ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN … · Za povečanje učinkovitosti upravljanja vodovodnih sistemov in omrežij ter znižanje stroškov dobave pitne vode je treba

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN TEHNOLOŠKE OPTIMIZACIJE V

VODOVODNEM OMREŽJU

Analysis of the impact of implementation remote control and tehnological optimization in the water supply

network

Kandidat: Albin Lorenci

Študijski program: Poslovna ekonomija, Visokošolski strokovni program

Študijska usmeritev: Podjetniška informatika

Mentor/ica: doc. dr. Igor Perko

Študijsko leto: 2015/2016

Jezikovno pregledala: Breda Munda, profesorica slovenščine

Maribor, maj 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Igorju Perku za strokovne nasvete in usmeritve pri izdelavi diplomske naloge.

Posebna zahvala tudi Petri Stropnik iz Komunalnega podjetja Velenje za pomoč pri izdelavi praktičnega dela naloge.

Zahvalo namenjam tudi svoji družini, ki me je spodbujala in podpirala med študijem.

POVZETEK

Glavni namen obnove, razširitve in posodobitve vodovodnih sistemov ter vodovodnih omrežij v okviru kohezijskih projektov na območju Republike Slovenije je doseči zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje kakovosti pitne vode in s tem povečanje stopnje oskrbe prebivalstva s čisto, pitno in neoporečno pitno vodo.

Zamenjava dotrajanih cevovodov in obnova vodovodnih sistemov sta najpomembnejša dejavnika pri zmanjšanju vodnih izgub in izboljšanju kakovosti pitne vode. Posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov sta naslednja koraka, ki prav tako prispevata k zmanjšanju vodnih izgub in optimiziranju porabe pitne vode.

Sistemi avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogočajo celovito in kontinuirano daljinsko upravljanje, vodenje in nadzor dislociranih objektov vodovodnih sistemov. V diplomski nalogi je predstavljena tehnologija daljinskega nadzora s telemetrijo, SCADA-sistemom in programskim orodjem TEOVS, ki je bila razširjena in posodobljena v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini.

Ključne besede: daljinski nadzor, telemetrija, avtomatizacija, TEOVS, SCADA, vodne izgube, vodovodni sistem, oskrba s pitno vodo, Šaleška dolina.

ABSTRACT/ZUSAMMENFASSUNG

The main purpose of reconstruction, expansion and modernization of water supply systems and water supply networks in the Republic of Slovenia is to reduce water losses and improve the quality of drinking water, thereby increasing the rate of supply of the population with proper and high-quality drinking water.

Replacing of damaged water pipes and renewing of water supply systems is the most important factor in reducing of water losses and improving the quality of drinking water. Modernization of the remote control systems and improving of the technology is the next step, which also contributes to the reduction of water losses and optimizing the consumption of drinking water.

Automation systems and information communication technologies enable comprehensive and continuous remote management, supervisory and control of remote objects in water supply systems. In Thesis is presented technology of a remote control system including telemetry, SCADA, and programming tools TEOVS, which was expanded and updated within the Cohesion Project Comprehensive supply of drinking water in the Šaleška valley.

Key Words/Schlüsselwörter: remote control, telemetry, automation, TEOVS, SCADA, water losses, water supply system,drinking water supply, Šaleška valley.

i

KAZALO

1 UVOD_________________________________________________________________________________ 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 1

1.3 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 3

2 VODOVODNI SISTEMI IN VODOVODNA OMREŽJA _____________________________ 4

2.1 Oskrba s pitno vodo – vodovodni sistemi in vodovodna omrežja v Sloveniji _________________ 4

2.2 Objekti vodovodnih sistemov in vodovodnih omrežij ___________________________________ 10

2.3 Upravljanje vodovodnih sistemov in vodovodnih omrežij _______________________________ 15

3 DALJINSKI NADZOR IN TEHNOLOŠKA OPTIMIZACIJA VODOVODNIH SISTEMOV IN VODOVODNIH OMREŽIJ ______________________________________________ 17

3.1 Pregled tehnoloških rešitev ________________________________________________________ 17 3.1.1 Merilna oprema in senzorji ___________________________________________________ 18 3.1.2 Avtomatizacija objektov in omrežja vodovodnih sistemov ___________________________ 19 3.1.3 Telemetrija ________________________________________________________________ 21 3.1.4 Centralni nadzorni sistem _____________________________________________________ 22

3.2 Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini __________________________________________ 25

3.3 Daljinski nadzor in tehnološka optimizacija vodovodnega sistema ter vodovodnega omrežja Šaleške doline _______________________________________________________________________ 27

3.3.1 Daljinski nadzor in telemetrija _________________________________________________ 27 3.3.2 Tehnična in ekonomska optimizacija vodovodnega sistema __________________________ 30

4 ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN TEHNOLOŠKE OPTIMIZACIJE VODOVODNEGA SISTEMA ŠALEŠKE DOLINE ____________________ 34

4.1 Predstavitev Komunalnega podjetja Velenje __________________________________________ 34

4.2 Tehnološki vidik _________________________________________________________________ 35

4.3 Poslovni vidik ___________________________________________________________________ 41

4.4 Okoljski vidik ___________________________________________________________________ 46

5 PREDLOGI NADGRADNJE _______________________________________________________ 47

6 SKLEP ______________________________________________________________________________ 48

LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 50

ii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: INFOGRAFIKA – STATISTIČNA VODNA BILANCA SLOVENIJE, 2014 _________________________ 4 SLIKA 2: KOLIČINA NAČRPANE IN PORABLJENE VODE NA PREBIVALCA V M3/LETO __________________ 7 SLIKA 3: SHEMATSKI PRIKAZ VRTINE ______________________________________________________ 11 SLIKA 4: ZAJETJE LJUBIJA _______________________________________________________________ 12 SLIKA 5: VKOPANI VODOHRAN CIRKOVCE IN STOLPNI VODOHRAN MURSKA SOBOTA _______________ 12 SLIKA 6: ČRPALIŠČE IN HIDROFORNA POSTAJA ______________________________________________ 13 SLIKA 7: MERILNI IN REGULACIJSKI JAŠEK __________________________________________________ 14 SLIKA 8: ZGRADBA SISTEM AVTOMATSKEGA VODENJA NA TREH HIERARHIČNIH NIVOJIH ____________ 18 SLIKA 9: MERILNA OPREMA IN SENZORJI __________________________________________________ 19 SLIKA 10: AVTOMATIZACIJA OBJEKTOV – STIKALNI BLOK IN PRIKAZOVALNIK NA DOTIK VIR: LASTNI ___ 21 SLIKA 11: KONCEPT PRENOSA PODATKOV MED OBJEKTI IN CENTROM VODENJA __________________ 21 SLIKA 12: SHEMATSKI PRIKAZ TELEMETRIJSKEGA SISTEMA ____________________________________ 22 SLIKA 13: POVEZAVA SCADA-SISTEMA Z RELACIJSKA PODATKOVNO BAZO ________________________ 24 SLIKA 14: PREČIŠČEVANJE PITNE VODE S POSTOPKOM ULTRAFILTRACIJE _________________________ 26 SLIKA 15: CENTRALNI NADZORNI SISTEM KP VELENJE ________________________________________ 28 SLIKA 16: SCADA-SISTEM ATVISE, SISTEM HRASTOVEC CIRKOVCE _______________________________ 29 SLIKA 17: SCADA-SISTEM ATVISE, ČISTILNA NAPRAVA GRMOV VRH _____________________________ 30 SLIKA 18: TEOVS OMOGOČA POVEZLJIVOST SLUŽB UPRAVITELJA VODOVODNEGA SISTEMA _________ 31 SLIKA 19: TEOVS – PREGLED TLAČNIH RAZMER V VODOVODNEM SISTEMU ______________________ 33 SLIKA 20: TEOVS – PREGLED MERILNIH OBMOČIJ V VODOVODNEM SISTEMU _____________________ 33 SLIKA 21: GRAFIČNI PRIKAZ KAZALNIKOV IN NJIHOVIH TRENDOV _______________________________ 37 SLIKA 22: VODNA BILANCA _____________________________________________________________ 38 SLIKA 23: KATEGORIJE VODOVODNIH SISTEMOV GLEDE NA ILI-INDIKATOR V RAZVITIH DRŽAVAH _____ 41 SLIKA 24: GIBANJE ILI-INDIKATORJA V LETIH 2012–2015 ______________________________________ 42 SLIKA 25: EKONOMSKO UPRAVIČENA VODNA IZGUBA _______________________________________ 44

KAZALO TABEL

TABELA 1: SKUPNA KOLIČINA NAČRPANE VODA ZA JAVNI VODOVOD PO VODNIH VIRIH (1000 M3), SLOVENIJA, 2002–2014 ____________________________________________________________ 6

TABELA 2: NAČRPANA IN DOBAVLJENA VODA IZ JAVNEGA VODOVODA (1000 M3) PO VRSTI PORABNIKOV, SLOVENIJA, 2002–2014 ____________________________________________________________ 7

TABELA 3: OSKRBOVALNA OBMOČJA GLEDE NA ŠTEVILO PREBIVALCEV ___________________________ 9 TABELA 4: OKVARE VODOVODNEGA SISTEMA KP VELENJE ____________________________________ 36 TABELA 5: RABA VODE ZA OSKRBO S PITNO VODO KP VELENJE ________________________________ 39 TABELA 6: POVPREČNA PORABA VODE NA PREBIVALCA (LITRI/DAN) ____________________________ 44

SEZNAM OKRAJŠAV

ARSO Agencija republike Slovenije za okolje ATVISE Sistem za nadzor in vodenje proizvodnih procesov proizvajalca Certec

EDV GmbH CNS Centralni nadzorni sistem CARL Current annual real losses – dejanske letne vodne izgube

iii

EDGE Enhanced Data rates for Global Evolution – GSM za hitrejše komunikacije, ki ga omogoča sistem GPRS

EN 805 Evropski standard na področju oskrbe z vodo – Zahteve za sisteme zunaj zgradb in komponent

GIS Geografsko informacijski sistem prostorske informatike GPRS General Packet Radio Service – mobilna podatkovna storitev v okviru

standarda GSM GSM Global System for Mobile communications – svetovni standard za

mobilne komunikacije HACCP Hazard Analysis Critical Control Point – preventivni sistem, ki omogoča

identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja v živilih (pitni vodi), ki lahko ogrožajo zdravje ljudi

IJSVO Informacijski sistem javnih služb varstva okolja ILI Infrastructure Leakage Index – infrastrukturni indikator izgub ISDN Integrated Services over Digital Network – integrirane storitve po

digitalnem omrežju IWA International Water Assosiation MODBUS Komunikacijski protokol v avtomatiki podjetja Modicon OLAP Online Analytical Processing – integrirani sistemi za sprotno analitično

obdelavo podatkov ODBC Open Database Connectivity OPC UA Open Platform Communications Unified Architecture PLC Programmable Logical Controler – Programabilni logični kontroler RS 232 Recommended Standard 232 – komunikacijski protokol v avtomatiki RS 485 Recommended Standard 485 – komunikacijski protokol v avtomatiki SCADA Supervisory Control And Data Acquisition – sistem za nadzor in vodenje

proizvodnih procesov SIST EN 805 Slovenski standard na področju oskrbe z vodo – zahteve za sisteme zunaj

zgradb in komponent SMS Short Message Service – storitev za pošiljanje in prejemanje kratkih

sporočil SURS Statistični urad republike Slovenije SVLR Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno

politiko TEOVS Tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov TCOMM Komunikacijski protokol v avtomatiki TMA Komunikacijski protokol v avtomatiki UMTS Universal Mobile Telecommunications System – univerzalni mobilni

telekomunikacijski sistem – tehnologija in sestavni del tretje generacije (3G) mobilnih sistemov GSM

UPS Uninterruptible Power Supply – brezprekinitveno napajanje UARL Unavoidable annual real losses – neizogibne vodne izgube ZKGJI Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Skupna dolžina celotnega vodovodnega omrežja v Sloveniji je približno 24.000 kilometrov, nanj pa je priključenih skoraj pol milijona priključkov. V Sloveniji se črpa voda za javni vodovod iz podzemnih virov in tekočih voda (Bogataj, 2014, str. 96).

Čeprav spada Slovenija med eno najbogatejših držav z vodnimi viri v Evropi, lahko med večjimi težavami na področju vodovodnega omrežja v Sloveniji izpostavimo vodne izgube, kar pomeni, da se veliko vode na poti od zajema do končnega porabnika v vodovodnem omrežju izgubi. Nihče ne ve točno, koliko na katerem koncu Slovenije, zato običajno Statistični urad Republike Slovenije navaja, da gre za približno 30 odstotkov. Strokovnjaki menijo, da so izgube mnogo večje, tudi do desetkrat. To bi pomenilo, da za vsak liter vode iz pipe v omrežju izgubimo tudi do tri litre. Te izgube vode so poleg zagotavljanja kakovosti pitne vode naša glavna težava pri oskrbi z vodo. Vzrok so zastareli in okvarjeni vodovodni sistemi in omrežja, ki so jih država in občine, predvsem po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, prepustile propadanju (Bogataj, 2014, str. 97).

Šele po letu 2007 se je začelo obsežneje obnavljati, posodobljati in dodatno graditi vodovodne sisteme in omrežja v Sloveniji, kar je v večini financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Izvajalci teh projektov so občine, projekti so se izvajali v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev: Oskrba s pitno vodo. Kohezijski sklad EU je financiral do 85 % upravičenih izdatkov, Republika Slovenija (občine) pa 15 % (SVLR, 2008).

Glavni namen obnove, posodobitve in dodatne izgradnje vodovodnih sistemov in omrežij je doseči zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje kakovosti pitne vode ter s tem povečanje stopnje oskrbe prebivalstva s čisto, pitno in neoporečno pitno vodo.

Zamenjava dotrajanih cevovodov in elementov vodovodnih sistemov in omrežij je seveda najpomembnejši dejavnik pri zmanjšanju vodnih izgub in izboljšanju kakovosti pitne vode. Uvajanje oz. posodobitev daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije je naslednji korak, ki prav tako prispeva k zmanjšanju vodnih izgub, optimiziranju porabe pitne vode in izboljšanju kakovosti pitne vode v posameznih vodovodnih sistemih in omrežjih na območju Republike Slovenije.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomskega dela je prikaz uvajanja in posodobitve daljinskega nadzora ter tehnološke optimizacije v vodovodnem sistemu in omrežju Šaleške doline.

2

Cilj diplomskega dela je analiza tehnoloških, poslovnih in okoljskih trajnostnih učinkov, s tem pa ovrednotenje dodane vrednosti, ki jih bodo s posodobitvijo in uvedbo daljinskega nadzora ter tehnološke optimizacije vodovodnega sistema in omrežja pridobili Komunalno podjetje Velenje kot upravljavec in prebivalci Šaleške doline kot porabniki pitne vode. V diplomskem delu postavljamo naslednje hipoteze. Tehnološki vidik:

Uvedba in posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov in omrežij pomembno pripomoreta k zmanjšanju vodnih izgub in zagotavljata kakovostno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo.

Poslovni vidik:

Investicija uvedbe in posodobitve daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov in omrežij se povrneta v nekaj letih.

Za povečanje učinkovitosti upravljanja vodovodnih sistemov in omrežij ter znižanje stroškov dobave pitne vode je treba nadgraditi poslovne procese in stopnjo usposobljenosti osebja komunalnih podjetij – upravljavca vodovodnega omrežja. Uvedba in posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov in omrežij sami po sebi niso dovolj!

Okoljski vidik:

Uvedba in posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov ter omrežij lahko kot primer dobre prakse pomembno pripomorejo pri trajnostnem sonaravnem gospodarjenju z vodnimi viri.

1.3 Predpostavke in omejitve

Temeljne predpostavke pri obravnavi uvedbe in posodobitve daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije v vodovodnem sistemu in omrežju Šaleške doline so:

Z uvajanjem in posodobitvijo daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije pridobiva Šaleška dolina eno najsodobnejše urejenih oskrb s pitno vodo v Sloveniji.

Zagotovljena je varna, zanesljiva in trajnostna oskrba s pitno vodo za približno 45 000 prebivalcev.

Doseženo je zmanjšanje dejanskih vodnih izgub z več kot 30 % na manj kot 25 %.

Dosežena je medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani vodovodni sistem Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki, ki bo učinkovitejši in cenejši tako glede delovanja kot tudi vzdrževanja.

Kot omejitev bi lahko izpostavili raznolikost tehnoloških rešitev in njihovih izvedb na področju daljinskega nadzora v vodovodnih sistemih in omrežjih, ki jih upravljajo komunalna podjetja na območju Slovenije. Raziskava in analiza tehnoloških, poslovnih in

3

trajnostnih učinkov uvedbe in posodobitve daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije v vodovodnih sistemih in omrežjih bodo sicer podale določene odgovore, vendar so dosegljivi podatki o tej temi omejeni in javno dostopni le za nekatera komunalna podjetja.

Zato se bomo v raziskavi omejili na primer projektov v sklopu kohezijskega projekta CELOVITA OSKRBA S PITNO VODO V ŠALEŠKI DOLINI (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012):

CELOVITA OSKRBA S PITNO VODO V ŠALEŠKI DOLINI – VODOVODNO OMREŽJE,

CELOVITA OSKRBA S PITNO VODO V ŠALEŠKI DOLINI – ČISTILNE NAPRAVE ZA PRIPRAVO PITNE VODE,

CELOVITA OSKRBA S PITNO VODO V ŠALEŠKI DOLINI – HIDRAVLIČNA ANALIZA IN DALJINSKI NADZOR.

Kohezijski projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini se je izvajal v časovnem obdobju februar 2011–september 2015.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Za iskanje, pridobivanje in zbiranje podatkov bomo uporabljali:

pregled spletnih strani predvsem slovenskih komunalnih podjetij, ministrstev in statističnega urada Republike Slovenije,

pregled spletnih strani nekaterih tujih podjetij, ki so vodilni proizvajalci tehnoloških komponent telemetrije in daljinskega nadzora v vodovodnih omrežjih,

pregled spletnih strani nekaterih domačih podjetij, ki sodelujejo pri razvoju in implementaciji programske opreme za tehnološko optimizacijo vodovodnih omrežij,

domačo in tujo strokovno literaturo,

pregled veljavne zakonodaje s tega področja.

Uporabljena bo metoda komparacije. S pridobljenimi podatki bomo primerjali tehnološke, poslovne in okoljske vidike uvajanja ter posodobitve daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije v vodovodnem sistemu Šaleške doline, ki ga upravlja komunalno podjetje Velenje.

Uporabljena bo metoda analize. S pridobljenimi podatki bomo analizirali različne plati uvajanja in posodobitve daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije v vodovodnem sistemu in omrežju Šaleške doline, ki ga upravlja komunalno podjetje Velenje.

4

2 VODOVODNI SISTEMI IN VODOVODNA OMREŽJA

2.1 Oskrba s pitno vodo – vodovodni sistemi in vodovodna omrežja v Sloveniji

Skupna dolžina vodovodnega omrežja v letu 2014 v Sloveniji je znašala 24.017 km, do konca leta 2014 pa je bilo na vodovodno omrežje priključenih 458.305 priključkov (SURS, 2015).

Na območju Slovenije po podatkih iz leta 2014 obstaja približno 830 javnih vodovodnih sistemov, s seznama izvajalcev javnih služb oskrbe s pitno vodo pa je razvidno, da oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja izvaja 101 izvajalec. Med izvajalci so najpogosteje občine, ki so v večini primerov tudi ustanoviteljice in družbeniki komunalnih podjetij, ki upravljajo javne vodovode (IJSVO, 2014).

Statistična vodna bilanca Slovenije 2014 Statistična vodna bilanca Slovenije za leto 2014 prikazuje skupno količino načrpane vode v Sloveniji in strukturo njene porabe v letu 2014 (SURS, 2015).

Slika 1: Infografika – Statistična vodna bilanca Slovenije, 2014

Vir: (SURS, 2015)

5

V letu 2014 je bilo v Sloveniji načrpano 980,3 milijona m3 vode. Iz površinskih voda je bilo načrpanih 951,6 milijona m3 (97,1 %) vode, iz podzemnih voda pa 28,8 milijona m3 (2,9 %) vode. Večina vode, 817,2 milijona m3 (83,3 %), je bila načrpana iz lastnih zajetij, predvsem iz površinskih vodnih virov in je bila uporabljena v industriji – za proizvodne procese v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja ter za namakalne sisteme v kmetijstvu. Za javno vodovodno omrežje je bilo načrpanih 163,1 milijona m3 vode, kar znaša 16,7 %. Voda, ki ni bila porabljena v industriji, gospodinjstvih, javnih institucijah, kmetijstvu in drugih dejavnostih, je bila izpuščena nazaj v okolje. 810,1 milijonov m3 (82,7 %) odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene, 80,1 milijona m3 (8,2 %) vode pa je bilo izpuščene neprečiščene. Nazaj v okolje je steklo tudi 94 milijonov m3 (9,6 %) meteornih voda (SURS, 2015). Od načrpanih 163,1 milijona m3 vode za javno vodovodno omrežje, je bilo končnim uporabnikom (industrija, gospodinjstva, javne institucije, kmetijstvo in druge dejavnosti) dobavljeno 117,2 milijona m3 (71,9 %). Vodne izgube, predvsem zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja, so znašale 45,9 milijonov m3, kar znaša 28,1 % od celotne količine vode, ki je bila načrpana za javno vodovodno omrežje (SURS, 2015). Delež oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov Skladno s slovensko zakonodajo na področju oskrbe s pitno vodo morajo občinske gospodarske javne službe oz. komunalna podjetja za obdobje štirih koledarskih let izdelati Program oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju POPV). Natančna oblika in vsebinski sklopi programa so definirani v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, 2012).

Sintezni pregled podatkov POPV po posameznih občinah v letih 2011 in 2012, podatkov baze informacijskega sistema javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju IJSVO) v letih 2013 in 2014 ter podatkov zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju ZKGJI) iz leta 2013 je pokazal, da se je leta 2013 v Sloveniji s pitno vodo iz javnih vodovodov oskrbovalo 1.824.677 prebivalcev. Glede na celotno število prebivalcev Republike Slovenije, ki je v letu 2013 znašalo 2.059.114 (SURS, 2016), je delež oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov 88,6 %. (MOP, 2015). Načrpana voda za javni vodovod V Sloveniji se največji delež vode za javni vodovod črpa iz podzemnih virov (kamor spadajo podzemne vode, izviri podzemne vode in izviri podzemne vode s površinskim dotokom), v letu 2012 okoli 73 %. Iz tekočih voda (to so vode iz naravnih jezer in umetnih zbiralnikov, umetne bogatitve in druge tekoče vode) se načrpa malo manj kot četrtino, v letu 2012 približo 23 % vode. Preostali 4 % vode so bili načrpani iz drugih virov, kamor štejemo vodo, prevzeto iz drugih vodovodnih sistemov (SURS, 2013). V letih 2002–2014 se je količina načrpane vode za potrebe javnega vodovoda zmanjšala za slabih 9 % in čeprav je med leti nekoliko nihala, trend nakazuje stalno manjšanje količin načrpane vode (SURS, 2015).

6

Tabela 2 prikazuje količino načrpane vode za javni vodovod po vodnih virih v letih 2002–2014. Žal v tabeli manjkajo natančni podatki o črpanju količine tekočih voda, saj podatek o načrpani količini površinskih voda, prikazan v tabeli, ni podatek o načrpani količini tekočih voda. Na spletnih straneh SURS metodologija zajema teh dveh podatkov ni natančno obrazložena.

Tabela 1: Skupna količina načrpane voda za javni vodovod po vodnih virih (1000 m3), Slovenija, 2002–2014

Vodni vir – SKUPAJ Površinska voda Podzemna voda od tega izviri

2002 187109 3532 183577 80549

2003 178691 3131 175560 72401

2004 162465 3532 158933 64745

2005 163460 3271 160189 65900

2006 166207 2329 163878 58025

2007 167411 2775 164636 58996

2008 166715 3214 163501 58695

2009 165132 3061 162071 57664

2010 166223 2677 163546 67300

2011 169084 2990 166094 69819

2012 161731 3337 158393 64717

2013 163971 3317 160654 68207

2014 163094 2430 160665 53556

Vir: (SURS, 2015)

Dobava in poraba vode iz javnega vodovoda V povprečju se največ načrpane vode za javni vodovod dobavlja gospodinjstvom, in sicer približno 50 %; industriji, javnim institucijam, kmetijstvu in drugim dejavnostim približno 18 %; delež dobavljene, a neobračunane vode znaša približno 4 %; ostalo, 28 %, so vodne izgube, ki so prav tako neobračunane. Tako znaša v letih 2002–2014 v Sloveniji povprečni delež obračunane vode, glede na celotno količino načrpane vode za javni vodovod, v povprečju 68 %, delež neobračunane pa 32 % (SURS, 2014). Na področju javne vodooskrbe v Sloveniji je v letih 2002–2014 opazen stalni trend zmanjševanja oz. padec porabe vode iz javnega vodovoda. Trend je izrazitejši za gospodinjstva, medtem ko v industriji, javnih institucijah in drugih dejavnostih ni tako izrazit, saj je odvisen tudi od sezonskih dejavnikov, upočasnitve gospodarske rasti itd., v kmetijstvu pa od hidroloških razmer in s tem povezanih kmetijskih suš (SURS, 2015). Slika 2 prikazuje količino načrpane in porabljene vode iz javnega vodovoda po kubičnih metrih letno na prebivalca v letih 2002–2014.

7

Slika 2: Količina načrpane in porabljene vode na prebivalca v m3/leto

Vir: (SURS, 2015)

Stalni trend zmanjševanja količin načrpane vode, hkrati pa tudi zmanjševanja dobavljenih količin je predvsem posledica stalnega trenda zmanjševanja porabe vode pri vseh vrstah porabnikov. Gibanje načrpanih in dobavljenih količin vode iz javnega vodovoda po vrsti porabnikov prikazuje Tabela 3 (SURS, 2014).

Tabela 2: Načrpana in dobavljena voda iz javnega vodovoda (1000 m3) po vrsti porabnikov, Slovenija, 2002–2014

Načrpana

voda – SKUPAJ

Dobavljena voda

Gospodinjstva

Dobavljena voda Industrija, Javne

institucije, Kmetijstvo,

Druge dejavnosti

Dobavljena neobračunana

voda

Vodne izgube

Delež vodnih izgub (%)

2002 183421 88470 37559 7376 50016 27,27 %

2003 178176 92051 35680 7844 42601 23,91 %

2004 164142 86680 35138 5921 36403 22,18 %

2005 165219 84778 34508 3293 42640 25,81 %

2006 168157 86106 34433 2626 44992 26,76 %

2007 167411 88064 33974 3985 41388 24,72 %

2008 166715 88651 33368 3331 41365 24,81 %

2009 165132 85434 32699 3574 43425 26,30 %

2010 166223 84526 30672 3482 47543 28,60 %

2011 169084 83449 32143 4073 49419 29,23 %

2012 161731 84894 30637 3848 42352 26,19 %

2013 163971 78558 33033 6736 45644 27,84 %

2014 163094 78606 32096 6503 45889 28,14 %

Vir: (SURS, 2014)

89,5 89,5

81,4 81,6 82,7 82,9 81,7 80,9 81,1 82,4 82,2 79,6 79,6

64 6461 59,5 60 58,4

61,5 59,6 57,9 58,3 58 55,8 56,8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

m3

/pre

b.

LetaKoličina načrpane vode (m3/prebivalca na leto)

Količina porabljene vode (m3/prebivalca na leto)

8

Med najpomembnejše dejavnike za zmanjšane količine načrpane in prodane vode iz javnega vodovoda štejemo (MOP, 2006):

učinkovitejšo rabo vode v gospodinjstvih – učinkovitejše hišne naprave, dvigovanje okoljske zavesti porabnikov vode, vpliv višjih cen vode na elastičnost povpraševanja po vodi,

učinkovitejšo rabo vode v industriji – vpliv takse za obremenjevanje voda na učinkovitejšo rabo vode – recirkulacija,

selitev oz. večjo uporabo vode industrijskih porabnikov iz lastnih vodnjakov,

stečaj nekaterih večjih podjetij oz. industrijskih porabnikov,

učinkovitejšo rabo vode v kmetijstvu.

Spremljanje kakovosti, skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode

Kakovost, skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode se v Sloveniji nadzira v skladu z zakonodajo na dveh ravneh.

Notranji nadzor – izvaja ga upravljavec vodovoda oz. komunalno podjetje. Ta nadzor mora biti urejen na osnovah sistema Hazard Analysis Critical Control Point (v nadaljevanju HACCP) (Uradni list RS, 2004), kar pomeni, da je treba vodo spremljati od zajema do porabe. Nadzor zagotavlja stalno in visoko raven varnosti pitne vode, ki ga samo z vzorčenjem ne bi mogli zagotoviti. Interni nadzor vključuje tudi vzorčenja in preskušanja (Petrovič & Gale, 2005).

Monitoring – nadzor izvaja država (Ministrstvo RS za zdravje) in ga imenujemo monitoring oz. spremljanje. Izvaja se po vnaprej pripravljenem letnem programu, ki ga potrdi minister za zdravje. Program mora upoštevati vrsto zahtev, ki so bolj ali manj natančno opredeljene v pravilniku o pitni vodi. Monitoring je torej oblika nadzora oziroma preverjanja, ali pitna voda izpolnjuje zahteve Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, 2004) iz leta 2004, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov (skladnost). Monitoring obsega redna in občasna preskušanja vzorcev pitne vode na pipah uporabnikov. Redna preskušanja nam dajo osnovne informacije o pitni vodi in informacije o učinkovitosti priprave pitne vode, zlasti dezinfekcije, kjer se ta uporablja. Občasna preskušanja nam dajo informacije o skladnosti pitne vode za vse parametre, ki so predpisani s pravilnikom o pitni vodi (Petrovič & Gale, 2005). Bistvena razlika med notranjim nadzorom in monitoringom pitne vode je v tem, da se notranji nadzor izvaja na celotni poti oskrbe s pitno vodo – od zajema do uporabnika (na zajemu vode, v črpališčih oz. prečrpališčih, v čistilnih napravah, v cevovodih in v vodohranih), monitoring pa se izvaja samo na koncu poti, na pipi uporabnika.

9

Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju (ARSO, 2015). Oskrbovalna območja, kjer se izvaja monitoring pitne vode, so glede na število prebivalstva razdeljena:

Tabela 3: Oskrbovalna območja glede na število prebivalcev

Število prebivalcev Velikost oskrbovalnega območja

0–50 Monitoring pitne vode ni predpisan! 50–500

Majhno

500–5.000

Srednje 5.000–50.000

Veliko

> 100.000

Največje (Ljubljana, Maribor)

Vir: (Uradni list RS, 2004)

Monitoring pitne vode na pipah uporabnikov se je v letu 2014 izvajal v vodovodnih sistemih, iz katerih se je oskrbovalo 1.869.845 (91 %) prebivalcev v Sloveniji. V letih 2004–2014 se monitoring ni izvajal za približno 148.000 do 230.000 (7–11 %) prebivalcev, ki so se oskrbovali s pitno vodo iz vodovodnih sistemov na najmanjših oskrbovalnih območjih (lastni viri pitne vode, kapnice), ki imajo manj kot 50 prebivalcev. V monitoring niso bili zajeti, ker Pravilnik o pitni vodi tega ne zahteva ali pa iz drugih razlogov (npr. nepopolni zajem) (ARSO, 2015).

Kakovost pitne vode je navadno ustrezna na večjih in srednjih oskrbovalnih območjih, kamor spadajo slovenska mesta s širšo okolico, problematična pa na manjših in najmanjših oskrbovalnih območjih, predvsem na podeželju, ki oskrbujejo s pitno vodo od 50 do 500 prebivalcev. Le-ta so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, pa tudi njihova kemijska problematika oz. onesnaženost z nitrati, pesticidi in arzenom ostaja na previsoki ravni. Majhni vodovodni sistemi večinoma ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu z zakonodajo in predpisi ne zagotavljajo varne pitne vode (ARSO, 2015).

Kakovost, skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode se v Sloveniji med letoma 2004 in 2014 ni bistveno izboljšala. Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za majhne vodovodne sisteme oziroma oskrbovalna območja. Ti sistemi ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode (ARSO, 2015).

10

Glavni cilji na področju zagotavljanja kakovosti, skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode v prihodnosti so tako (ARSO, 2015):

zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije vedno, povsod in v zadostnih količinah dostop do kakovostne in varne pitne vode,

postopoma priključiti vse prebivalce, zlasti z malih neurejenih vodovodnih sistemov na večje, ki imajo ustrezno urejeno strokovno upravljanje in nadzor, ali pa male vodovodne sisteme ustrezno urediti po enakih načelih, kot so urejeni večji, da se zagotovi varna pitna voda,

izvajati monitoring pitne vode na vseh vodovodnih sistemih in v celotnem obsegu zahtevanih parametrov (redne in občasne preskuse vzorcev),

prebivalce, ki se oskrbujejo iz vodovodnih sistemov z manj kot 50 prebivalcev, obvestiti, da se na teh sistemih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa pitne vode, ni njenega nadzora), in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi dejavniki ter jim posredovati priporočila za ravnanje,

izvajati ukrepe za zaščito in ohranitev čistih voda na vodovarstvenih območjih in izdelati vodovarstvena območja za vsak vodovod – predvsem je treba zagotoviti dosledno izvajanje vseh ukrepov vodovarstvenega režima.

2.2 Objekti vodovodnih sistemov in vodovodnih omrežij

Vodovodni sistemi morajo zagotavljati neprekinjeno dobavo vode porabnikom, kar pomeni, da so cevi vedno polne in pod pritiskom in da pitna voda ustreza vsem standardom kakovosti. Za njihovo delovanje potrebujemo naprave, ki vodo zajemajo (v zajetju), prečistijo in dezinficirajo (čistilne naprave), črpajo (črpališča), zmanjšujejo (razbremenilniki) ali povečujejo (hidroforne postaje) tlak v omrežju, hranijo (v vodohranih) in dostavljajo uporabnikom (cevovodi). Krmiljenje, regulacijo in upravljanje omogoča avtomatizirana elektro in strojna oprema, telemetrijska oprema pa pošilja podatke centru vodenja, kjer se izvaja nadzor in vodenje objektov vodovodnega sistema. V vodovodnih sistemih si pogosto sledijo naslednji elementi: zajetje–črpalnica–tlačni cevovod–vodohran–razdelilni cevovod–porabniki. Kaj vse se vgradi v sistem, je odvisno od velikosti in razvejanosti sistema, geografskih značilnosti sistema (relief) itd. (Slokan & Petek, 2011).

Med objekte in opremo vodovodnih sistemov in vodovodnih omrežij prištevamo:

zajetja površinskih virov vode,

vrtine za črpanje podtalnice,

vodohrane za hranjenje zalog vode,

prečrpališča in črpališča za prečrpavanje vode med vodohrani,

hidroforne postaje za dvigovanje tlaka v omrežju,

razbremenilnike za znižanje tlaka v omrežju,

cevovode za transport vode, ki jih sestavljajo elementi, kot so cevi, fazonski kosi (spajanje in priključevanje cevi in/ali armatur) in armature (zapiranje/odpiranje vode – zasuni, ventili; odzračevanje – zračniki; izpuščanje blata in vode – talni in blatni izpusti; naprave za nadzor, merjenje in regulacijo pretokov in tlakov),

merilne, regulacijske in reducirne jaške na omrežju oz. cevovodih,

vodovodne priključke.

11

Vrtine za črpanje podtalnice

Zaradi onesnaženosti površinskih voda in izvirov ter potrebe po velikih količinah kakovostne pitne vode se vedno več vodovodnih sistemov napaja s podzemno vodo – podtalnico iz vrtanih vodnjakov. Za direktno črpanje podtalnice iz podzemnih voda se uporabljajo vrtani vodnjaki, predvsem na območjih z večjim številom prebivalcev. Vrtine za črpanje podtalnice so npr. najpomembnejši vir pitne vode za napajanje večjih slovenskih mest. V tla se s pomočjo cevnih opažev izkoplje ali pa v skalo izvrta tudi več kot 100 m globoko vrtino. Vanjo spustijo potopno črpalko (edino te lahko premagujejo večje višine črpanja od 8 metrov), ki potiska vodo v vodovodni sistem in v črpališče. Prednosti vrtanih vodnjakov sta črpanje podzemne vode, ki leži globoko pod površjem (tam je voda tudi manj onesnažena), in velika količina črpane vode (pribl. 10−100l/s na vodnjak). Pri črpanju ob rekah (na primer v Mariboru) pa so pomembni tudi bogatenje podtalnice zaradi vnosa rečne vode v bližino črpališča (Vrbanski plato) in s tem možnosti povečanja količine izčrpane vode (Slokan & Petek, 2011).

Slika 3: Shematski prikaz vrtine

Vir: Lastni

Zajetja za zajem podzemnih in površinskih virov

Za zajem vode na izvirih se odločamo zaradi njihove pogostosti pa tudi kakovosti vode, ki je navadno dobra. Žal so izdatnosti izvirov običajno manjše, zato običajno ne zadoščajo za večje sisteme. Izvir imenujemo podzemno vodo, ki priteče na površje, njegovo vodo pa izvirna voda. Glede na vrste kamnin ali zemljine, plastovitosti, razpokanosti, prelomov, lege vodonosne plasti ločimo različne izvire: slojni, kraški, arteški, izviri v razpoki. Vodo zajemamo tudi iz tekočih voda, kamor štejemo vode iz naravnih jezer in umetnih zbiralnikov, umetne bogatitve in druge tekoče vode, vendar je ta voda slabše kakovosti in potrebna obdelave (Slokan & Petek, 2011).

12

Slika 4: Zajetje Ljubija

Vir: Lastni

Vodohrani za hranjenje zalog vode Vodohran je tisti element vodovodnega sistema, v katerem shranjujemo vodo. Z akumuliranimi količinami vode iz vodohrana lahko uravnavamo dnevna nihanja porabe vode. V času, ko je poraba vode manjša od pritoka v vodovodni sistem, se vodohran polni, ko pa je poraba večja od dotoka, se prazni. Naloga vodohrana je tudi, da oskrbuje porabnike z vodo v primerih raznih okvar (npr. izpad električne energije, ko črpalke nehajo črpati vodo v vodohran, saj v črpalnih postajah ni rezervnih generatorjev) in del na omrežju, ob manjših popravilih, dezinfekciji cevovodov in tlačnih preizkusih, ter da

zagotavlja vodo za gašenje požarov, ko je poraba mnogo večja od dotoka iz zajetja.

Vodohrani poleg tega zagotavljajo konstantni tlak v razdelilnem omrežju za potrebe uporabnikov in gašenje požarov, običajno od 1 do 7 barov (Stropnik, 2006).

Na razgibanem terenu se običajno gradi vkopane, na ravninah pa stolpne vodohrane. Stolpni vodohrani delujejo na principu težnosti in črpanja vode. S črpalkami črpamo vodo v vodohran, na osnovi gravitacijskega zakona voda priteče do uporabnikov. Grajeni so v obliki krogle ali valja, stolp mora biti dovolj visok, da zagotavlja primeren tlak za nemoteno oskrbo s pitno vodo za vse porabnike, ki so v njegovem območju (Slokan & Petek, 2011).

Slika 5: Vkopani vodohran Cirkovce in stolpni vodohran Murska Sobota

Vir: Lastni

13

Prečrpališča in črpališča za prečrpavanje vode med vodohrani Ko leži zajetje nižje od vodohrana, je treba v vodohran vodo črpati. Črpališče je lahko zgrajeno kot črpalna postaja nad vodnjakom ali kot samostojen objekt, tj. črpalnica. Črpalnico uporabljamo v primeru manjših vodovodov, kjer gre za zajem točkovnega izvira (voda izvira na enem mestu) ali za zajem izvira v plasti (voda izvira na strmem terenu na večji širini). Samostojen objekt (črpalnico) zgradimo tako, da voda priteka vanj težnostno. V črpalnici je vgrajenih dvoje ali troje črpalk – te izmenjaje črpajo vodo v vodohran, tretja pa služi za rezervo oz. kot požarna gasilska črpalka. Poleg omenjenih črpalk so v objektu še električna razdelilna omara, armature in po možnosti še ustrezen sistem za dezinfekcijo vode (Stropnik, 2006).

Hidroforne postaje za dvigovanje tlaka

Hidroforne postaje služijo za povišanje tlaka vode v vodovodnem omrežju. So kompaktne enote, sestavljene iz dveh, treh ali več črpalk, membranskih tlačnih posod, krmilnih omaric s frekvenčno regulacijo ali brez nje, kombiniranim sanitarno-požarnim delovanjem in armaturnimi elementi, pritrjenimi na skupnem podstavku (VIP Tehnika, 2014).

Slika 6: Črpališče in hidroforna postaja

Vir: Lastni

Razbremenilniki za znižanje tlaka v omrežju Kadar se iz vodohrana napajajo nižje ležeča območja, višinska razlika pa je tako velika, da bi bil tlak večji od običajnih šest barov, je treba vmes pritisk zmanjšati z gravitacijskim razbremenilnikom. V tem primeru imamo v manjšem objektu ventil s plovcem, ki je nameščen v vodnem bazenu, s katerim v bazenu ustvarimo novo prosto gladino in tako zmanjšamo tlak na nič. Pogosteje pa razbremenilnik opremimo z reducirnim ventilom, s katerim lahko tlak v nižje ležečem cevovodu poljubno zmanjšamo, kar je cenejša izvedba kot gravitacijski razbremenilnik (Stropnik, 2006).

14

Cevovodi za transport vode

Javni vodovod je sistem oz. omrežje cevovodov, ki ga delimo na transportni, primarni, sekundarni vodovod, vodovodne priključke malega in velikega uporabnika in hidrantni vod. Transportni vod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov, in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. Primarni vod je omrežje cevovodov in z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Sekundarni vod (objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu) služi za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi omrežje cevovodov, vključno z zunanjimi hidranti in cevovodi za vzdrževanje javnih površin (Komunala Tolmin, 2012). Merilni, regulacijski in reducirni jaški na cevovodih

Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje vode, odzračevanje, izpiranje vode in regulacijo, merjenje, nadzor pretokov in tlakov. Glede na navedeno delimo jaške na: jaške za vodovodne armature (služijo za zapiranje in odpiranje pretoka vode), regulacijske in reducirne jaške (regulacija, zračenje, čiščenje, zmanjševanje tlaka itd.), merilne jaške (nameščanje kontrolnih in merilnih naprav) in vodomerne jaške za nameščanje vodomerov) (Komunalno podjetje Črnomelj, 2010).

Slika 7: Merilni in regulacijski jašek

Vir: Lastni

15

2.3 Upravljanje vodovodnih sistemov in vodovodnih omrežij

Upravljanje vodovodnih sistemov pogojujejo številni dejavniki, med njimi pa so najpomembnejši (Slokan & Petek, 2011):

naravni – količina in kakovost vodnih virov, vpliv okolja na vodne vire oz. ravnanje ljudi z vodnimi viri, geografske danosti, višinska razgibanost oskrbovanih območij, gostota poselitve itd.,

tehnični – splošna razvitost poselitvenih območij, spreminjanje porabe vode v določenem časovnem obdobju, zasnova in stanje vodovodnih sistemov,

ekonomski – splošna ekonomska razvitost, ekonomska politika, cenovna politika, možnosti za pridobivanje sredstev in načini gospodarjenja z njimi,

zakonodaja na področju oskrbe z vodo – nacionalna in evropska zakonodaja.

Dejavniki, ki vplivajo na upravljanje vodovodnih sistemov, se v zadnjih desetletjih nenehno spreminjajo, zato se stroški oskrbe z vodo povečujejo – stroški črpanja, priprave in distribucije vode so zaradi omejenih naravnih virov, vse zahtevnejše zakonodaje na področju kakovosti vode, zahtev po kakovostnejših in hitrejših storitvah, hitrega razvoja tehnologije in hitre zastarelosti opreme čedalje višji. V Sloveniji cene vode v marsikaterem javnem vodovodnem omrežju ne pokrivajo lastne cene storitev, ki naj bi pokrivale vse stroške oskrbe z vodo, kar pa je tudi posledica slabega upravljanja, zastarelosti sistemov in s tem povezanih vodnih izgub (Slokan & Petek, 2011). Poleg tega se upravljavci vodovodnih sistemov v Sloveniji že dobro desetletje srečujejo z realnim zmanjševanjem prihodkov zaradi zmanjševanja količin prodane vode, na kar pa ne vpliva le cenovna politika, temveč tudi zmanjšanje porabe vode. Manjša se poraba vode v industriji (vpliv prestrukturiranja industrije, recikliranja vode) in gospodinjstvih (demografske značilnosti in vpliv urbanizacije, selitev prebivalstva na obrobja mest, varčevanja z vodo). Tako se danes srečujemo tudi s problemi staranja vode zaradi prevelikih dimenzij vodovodov ob zmanjšani porabi vode, zmanjševanja minimalnih hitrosti v vodovodih in s tem povečanja usedanja neraztopljenih delcev v ceveh, večna je tudi dilema zagotavljanja požarne varnosti iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, predvsem pri manjših sistemih z razmeroma dolgim omrežjem (Slokan & Petek, 2011). Sodobni vodovodni sistemi postajajo vse večji in bolj kompleksni. Pri postopkih zajema, čiščenja in transporta vode sodeluje mnogo specializiranih strokovnjakov in tehničnega osebja. Sodobno upravljanje zato zahteva interdisciplinaren pristop, nadgradnjo poslovnih procesov in visoko stopnjo usposobljenosti osebja upravljavcev. Upravljavci vodovodnih sistemov se tako morajo hitro prilagajati in uvajati učinkovite tehnične spremembe in posodobitve, temu prilagoditi tudi raven vzdrževanja sistemov, hkrati pa učinkovito vzdrževati in upravljati sistem in (Slokan & Petek, 2011). Večina upravljavcev vodovodnih sistemov v Sloveniji so gospodarske javne službe v lasti občin in delujejo v skladu z določbami Zakona o varstvu okolja kot obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje te javne službe (javni vodovodi), so infrastruktura lokalnega pomena. Občina je dolžna

16

zagotoviti izvajanje javne službe tudi skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in zagotoviti financiranje s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z vrsto zakonskih in podzakonskih predpisov in odlokov občin (MOP, 2016). Upravljanje vodovodnih sistemov v Sloveniji se izvaja skladno s slovensko in evropsko zakonodajo na področju oskrbe s pitno vodo.

Evropsko zakonodajo predstavljata Direktiva Sveta Evropske unije o pitni vodi in delno Direktiva o skupni politiki do voda, ki navajata smernice za ustrezno preskrbo s pitno vodo. Od evropskih standardov in predpisov je pomemben standard EN 805 (Oskrba z vodo – Zahteve za sisteme izven zgradb in komponent), na osnovi katerega je Slovenija sprejela standard SIST EN 805. Poleg zahtev, ki se tičejo hidravlike vodovodnega sistema pri projektiranju oz. dimenzioniranju, postavljajo standard tudi zahteve, ki obravnavajo kakovost pitne vode (Komunalno podjetje Velenje, 2009).

Slovenska zakonodaja predpisuje oskrbo s pitno vodo s številnimi zakoni in pravilniki.

Najpomembnejši med njimi so: Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, 2006), Zakon o

vodah (ZV-1, 2002), Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS, 1993), Uredba o oskrbi s

pitno vodo (Uradni list RS, 2012), Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, 2004) in Uredba o

metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb

varstva okolja (v nadaljevanju Uredba MEDO) (Uradni list RS, 2012). Na ravni občin so

sprejeti akti lokalnih skupnosti (Odloki o oskrbi s pitno vodo), ki podrobneje določajo,

kako naj se na območju znotraj posamezne občine ali več občin izvaja oskrba s pitno vodo

(Komunalno podjetje Velenje, 2009).

Uredba MEDO – oblikovanje cene vode Uredba MEDO (Uradni list RS, 2012) je konec leta 2012 odpravila dolgoletno zamrznitev cen komunalnih storitev. Pristojnost določanja cen komunalnih storitev se je prenesla z države na občine, ki so postale tudi regulativni organ za potrjevanje cen komunalnih storitev. Bistvo regulacije je določiti ceno, ki krije upravičene stroške izvajanja storitev in zagotavlja trajnostno poslovanje izvajalcev. Uredba MEDO je za podlago za določanje upravičenih cen komunalnih storitev uvedla povprečne cene na primerljivih območjih in pri tem upošteva geografske poselitvene in oskrbovalne značilnosti območja. Podatki o cenah na primerljivih območjih služijo občinam za presojo upravičenosti cen na njihovem območju. Uredba MEDO je uvedla nov način oblikovanja cen na področju oskrbe s pitno vodo. Cena je sestavljena iz dveh delov in jo določijo občinski oz. mestni sveti za vsako občino posebej (Občina Mislinja, 2015):

Omrežnina – fiksni del, ki ga plačujejo uporabniki glede na dimenzijo vodomera (DN). Predstavlja stroške javne infrastrukture vodovodnega omrežja, vrednost infrastrukture določi občina. Z njo uporabniki plačujejo vzdrževanje vodovodnega omrežja (stroški amortizacije in zavarovanj, stroški obnove in vzdrževanja, plačilo vodne pravice itd.).

Vodarina – variabilni del, ki ga uporabnik plačuje glede na porabo vode v m3. Predstavlja stroške obratovanja javne službe (stroški materiala in storitev, stroški dela, stroški intervencij, stroški vodnih izgub itd.).

17

3 DALJINSKI NADZOR IN TEHNOLOŠKA OPTIMIZACIJA VODOVODNIH SISTEMOV IN VODOVODNIH OMREŽIJ

3.1 Pregled tehnoloških rešitev

Sistemi avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogočajo v vodovodnih sistemih ter omrežjih celovito in kontinuirano daljinsko upravljanje, vodenje in nadzor dislociranih objektov vodovodnih sistemov in omrežja. Temeljni gradniki sistemov avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij so (Selak & Likar, 2012):

merilna oprema in senzorji,

avtomatizirana strojna in elektro oprema objektov in vodovodnega omrežja,

telemetrija,

centralni nadzorni sistem.

Sistem avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij deluje kot enovit sistem na treh hierarhičnih nivojih. Nadzorni nivo v centru vodenja:

centralni nadzorni sistem (v nadaljevanju CNS) z redundantno računalniško strojno in programsko opremo,

lokalna računalniška mreža (strežniki, odjemalci),

modemi GSM/GPRS in usmerjevalniki za obveščanje SMS in podatkovni prenos oz. internetno povezavo do objektov preko telemetrije,

brezprekinitveni sistem napajanja UPS. Krmilni nivo v dislociranih objektih (črpališča, vodohrani ...):

programabilni logični krmilniki (v nadaljevanju krmilnik PLC),

usmerjevalniki GSM/GPRS za prenos podatkov in internetno povezavo med objekti in nadzornim centrom preko telemetrije,

prikazovalniki na dotik z zaslonom LCD (v nadaljevanju prikazovalnik OP) za lokalno upravljanje avtomatizirane strojne in elektro opreme objektov,

brezprekinitveni sistem napajanja UPS. Periferni nivo v dislociranih objektih in na cevovodih

merilna oprema in senzorji,

aktuatorji oz. izvršni členi (črpalke, frekvenčni pretvorniki, ventili in zasuni z elektromotornim pogonom ...),

merilniki pretoka in tlaka v merilnih jaških cevovodov.

18

Slika 8: Zgradba sistem avtomatskega vodenja na treh hierarhičnih nivojih

Vir: Lastni

3.1.1 Merilna oprema in senzorji

Z merilno opremo in senzorji v objektih in na omrežju vodovodnih sistemov lokalno in daljinsko merimo in spremljamo vse pomembne fizikalne veličine, kemijske vrednosti in procesne veličine, ki so pomembne za nadzor, kakovost, pripravo in vzdrževanje pitne vode. Merilno opremo sestavljajo:

merilniki nivoja zalog vode v vodohranih oz. onesnaženih vod pri čistilnih napravah,

merilniki pretoka, tlaka in temperature,

merilniki in analizatorji kemijskih vrednosti pri analizi in pripravi pitne vode in delovanju čistilnih naprav (koncentracija vodikovih ionov – pH, motnost – NTU, električna prevodnost – µS/cm, celotni organski ogljik – TOC, hipoklorit – HOCl, nitrati – NO3, kisik – O2 itd.),

naprave za filtracijo pri pripravi pitne vode,

senzorji za pridobivanje vrednosti in detekcijo stanj procesnih veličin. Brez merilne opreme in senzorjev bi bili avtomatizacija objektov, telemetrija in centralni nadzorni sistem brez ključnih podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delovanje. Zato je poleg ustreznih tehničnih karakteristik in pravilno definiranih parametrov bistvenega pomena namenska, kakovostna in preizkušena merilna oprema ter senzorika specializiranih proizvajalcev z ustreznimi certifikati. Predvsem je pomembna ustrezna izbira merilnikov pretoka in vodomerov brez mehanskih vrtljivih delov, razredom točnosti C in možnostjo daljinskega odčitavanja.

19

Slika 9: Merilna oprema in senzorji

Vir: Lastni

3.1.2 Avtomatizacija objektov in omrežja vodovodnih sistemov

Avtomatizacija v objektih in na omrežju vodovodnih sistemov zaobjema merilno opremo, senzorje, krmilno opremo, telemetrijsko opremo, električno opremo in aktuatorje oz. izvršne člene. Funkcija avtomatizacije je predvsem:

povečanje zanesljivosti in obratovalne vrednosti delovanja vseh električnih naprav in strojnih elementov sistema,

zmanjšanje stroškov porabe energije,

kontinuirana kontrola kvantitativnih in kvalitativnih parametrov pitne vode,

zagotavljanje zanesljivosti in kontinuiranega nadzora pri tehnološko zahtevnih procesih priprave pitne vode.

Uvedba avtomatizacije omogoča, da v objekte in omrežje vgrajena elektro in strojna oz. hidromehanska oprema v normalnih obratovalnih pogojih deluje popolnoma avtomatsko, brez potrebe po prisotnosti in intervenciji osebja, občutno pa se skrajša tudi odzivni čas vzdrževalnega osebja pri odpravi okvar.

Elementi in izvedba avtomatizacije v objektih in na omrežju vodovodnih sistemov so natančno določeni v pravilnikih komunalnih podjetij o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov ter naprav javnih vodovodov (Komunalno podjetje Črnomelj, 2010) in so poenoteni za vsa komunalna podjetja na območju Slovenije, saj temeljijo na zakonodaji s področja oskrbe s pitno vodo (Uradni list RS, 2012). Tehnične zahteve in parametri vgradnje in delovanje opreme, določeni v pravilnikih, se morajo dosledno izvajati. Merilna oprema in mesto vgradnje merilne opreme v objektih in na omrežju mora omogočati prikaz vseh zahtevanih procesnih oz. izhodnih podatkov na prikazovalnikih OP, ki služijo tudi za lokalno upravljanje avtomatizirane strojne in elektro opreme objektov in so vgrajeni v električnih razdelilnih omarah v objektih. Električna oprema – v plastificirano kovinsko električno razdelilno omaro (stikalni blok primerne velikosti in zaščite IP) mora biti vgrajena oprema za napajanje z el. napetostjo

(380V/220V/24V), upravljanje in zaščito: preklopnik mreža – agregat za priključek na rezervni vir napajanja (mobilni diesel agregat v primeru dalj časa trajajočega izpada

20

električnega omrežja), odvodniki prenapetosti, oprema za merjenje in kontrolo napetosti, kompaktno stikalo na dovodu napajanja s sprožilnikom za zasilni izklop (s pritiskom na udarno tipko na vratih omare se celotna električna močnostna instalacija objekta izključi iz obratovanja), zaščitno diferenčno stikalo RCD, motorni odklopniki, frekvenčni pretvorniki in druga oprema za elektromotorni pogon, krmiljenje in frekvenčno regulacijo črpalk, prenapetostna zaščita in galvanska ločitev za merilno opremo, avtomatska stikala in tokovne zaščitne sklopke za priključek instalacije razsvetljave, ogrevanja in vtičnic, krmilnik PLC, prikazovalnik OP in komunikacijska oprema za telemetrijo GSM/GPRS. Obvezno mora biti vgrajen tudi brezprekinitveni sistem napajanja (UPS) v primeru kratkotrajnih izpadov in nihanja napetosti električnega omrežja z minimalnim časom avtonomnega delovanja 60 minut.

Krmilna in telemetrijska oprema – krmilniki PLC so namenjeni za zbiranje izmerjenih in močnostnih procesnih signalov, izvajanje krmilnih in regulacijskih algoritmov za nemoteno samostojno delovanje in daljinsko upravljanje objektov, v povezavi s telemetrijsko opremo pa za brezžični daljinski prenos signalov v center vodenja. Povezani morajo biti s prikazovalniki OP, preko katerih se lahko lokalno upravlja z vso vgrajeno avtomatizirano strojno in elektro opremo ter napravami v objektih in omrežju. Telemetrijsko opremo za brezžični prenos podatkov med objekti in iz objektov na CNS v centru vodenja, sestavljajo usmerjevalniki in antene GSM/GPRS/EDGE ali UMTS/HSDPA. Oprema mora omogočati podatkovni prenos vsaj preko mobilnega omrežja GSM/GPRS/EDGE 2. oz. 2.5 generacije. Širokopasovno mobilno omrežje UMTS/HSDPA 3. in 4. generacije se trenutno uvaja na geografskih območjih, kjer mobilno omrežje tak prenos podatkov že omogoča, končni cilj je opremljenost vseh vodovodnih sistemov s telemetrijsko opremo s standardom prenosa podatkov UMTS/HSDPA. . Meritve in procesna stanja elektro in strojne opreme, ki se prenašajo na CNS v centru vodenja, morajo vsebovati podatke o:

izpadu in prekinitvah napajanja objektov iz omrežne napetosti,

prisotnosti vzdrževalnega osebja (kontrola vstopa v objekt),

vklopih/izklopih črpalk,

odpiranju/zapiranju ventilov, zasunov in loput z elektromehanskim pogonom,

nivojih vode v vodohranih (m),

prelivu vode med celicami vodohranov,

tlakih na dovodih in odvodih cevovodov v objekte in v cevovodih v omrežju (bar),

pretokih, trenutnih vrednostih (l/s) in kumulativah (m3) vode,

meritvah kakovosti pitne vode,

vseh vrstah napak električne, strojne, krmilne in telemetrijske opreme. Avtomatizacija vodovodnega sistema v objektih in na omrežju mora omogočati poleg daljinskega nadzora in upravljanja tudi samostojno lokalno delovanje in preizkus vgrajenih naprav ter aktuatorjev. Tukaj je mišljena izbira med avtomatskim ali ročnim vodenjem objektov (ročnim vklopom/izklopom in vodenjem črpalk oz. ročnim zapiranjem/odpiranjem ventilov, loput in zasunov z elektromotornim pogonom),

21

neodvisno od daljinskega nadzora in telemetrije oz. povezave s centrom vodenja. Oprema za krmiljenje in telemetrijsko oprema, vključno s krmilnimi in komunikacijskimi protokoli za prenos podatkov, mora biti v primeru razširitev in dograditev kompatibilna z že vgrajeno delujočo avtomatizirano strojno in elektro opremo in že vzpostavljenim upravljavcem CNS.

Slika 10: Avtomatizacija objektov – stikalni blok in prikazovalnik na dotik

Vir: Lastni

3.1.3 Telemetrija

Telemetrija je komunikacijska tehnologija, ki omogoča daljinski prenos podatkov med dislociranimi objekti in CNS vodovodnih sistemov. Možne so različne komunikacijske povezave: kabelske (ADSL, IDSN, optične itd.), radijske (UKV) ali brezžična mobilna omrežja (GSM, GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA ). Koncept prenosa podatkov je enoten za vse vrste komunikacijskih povezav (Kolektor Group d.o.o., 2016):

iz centra vodenja se periodično kliče posamezne objekte in prenaša podatke,

neodvisno od centra vodenja periodično poteka komunikacija med posameznimi povezanimi objekti (npr. vodohran, črpališče),

v primeru alarmnega stanja objekt pokliče center vodenja – prioriteten prenos podatkov.

Slika 11: Koncept prenosa podatkov med objekti in centrom vodenja

Vir: (Kolektor Group d.o.o., 2016)

22

V primerjavi z mobilnimi omrežji druge generacije 2G GSM/GPRS so prednosti mobilnih omrežij tretje in četrte generacije 3G in 4G z UMTS in HSDPA standardom očitne:

občutno višja hitrost prenosa podatkov,

stalna povezava med objekti in centrom vodenja,

začetni stroški investicije so višji kot pri GSM/GPRS, vendar so obratovalni stroški nižji,

stroški so odvisni od količine prenesenih podatkov in ne od časa vzpostavljene povezave,

komunikacija iz centra vodenja z dislociranimi objekti poteka preko usmerjevalnika GPRS/UMTS/HSDPA in omogoča tudi internetno povezavo,

tehnologija UMTS/HSDPA omogoča tudi možnost video nadzora objektov.

Slika 12: Shematski prikaz telemetrijskega sistema

Vir: (Kolektor Group d.o.o., 2016)

3.1.4 Centralni nadzorni sistem

CNS v centru vodenja je vzpostavljen kot skupek računalniške strojne in programske opreme, zasnovan na najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programsko opremo v CNS sestavljajo programska orodja oz. aplikacije:

SCADA za daljinski nadzor, upravljanje in zajem procesnih podatkov in meritev (v nadaljevanju sistem SCADA-sistem),

podatkovno skladišče in relacijska podatkovna baza s sistemom za izdelavo poročil in analiz,

programska orodja za hidravlično analizo z modeliranjem tlačnih razmer za nadzor in optimizacijo izgub pitne vode v vodovodnih omrežjih.

23

Zaradi zanesljivosti, stabilnosti in varnostnih zahtev delovanja sistema v vseh pogojih je priporočljivo, da je vsa računalniška strojna in programska oprema v centru vodenja podvojena oz. izvedena kot redundantni sistem. Programska orodja za daljinski nadzor, upravljanje in zajem procesnih podatkov oz. SCADA-sistemi omogočajo (Kolektor Group d.o.o., 2016):

komunikacijo z objekti: prenos podatkov v realnem času v nadzorni center in pošiljanje ukazov za režime delovanja aktuatorjev oz. izvršnih členov in naprav v realnem času na objekt; uporabljena so poljubna komunikacijska omrežja ali njihove kombinacije (GSM, GPRS, UMTS, HSDPA, ISDN, WLAN itd.),

pregled podatkov, ki so sestavljeni tako iz vsebinskega (informativnega) dela kot tudi iz ustrezne časovne značke,

grafični prikaz objektov s procesnimi podatki, prikaz alarmov in režimov obratovanj (ročno/avtomatsko vodenje objekta in naprav),

arhiviranje pomembnih procesnih veličin posameznih objektov in prikaz arhiviranih podatkov za želeno obdobje,

zapisovanje dogodkov (podatkov s časovno značko), dnevnih ur obratovanj, kumulativ pretoka in porabljene energije, števil vklopov itd. v relacijsko podatkovno bazo in izdelava poročil o zapisanih podatkih z možnostjo izbire časovnega obdobja (dnevna, mesečna, letna, poljubna),

alarmiranje (izpad napetosti na objektu, okvara črpalk, alarm vstopa ...), ki je prikazano hierarhično glede na pomembnost alarma.

Relacijsko podatkovne baze s sistemom za izdelavo poročil in analiz

V CNS aplikacija SCADA-sistem zbira, spremlja in analizira velike količine trenutnih vrednosti – procesnih podatkov in meritev, ki prihajajo iz objektov in omrežja vodovodnega sistema. Za različne obdelave, statistike in analize v poslovno-informacijskem sistemu pa je treba vse te velike količine podatkov kontinuirano in sprotno shranjevati še v podatkovno skladišče oz. večrazsežnostno podatkovno bazo. Podatkovna skladišča najpogosteje temeljijo na relacijskih podatkovnih bazah z zvezdno arhitekturo, zasnovana pa so za podporo kompleksnim analizam, namenjenim podpori odločanja z integriranimi sistemi za sprotno analitično obdelavo podatkov oz. programskimi orodji OLAP (Pohorec, 2014). Podatke, ki jih zbira, spremlja in analizira SCADA-sistem, je za uporabo v relacijski podatkovni bazi in poslovno-informacijskemu sistemu treba obdelati in pretvoriti. V ta namen se uporablja namenski vmesnik. Oblika informacije v SCADA-sistemu namreč prikazuje trenutne vrednosti procesnih signalov in meritev, v proizvodno- informacijskemu sistemu pa za obdelavo, prikaz, analizo in statistiko podatkov potrebujemo že obdelane in prečiščene informacije. Skupna povezava med podatki v SCADA-sistemu je čas, skupna povezava v relacijskih podatkovnih bazah pa so relacije med različnimi veličinami (npr.: poraba energije v časovnem obdobju, razlika tlakov v sistemu in glede na merilna območja, razlika pretokov vode glede na čas, razlika v porabi

24

vode podnevi in ponoči itd.). Vmesniki so torej programska orodja za zbiranje, arhiviranje, pretvorbo in izmenjavo podatkov v realnem času iz različnih SCADA-sistemov v različne relacijske podatkovne baze (Jug & Rožič, 2007).

Slika 13: Povezava SCADA-sistema z relacijska podatkovno bazo

Vir: (Jug & Rožič, 2007)

Programska orodja za hidravlično analizo z modeliranjem tlačnih razmer

Programska orodja za hidravlično analizo z modeliranjem tlačnih razmer pripomorejo k izboljšanju hidravličnih karakteristik, izboljšanju kakovosti vode, obratovalni varnosti vodovodnega sistema, znižanju stroškov dobave vode in zmanjšanju vodnih izgub. SCADA-sistem kontinuirano in v realnem času posreduje programskemu orodju za hidravlično analizo z modeliranjem tlačnih razmer procesne podatke in meritve, kot so tlaki, pretoki, nivoji itd. Tako se s pomočjo teh orodij izvaja (Eltec Petrol, 2016):

pregled in simuliranje pretočnih in tlačnih razmer v vodovodnem omrežju, kar omogoča aktualni pregled obratovalnega stanja in analiziranje preteklega obratovanja za zagotavljanje optimalnega vodenja tlačnih razmer v omrežju,

nadzor in regulacijo v tlačnih conah celotnega omrežja, zgodnje opozarjanje na morebitna kritična stanja vodovodnega sistema,

tlačne napovedi, s pomočjo katerih se zagotavlja obratovanje s potrebnim obratovalnim tlakom v vseh delih omrežja,

ob poškodbah in puščanju vode v omrežju takojšnje zniževanje tlaka na kritičnih odsekih vodovodnega omrežja, kar ima pomemben vpliv na zmanjšanje vodnih izgub,

25

sledenje tlačnim udarom v celotnem omrežju ter določanje velikosti in lokacij tlačnih konic z ustavitvijo in zagonom črpalk, odpiranjem in zapiranjem ventilov ali vklopom velikih porabnikov; s tem se zmanjšajo število poškodb cevi in z njimi povezani stroški popravil,

pregled kemične sestave in možnost sledenja vodi po celotnem omrežju omogoča vzdrževanje in pripravo kakovostne pitne vode za uporabnike,

izdelava modelov omrežja, ki se samodejno oblikujejo in posodabljajo. Napake, kot so dvojni cevovodi, napačne dimenzije, vrzeli in manjkajoče cevi, so samodejno zaznane.

3.2 Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini

Z uspešno izvedbo operacije Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini je za približno 45 tisoč prebivalcev zagotovljena dolgoročno varna, zanesljiva in učinkovita oskrba s kakovostno ter čisto pitno vodo na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. Pomembna pridobitev projekta je tudi povezava obstoječih vodovodnih sistemov Velenje–Šoštanj, Šmartno ob Paki in Cirkovce v skupni integrirani sistem Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki, katerega delovanje je bolj učinkovito in hkrati cenejše za vzdrževanje. Izvedba operacije je potekala v obdobju 2011–2015 in je vključevala projekte (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012):

celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini – vodovodno omrežje,

celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini – čistilne naprave za pripravo pitne vode,

celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini – hidravlična analiza in daljinski nadzor.

Projekti so se izvajali v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda, prednostne usmeritve: Oskrba s pitno vodo (SVLR, 2008). Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini – vodovodno omrežje Razširitev obstoječega vodovodnega omrežja je obsegala izgradnjo novih cevovodov v dolžini 43,5 km z vso pripadajočo infrastrukturo in objekti, kot so vodohrani, črpališča, merilni in regulacijski jaški itd., in je bila izvedena na transportnih, primarnih in povezovalnih vodih. Vključuje najpomembnejše povezave od zajemanja vode preko objektov za črpanje in hranjenje vode do čistilnih naprav za pripravo pitne vode in od tam do končnih uporabnikov na celotnem območju vodovodnega sistem Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki. (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012).

26

Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini – čistilne naprave za pripravo pitne vode Izgradnja čistilnih naprav za pripravo pitne vode je obsegala (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012):

rekonstrukcijo čistilne naprave za pripravo pitne vode Grmov vrh s kapaciteto čiščenja 120 l/s v prvi fazi, v drugi fazi je predvidena razširitev kapacitete čiščenja na 180 l/s. Vodarna Grmov vrh je najpomembnejša vodovodna naprava vodovodnega sistema v upravljanju KP Velenje. Na napravi za pripravo pitne vode Grmov vrh se pripravlja pitna voda iz vodnega vira Ljubija, ki pa je zaradi odprtosti in kraškega izvora podvržen pogostim onesnaženjem.

Izgradnja čistilne naprave za pripravo pitne vode Čujež s kapaciteto čiščenja 120 l/s. V vodarni Mazej se pripravlja pitna voda vodnih virov vzhodnega dela Šaleške doline (Dolič, Toplice, Ločan, Lampret in Jablanice).

Izgradnja čistilne naprave za pripravo pitne vode Mazej. V vodarni Mazej se pripravlja pitna voda vodnega vira, ki izvira iz kakovostno spremenljivega vodnega vira Mazej.

Vse tri čistilne naprave za pripravo pitne vode prečiščujejo pitno vodo s postopkom membranske filtracije skozi polprepustno membrano, ki ima velikost por 0,02 mikrometra. Ta postopek se imenuje ultrafiltracija. Ultrafiltracija dosega izredno dobre učinke, saj iz vode odstrani zajedavce, bakterije in viruse ter koloidne snovi in frakcije visokomolekularnih organskih snovi. Ne vpliva pa bistveno na vsebnost raztopljenih snovi v vodi, zato tako prečiščena voda ohranja prvotni, naravni okus. Postopek ustreza zahtevam Pravilnika o pitni vodi Republike Slovenije za zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012).

Slika 14: Prečiščevanje pitne vode s postopkom ultrafiltracije

Vir: (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012)

27

Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini – hidravlična analiza in daljinski nadzor S posodobitvijo in razširitvijo daljinskega nadzora, avtomatizacije, telemetrije in uvedbo programskega orodja TEOVS za hidravlično analizo in optimizacijo tlačnih razmer v celotnem vodovodnem sistemu so bili doseženi naslednji cilji (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012):

optimalno vodenje, upravljanje in nadzor celotnega vodovodnega sistema,

hitro zaznavanje vodnih izgub in njihovo stalno zmanjševanje,

optimalno vzdrževanje tlačnih razmer v vseh tlačnih conah omrežja,

pravočasno ukrepanje ob izrednih razmerah,

zmanjšanje in s tem optimizacija stroškov vzdrževanja vodovodnega sistema ter pripadajočega vodovodnega omrežja.

3.3 Daljinski nadzor in tehnološka optimizacija vodovodnega sistema ter vodovodnega omrežja Šaleške doline

3.3.1 Daljinski nadzor in telemetrija

Daljinski nadzor vodovodnega sistema Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki se izvaja iz centra vodenja KP Velenje v čistilni napravi za pitno vodo Grmov vrh. Programsko opremo CNS v okviru centra vodenja sestavljajo programska orodja oz. aplikacije:

SCADA-sistem ATVISE za daljinski nadzor, upravljanje in zajem procesnih podatkov in meritev,

podatkovno skladišče in relacijska podatkovna baza s sistemom MS SQL Server 2012 (Microsoft, 2016) s poročilnim sistemom za izdelavo poročil in analiz ARTES (Artes, 2014),

programsko orodje za tehnično in ekonomsko optimizacijo vodovodnih sistemov (v nadaljevanju TEOVS) z aplikacijo AQUIS za hidravlično analizo in modeliranje tlačnih razmer ter upravljanje in nadzor tlakov v vodovodnem sistemu (Eltec Petrol, 2016).

SCADA-sistem ATVISE spada med najnovejše generacije internetnih nadzornih aplikacij WEB SCADA, ki na osnovi standardov, kot je vektorska grafika (SVG), za svoje delovanje in prikaz grafičnega vmesnika na spletnih brskalnikih ne potrebujejo dodatnih kontrolnikov, kot so ActiveX, Java ali Silverlight. To ji omogoča boljšo povezljivost in večjo zanesljivost delovanja (Certec EDV GmbH, 2014). SCADA-sistem ATVISE tako omogoča (Certec EDV GmbH, 2014):

delovanje z vektorsko grafiko (SVG), ki ni odvisna od resolucije monitorja,

delovanje na različnih platformah (Windows, Android, iOS),

arhiviranje in prikaz trenutnih in zgodovinskih podatkov oz. procesnih veličin s časovno značko v realnem času (alarmi, trendi),

28

večnivojski sistem alarmiranja in potrjevanja alarmov (Dogodek, opozorilo, alarm),

nastavljanje parametrov in alarmnih mej procesnih veličin, vklop/izklop aktuatorjev, nastavitve in spreminjanje parametrov,

izvoz/uvoz podatkov iz krmilnega sistema v relacijsko podatkovno bazo MS SQL in poročilni sistem preko programov za nadzor komunikacije in pretvorbo podatkov Sinapro Linker in Unifusion s komunikacijskimi protokoli OPC UA server/client, ODBC, TCOMM, TMA, DNP 3.0 itd.

SCADA-sistem iz CNS preko telemetrije (GPRS/GSM/3G) periodično (ciklično) komunicira z objekti vodovodnega sistema in vodovodnega omrežja, ki so opremljeni z namenskimi telemetrijskimi PLC-krmilniki CSE Semaphore TBox (Servelec Group PLC, 2016), ki imajo integriran Web strežnik WEB 2.0 in GPRS-usmerjevalnik. Vsi procesni podatki in meritve iz objektov so v realnem času na voljo v CNS KP Velenje. Za potrebe komunikacije med SCADA-sistemom in relacijsko podatkovno bazo v poslovno-informacijskem sistemu KP Velenje se uporabljata namenska komunikacijska vmesnika Unifusion (ELPROS, 2001) in Sinapro Linker, ki omogočata izvoz/uvoz podatkov relacijske baze, avtomatski preklop med različnimi načini komunikacije (GPRS/GSM/3G, ethernet, serijski kabel), podpirata različne komunikacijske protokole (TCOMM, Modbus, OPC, ODBC), pretvorbo podatkov s pomočjo matematičnih funkcij in konfiguracijo ter parametriranje naprav v objektih.

Slika 15: Centralni nadzorni sistem KP Velenje

Vir: Lastni

29

Za potrebe lokalnega nadzora in upravljanja je vsak PLC-krmilnik v posameznem objektu (vodohrani, črpališča) preko ethernet komunikacije povezan z OP-prikazovalnikom. V primeru izpada SCADA-sistema je na PLC-krmilnike in OP-prikazovalnike možen tudi daljinski dostop preko internega Web strežnika WEB2.0. Na krmilni in periferni sistem so preko signalnih kablov in komunikacijskih protokolov RS 232 in Modbus RS 485 povezani avtomatizirana elektro in strojna oprema z aktuatorji, senzoriko in merilno instrumentacijo (črpalke, hidroforne postaje, analizatorji klora, motnosti, merilniki nivoja, pretoka, tlaka itd.). Slika 16 prikazuje SCADA-sistem ATVISE z grafičnim vmesnikom, ki prikazuje sistem Hrastovec–Cirkovce z reducirnim jaškom, vodohranom in črpališči, ki so del novozgrajenega povezovalnega cevovoda Velenje–Hrastovec–Cirkovce.

Slika 16: SCADA-sistem ATVISE, Sistem Hrastovec Cirkovce

Vir: Lastni

V čistilnih napravah Grmov vrh, Mazej in Čujež se uporablja namenske industrijske krmilnike proizvajalca SIEMENS serije SIMATIC S7-300 in S7-400 (Siemens AG, 2016), ki so vgrajeni v vseh treh čistilnih napravah in ustrezajo najvišjim standardom na področju avtomatizacije in procesne tehnologije, kar dodatno povečuje zanesljivost delovanja celotnega sistema. Celoten postopek procesnega vodenja, avtomatskega krmiljenja in regulacije pri transportu, tehnologiji čiščenja in pripravi pitne vode ter njeni nadaljnji uporabi se izvaja s pomočjo kompleksnega algoritma tehnološkega procesa v pomnilniško programirljivem krmilju in v glavnem PLC-krmilniku, ki je preko komunikacijske mreže povezan s centralnim nadzornim računalnikom v CNS. V PLC-krmilnikih se izvajajo zbiranje in predobdelava podatkov, krmiljenje, regulacija in sekvenčno vodenje tehnološkega procesa čiščenja in priprave pitne vode. Za potrebe lokalnega upravljanja

30

so tudi v čistilnih napravah na vsak PLC-krmilnik preko ethernet komunikacije povezani OP-prikazovalniki. SCADA-sistem na centralnem nadzornem računalniku izvaja daljinski nadzor, vodenje, upravljanje in kontrolo tehnološkega procesa čiščenja in priprave pitne vode v vseh treh čistilnih napravah, posreduje vse potrebne podatke za statistično obdelavo poslovno- informacijskemu sistemu KP Velenje, izvaja pa tudi standardno in avtomatsko backupiranje vseh podatkov v svoji interni relacijski podatkovni bazi.

Na Sliki 17 je prikazan SCADA-sistem ATVISE z grafičnim vmesnikom, ki prikazuje tehnološko shemo čistilne naprave Grmov vrh, kjer je bila izvedena rekonstrukcija z uvedbo procesne tehnologije čiščenja in priprave pitne vode s postopkom ultrafiltracije.

Slika 17: SCADA-sistem ATVISE, Čistilna naprava Grmov vrh

Vir: Lastni

3.3.2 Tehnična in ekonomska optimizacija vodovodnega sistema

Z uvedbo in implementacijo programskega orodja TEOVS za hidravlično analizo stanja sistema in kontinuirano delujočim hidravličnim modelom za upravljanje in nadzor tlakov je omogočeno hitro zaznavanje in natančno lociranje vodnih izgub v vodovodnem omrežju in dnevno-nočno spremljanje učinkov in ukrepov s pomočjo geografsko informacijskega sistema prostorske informatike (v nadaljevanju GIS) (Eltec Petrol, 2016). Poleg tega je TEOVS omogočil boljšo povezljivost organizacijskih enot podjetja v vseh segmentih poslovnega sistema in s tem izboljšanje rezultatov na vseh področjih delovanja KP Velenje (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, 2012).

31

Slika 18: TEOVS omogoča povezljivost služb upravitelja vodovodnega sistema

Vir: (Naveršnik, Auer, & Petrešin, 2009)

Programsko orodje TEOVS je sestavljeno iz AQUIS-programskih modulov in funkcij, ki omogočajo modeliranje in upravljanje vseh procesov, povezanih z vodovodnimi distribucijskimi sistemi (Eltec Petrol, 2016). AQUIS Hydraulic – Celovit pregled hidravličnih razmer sistema Modul AQUIS Hydraulic omogoča hitro ovrednotenje učinkov posameznih hidravličnih sprememb v sistemu na stanje hidravličnih razmer v celotnem vodovodnem sistemu. Dinamični elementi omrežja, kot so ventili, črpalke in zbiralniki, nosijo barvne oznake, ki odražajo njihovo trenutno obratovalno stanje. Tlačne napovedi zagotavljajo optimalno obratovanje omrežja pri potrebnem obratovalnem tlaku. S hidravličnim modulom je mogoče obvladovati nevarna stanja, analizirati puščanja vode v sistemu, pripravljati sanacijske načrte ter izvajati pred- in poinvesticijske ocene (Eltec Petrol, 2012). AQUIS Pressure Optimization – Optimizacija tlačnih razmer v omrežju

Na podlagi trenutnih podatkov iz SCADA-sistema in hidrodinamičnega modela vodovodnega omrežja se ciklično, na predhodno definiranem intervalu zagotavljajo nastavitveni parametri za črpališča in reducirne ventile tako, da je tlak v omrežju optimalen, hkrati pa ni motena oskrba dobave s pitno vodo. Upoštevana je tudi poraba vode, ki mora biti dobavljena v omrežje v določenem času, splošne spremembe v obratovanju, kot so odprtje in zaprtje posameznih ventilov, veliki porabniki z menjajočo se porabo, različna razporeditev porabe v tednu in kritična mesta v mreži, kjer se predpiše minimalni zahtevani tlak. Programsko orodje omogoča pošiljanje nastavitvenih vrednosti za črpalke in reducirne ventile nazaj v SCADA-sistem (Eltec Petrol, 2012).

32

AQUIS Surge valovanje – Zaščita pred hidravličnimi (tlačnimi) udari

Modul omogoča sledenje hidravličnim udarom v celotnem omrežju in izračun velikosti in lokacije tlačnih konic za izbrane scenarije, kot so: ustavitev ali zagon črpalk, odpiranje ali zapiranje zapornih elementov (ventili, zasuni itd.) in nepredviden odjem velikih porabnikov (gašenje požarov) ali večja okvara (Eltec Petrol, 2012).

AQUIS Real-Time – Delovanje v realnem času

Modul za delovanje v realnem času omogoča nadzor trenutnih pretokov, tlakov in kakovosti vode v celotnem sistemu ter napovedovanje njihovih prihodnjih stanj, hkrati pa identificira operativne težave, še preden le-te nastopijo. Programski modul izvaja celovito simulacijo omrežja na podlagi najnovejših vrednosti procesnih meritev v omrežju. S tem je možen vpogled v pretočno tlačne razmere kjer koli v omrežju, tudi tam, kjer meritve niso na voljo (Eltec Petrol, 2012).

AQUIS Calibration and Leakage – Kalibriranje in lociranj puščanj

Modul na podlagi podatkov iz SCADA-sistema omogoča določitev lokacije oz. merilnega območja morebitnih novih puščanj v vodovodnem sistemu. Za določitev novih puščanj sta uporabljeni metodi IFM (metoda strnjenih meritev pretoka) in NLM (kontinuirano merjenje v nočnem času) (Eltec Petrol, 2012).

AQUIS Water Quality – Spremljanje kakovosti vode

Modul za spremljanje kakovosti vode v vodovodnem omrežju omogoča:

sledenje stanju kakovosti pitne vode (starost) znotraj vodovodnega distribucijskega omrežja v realnem času,

določitev lokacije morebitnega vdora onesnaževalca v vodovodni sistem,

simuliranje širjenja onesnaževalca po omrežju ob morebitnem znanem vdoru v vodovodni sistem,

sledenje napredovanju kakovosti vode na osnovi predefinirane substance po omrežju. Simulacijski proces o m o g o č a sledenje rasti ali razkroju koncentracije predefinirane substance pri širjenju po omrežju (Eltec Petrol, 2012).

AQUIS Model Manager – Izdelava modelov omrežja Modul omogoča s pomočjo geoinformacijskih podatkov iz GIS izdelavo modelov omrežja, ki se samodejno oblikujejo in posodabljajo. Napake, kot so dvojni cevovodi, napačne dimenzije, vrzeli in manjkajoče cevi, so samodejno zaznane (Eltec Petrol, 2012).

33

Sliki 19 in 20 prikazujeta pregled tlačnih razmer in merilnih območij vodovodnega sistema Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki v programskem orodju TEOVS.

Slika 19: TEOVS – pregled tlačnih razmer v vodovodnem sistemu

Vir: Lastni

Slika 20: TEOVS – pregled merilnih območij v vodovodnem sistemu

Vir: Lastni

34

4 ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN TEHNOLOŠKE OPTIMIZACIJE VODOVODNEGA SISTEMA ŠALEŠKE DOLINE

4.1 Predstavitev Komunalnega podjetja Velenje

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., sodi med eno večjih komunalnih podjetij v Sloveniji in oskrbuje uporabnike s komunalnimi dobrinami na območju občin Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki, ki so tudi lastnice infrastrukturnih objektov in naprav lastnic družbe. Opravlja naslednje dejavnosti gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so z njo neposredno povezane (Komunalno podjetje Velenje, 2014):

oskrba s toplotno energijo in z zemeljskim plinom,

oskrba s pitno vodo,

odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

pokopališko-pogrebna dejavnost,

izvajanje inženiringa pri izgradnji in projektiranju objektov komunalne rabe,

vzdrževanje omrežja infrastrukturnih objektov in naprav, črpališč, čistilnih naprav,

druge strokovne naloge, ki dopolnjujejo izvajanje gospodarske javne službe. Družba je razdeljena na tri poslovne enote (v nadaljevanju PE) in k temu pripadajoče strokovne službe, ki so namenjene podpori PE za nemoteno opravljanje osnovnih dejavnosti. Organiziranost družbe je sledeča (Komunalno podjetje Velenje, 2014):

PE Energetika,

PE Komunala,

PE Pogrebno-pokopališka dejavnost,

strokovne službe.

PE Komunala, Sektor distribucije, upravlja z vodovodnim sistemom in vodovodnim omrežjem občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, nekaj vodovodnega omrežja pa sega tudi v kraje Mozirje, Polzela in Mislinja. KP Velenje ima kot upravljavec javnega vodovodnega omrežja v oskrbi dobrih 700 km cevovoda (Komunalno podjetje Velenje, 2016). Družba ima tri certifikate ISO standardov, in sicer sistem vodenja kakovosti SIST EN ISO 9001:2008, v sklopu katerega je pri zunanji presoji presojan tudi sistem HACCP, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001:2004 in sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu BS OHSAS 18001:2007. Temeljni dokument sistema vodenja kakovosti je Poslovnik kakovosti. S sistemom vodenja kakovosti družba zagotavlja celovito obvladovanje kakovosti, določa dolgoročne cilje kakovosti in definira operativne postopke, navodila, kriterije in odgovornosti za delo v vseh fazah poslovnega procesa družbe (Komunalno podjetje Velenje, 2014).

35

4.2 Tehnološki vidik

Za analizo učinkov izvedene dograditve in posodobitve daljinskega nadzora ter tehnološke optimizacije vodovodnega sistema in vodovodnega omrežja Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki smo v okviru tehnološkega vidika uporabili dva sklopa kazalnikov za opazovano obdobje v letih 2007–2015. V prvem sklopu so prikazani kazalniki, ki prikazujejo število okvar oz. motenj v vodovodnem omrežju.

Število okvar/km omrežja – Prikazuje število okvar na kilometer vodovodnega omrežja. Med okvare v javnem omrežju štejemo vse okvare na transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodih. Ker se je vodovodno omrežje v letih 2007–2015 širilo in dograjevalo, se je tudi skupna dolžina cevovodov ves čas spreminjala, v našem primeru se je podaljšala za 85 km. Zato je kazalnik definiran kot indeks.

Š𝑡. 𝑜𝑘𝑣𝑎𝑟/𝑘𝑚 𝑜𝑚𝑟𝑒ž𝑗𝑎 =𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑜 š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑜𝑘𝑣𝑎𝑟 𝑣 𝑗𝑎𝑣𝑛𝑒𝑚 𝑜𝑚𝑟𝑒ž𝑗𝑢

𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑎 𝑑𝑜𝑙ž𝑖𝑛𝑎 𝑜𝑚𝑟𝑒ž𝑗𝑎 𝑣 𝑘𝑚

Število motenj hidravličnih karakteristik/km omrežja – Prikazuje število motenj hidravličnih karakteristik na kilometer vodovodnega omrežja. Motnje hidravličnih karakteristik so definirane kot nesorazmerna višina tlaka v tlačnih conah vodovodnega omrežja glede na trenutno porabo vode. Najnižja dovoljena vrednost tlaka P (bar) v omrežju znaša 2 bara, najvišja 8 barov, povprečna 4,5 bara. Kazalnik je definiran kot indeks.

Š𝑡. 𝑚𝑜𝑡𝑒𝑛𝑗 ℎ𝑖𝑑𝑟𝑎𝑣. 𝑘𝑎𝑟𝑎𝑘𝑡./𝑘𝑚 𝑜𝑚𝑟𝑒ž𝑗𝑎 =š𝑡. 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑚𝑜𝑡𝑒𝑛𝑗 ℎ𝑖𝑑𝑟𝑎𝑣. 𝑘𝑎𝑟𝑎𝑘𝑡. 𝑣 𝑜𝑚𝑟𝑒ž𝑗𝑢

𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑎 𝑑𝑜𝑙ž𝑖𝑛𝑎 𝑜𝑚𝑟𝑒ž𝑗𝑎 𝑣 𝑘𝑚

Število okvar vodomernih mest glede na število vodomerov v omrežju – Prikazuje število okvar vseh vodomernih mest v vodovodnem sistemu glede na skupno število vodomerov v vodovodnem sistemu.

36

Tabela 4 prikazuje število okvar vodovodnega sistema po tipu okvare. Za potrebe izračuna indeksov oz. kazalnikov so dodani podatki o dolžini celotnega vodovodnega omrežja v km po letih, števila vodovodnih priključkov po letih in števila vodomerov po letih.

Tabela 4: Okvare vodovodnega sistema KP Velenje

Vodovodni sistem Vse okvare po letih

Tip okvare

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Okvara na javnem omrežju [štev.]

241 206 248 327 249 255 227 225 185

Okvara vodomernega mesta [štev.]

72 102 147 108 105 151 112 123 124

Motnje hidravličnih karakteristik [štev.]

123 72 86 67 77 111 92 74 93

Dolžina omrežja [km] 610 615 632 632 639 646 659 687 695

Število vodomerov [štev.] 6857 6956 7034 7191 7268 7431 7494 7531 7671

Število vodovodnih priključkov [štev.]

6857 6956 7034 7191 7268 7431 7494 7531 7671

Kazalniki – indeksi

Št. okvar javnega omrežja/km omrežja

0,40 0,33 0,39 0,52 0,39 0,39 0,34 0,33 0,27

Št. motenj hidravlič. karakt./km omrežja

0,20 0,12 0,14 0,11 0,12 0,17 0,14 0,11 0,13

Št. okvar vodomernih mest/skupno št. vodomerov

0,11 0,15 0,21 0,15 0,14 0,20 0,15 0,16 0,16

Vir: (Komunalno podjetje Velenje, 2016)

Kazalnik – Število okvar na javnem omrežju/km omrežja Iz Tabele 4 je razvidno, da se je indeks število okvar na javnem omrežju/kilometer omrežja v letih 2007–2015 konstantno zmanjševal, razen v letih 2009 in 2010, ko je skokovito narastel. Po informacijah, pridobljenih od KP Velenje, so se prav v letu 2010 najbolj pokazale posledice premajhnega obsega obnov in posodobitev omrežja, ki so bile predvsem posledica brezbrižnosti države in občine do vlaganj v infrastrukturo oskrbe s pitno vodo. Indeks je začel padati prav med letoma 2012 in 2015, ko so se izvajale obnova, posodobitev in razširitev obstoječega vodovodnega omrežja z izgradnjo novih primarnih, transportnih, povezovalnih in sekundarnih cevovodov v dolžini 53,5 km z vso pripadajočo infrastrukturo, hkrati pa se je izvedla tudi posodobitev in dograditev daljinskega nadzora, avtomatizacije, telemetrije in uvedba orodja za hidravlično analizo in optimizacijo tlačnih razmer v celotnem vodovodnem sistemu. Sklepamo lahko, da je prav kombinacija obnove in izgradnje vodovodnega omrežja in boljšega daljinskega nadzora z uvedbo hidravlične analize in optimizacije tlačnih razmer pripomogla k vsakoletnemu zmanjševanju števila okvar na javnem omrežju.

37

Kazalnik – Število motenj hidravličnih karakteristik/km omrežja Iz Tabele 4 je razvidno, da se indeks število motenj hidravličnih karakteristik/km omrežja v opazovanem obdobju 2007–20015 sicer spreminja tudi z občasnim povečanjem, npr. v letu 2015, ko je bilo treba hidrodinamični model tlačnih razmer umerjati zaradi razširitve in prevezav v vodovodnem omrežju in povečanja števila hišnih priključkov. Vendar je splošni trend padajoč, kar dokazuje, da s programskim orodjem TEOVS – v okviru katerega se izvajata hidravlična analiza in hidravlična optimizacija, KP Velenje v povprečju uspešno nadzoruje tlačne razmere in upravljanje s tlaki v celotnem vodovodnem sistemu. Kazalnik – Število okvar vodomernih mest/skupno štev. vodomerov v sistemu Iz Tabele 4 je razvidno, da se indeks število okvar vodomernega mesta/skupno število vodomerov v sistemu v letih 2007–2015 celo povečuje, kar pa ni nujno zanesljiv kazalnik npr. poslabšanja kakovosti vodomerov oz. slabšega dela na področju metrologije, saj bi za realno oceno potreboval natančno število vseh vodomerov v vodovodnem omrežju, torej tudi tehnoloških, ki pa ga nisem uspel pridobiti. Skupno število vodomerov, nameščenih na vodovodnih priključkih porabnikov v vodovodnem sistemu Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki, je koncem meseca maja leta 2016 znašalo 7671 vodomerov, od tega:

7420 dimenzije od DN 15 do DN 40,

251 vodomerov večjih porabnikov z dimenzijo nad DN 40.

Slika 21: Grafični prikaz kazalnikov in njihovih trendov


V drugem sklopu sta prikazana kazalnika dejanskih in navideznih vodnih izgub, ki sta izračunana iz podatkov vodne bilance.

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Št. o

kvar

/km

om

režj

a

LetaŠt. okvar javnega omrežja / km omrežja

Št. motenj hidravlič. karakt. / km omrežja

38

Vodna bilanca vodovodnih sistemov je standardizirani pojem in je v slovenski zakonodaji

(Uradni list RS, 2012) povzeta po metodologiji, ki jo opredeljuje mednarodna krovna

institucija s področja oskrbe s pitno vodo – International Water Association (v

nadaljevanju IWA) (Banovec, Cerk, & Cilenšek, WATERLOSS, 2013). Kot izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo mora tudi KP Velenje vse zahtevane podatke o distribuciji pitne vode prikazati v vodni bilanci in jih enkrat letno posredovati na Ministrstvo RS za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), pripraviti pa mora tudi program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub in ga tudi redno izvajati (Uradni list RS, 2012). Med zahtevanimi podatki o distribuciji pitne vode so tako tudi vodne izgube, sestavljene iz navideznih in dejanskih vodnih izgub.

Slika 22: Vodna bilanca

Vir: (Uradni list RS, 2012)

39

Razlaga vodne bilance

Vtoki v vodovodni sistem – načrpana voda, ki se tudi vsa distribuira.

Obračunana merjena poraba – odčitki z vodomerov uporabnikov.

Obračunana nemerjena poraba – pavšal uporabnikov.

Neobračunana merjena poraba – tehnološke izgube (zagotavljanje sistema kakovosti HACCP, spiranje cevovodov, pranje cest, čiščenje kanalizacije, požarno varstvo).

Neobračunana nemerjena poraba – pavšal tehnoloških izgub.

Dejanske vodne izgube – puščanje vode v vodovodnem omrežju.

Navidezne vodne izgube – Netočnost meritev vodomerov in merilnikov pretoka (merilni pogreški) ter kraja vode.

Kot je vidno iz vodne bilance, so prav dejanske vodne izgube (puščanje vode) tisti del vodnih izgub, ki jih lahko v največji meri odpravimo z obnovami, rednim vzdrževanjem in posodobitvijo vodovodnega omrežja. Navidezne izgube pa so v veliki meri posledica netočnosti meritev in neugotovljene oz. nepooblaščene porabe vode (kraja vode).

Tabela 5: Raba vode za oskrbo s pitno vodo KP Velenje

RABA VODE ZA OSKRBO S PITNO VODO

2012 2013 2014 2015

1 Iz vodnih virov odvzeta voda za oskrbo s pitno vodo [ m3 ]

4.618.755 4.726.283 4.873.686 4.775.094

2 Količina prodane vode uporabnikom [m3 ]

3.065.552 3.023.734 3.005.561 2.962.947

3 Neprodane količine vode [ m3 ] 1.553.203 1.702.549 1.868.125 1.812.147

4 Delež neprodane vode [ %] 33,63 36,02 38,33 37,95

5 ILI-indikator 3,80 3,76 3,64 3,60

6 Neobračunana avtorizirana poraba vode – tehnološke izgube [ m3 ]

198.495 213.295 330.854 397.466

7 Navidezne vodne izgube (nedovoljena poraba, nenatančnost meritev) [m3]

230.938 236.314 243.684 238.755

8 Dejanske vodne izgube [ m3 ] 1.123.770 1.252.940 1.293.587 1.175.926

9 Delež dejanskih vodnih izgub [%] 24,33 26,51 26,54 24,63


Tabela 5 tako prikazuje bistvene podatke iz vodne bilance KP Velenje v letih 2012–2015.

40

Po pregledu kazalnikov dejanskih in navideznih vodnih izgub lahko ugotovimo:

Kazalnik delež dejanskih vodnih izgub:

𝐷𝑒𝑙𝑒ž 𝑑𝑒𝑗𝑎𝑛𝑠𝑘𝑖ℎ 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖ℎ 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏 =𝐷𝑒𝑗𝑎𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑒 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏𝑒 [𝑚3]

𝑁𝑎č𝑟𝑝𝑎𝑛𝑎 𝑣𝑜𝑑𝑎 [𝑚3]

Po podatkih iz Tabele 5 je delež dejanskih vodnih izgub s 24,33 % v letu 2012, torej pred začetkom izvedbe projekta, v letih 2013 in 2014 narasel na 26,5 %, kar je razumljivo, saj je pri izgradnji novih cevovodov in obnovi najbolj kritičnih starih odsekov prihajalo do izgub vode zaradi prevezav na nove cevovode, veliko vode pa je bilo porabljene tudi za potrebe izvajanja zagotavljanja varne oskrbe uporabnikov s pitno vodo po sistemu HACCP pri izgradnji in obnovi čistilnih naprav in spiranju novozgrajenih transportnih cevovodov. Šele v letu 2015, ko se je vzpostavilo normalno obratovanje vodovodnega omrežja, delež dejanskih vodnih izgub zopet pade na 24,63 %. Tudi po presoji tega kazalnika bi lahko rekli, da je njegovo zmanjšanje posledica obnove oz. saniranja kritičnih odsekov in dodatne razširitve vodovodnega omrežja ter boljšega daljinskega nadzora z uvedbo hidravlične analize in optimizacije tlačnih razmer, vendar z zadržkom, saj bo možna realna ocena šele po nekaj letih.

Kazalnik delež navideznih vodnih izgub:

𝐷𝑒𝑙𝑒ž 𝑛𝑎𝑣𝑖𝑑𝑒𝑧𝑛𝑖ℎ 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖ℎ 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏 =𝑁𝑎𝑣𝑖𝑑𝑒𝑧𝑛𝑒 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑒 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏𝑒 [𝑚3]

𝑁𝑎č𝑟𝑝𝑎𝑛𝑎 𝑣𝑜𝑑𝑎 [𝑚3]

Glede na podatke iz Tabele 5 znaša delež navideznih vodnih izgub v letih 2012–2015 vsako leto natančno 5 %, kar pomeni, da podatki kazalnika delež navideznih vodnih izgub niso dovolj natančni za potrebe analize. Na osnovi podatkov kazalnika pa lahko vseeno sklepamo, da mora KP Velenje posvetiti več pozornosti odpravi netočnosti meritev vodomerov predvsem pri manjših uporabnikih na hišnih priključkih ter nepooblaščeni porabi oz. kraji vode. Glede stanja na področju vodomernih mest je treba poudariti, da so v zadnjih letih v KP Velenje redno izvajali zamenjavo starih vodomerov, razreda natančnosti B, z vodomeri, razreda natančnosti C. Po podatkih iz prispevka Optimizacija vodomernih mest kot eden izmed ukrepov zmanjševanja vodnih izgub (Rošer, 2013) in letnih poročil iz let 2013 (Komunalno podjetje Velenje, 2014), 2014 (Komunalno podjetje Velenje, 2015) in 2015 (Komunalno podjetje Velenje, 2016), je bilo v letih 2011, 2013, 2014 in 2015 skupno izvedenih 4918 menjav starih vodomerov razreda natančnosti B z novimi vodomeri, razreda natančnosti C, manjka podatek za leto 2012. Glede na število vodomerov za manjše porabnike – 7785 (premer od DN 15 do DN 40) plus približno 300 vodomerov večjih porabnikov dimenzije nad DN 40 je večji del neustreznih vodomerov že bil zamenjan. Pri večjih uporabnikih je bilo v okviru kohezijskega projekta vgrajeno 147 vodomerov oz. merilnikov pretoka z daljinskim odčitavanjem porabe vode.

41

4.3 Poslovni vidik

Že sama priprava projektne, investicijsko-tehnične in upravne dokumentacije za projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini je trajala pet let in zahtevala od vseh treh občin na območju Šaleške doline veliko truda, izvedba projekta pa je trajala štiri leta in se je zaključila v septembru 2015. Zato bo realno oceno vseh vidikov projekta na poslovnem področju, podprto z relevantnimi podatki kazalnikov uspešnosti, mogoče narediti šele po dveh ali treh letih delovanja vodovodnega sistema in omrežja, ki ga upravlja KP Velenje. Kot upravljavec integriranega vodovodnega sistema Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki je bilo KP Velenje seveda tudi najbolj odgovorno za uspešno izvedbo projekta.

Največ rezerv na področju prihodkov v dejavnosti oskrbe s pitno vodo je prav gotovo na področju saniranja vodnih izgub. Njihovo zmanjšanje najbolj pripomore k znižanju stroškov obratovanja vodovodnega sistema in omrežja, s tem pa tudi k stroškovni učinkovitosti in ekonomsko vzdržnemu modelu upravljanja vodovodnega sistema. Kot je vidno iz vodne bilance, predstavljajo vodne izgube tisti del neprodane vode, na katerega lahko upravljavci z rednim in učinkovitim vzdrževanjem ter obnovami in posodobitvijo najbolj vplivajo. Kazalnik Delež dejanskih vodnih izgub je že v letu 2015, ko se je kohezijski projekt zaključil, padel pod 25 %, s tem pa je bil tudi dosežen najpomembnejši cilj projekta, dejanske vodne izgube zmanjšati z več kot 30 % na manj kot 25 %. Naslednji pomemben kazalnik, s katerim ocenjujemo obratovanje vodovodnega sistema, je ILI-indikator oz. infrastrukturni indikator izgub, ki je ki je definiran kot:

𝐼𝐿𝐼 =𝐶𝐴𝑅𝐿

𝑈𝐴𝑅𝐿

CARL= dejanske letne vodne izgube UARL = neizogibne letne vodne izgube – referenčna vrednost, ki predstavlja teoretično najnižjo možno vrednost izgub, ki bi obstajale v vodovodnem sistemu, če bi upoštevali vse najboljše razpoložljive znane tehnologije in načine upravljanja. Vrednost UARL za posamezni sistem je odvisna od dolžine vodovodnega sistema, števila priključkov, dolžine priključnih cevi in povprečnega operativnega tlaka vodovodnega sistema (MOP, 2015).

Slika 23: Kategorije vodovodnih sistemov v razvitih državah glede na ILI-indikator

Vir: (MOP, 2015)

42

ILI-indikator torej dopolnjuje dejanske vodne izgube, saj z upoštevanjem UARL upoštevamo tudi specifične podatke posameznega vodovodnega sistema, kot so dolžina vodovodnega sistema, število priključkov, dolžino priključnih cevi in povprečnega operativnega tlaka vodovodnega sistema (MOP, 2015).

Glede na IWA-standarde za vodovodne sisteme v razvitih državah je vodovodni sistem z ILI-indikatorjem 2–4, sistem z dobrim stanjem vodnih izgub. Pri zmanjševanju vodnih izgub glede na indikator ILI pod vrednost 2 je predhodno treba izvesti študijo ekonomske smiselnosti uvajanja dodatnih ukrepov zniževanja vodnih izgub. Nižje vrednosti kot 2 so običajno ekonomsko upravičene le na območjih, kjer je voda draga oziroma redka (MOP, 2015).

Slika 23 prikazuje gibanje ILI-indikatorja za vodovodni sistem Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki v letih 2012–2015 in je povzeta iz podatkov Tabele 5: Raba vode za oskrbo s pitno vodo KP Velenje (glej stran 38).

Slika 24: Gibanje ILI-indikatorja v letih 2012–2015


Dejstvo je, da se je gibanje ILI-indikatorja v letih 2012–2015 sicer zniževalo, vendar je dinamika padanja indikatorja dokaj počasna, tudi zaradi izvajanja kohezijskih projektov. Trend indikatorja je padajoč in upravičeno lahko pričakujemo tudi nadaljnji padec indikatorja v prihodnosti ter s tem pozitiven vpliv na poslovne rezultate KP Velenje.

2,00

2,20

2,40

2,60

2,80

3,00

3,20

3,40

3,60

3,80

4,00

2012 2013 2014 2015

ILIi

nd

ikat

or

LetaILI indikator

43

Ker se je KP Velenje kot upravljavec v prihodnjih petih letih obvezalo delež vodnih izgub zmanjšati na 20 %, ILI-indikator pa znižati pod vrednost 2 (Komunalno podjetje Velenje, 2016), mora za dosego teh ciljev:

izvesti obnovo oz. zamenjavo vseh cevovodov na primarnih in sekundarnih vodih omrežja, kjer so še detektirane netesnosti (puščanje vode),

obvladovati in polno izkoriščati vse funkcionalnosti programskega orodja TEOVS in s tem tudi posodobitve, izvedene na področju avtomatizacije in telemetrije,

učinkovitost vzdrževanja in obratovanja vodovodnega sistema še izboljšati, kjer je le mogoče (npr. čim prej dokončati vgradnjo vodomerov z razr. natančnosti C).

V letih 2012–2015 je torej ILI-indikator konstantno padal in je v letu 2015 znašal 3,6; s tem se vodovodni sistem Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki uvršča v skupino dobro obvladovanih vodovodnih sistemov, z možnostjo nadaljnjega ekonomsko opravičljivega zmanjševanja vodnih izgub (Komunalno podjetje Velenje, 2016). Pojem ekonomsko opravičljivega zmanjševanja izgub je definiran v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo za obdobje 2015 do 2020, ki ga je izdalo Ministrstvo RS za okolje in prostor. Ekonomsko upravičene vodne izgube so tiste izgube, pri katerih je skupni strošek (ki ga sestavljata strošek aktivne kontrole puščanj ter strošek izgubljene vode) minimalen. Pri analizi stroškov je treba upoštevati stroške iskanja in določanja lokacije puščanja vodovoda. Način dela izvajalcev javnih služb, pri katerem se lokacije puščanja vodovoda iščejo le poredko, ima malo stroškov določanja vodnih izgub, vendar je zato strošek vodnih izgub večji. Na spodnjem grafu se krivulja stroškov letnih preiskav za določanje vodnih izgub in popravil zmanjšuje eksponentno. Če manj sredstev namenjamo detekciji vodnih izgub, bo manj odkritih napak in manj izvedenih investicij v obnovo vodovodnega sistema. Posledično se povečajo stroški vodnih izgub in izpada vodovodnih sistemov. Hkrati obstaja meja, pri kateri tudi dodatno povečanje števila pregledov vodovodnega sistema ne bo zaznalo novih vodnih izgub. Tej meji lahko rečemo nedoločljive vodne izgube. Le-te nastajajo na lokacijah spojev, kjer je pretok puščajoče vode tako majhen, da ga ni mogoče določiti oziroma se voda zaradi karakteristik tal »izgubi« pod površjem. Skupni strošek predstavlja seštevek stroškov določanja vodnih izgub, popravil in stroška vodnih izgub. Skupni strošek je na grafu predstavljen kot konkavna krivulja – z minimumom pri ekonomsko učinkovitih vodnih izgubah. Ekonomsko upravičena vodna izguba se tako nahaja na dnu konkavne krivulje (MOP, 2015).

44

Slika 25: Ekonomsko upravičena vodna izguba

Vir: (MOP, 2015)

V graf ekonomsko opravičljivega zmanjševanja izgub tako lahko vnesemo spremenljivke:

x os: dejanske vodne izgube (m3/priključek/leto) z UARL kot mejo nedoločljivih izgub;

y os: variabilni stroški cene vode = strošek vode oz. strošek vodnih izgub + strošek določevanja vodnih izgub + strošek popravil na vodovodnem omrežju (EUR/priključek/leto)

Tabela 6 prikazuje gibanje povprečne porabe vode na prebivalca na dan v vodovodnem sistemu Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki v letih 2005–2015, ki je v skupnem obsegu upadla za 31,36 % in je v letu 2015 znašala 139l/dan v gospodinjstvih.

Tabela 6: Povprečna poraba vode na prebivalca (litri/dan)

2005 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Padec v % 2015/2005

Poraba na prebivalca/dan z industrijo

268 216 198 192 191 187 184 31,36

Brez industrije in direktnih zavezancev

179 165 139 157 155 149 150 16,40

Brez industrije in negospodarskih dejavnosti

165 153 137 137 136 139 139 15,85


45

Zmanjševanje porabe pitne vode predstavlja velik izziv za KP Velenje, saj se vodovodno omrežje ves čas širi, s tem naraščajo stroški vzdrževanja in obratovanja, poraba in s tem prodaja vode pa ves čas pada. Treba je tudi poudariti, da spada vodovodni sistem in omrežje, ki ga upravlja KP Velenje, med tiste z bolj neugodno geografsko strukturo, saj morajo črpati vodo od najnižje točke nadmorske višine na 305 m pa vse do nadmorske višine 1.065 m. Tako morajo 32 % vse zajete pitne vode, v letu 2015 je to znašalo 1.502.494 m3, prečrpati, nekatero tudi štirikrat. Vse to je povezano z velikimi obratovalnimi stroški, še posebej s stroški energentov (Komunalno podjetje Velenje, 2016). Za ohranitev nemotene oskrbe s pitno vodo uporabnikov in s tem ohranitve kakovosti storitve na že doseženi ravni, ki se je s kohezijskim projektom še izboljšala, bodo torej povišanja cene vode v prihodnosti skorajda neizogibna – lahko pa ostanejo na taki ravni, ki bo opravičljiva in vzdržna za uporabnike. Ker je končna cena vode, ki jo plača uporabnik, torej v veliki meri odvisna tudi od obsega zmanjševanja vodnih izgub in učinkovitega upravljanja vodovodnega sistema in omrežja, je pričakovati, da bo v prihodnosti cena vode v Šaleški dolini med nižjimi v Sloveniji, saj ukrepi zmanjšanja vodnih izgub in učinkovitega daljinskega nadzora že kažejo rezultate. Trenutna cena za 1 m3 vode kot stroška storitve – vodarina, znižana za vodno povračilo, znaša 0,5933 evra. To je torej cena, s katero lahko primerjamo KP Velenje kot javnega izvajalca oskrbe s pitno vodo na območju Šaleške doline z drugimi izvajalci oskrbe s pitno vodo, ki upravljajo vodovodne sisteme s podobno geografsko lego, dolžino omrežja, številom uporabnikov in povprečnim tlakom omrežju. Vodovodni sistemi in omrežja so kompleksna infrastruktura s kompleksnimi nalogami na področju vodenja in vzdrževanja, zato zahtevajo tudi visoko usposobljen kader z veliko izkušenjami in dobrim poznavanjem sistema, ki ga upravljajo. Zato KP Velenje izvaja redna izpopolnjevanja in izobraževanja svojih zaposlenih na vseh področjih poslovanja večkrat na leto, še posebno v zadnjih letih v okviru posodobitve daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije. Tako je zagotovljena visoka stopnja usposobljenosti in učinkovitosti strokovnega kadra prav pri vzdrževanju vodovodnega omrežja in s tem kakovosti storitve. Najpomembnejši podatek na področju kakovosti storitve je prav gotovo število prekinitev v oskrbi s pitno vodo, ki jih na področju vodovodnega sistema Šaleške doline po realizaciji kohezijskega projekta skoraj več ni. Vzdrževanje sistema kakovosti HACCP se zagotavlja z doslednim izvajanjem notranjega nadzora kakovosti pitne vode na vseh področjih, ki jih ta sistem predpisuje, rednim izobraževanjem zaposlenih, veliko truda pa je bilo vloženega pri uvedbi čiščenja vode s postopkom ultrafiltracije v novih čistilnih napravah za pitno vodo, saj je tehnologija zahtevala osvojitev in nadgradnjo specifičnih znanj s tega področja.

46

4.4 Okoljski vidik

Na področju okolja je izvedba kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini prinesla pozitivne učinke na različnih področjih.

Z izgradnjo in razširitvijo javnega vodovodnega omrežja se je na območjih Šaleške doline, ki pred tem niso bila priključena na javni vodovod, izboljšala oskrba s pitno vodo, ki ustreza vsem standardom na področjih kakovosti, skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode. S tem so se bistveno izboljšali standardi na področju zdravja prebivalstva na teh območij in s tem povezani življenjski pogoji.

Z izgradnjo čistilnih naprav je pitna voda očiščena s postopkom ultrafiltracije, ki manj obremenjuje okolje kot predhodni sistem čiščenja mehanske čistilne naprave s klasičnim usedalnikom, saj porabi veliko manj kemikalij oz. sredstev za dezinfekcijo, pa tudi kakovost vode je občutno izboljšana (brez problema je npr. dosežen standard kakovosti prečiščene vode pod 1 NTU motnosti).

Motenj s preskrbo pitne vode skoraj več ni, saj so s prevezavami in razširitvijo vodovodnega omrežja uporabniki vedno napajani z dveh strani in jih je tako v primeru okvare na enem odseku omrežja vedno mogoče oskrbovati z vodo iz alternativnega vira v omrežju.

Optimizacija tlačnih razmer v sistemu in hitro lociranje ter detekcija odsekov puščanja vode omogočajo boljše načrtovanje intervencij na omrežju in s tem manjše število cestnih zapor, ki so lahko vzrok zastojev v prometu in povzročajo nejevoljo med prebivalstvom.

Učinkovitejše upravljanje vodovodnega sistema in zmanjšanje vodnih izgub je tudi naložba v smislu zagotavljanja večje varnosti in neodvisnosti pri zagotavljanju oskrbe širšega območja Šaleške doline s pitno vodo v spremenjenih pogojih, ki bodo slej kot prej nastopili zaradi vpliva podnebnih sprememb, kar je zelo dobro opisala slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj: »Upadanje količine padavin poleti bo imelo za posledice več suš z negativnimi učinki na dostopnost vodnih virov. Pričakujemo lahko daljša sušna obdobja ter krajša in krajevno razporejena obdobja intenzivnih padavin. Posledično se bodo spremenili časovni in geografski poplavni vzorci, upadli bodo srednji nizki pretoki vodotokov, prav tako pa lahko pričakujemo tudi težave s preskrbo z vodo zaradi padca nivoja podtalnice oziroma črpanja zalog podtalne vode pod obstoječi spodnji nivo« (Bogataj K. L., 2007).

47

5 PREDLOGI NADGRADNJE

Z izvedeno dograditvijo in posodobitvijo daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije vodovodnega sistema in vodovodnega omrežja Šaleške doline se je delovanje sistema optimiziralo in izboljšalo, kar so potrdili tudi kazalniki, ki smo jih uporabil v analizi. Zmanjšalo se je število okvar na vodovodnem omrežju, zmanjšalo se je tudi število motenj hidravličnih karakteristik v sistemu in s tem optimiziralo upravljanje s tlaki in najpomembnejše, zmanjšale so se dejanske vodne izgube. Vse to nakazuje, da sodobna tehnična oprema vodovodnega sistema dobro opravlja svojo nalogo in trenutno posebne nadgradnje niso potrebne, saj so se izvedle pred kratkim. Le delež navideznih vodnih izgub, v okviru katerega je vključena tudi merilna natančnost vodomerov in merilnikov pretoka, se ne zmanjšuje. Ker so pri večjih uporabnikih že vgrajeni vodomeri oz. merilniki pretoka razreda točnosti C z daljinskim odčitavanjem porabe vode, tam nadgradnja ni potrebna. Nadgradnja z možnostjo daljinskega odčitavanja porabe vode bi se lahko izvedla za vodomere na hišnih priključkih, torej za manjše porabnike. V tem primeru se že vgrajene vodomere razreda natančnosti C (od leta 2011 je bilo vgrajenih približno 5000 vodomerov tega razreda natančnosti) brez možnosti daljinskega odčitavanja nadgradi z dodatnim modulom za daljinsko odčitavanje, saj večina novejših generacij vodomerov to tudi omogoča, tiste, ki te možnosti nimajo, pa se zamenja z novimi vodomeri z daljinskim odčitavanjem porabe vode. Ker se vseh prednosti vodomerov z daljinskim odčitavanjem porabe vode zavedajo tudi v KP Velenje, so bili na javnem razpisu v septembru 2015 za naslednja tri leta že izbrani ponudniki volumetričnih vodomerov z možnostjo daljinskega odčitavanja dimenzij DN 15–DN 40 za manjše porabnike (4420 kosov), enotokovnih vodomerov z možnostjo daljinskega odčitavanja dimenzij DN 50–DN 150 za večje porabnike (176 kosov) in industrijskih vodomerov z možnostjo daljinskega odčitavanja dimenzij DN 50–DN 150 za industrijo (27 kosov).

48

6 SKLEP

Stanje na področju javne oskrbe s pitno vodo v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih izboljšalo, kar je predvsem posledica velikih projektov izgradnje in obnove vodovodnih sistemov, ki so se izvajali v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v letih 2007–2013. Obnovljeni in razširjeni vodovodni sistemi in omrežja, s tem pa tudi njihovo upravljanje ostajajo v rokah občin. Upravljavci, predvsem komunalna podjetja v lasti občin, se tako pri izvajanju oskrbe s pitno vodo ne morejo več izgovarjati na zastarelost in neučinkovitost vodovodnih sistemov in omrežij. Bolj transparentno bodo morali argumentirati stroške upravljanja in s tem povezano ceno vode. Prav pri ceni vode se je pokazalo, da so tam, kjer so lokalne skupnosti izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo predale koncesionarjem, te največkrat višje kot v občinah, kjer oskrbo s pitno vodo izvajajo javne službe kot neprofitno dejavnost.

V prvem delu diplomske naloge sem na podlagi podatkov SURS analiziral podatke o stanju na področju javne oskrbe s pitno vodo, ki so pokazali, da v Sloveniji količina porabljene vode na prebivalca konstantno pada, posledično pa se je zmanjšala tudi količina načrpane in dobavljene vode uporabnikom. Podatki ARSO so pokazali, da se kakovost, skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode v Sloveniji med letoma 2004 in 2014 ni bistveno izboljšala, boljša je v večjih vodovodnih sistemih, kamor spadajo mesta, slabša pa so v manjših, na podeželju. V tretjem poglavju smo predstavili tehnološke rešitve na področju sistemov avtomatizacije in na področju telemetrije, s katerimi se izvajata daljinski nadzor in upravljanje vodovodnih sistemov ter omrežij. Standardi delovanja opreme, ki jih morajo upoštevati komunalna podjetja pri javnih razpisih za daljinski nadzor in telemetrijo, so natančno definirani v zakonodaji in posledično v tehničnih pravilnikih komunalnih podjetij. Tako so na javnih razpisih za izvedbo projektov v projektni dokumentaciji že natančno definirani proizvajalci in tehnične karakteristike opreme, ki jo je treba vgraditi. Prenovljeni zakon o javnem naročanju še vedno ne odpravlja pomanjkljivosti in anomalij, ki npr. omogočajo, da so tehnične zahteve v projektni dokumentaciji za izvedbo del pisane na kožo le nekaterim, očitno že vnaprej izbranim ponudnikom, ne glede na njihove pomanjkljive reference. Področje javnega naročanja ostaja zapleteno, še vedno je poudarek predvsem na procesih in formalnosti pri izvedbi javnih naročil. Tako najpomembnejši cilj, kakovostna izvedba del za primerno, vendar ne nujno najnižjo ceno, s tem pa samodejna izločitev neprimernih izvajalcev s pomanjkljivimi referencami in dumpinškimi cenami, v prenovljenem zakonu o javnem naročanju še vedno ni dosežen. Nadalje smo predstavili delovanje in tehnične karakteristike sistema daljinskega nadzora, telemetrije in programskega orodja TEOVS, ki se je v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini razširil in posodobil. V četrtem poglavju smo analizirali učinke izvedene razširitve in posodobitve daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije v vodovodnem omrežju Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki, ki ga upravlja KP Velenje. Analizo smo izvajali s tehnološkega, poslovnega in okoljskega vidika.

49

Na tehnološkem področju je kazalnik število okvar v javnem omrežju pokazal zmanjšanje števila okvar, kar je seveda v največji meri zasluga izgradnje novih cevovodov s pripadajočo infrastrukturo in obnove najbolj kritičnih odsekov omrežja ter uspešnega daljinskega nadzora. Kazalnik število motenj hidravličnih karakteristik v sistemu je prav tako pokazal njihovo zmanjšanje, kar pomeni, da so se tlačne razmere v sistemu stabilizirale in je optimizacijo obratovanja omrežja pri potrebnem obratovalnem tlaku s pomočjo programskega orodja TEOVS lažje doseči. Posledično je kazalnik delež dejanskih vodnih izgub v letu 2015, ko se je zaključila izgradnja novih cevovodov in sta se končali izgradnja in obnova čistilnih naprav za pripravo pitne vode, pokazal, da so se te zmanjšale v pričakovanem obsegu. Utemeljeno lahko potrdimo hipotezo, da uvedba in posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov in vodovodnih omrežij pomembno pripomore k zmanjšanju vodnih izgub in zagotavlja kakovostno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Na poslovnem področju je analiza pokazala, da je končna cena vode, ki jo plača uporabnik, v veliki meri odvisna od obsega in izvajanja ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, njihovi polni učinki pa so vidni šele po določenem času. Zato je utemeljeno pričakovati, da bo v prihodnosti cena vode v Šaleški dolini med nižjimi v Sloveniji, saj ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub s pomočjo daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije že kažejo rezultate. Z rednim izpopolnjevanjem in izobraževanja svojih zaposlenih na vseh področjih poslovanja družbe ter doslednim izvajanjem sistema kakovosti HACCP je KP Velenje sposobno izvajati svoje naloge na področju vodenja in vzdrževanja vodovodnih sistemov in omrežij učinkovito in na visokem strokovnem nivoju. S tem sta potrjeni hipotezi, da se investicija uvedbe in posodobitve daljinskega nadzora in tehnološke optimizacije vodovodnih sistemov in omrežij povrne v nekaj letih, samo visoko usposobljen kader z veliko izkušnjami in dobrim poznavanjem delovanja sistema pa je sposoben v polni meri izkoristiti vse prednosti in učinke, ki jih sodobne tehnologije prinašajo na tem področju. Na okoljskem področju smo predstavili nekaj bistvenih učinkov, ki so z izgradnjo in razširitvijo javnega vodovodnega omrežja in z izgradnjo čistilnih naprav za pitno vodo izboljšali življenjske pogoje prebivalcev Šaleške doline. Kot opozorilo pa velja, da sta lahko učinkovitejše upravljanje vodovodnega sistema in zmanjšanje vodnih izgub tudi naložba v smislu zagotavljanja večje varnosti in neodvisnosti pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo na širšem območju Šaleške doline v spremenjenih pogojih, ki bodo slej kot prej nastopili zaradi vpliva globalnega segrevanja in podnebnih sprememb. S predstavljenimi učinki lahko potrdimo, da so uvedba in posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov in omrežij primer dobre prakse in pomembno pripomorejo k trajnostnemu sonaravnemu gospodarjenju z vodnimi viri. Iz lastnih izkušenj lahko zatrdim, da je bil kohezijski projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini dobro pripravljen, dobro koordiniran in uspešno izveden v zastavljenem terminskem načrtu, doseženi pa so bili vsi zastavljeni cilji.

50

LITERATURA IN VIRI

1. ARSO. (2015). Dostop do varne pitne vode. Pridobljeno April 2016 iz Kazalci okolja v Sloveniji: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=707

2. ARSO. (2015). Kakovost pitne vode. Pridobljeno April 2016 iz Kazalci okolja v Sloveniji: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=709

3. Artes. (2014). Rešitve. Pridobljeno April 2016 iz Artes Računalniška avtomatizacija tehnoloških sistemov: https://www.artes.si/index.php/resitve

4. Banovec, P., Cerk, M., & Cilenšek, A. (2013). WATERLOSS. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Pridobljeno April 2016 iz http://waterloss.vokas.si/AppSpec/WATERLOSS/downloads/WATERLOSS%20-%20orodje%20za%20podporo%20odlocanju.pdf

5. Bogataj, K. L. (2007). Vplivi podnebnih sprememb na vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji. Pridobljeno April 2016 iz Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/svo/2seja_Kajfez_Bogataj.pdf

6. Bogataj, L. K. (2014). Planet Voda. Ljubljana: Cankarjeva založba.

7. Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. (2012). Brošura. Pridobljeno April 2016 iz Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini: http://www.saleska-dolina.si/sites/www.saleska-dolina.si/files/brosura_saleska.pdf

8. Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. (2012). O projektu. Pridobljeno April 2016 iz Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini: http://www.saleska-dolina.si/o-projektu

9. Certec EDV GmbH. (2014). ATVISE Scada. Retrieved April 2016, from ATVISE: http://www.atvise.com/en/products-solutions/atvise-scada

10. ELPROS. (2001). Unifusion. Pridobljeno April 2016 iz Elpros: http://www.elpros.si/

11. Eltec Petrol. (2012). AQUIS Upravljanje vodovodnih omrežij. Pridobljeno April 2016 iz Eltec Petrol Vodovodni sistemi: http://www.el-tec-mulej-2007.arhiv.klaro.si/data/upload/AQUIS_A4_Slo.pdf

12. Eltec Petrol. (2016). Sistem za tehnično ekonomsko optimizacijo ELTEC AQUIS. Pridobljeno April 2016 iz Eltec Petrol Vodovodni sistemi: http://www.eltec-petrol.si/vodovodni-sistemi/tehnologija/sistem-za-tehnicno-ekonomsko-optimizacijo-eltec-aquis/

13. IJSVO. (2014). Seznam izvajalcev javnih služb. Pridobljeno April 2016 iz Informacijski sistem javnih služb varstva okolja: http://www.ijsvo.si/Izvajalci.aspx

51

14. Jug, I., & Rožič, M. (2007). Ko obvladovanje velikih količin arhiviranih podatkov postane enostavno. Informator, 11(40), str. 14 -16. Pridobljeno iz Kolektor: http://www.kolektoravtomatizacija.com/synatec-katalog/clanki/citectscada-reports---ko-obvladovanje-velikih-kolicin-arhiviranih-podatkov-postane-enostavno

15. Kolektor Group d.o.o. (2016). Kolektor avtomatizacija - Inovativne tehnološke rešitve. Pridobljeno 2016 iz Katalogi in uporabne vsebine: http://www.kolektoravtomatizacija.com/resources/files/pdf/SLO/BF_brosura_SLO.pdf

16. Komunala Tolmin. (2012). Tehnični pravilnik o načinih oskrbe z vodo. Pridobljeno April 2016 iz Komunala Tolmin: http://www.komunala-tolmin.si/files/strani/Tehnicni%20pravilnik%20za%20vodovod%20Bovec.pdf

17. Komunalno podjetje Črnomelj. (2010). Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. Uradni list RS, 26/2010. Pridobljeno April 2016 iz Uradni list RS, št. 26/2014: http://www.uradni-list.si/1/content?id=96960#!/Tehnicni-pravilnik-za-projektiranje-tehnicno-izvedbo-in-uporabo-javnega-vodovodnega-sistema

18. Komunalno podjetje Velenje. (2009). Zakonodaja s področja Vodooskrbe. Pridobljeno April 2016 iz Komunalno podjetje Velenje: http://www.kp-velenje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=112&Itemid=187

19. Komunalno podjetje Velenje. (2014). Letno poročilo 2013. Pridobljeno April 2016 iz Letna poročila: http://www.kp-velenje.si/images/stories/Dokumenti/Jasmina/LETO%202014/Letno_porocilo_2013.pdf

20. Komunalno podjetje Velenje. (2015). Letno poročilo 2014. Pridobljeno April 2016 iz Letna poročila: http://www.kp-velenje.si/images/stories/Dokumenti/Jasmina/Leto_2015/Letno_porocilo_2014.pdf

21. Komunalno podjetje Velenje. (2016). Letno poročilo 2015. Pridobljeno April 2016 iz Komunalno podjetje Velenje.

22. Microsoft. (2016). Windows Server 2012 R2. Retrieved April 2016, from Microsoft: https://www.microsoft.com/en-us/server-cloud/products/windows-server-2012-r2/overview.aspx

23. MOP. (2006). Operativni program oskrbe s pitno vodo. Pridobljeno iz Ministrstvo za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op_pitna_voda.pdf

52

24. MOP. (2015). Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno iz Operativni program oskrbe s pitno vodo 2015 - 2020: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/osnutki/op_oskrba_pitna_voda_2015_2020.pdf

25. MOP. (2016). Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno 2016 iz Oskrba s pitno vodo: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/oskrba_s_pitno_vodo/

26. Naveršnik, B., Auer, T., & Petrešin, E. (2009). Načrtovanje in upravljanje vodovodnih sistemov. Vodni dnevi 2009 (str. 14). Portorož: Slovensko društvo za zaščito voda. Pridobljeno April 2016 iz http://vodnidnevi.si/images/arhiv/2009/Referati/11_Auer.pdf

27. Občina Mislinja. (2015). Primerjaln analiza izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2013. Pridobljeno April 2016 iz Občina Mislinja: http://mislinja.si/h/8/SEJE_OS/9_seja/9seja_T1.pdf

28. Petrovič, A., & Gale, I. (2005). Kakovost pitne vode v Sloveniji. Vodni dnevi 2005 (str. 10). Portorož: Slovensko društvo za zaščito voda. Pridobljeno April 2016 iz http://vodnidnevi.si/images/arhiv/2005/07_Petrovic.pdf

29. Pohorec, S. (24. Junij 2014). Podatkovna skladišča, kako delujejo. (Monitor, Ured.) MonitorPro, 2014(3). Pridobljeno April 2016 iz MonitorPro: http://www.monitorpro.si/164214/praksa/podatkovna-skladisca-kako-delujejo/

30. Rošer, P. (2013). Optimizacija vodomernih mest kot eden izmed ukrepov zmanjševanja vodnih izgub. 3. Problemska konferenca komunalnega gospodarstva (str. 1 - 20). Podčetrtek: GZS Zbornica komunalnega gospodarstva. Pridobljeno April 2016 iz Problemska konferenca komunalnega gospodarstva : https://konferenca-komunala.gzs.si/pripone/ROSER%20Primoz_Optimizacija%20vodomernih%20mest.pdf

31. Selak, G., & Likar, B. (2012). Informacijsko-komunikacijske tehnologije za avtomatizacijo in nadzor infastrukturnih objektov. Informator, 16(54), str. 12-17. Pridobljeno iz http://www.kolektoravtomatizacija.com/informacijsko-komunikacijske-tehnologije-za-avtomatizacijo-in-nadzor-infrastrukturnih-objektov

32. Servelec Group PLC. (2016). TBox. Retrieved April 2016, from Servelec Technologies: http://www.servelec-group.com/technologies/products-and-services/remote-telemetry-products/tbox/

33. Siemens AG. (2016). SIMATIC S7-400 process controller. Pridobljeno April 2016 iz Siemens: http://w3.siemens.com/mcms/programmable-logic-controller/en/advanced-controller/s7-400/pages/default.aspx

34. Slokan, I., & Petek, I. (2011). Oskrba z vodo. Zavod IRC. Pridobljeno iz http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5UP0OFM

53

35. Stropnik, P. (2006). Hidravlična analiza vodovodnega sistema Šmartno ob Paki. Pridobljeno April 2016 iz Diplomska naloga: http://drugg.fgg.uni-lj.si/822/1/GRU_2867_Stropnik.pdf

36. SURS. (2013). Voda - od izvira do izpusta. Pridobljeno April 2016 iz Statistični urad republike slovenije: http://www.stat.si/doc/pub/vodaodizviradoizpusta.pdf

37. SURS. (2014). Voda, dobavljena iz javnega vodovoda (1000 m3), porečja, Slovenija, 2002-2013. Pridobljeno April 2016 iz Statistični urad RS: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2750194S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/03_27193_voda/01_27501_javni_vodovod/&lang=2

38. SURS. (2015). Javni vodovod, Slovenija , 2014. Pridobljeno April 2016 iz Statistični urad RS: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5541&idp=13&headerbar=11

39. SURS. (2015). Kazalniki za vode, Slovenija, letno. Pridobljeno April 2016 iz Statistični urad RS: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2700002S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/01_27000_kazalniki/&lang=2

40. SURS. (2015). Načrpana voda za javni vodovod po vodnih virih, Slovenija, letno. Pridobljeno April 2016 iz Statistični urad republike Slovenije: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H006S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2

41. SURS. (2015). Statistična vodna bilanca Slovenije, 2014. Pridobljeno April 2016 iz Statistični urad republike Slovenije.: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5819&idp=13&headerbar=11

42. SURS. (2016). Število prebivalcev in naravno gibanje prebivalstva po: LETO , MERITVE. Pridobljeno April 2016 iz Statistični urad republike Slovenije: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=05A2010S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/05_osnovni_podatki_preb/10_05A20_prebivalstvo_letno/&lang=2

43. SVLR. (2008). Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013. Ljubljana: Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pridobljeno April 2015 iz EU Evropski strukturni in investicijski skladi: http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/ostalo/brosure/OP-ROPI.pdf

44. Uradni list RS. (2004). Pravilnik o pitni vodi. Uradni list RS, 19/2004. Pridobljeno April 2016 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200419&stevilka=865

45. Uradni list RS. (2012). Uredba MEDO. Uradni list RS, 87/2012. Pridobljeno iz https://www.uradni-list.si/1/content?id=110545#!/Uredba-o-metodologiji-za-oblikovanje-cen-storitev-obveznih-obcinskih-gospodarskih-javnih-sluzb-varstva-okolja

54

46. Uradni list RS. (2012). Uredba o oskrbi s pitno vodo. Uradni list RS, 88/2012. Pridobljeno April 2016 iz https://www.uradni-list.si/1/content?id=110591

47. VIP Tehnika. (2014). Hidropostaje. Pridobljeno April 2016 iz VIP Tehnika d.o.o.: http://www.vip-tehnika.si/produkti/vip-tehnika/hidropostaje-skice-pdfi/vip-hidropostaje-1.pdf

48. ZGJS. (1993). Zakon o gospodarskuh javnih službah. Uradni list RS, 32/1993. Pridobljeno iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=1993-01-1350

49. ZV-1. (2002). Zakon o vodah (ZV-1). Uradni list RS. Pridobljeno April 2016 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2002-01-3237

50. ZVO-1-UPB1. (2006). Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, 39/2006. Pridobljeno April 2016 iz Uradni list RS: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2006-01-1682

Documents

ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN … · Za povečanje učinkovitosti upravljanja vodovodnih sistemov in omrežij ter znižanje stroškov dobave pitne vode je treba