politi~nosredstvo, ki se ga v politi~nih kampanjah poslu-ùjejo celo sodniki in toìlci. Posledica tega sotudi precej kraj{i in omejeni prizivni postopki.Nekateri toìlci gredo tako dale~, da si priza-devajo za smrtno obsodbo, ~etudi so dokazi protiobtoèncu {ibki, postopka pa ne bodo spreme-nili, tudi ~e se kasneje izkaè, da si dokazi naspro-

tujejo. Podobno se dogaja z nekaterimi sodniki,ki so na ta poloàj izvoljeni. Izpostavljeni pritis-kom vplivnih ljudi se pogosto ne menijo zadokaze o nedol`nosti, razen ~e so ti neizpodbitni.

Smrt z obe{anjem je {e danes ena najpogostej{ihoblik smrtne kazni.


7/14

60 Smrtna kazen



8/14

61Smrtna kazen


1. Pritiski na policijo in toìlce za razre{itevrazvpitih zlo~inov

ê pride do umora policista ali brutalnegaumora in posilstva otroka, je pritisk javnosti, kisi eli osumljenca, izjemno velik. Preiskava groz-

ljivega umora 10-letne Janine Nicarico v pred-mestju Chicaga leta 1983 je bila ve~ mesecevneuspe{na, nazadnje pa so policija in toìlci zaumor obtoìli prej omenjena Rolanda Cruza inAlejandra Hernandeza. êtudi je bila njuna ob-sodba na smrt v prizivnih postopkih ve~kratovrèna, ju niso izpustili vse do leta 1995.

2. Pomanjkanje pri~ê nekoga ubije neznanec oziroma tujec, je

precej manj mo`nosti, da je bil kdo pri~a umoru.V tak{nih primerih se toìlstvo zana{a na manjzanesljive vire, kot so sokrivci, zaporni{ki ova-duhi in priznanja pod prisilo. V primerih, ko jeza zlo~in predvidena tudi smrtna kazen, imamorilec seveda veliko motivacijo, da pozornostodvrne od sebe in odgovornost za zlo~in naprtinekomu drugemu, ki je lahko povsem nedolèn.Randall Dale Adams je v Teksasu kar nekaj let~akal na usmrtitev, ker je pravemu morilcu, mla-deni~u iz ugledne druìne z dobrimi zvezami,

uspelo prepri~ati oblasti, da je morilec RandallAdams.Tudi priznanje obtoènca ni zanesljiv dokaz

krivde. Manipulacije in pritiski policije, kot tudidu{evna prizadetost ali du{evna bolezen, so lah-ko dejavniki, ki lahko nedol`nega ~loveka pri-peljejo do priznanja zlo~ina.

3. Velika publicitetaVelika publiciteta, ki ponavadi spremlja pro-

cese, kjer toìlci zahtevajo smrtno kazen, mo~no

vpliva na porotnike. V tak{nih primerih so lahkozelo dojemljivi za nedopustne, zavajajo~e inpodìgajo~e informacije. Tak{na porota lahkotako bolj upo{teva tisto, kar poro~ajo mediji, inignorira upravi~ene dvome, ki jih zbuja obramba.

4. Porota, ki je sposobna izre~i smrtno kazenPorotnike pred za~etkom sojenja vedno natan-

~no izpra{ajo o njihovem odnosu do smrtne kazni.Tiste, ki niso sposobni izre~i smrtne kazni, izlo~ijoiz porote. [tevilne {tudije kaèjo, da je primerna

porota pripravljena ne le izre~i smrtno kazen,temve~ tudi po krivici obsoditi obdolènca.

5. Omejena sredstva obrambeV primerih, kjer je predvidena smrtna kazen,

se mora obramba pripraviti na tako imenovanofazo dokazovanja krivde-nedol`nosti, kot tudina tako imenovano fazo obsodbe. Sredstva, ki jihdràva namenja obrambi, so ponavadi zelo ome-

jena, zato se mora branilec odlo~iti, ali bo tvegal,da bo njegov varovanec sicer obsojen, vendar pamu bo z bolj{o pripravo na fazo obsodbe re{ilìvljenje. ê pa te priprave potekajo na ra~uniskanja dokazov, ki bi vodili do oprostitve, seseveda mo`nost, da bo ~lovek obsojen po kri-vem, pove~a.

Ali sistem deluje?Dejstvo, da so v prizivnih postopkih osvo-

bodili kar precej ljudi, obsojenih na smrtno kazen,

zbuja ob~utek, da tako imenovani prizivni sistemoziroma mo`nost prito`be prepre~uje mo`nostusodnih napak. Vendar pa prebiranje poro~il otem, kako so bile odkrite napake, vodi do dru-ga~nih sklepov.

Primer Randalla Dalea Adamsa je tipi~en. Daje moàkar nedolèn, je ugotovil neodvisni fil-mar Errol Morris, ki je v Teksasu snemal do-kumentarec o ne ravno priljubljenem psihiatru,ki je pogosto za dràvo kot pri~a izjavljal, da jebil {e vsak obtoènec, ki ga je prou~eval, ne-

varen za dru`bo in ga je treba zato usmrtiti. Tokdokumentarca pa se je obrnil v povsem drugosmer, ko je Morrisu pravi morilec priznal zlo~in.Kirka Bloodswortha, na primer, pa so v zveznidràvi Maryland osvobodili na podlagi testaDNA, ki so ga za~eli uporabljati {ele leta dolgapo sojenju.

Metode usmrtitve

Smrtonosna injekcija Smrtonosna injekcija Smrtonosna injekcija Smrtonosna injekcija Smrtonosna injekcijaOklahoma je leta 1977 postala prva zvezna

dràva, ki je za metodo eksekucije izbrala smrto-

Dan pred usmrtitvijo 33-letnega TimothyjaMcVeigha se je Amerika razdelila na dvoje: za inproti smrtni kazni. V primeru Timothyja McVeigha sosmrtno kazen podprli tudi mnogi, ki ji sicernasprotujejo, na fotografiji pa so protestniki protismrtni kazni, ki so se z lutko Strica Sama sprehodilipo ulicah Terre Haute v Indiani.


9/14

62 Smrtna kazen


nosno injekcijo. Vendar pa so prvega ~loveka,Charlesa Brooksa, z injekcijo usmrtili {ele pet let

kasneje v Teksasu.To metodo usmrtit-ve uporabljajo da-nes v 36 od 38 dr-àv, kjer je uzako-njena smrtna ka-zen.

Obsojenec je po-navadi privezan zastol, ~lan ekseku-cijske skupine pamu na koò pritrdive~ merilcev sr~ne-ga utripa. V obso-

jen~evo roko zapi-~ijo dve injekcijski

igli. Dolge cevi po-vezujejo igli z na-pravo, v kateri jeve~ intravenoznih

teko~in. Najprej obsojencu v ìlo spustijo ne-nevarno solno raztopino, na ~uvajev ali direk-torjev (direktor kaznilnice) znak potem v ìlovbrizgajo natrijev thiopental, anestetik, ki ob-sojenca uspava. Nato skozi ìlo ste~e pavulonovali pancuronijev bromid, ki ohromi mi{i~ni sis-tem in ustavi obsojen~evo dihanje. Kalijev klo-rid pa nazadnje ustavi srce. Smrt nastopi zaradiprevelikega odmerka uspaval ter dihalnih insr~nih motenj oziroma blokad.

Zdravni{ka etika zdravnikom prepovedujesodelovati pri usmrtitvah. Kasneje pa sevedazdravnik potrdi obsojen~evo smrt. Odsotnostzdravnika je lahko marsikdaj zelo problema-ti~na, saj se injiciranja velikokrat lotijo neiz-ku{eni tehniki ali bolni~arji. ê ti vsebino injek-cije vbrizgajo v mi{ico namesto v veno ali ~e iglapostane lepljiva, lahko to povzro~i hude bole-

~ine. To se lahko kaj hitro zgodi, saj ima velikozapornikov zaradi intravenozne uporabe mamilpo{kodovane ìle, tako da je uporabno ìlo te`konajti.

@enska nemo~no zre v fotografije nedol`nih rtev triintridesetletnega napadalca, ki je za svoje dejanje tudi

sam pla~al s smrtjo.


10/14

63Smrtna kazen


Elektri~ni stol Elektri~ni stol Elektri~ni stol Elektri~ni stol Elektri~ni stolPri iskanju humanej{e metode usmrtitve so v

dràvi New York leta 1888 izumili elektri~ni stol.Danes izklju~no to metodo usmrtitve uporab-ljajo le {e v dveh zveznih dràvah - Alabami inNebraski. Za eksekucijo na elektri~nem stolu

obsojencu ponavadi obrijejo prsni ko{ in ga spasovi prek prsi, dimelj, nog in rok priveèjona stol. Nato mu prek gobe, namo~ene v solnoraztopino, na teme in ~elo pritrdijo elektrodo vobliki kovinske ~epice. Goba pa ne sme bitipreve~ mokra, saj lahko pride do kratkega stika,pa tudi ne preve~ suha, saj je tak{na preve~odporna za elektri~ni tok. ^lani eksekucijskeskupine se potem umaknejo v tako imenovanoopazovalno sobo, na znak pa eksekutor spusti

elektri~ni tok. Mo~ elektri~nega toka je med 500in 2000 volti, sunek pa traja 30 sekund. Ponekaj minutah, ko se telo umiri, zdravniki pre-verijo, ali obsojen~evo srce {e bije. ê bije,

spustijo {e en elektri~ni sunek. Obsojen~evedlani se pogosto kr~evito oprimejo stola, telopa se pogosto nenadzorovano premika, kar lah-

Sedemnajstletni Willie Francis je leta 1946 preìvelelektri~ni stol in je eden redkih, ki je imel prilo`nostpripovedovati kak{eni ob~utki so ga obhajali. Pro{njoza pomilostitev so mu zavrnili in ga leto kasnejeusmrtili.

Usmrtitev na elektri~nem stolu je eden od najhitrej{ihin naj~istej{ih na~inov usmrtitve, a vendar lahko traja

ve~ minut preden rtev umre.


11/14

64 Smrtna kazen


ko pripelje do izpahov in zlomov, tkivo panabrekne. Pride tudi do odvajanja blata. Iz tele-sa se ponavadi pokadi, ~utiti je tudi mo~an vonjpo za`ganem. Ko nastopi smrt, je telo {e takovro~e, da se je mogo~e ob dotiku celo ope~i.Zato avtopsijo opravijo {ele potem, ko se notra-nji organi povsem ohladijo. Pri tem na~inu us-mrtitve pride do tretje stopnje opeklin in po-~rnitve dela glave ali noge, kamor je pritrjena

elektroda. Po navedbah Roberta H. Kirschnerja,namestnika vodje mrli{kih oglednikov v okro`-ju Cook v Nebraski, se mo`gani v ve~ini pri-merov skuhajo.

Plinska celica Plinska celica Plinska celica Plinska celica Plinska celicaPlinsko celico kot metodo usmrtitve danes upo-

rabljajo v petih ameri{kih zveznih dràvah, v vsakiod teh pa kot alternativno metodo uporabljajo tudismrtonosno injekcijo. Pri tem na~inu usmrtitveobsojenca v hermeti~no zaprtem prostoru prive-èjo na stol, poleg pa je vedro z `veplovo kislino.Na obsojenca je pritrjen dolg stetoskop, tako, dalahko zdravnik zunaj plinske celice razglasi smrt.

Potem ko vsi razen obsojenca zapustijo prostor,celico zape~atijo. Na znak eksekutor s pritiskomna vzvod v vedro izpusti kristale natrijevega cia-nida. To povzro~i kemi~no reakcijo, pri kateri se

Plinska celica je veljala za humano, kljub temu pa sta se dve rtvi v njej mu~ili ve~ kot petnajst minut. Svinje sobile prve rtve plinskih celic, a ko so novinarji videli, kako se ivali mu~ijo, so bili zgroèni.


12/14

65Smrtna kazen


spro{~a smrtonosni plin - vodikov cianid. Ob-sojencu priporo~ijo, naj globoko diha in s tempospe{i proces, vendar pa jih ve~ina zadrùje dih.Obsojenec se ne onesvesti takoj. Po besedahnekdanjega direktorja kaznilnice San Quenton vKaliforniji Cliftona Duffyja je najprej videti, daobsojenci doìvljajo pravo grozo, da ob~utijobole~ino in se du{ijo. O~i se izbuljijo, koà posta-ne vijoli~asta, `rtev se za~ne sliniti. Caryl Chess-man je pred usmrtitvijo v plinski celici leta 1960novinarjem dejal, da bo pokimal z glavo, ~e ga bobolelo. Pri~e so potrdile, da je prikimaval karnekaj minut. Po smrti iz celice izsesajo zastrupljenzrak in jo po{kropijo z amoniakom, ki nevtraliziraostanke cianida. Pol ure kasneje ~uvaji s plinskimimaskami in gumijastimi rokavicami vstopijo vcelico, razmr{ijo `rtvine lase, da odstranijo mo-rebitne ostanke cianida, in odstranijo truplo.

Strelski vod Strelski vod Strelski vod Strelski vod Strelski vodStreljanje kot metodo eksekucije {e vedno upo-rabljajo v zveznih dràvah Utah in Idaho, ~epravobe kot alternativno metodo uporabljata tudi

smrtonosno injekcijo. Le v Utahu obsojencu dovo-lijo, da sam izbere na~in usmrtitve. Nazadnje so vUtahu s streljanjem usmrtili Johna Alberta Tay-lorja, ki se je sam odlo~il, da bo umrl na tak{enna~in. Tudi pri tej metodi obsojenca priveèjo nastol, postavljen pred ovalno platneno steno. Stol

je obkroèn z vre~ami peska, ki vpijejo rtvino kri.Obsojencu nataknejo ~rno kapuco, zdravnik pa sstetoskopom locira srce in ga kot tar~o ozna~i z

belo tkanino. Pet strelcev, oboroènih s 30 kali-brskimi pu{kami, ima v tulcih le en naboj. Enemuizmed strelcev napolnijo pu{ko s slepim nabojem.Strelski vod skozi reè v platnu potem strelja naobsojenca. ê strelci zgre{ijo obsojen~evo srce,ga pustijo po~asi izkrvaveti.

Obe{anje Obe{anje Obe{anje Obe{anje Obe{anjeDo 90. let 19. stoletja je bilo obe{anje osnovna

metoda usmrtitve v Zdruènih dràvah Amerike.

Metodo obe{anja {e vedno uporabljajo v zveznihdràvah Delaware in Washington, ~eprav je vobeh alternativna metoda smrtonosna injekcija.Dan pred obe{anjem obsojenca stehtajo in pos-

Spominski stoli v Oklahoma Cityju spominjajo na 168 rtev eksplozije bombe. Ob McVeighovi usmrtitvi se jeizkazalo, da kar dve tretjini Ameri~anov {e vedno podpirata smrtno kazen.


13/14

66 Smrtna kazen


topek vadijo z vre~o, te`ko kot obsojenec. ê bibila vrv namre~ predolga, bi lahko pri{lo do ob-

glavljenja, prekratka vrv pa bi povzro~ila dav-ljenje, ki bi lahko trajalo tudi 45 minut. Obso-

jencu pred obe{anjem zveèjo roke in noge, ~ezo~i mu poveèjo ~rn povoj, zanko pa mu poloìjoza vrat tako, da je vozel pri levem u{esu. Obe-{anje se izvr{i, ko se zaklopna vrata na tleh od-prejo in obsojenec pade skozi. Obsojen~eva teàbi morala povzro~iti hiter zlom vratu, ~epravtakoj{nja smrt nastopi le redkokdaj.

Statistika Amnesty Internationala kaè, da so po

{tevilu eksekucij vodilne dràve Kitajska, De-mokrati~na republika Kongo, Iran, Savdska Ara-bija in Zdruène dràve Amerike. Te dràve so leta1999 izvr{ile 85 odstotkov od 1813 usmrtitev.

Stro{ki smrtne kazniNa sodni{ki konferenci Zdruènih dràv pred

{estimi leti so ugotovili, da na zvezni ravniobramba obtoènca, kjer je mogo~a smrtna ka-zen, stane {tirikrat ve~ kot v primerih, kjer smrtnakazen ni predvidena. [e ve~, stro{ki toìlstva vprimerih smrtne kazni so kar za 67 odstotkov vi{jikot stro{ki obrambe. Z odpravo smrtne kazni bidràva na leto prihranila na desetine milijonovdolarjev. Severno Karolino na primer ena smrtnakazen stane 2,16 milijona dolarjev. Na leto pora-bi ta dràva za smrtno kazen 90 milijonov dolar-

jev. Zvezna dràva Florida je med letoma 1973in 1988 za 18 eksekucij porabila 57 milijonovdolarjev ali 3,2 milijona na vsako. Danes Flori-da za smrtno kazen na leto porabi 51 milijonov

Leta 1927 so v Mehiki takole kaznovali kriminalce.


14/14

67Smrtna kazen


dolarjev ve~ kot bi jih, ~e bi obtoènce obsodilina dosmrtno je~o brez mo`nosti za pogojno iz-pustitev. Odvetniki v zvezni dràvi Louisiani sosodi{~a ve~krat prosili, naj nekoliko preloìjosojenja, kjer je zagroèna smrtna kazen, dokler

ne bo v blagajni dovolj sredstev za pla~e odvet-nikov. Zaradi pomanjkanja denarja namre~ za-sebni odvetniki, ki jih kot branilce v primerihsmrtne kazni, pa tudi v drugih primerih, dolo~isodi{~e, v~asih tudi po leto dni ne dobijo pla~ila.Odvetniki so zato zaskrbljeni zaradi posledic, ki

jih lahko imajo zaradi tega njihovi varovanci.Eden izmed njih je dejal: Revni ljudje so slabozastopani. Zastopajo jih preobremenjeni javnibranilci in zasebni odvetniki, ki so slabo pla~ani.To ni enaka pravica za vse.

Timothy McVeighNedavna usmrtitev 33-letnega Timothyja

McVeigha, odgovornega za smrt 168 ljudi leta1995, ko je v Oklahoma Cityju razneslo zveznoposlopje, je pozornost svetovne javnosti zopetusmerila na vpra{anje smrtne kazni v Zdruènihdràvah. Kar dve tretjini Ameri~anov {e vednopodpira smrtno kazen, pri Timothyju McVeigha

pa so smrtno kazen podprli tudi mnogi, ki ji sicernasprotujejo. Med ameri{kimi zveznimi dràvamipo {tevilu eksekucij prepri~ljivo vodi Texas. V~asu, ko je bil sedanji ameri{ki predsednik Geor-

ge W. Bush teksa{ki guverner, je vodil kar 130eksekucij. Najbr` ne po naklju~ju se je kmalupo usmrtitvi Timothyja McVeigha v Strasbourguza~el prvi svetovni kongres o odpravi smrtnekazni. Na njem je sodelovalo pribli`no 110 ude-

leèncev z vseh petih celin, ob koncu pa so vsemdràvam poslali poziv o uvedbi svetovnega mo-ratorija na izvr{evanje smrtne kazni, kar naj bibil le prvi korak na poti k popolni odpravi tegana~ina kaznovanja. Predsednica Evropskega par-lamenta Nicole Fontaine je ob tej prilo`nostiameri{kega predsednika Georga Busha pozvala,naj v svoji dràvi odpravi smrtno kazen, ~etudi

jo ve~ina Ameri~anov podpira. Politika dela to,da zna prepri~ati ljudi, naj stopijo iz svoje koè,

je {e dejala Fontainova. Spomnila je tudi nanekatere Busheve predhodnike, ki so se v zgo-dovino zapisali kot politi~ni vizionarji svojega~asa. Tako je Abraham Lincoln med secesijskovojno odpravil suènjstvo, John F. Kennedy pa

je pribli`no sto let kasneje prepovedal rasnorazlikovanje v dràvi. Bush naj se, je {e poudarilaFontainova, zgleduje po teh politikih. Smrtnakazen je sicer prepovedana v 75 dràvah po sve-tu, predvsem v Evropi in Latinski Ameriki.

Zavzemal se bom za odpravo smrtne kazni,dokler mi ne bodo dokazali nezmotljivosti

~love{ke presoje.

Marquis de Lafayette

Smrt Timothyja McVeigha je pozornost svetovne javnosti v Zdruènih dràvah zopet usmerila na vpra{anjesmrtne kazni. Na levi je McVeigh fotografiran med zalivsko vojno, v sredini na sodi{~u v Oklahomi leta 1995 indesno malo pred usmrtitvijo.

Documents

Lidija Predovič - Smrtna Kazen