A B K U SAŠtudentski brezplačnik

Popotovanja

Nejčev dnevnik

Študenti imamo moč

letnik IX št. 1 oktober 2009

Nikola Risteski

Davor Kirbiš Ana Györkös

Ana ŠtrucRok Deželak

Klemen Gorenšek

Blaž Rošer

Danilo Majhenič

Simon Omahen

Mitja Mlakar

Sara Pokeržnik Mojca Pernat

Sandra Divjak Monika Horvat

Denis Kalamar

Nejc Kikelj

Manuela Horvat

3

Založnik in izdajateljDruštvo študentov FERISmetanova 17SI 2000 Maribor www.ds-feri.net

PredsednikBlaž Rošerblaz.roser@gmail.com

Glavna in odgovorna urednicaMonika Horvatmonika.horvat1@gmail.com

Namestnica glavne in odgovorne uredniceAna Györkös

Ostali uredniki:Manuela HorvatDanilo Majhenič

Sodelavci:Klemen Gorenšek, Nejc Kikelj, Sara Kohne, Mitja Mlakar, Simon Omahen, Sara Pokeržnik, Daša Purgaj, Nikola Risteski, Blaž Rošer, Ana Štruc, Petra Štraus, Mateja Toplak, doc. dr. Suzana Uran Grafična podobaDavor Kirbišdavor.kirbis@gmail.com

IlustracijeSandra Divjak

LektoriranjeDenis Kalamardenis.kalamar@gmail.com

NaslovnicaMojca Pernat

Tisk: Tiskarna UPRINT d.o.o.Limbuška cesta 49, SI-2341 Limbuš

Naklada750 izvodovletnik IX, št. 1, oktober 2009

Akademska revija Abakus je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1107.Prispevki avtorjev ne odražajo vedno stališč uredništva.

Po počitnicah, ki so morda za nekatere bile predolge, saj smo se nekoliko polenili, sedaj spet sledi natrpan študijski vsakdanjik. Za nekatere izmed nas bo to leto tudi leto odločitev, kako se bo naša pot nadaljevala naprej, za nekatere pa se študijska pot šele začenja. Iz tega razloga bi prav pose-ben pozdrav namenila vsem bruckam in brucem, ki ste se nam pridružili na fakulteti s tako dolgim imenom: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Da, tudi sama sem od začetka premišljevala, kako se na-jhitreje naučiti le-to izgovoriti, ampak verjamem, da boste to tudi vi slej ko prej ugotovili. Kaj kmalu boste lahko spoznali, kakšne izzive vam ponuja ta fakulteta in načine, kako se soočiti z njimi. Zagotovo študij ni samo sedenje za knjigami, ampak ga lahko obogatite z raznimi obštudijskimi dejavnostmi, ki vam bodo prinesle nova prijateljstva in prijetno druženje. Vsekakor ste vabljeni, da se pridružite Društvu študentov FERI in združenju študentov Eestec LC Maribor, kjer vam nikoli ne bo dolgčas, saj smo tudi med počitnicami poskrbeli za koristno in zabavno preživljanje prostega časa. Rezultat tega je tudi prenovljena podoba našega časopisa Abakus, na katero smo še posebej ponosni. Seveda bomo tudi člani te ekipe zelo veseli novih kreativnih članov, zato nam kar pogumno pišite na elektronski naslov in se nam pridružite. Ob koncu tega uvodnika vam želim čimbolj uspešno študijsko leto in naj vam bo študij v veselje. Najdite v njem tisti delček sebe, ki bo nekega dne z zadovoljstvom opravljal poklic, za katerega se izobražujete. Lep študentski pozdrav!

4

3. julij je bil letos v znamenju 17. mednarodne veslaške regate študentskih osmercev in spremljevalne tekme v raftih. Glavni cilj tega druženja je vzpodbujati stanje, ko so profesorji, študenti in vsi, ki so povezani z univerzo, prijatelji med sabo. Tako se je za tekmo v raftih opogumilo 11 ekip iz Univerze v Mariboru in ena ekipa iz Univerze v Lju-bljani. Najbolj spretni v raftingu so tako bili Tigri (Fakulteta za strojništvo UM), sledili so jim Žabarji (Fakulteta za elektrotehniko UL), na tretjem mestu pa je bila ekipa I FEEL FOV (Fakulteta za organizacijske vede UM). Tekme v raftih se je udeležila tudi ekipa EESTEC LC Maribor, ki je dosegla predzadnje mesto.Na veslaški regati študentskih osmercev je sodelovalo 7 univerz. Po besedah Žige Voršiča, predsednika Študentskega veslaškega društva, si predstavniki študentskih ekip na mednarodnih veslaških regatah izmen-jajo kontakte s preostalimi posadkami in se nato vabijo na različne prired-itve. Prvo mesto je že sedmo leto zapored dosegla ekipa Univerze v Mariboru, sledila ji je Univerza Trst, tretje mesto pa Univerza Zagreb.Udeleženci letošnje veslaške regate in tekme v raftih so se zvečer udeležili tudi podelitve priznanj na univerzi in se okrepčali z bogračem. Tudi rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman jim je zaželel prijetno druženje še naprej, drugo leto pa se vsekakor v takem ali še večjem številu naj zberejo ob prijetnem športnem druženju na Dravi.

Člani EESTEC-a in Društva študentov FERI so se letos že drugo leto zapored odločili, da bodo priredili tekmovanje v namiznem tenisu, kjer so se med sabo pomerili študentje in profesorji. FeriPONG se je odvijal 2. junija v avli objekta G2 na FERI-ju, katerega se je udeležilo 64 tekmovalcev. Kot so povedali organizatorji, s tem dogodkom prispevajo k boljšim odnosom na FERI-ju, hkrati pa vzpodbujajo tudi športni duh med študenti.Poleg tekmovanja v namiznem tenisu so se tekmovalci lahko pomerili tudi v igranju ene izmed prvih računalniških iger Pong in se tako vrnili v čas sedem-desetih let prejšnjega stoletja.In kakšni so bili rezultati v igranju namiznega tenisa? Prva tri mesta so zasedli Marko Škvarč, Zvonko Valenčak in Rok Vodušek, ostale rezultate in galerijo fotografij si lahko ogledate na spletni strani http://feripong.ds-feri.net. Vsi sodelujoči so prejeli majice, najboljših 16 tekmovalcev je prejelo tudi nagrade, ki so jih prispevali Frizerski studio Iggi, Henkel in HTE, za prigrizke pa je poskrbela prehrambena industrija Žito, d. d. Dogodek je podprla tudi fakulteta in Študentski svet Univerze v Mariboru. Za zaključek popoldan-skega druženja je sledila še zabava v KMŠ-ju, kjer so tekmovalci lahko svoj športni dan, ki je bil v znamenju ping ponga, dopolnili še s plesanjem.

5

Na FERI študenti razvijajo tehnologije, ki jih videvamo v znanstveno fantastičnih filmih, zato predstavljamo “Bq kiosk”. Študenti študijske smeri Elektronika in programa Telekomunikacije sodelujejo pri izvedbi pilotskega projekta izgradnje inteligentnega okolja v laboratoriju Becquerel. Nosilec projekta je Laboratorij za digitalno procesiranje signalov, vodja projekta pa izr. prof. dr. Matej Rojc. Vstopno točko v inteligentno okolje predstavlja multimodalni komunikacijski kiosk (Bq kiosk), ki omogoča govorno, vizualno in taktilno komunikacijo z uporabnikom, RFID in biometrično identifikacijo uporabnika ter s samodejno prilagoditvijo višini uporabnika zagotavlja učinkovitejšo komunikacijo. Predstavlja prvo takšno rešitev v slovenskem prostoru, ki je prijazna do študentov s posebnimi potrebami, saj samodejno prilagajanje višine kioska omogoča uporabo terminala tudi študentom na in-validskem vozičku, uporaba tehnologij avtomatske sinteze in razpoznavanja govora pa študentom s težavami z vidom in sluhom. Projekt se izvaja kot zbir študentskih projektov, kjer študenti študijske smeri Elektronika gradijo elektronske sklope za krmiljenje posameznih funkcionalnosti v laboratoriju, študenti telekomunikacij pa postavljajo komunikacijsko platformo in razvi-jajo komunikacijske rešitve, ki bodo omogočale žično in brezžično komu-nikacijo v inteligentnem okolju ter povezavo z internetom. Za inteligentno okolje v laboratoriju bo skrbela virtualna skrbnica Maja, ki bo na govorni ukaz: »Maja, pripravi laboratorij za vaje« s krmiljenjem rolet in luči ustrezno osvetlila laboratorij, nastavila klimo, spustila platno, vključila projektor, ... Več o tem projektu boste izvedeli v naslednjem Abakusu.

Po zdaj že nekajletni tradiciji praznujemo rojstni dan Univerze v Mari-boru na naših članicah. Letos mineva 34 let od ustanovitve Univerze v Mariboru in proslavljali smo jo na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, ki je letos dočakala abrahama. Svečana slovesnost Dies Academicus in 50 generacij Fakultete za or-ganizacijske vede Univerze v Mariboru (UM FOV) je potekala 18. sep-tembra v prostorih UM FOV. Po zaključku slovesnosti, ki je obsegala podelitev priznanj letošnjim nagrajencem, je sledil sprejem vabljenih gostov, podelitev priznanj najbolje ocenjenih vin na mednarodnem tekmovanju z degustacijo in gostinsko pogostitvijo. Možno si je bilo ogledati tudi razstavo nove celostne podobe Univerze v Mariboru. Obenem so pripravili še zbornik 50 generacij UM FOV, ki zajema njihovo zgodovino in trenutno stanje, ter posneli film, ki dopolnjuje koncept zbornika. Andrej Zupan, prodekan za študentska vprašanja FOV, je ob tem jubileju povedal, da tudi študentje čutijo utrip 50 generacij: »V tem pogledu je na dan proslave bil organiziran koncert skupine Big Foot Mama, kjer smo na družabnem dogodku poglobili povezanost s fakulteto in fakultetnim okoljem ter izkoristili možnost prijetne komu-nikacije s študijskimi kolegi in profesorji.«Ob tej priložnosti čestitamo tudi naši fotografinji Mojci Pernat, ki je ob dnevu Univerze v Mariboru prejela listino za pomembne kulturne dosežke, čestitke pa namenjamo seveda vsem ostalim nagrajencem.

6

Pletenina nastane s posto-pnim upogibanjem pos-ameznih niti v pentlje ter z njihovo medsebojno pov-ezavo v samostojne zanke in zančne vrste, ki nato tvorijo celoto. Naš študij in navsezadnje naš končni izdelek – uspeh, neuspeh ali luknjasta pletenina znanja, nastane na podoben način. Prenovljen pravilnik o pre-verjanju in ocenjevanju znanja prinaša pozitivne spremembe in omogoča da bo naša študijska pletenina trdna in uporabljiva.

Leta 2007 je bil sprejet prvi Pravilnik o preverjanju in ocen-jevanju znanja, ki predstavlja pomembno pridobitev tako za profesorje kot študente, saj je izredno izboljšal sodelovanje med njimi in s svojimi določili utrdil njihove položaje. Letos je doživel prve izboljšave, o kat-erih bi želeli seznaniti študente, da bi brezskrbno krenili v novo študijsko pustolovščino.

Vedno znova se med študenti ugiba, koliko izpitnih rokov mora biti razpisanih v pos-ameznih obdobjih, kolikokrat

lahko opravljaš posamezen izpit in kolikokrat v posameznem študijskem letu. Želeli bi do nadaljn-jega pregnati vaše dvome in vam postreči z informaci-jami. Profesorji morajo izpitne roke za celotno študijsko leto določiti do 30. ok-tobra, fakultete pa nato objaviti sezname le-teh. Pos-amezni izpit lahko v celotnem trajanju študija opravljate osem krat. V posameznem študijskem letu se lahko k izpitu pristopi štiri krat. Pred izpitno komisijo se opravljajo ali ponavljajo iz-piti z namenom zvišanja ocene, pisno zahtevo študenta ali nosilca učne enote, obvezno pa se pred izpitno komisijo oprav-lja šestič in vsak naslednji izpit. V študijskem letu so tri izpitna obdobja: zimsko, poletno in jesensko. Redni izpitni roki so določeni najmanj petkrat na leto. V jesenskem in poletnem obdobju morata biti razpisana vsaj dva izpitna roka, v zim-skem pa vsaj en za posamezen predmet. Naj vam še povemo, da v kolikor profesor ob začetku

študijskega leta za svoj pred-met določi ustni in pisni del

izpita, to ne pomeni zgolj pisanje ustnega izpita

in obratno. Ustni izpit naj bi sicer pomenil konver-zacijo in diskusijo med profesorjem in študentom,

vendar lahko način postavljanja vprašanj

na ustnem izpitu (pisno/ustno) določi izvajalec izpita,

ki mora takoj po opravljenem izpitu študentu sporočiti oceno ustnega izpita in izpolniti pri-javnico. Sestavni del ustnega izpita pa mora biti tudi zagov-or. Zelo pomembna je določba, ki pravi, da v izpitnem obdobju ne sme potekati pedagoški proces, kar pomeni, da takrat kliničnih, laboratorijskih, semi-narskih, terenskih in drugih vaj ni, tako da imate čas za prip-ravo na izpitne roke. Izpiti ob-veznih učnih enot določenega letnika znotraj posameznega študijskega programa se prav tako ne smejo prekrivati, izbirni predmeti pa se lahko. Temu je tako, ker je v bolonjskem sistemu študija tako rekoč nemogoče organizirati preda-vanj in izpitnih rokov tako, da ne bi prišlo do prekrivanj.

V jesenskem in poletnem obdob-

ju morata biti razpisana vsaj dva izpitna roka, v zimskem pa vsaj en za

posamezen predmet.

7

Spremembe so nastale tudi na področju odjave od izpita. Fakulteta določi koliko dni pred izpitom se je potrebno prijaviti na izpit, odjava od izpita pa je mogoča najkasneje dva dni pred izpitom. Za vse, ki še ne veste, prijava na izpit je elektronska na predpisanem obrazcu, prijaviš se preko AIPS-a (aka-demski informacijski podsistem) – povezava je: http://aips.uni-mb.si (potrebu-jete geslo in uporabniško ime – tega dobite ob vpisu). V primeru, da se iz opravičljivih razlogov niste mogli od izpita pravočasno odjaviti, ste dolžni v roku treh delovnih dni po iz-pitnem roku v referat dostaviti ustrezna pisna dokazila. Za objavo vsebin študijskih pro-gramov je zadolžen referat za študentske zadeve članice.

Najpomembnejše za študente pa je gotovo določilo, da so profesorji dolžni na uvod-nem predavanju študente podrobno seznaniti z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja pos-amezne učne enote, ki je definirana s študijskim programom. Preverjanje znanja lahko poteka s pre-verjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oz. nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem praktičnega pedagoškega dela – učnega nastopa, pedagoške prakse oziroma v kombinaciji več oblik skladno z učnim načrtom predmeta. Lahko poteka tudi v elektronski obliki in skupinsko. Sprotne obveznosti (kolokviji, testi, seminarji, vaje, …) mora profesor tudi sproti oceniti

ter ta del obveznosti kas-neje upoštevati h končni oceni. Negativna ocena na izpitu ne razveljavi sprotnih oblik

preverjanja znanja in drugih obveznos-

ti, ki so bile uspešno oprav-ljene v teku študijskega leta. Vsa »teža« ne more

biti na končnem izpitu. Profesor

mora za svoj pred-met določiti, kolikšne

odstotke od celote pred-stavljajo posamezne uspešno opravljene sprotne obveznosti in to na koncu tudi upoštevati. Študent lahko ugovarja zoper oceno, ki jo je prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja, in sicer v roku osmih dni od objave ocene.

Verjamemo, da ob opravljanju izpitov ne boste goljufali, se bi pa vseeno preventivno dotak-nili tudi te teme, ki jo prav tako obravnava Pravilnik o pre-verjanju in ocenjevanju znanja. Torej, izpitni red študent krši, če na nedovoljen način sode-luje z drugimi prisotnimi ali če

pri tem uporablja nedovoljene pripomočke, tudi plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah, programih in drugih pisnih izdelkih je kršitev. Če vas torej ujamejo pri »plonkanju«, bo vaš izdelek negativno ocen-jen, referat bo z evidentirano kršitvijo izpitnega reda pisno seznanil dekana, ki bo posto-pal v skladu s Pravilnikom in z določili za disciplinsko odgo-vornost študentov Univerze v Mariboru. Sankcije so opomin in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku, če vas zalotijo drugič, sledi ukor in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjih dveh izpitnih rokih ter sankcija izključitve z univerze za dobo do dveh let. In nenazadnje, najhujša kazen – pomanjkanje znanja. Na tem mestu smo za vas zbrali vsa pomembna določila in spremembe pravilni-ka, sami pa lahko Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja podrobneje preučite na spletnem naslovu: www.stu-

dentskisvet.uni-mb.si.

Vsak dan se tako rekoč zbudite s štiriindvajsetimi urami neobdelanega »tkiva«. Te ure so vaša najdragocenejša lastnina, zapravljate jo lahko kot

želite. A mi bi želeli, da iz nje izvlečete vse – zdravje,

uživanje, zadovoljstvo, osebno rast, evolucijo, … Naštudirajte svoje učne metode in se do-bro organizirajte, da boste živeli polno in udobno znotraj dnevne zaloge štiriindvajsetih ur. Dragi študent in študentka, preprosto začni. Druge magične metode, s katero se začenja, ni. Zberi pogum in začni. Pa srečno!

Posamezni izpit lahko v ce-

lotnem trajanju študija opravljate osem krat. V posameznem študijskem

letu se lahko k izpitu pristopi štiri krat.

8

Študentje FERI-ja se marsikdaj ne zavedamo, kako kakovostne profesorje in visokošolske sodelavce imamo na fakulteti. Iz tega razloga smo se tokrat pogovarjali z dr. Matjažem B. Juričem in doc. dr. Boštjanom Polajžerjem, ki sta v minulih mesecih prejela posebne nagrade za svoje delo.

Dr. Matjaž B. Jurič je izredni profesor Univerze v Mariboru in predsednik Kompetenčnega centra za SOA. Pred kratkim ga je doletela vesela novica, da je kot prvi Slovenec prejel visoko priznanje Oracle ACE Director. Naziv ACE Director se podeljuje pos-ameznikom, ki so s svojim delovanjem pomembno doprinesli na področju informacijskih tehnologij in aplikacij ter ob izjemnih dosežkih izkazujejo tudi entuziazem in pomagajo izgrajevati vizijo nadaljnjega razvoja tehnologij in njihovih aplikacij. Vsekakor je potrebno poudariti, da se v Evropi s tem nazivom ponaša le 20 izbrancev, na celem svetu pa 74. Kot pravi dr. Jurič, mu bo pridobljen naziv omogočil še nadaljnjo poglo-bitev sodelovanja z družbo Oracle, ki je največje svetovno podjetje na področju poslovne programske opreme. »Zaradi tega je tako sodelovanje neprecenljivo za nadaljnji

razvoj, od katerega bo imela korist tudi fakulteta ter seveda študenti, saj je eden od mojih poglavitnih ciljev, da novosti na področju IT uva-jam v študijski proces.«Dr. Jurič priznanja kljub poglobljen-emu sodelovanju z družbo Oracle ni pričakoval. »Veseli me, da je bilo delo mene in moje ekipe razpoznano kot pomembno.« Nje-gov prvi odziv sta bila veselje in zadovoljstvo. »Po nekaj letih strokovnega in raziskoval-nega dela na področju informacijskih tehnologij, konkretneje storitveno orientiranih arhitektur, je tako priznanje pomembno predvsem za to, ker je to neke vrste potrditev, da smo delali uspešno in v pravo smer.«

Pomembno nagrado so prejeli tudi sodelavci Laboratorija za vodenje

elektromehanskih siste-mov in Laboratorija za

energetiko na UM FERI, in sicer nagrado združenja IEEE Industry Applica-tions Society za najboljši članek v letu 2008, ki ga

podeljuje Power Systems Engineering

Committee of The Indus-trial and Commercial Power

Systems Department. V članku so obravnavane metode za

ugotavljanje izvorov upadov napetosti. Z obravnavano tematiko so se avtorji

začeli ukvarjati v letu 2005, in sicer v okviru projektne naloge za

Gospodarsko interesne-ga združenja dis-

tribucije električne energije z naslo-vom Ugotavljanje izvorov upadov napetosti. Doc.

dr. Boštjan Polajžer, prvi avtor prispe-

vka (soavtorji prispe-vka so prof. dr. Gorazd

Štumberger, Sebastijan Seme in prof. dr. Drago Dolinar), je članek z

naslovom Generalization of Methods for Voltage Sag Source Detection Using Vector Space Approach predstavil na letnem srečanju združenja IAS lansko leto v Edmontonu. Prejeta nagrada ima za dr. Polajžerja velik pomen: »Zame osebno nagrada seveda pomeni potrd-itev dobrega raziskovalnega dela, ki pa še zdaleč ni končano. Upam, da smo s to nagrado prispevali tudi k ugledu fakultete in univerze, katerih temelji so ravno v znanstveno-raziskovalnem delu. V prihodnosti vsekakor nameravam nadaljevati z delom na področju kako-vosti električne energije, pa naj si bo to raziskovalno, pedagoško ali pa tudi kako drugače. Seveda je veliko odvisno tudi od prepoznavanja potreb po tovrst-nem znanju tako v univerzitetnih krogih kot tudi v gospodarstvu.«Člani Abakus ekipe vsekakor vsem omenjenim čestitamo in jim želimo obilo uspeha še naprej!

9

»Brez raziskovalcev ni niti fakultete niti Univerze, saj so raziskovalci tisti, ki ustvarjajo novo znanje in ga posredu-jejo bodočim rodovom«, je pred časom dejal dekan FERI Igor Tičar. Da nam ni potrebno biti kot Einstein, če se želimo uk-varjati z znanostjo, so na prired-itvi Noč raziskovalcev dokazali tudi raziskovalci mariborske univerze.

Raziskovanje – izziv za prihodnost

Doslej je bil v Sloveniji pretok znanja med univerzo in gospodarstvom v primerjavi z drugimi evropskimi državami slab. Zato se na univerzah tudi s prireditvijo kot je Noč raziskovalcev trudijo usmerjati raziskovalce in visokošolske sodelavce v komercializacijo raziskovalnih dosežkov oziroma patentiranje svojih izsledkov. Pri tem so mladim raziskovalcem v veliko pomoč tehnološke pisarne in univer-zitetni inkubatorji, saj svetovne izkušnje najrazvitejših gospodarstev kažejo, da pomembno vlogo pri uspešnem gospodarskem preboju igrajo univer-zitetne in druge visokošolske inštitucije. Te namreč združujejo kritično maso visokoizobraženih kadrov, ki lahko s svojim znanjem razvijejo nove tehnologije ter uveljavijo novosti, ki so lahko podlaga za razvoj novih podjetniških in raziskoval-nih idej.

Tokrat v ospredju naravoslovne vede

Noč raziskovalcev, ki je potekala 25. septembra, se je v Mariboru zgodila že

četrto leto zapored, tokrat pod sloga-nom ‘’Raziskovalci za prihodnost’’, in si po-lagoma utrjuje svoje mesto kot jesenski festival raziskovalcev. Sicer pa gre za panev-ropski projekt, ki poteka sočasno v približno 200 evrop-skih mestih in je nastal na pobudo Evrop-ske unije, ki želi ljudem približati poklic raziskovalcev ter širši javnosti ponuditi priložnost jih spoznati v svojem svetu. In ta »raziskovalni« svet smo lahko doživeli tudi konec septembra, saj je v nakupovalnem središču Europark nastala prava raziskovalna vas.

Sodelovale skoraj vse fakultete

Svoje skrivnosti so razkrili raziskovalci s Fakultete za varnostne vede ter s Fakultete za naravoslovje in matematiko, ki so nazorno prikazali povezanost fizike in medicine, biologije in tehnike. Sode-lovalo je pet oddelkov: za matematiko in računalništvo, fiziko, kemijo, tehniko in biologijo, obiskovalce pa so povabili v čarobni svet matematike, tekočih krista-lov, fizikalnih igrač, kemijskih raket, skrivne pisave, Aladinove svetilke, glasbene mavrice, kvasovk v boju, ... ter pripravili tekmovanje z avtomobilčki na električni pogon, izdelovali obeske z vlivanjem granulata, predstavili nekatere živalske vrste, ki jih preučujejo na oddelku za bi-ologijo ter opazovali rastline z mikrosko-

pom. Pridružili so se jim tudi gradbeniki in kemiki, predstavljen je bil program

ekoremediacije s Filozofske fakultete. Tudi Medicin-

ska fakulteta je predstavila nekaj

eksperimentov, med katerimi je bila meritev sile stiska rok, medtem ko so na Fakulteti za

elektrotehniko, računalništvo

in informatiko poskrbeli za demon-

stracijo robotike ter za filmsko in medijsko spremljanje

dogodka. V raziskovalni vasi je bil tudi Evropski kotiček, ki je ponujal informacije o skrbi evropske komisije za raziskovalce o različnih programih financiranja.

Dokazali, da so odlični glasbeniki

V glasbeni popestritvi dogajanja sta nas-topili dve skupini raziskovalcev. PhD Big Bang sestavljajo raziskovalci Fakultete za naravoslovje in matematiko, zasedbo Sig-ma Epsilon band pa raziskovalci Fakultete za gradbeništvo. Od znanih imen velja izpostaviti Zorana Predina, ki s svojimi hiti vedno ogreje publiko. Ogleda vredna pa je bila tudi alkimistično obarvana dramska igra študentov kemije.

Za konec

Radovednežev je bilo ta dan precej, na univerzi pa upajo, da so s predstavitvijo poklica raziskovalec spodbudili mlade, da bi se v večji meri odločali za kariero v povezavi z znanostjo in raziskovanjem.

10

V Sloveniji je 170 lokalnih časopisov in eden izmed njih je tudi naš Abakus. Toda njegovega pomena se še bolj zavedamo, odkar smo prejeli vabilo na srečanje lokalnih časopisov, ki je letos bilo že dvanajsto in je potekalo 11. septembra v Dvoru pri Žužemberku. Naša ekipa tega prijetnega dogodka vsekakor ni zamu-dila.

GREMO V ŽUŽEMBERK

Glede na to, da smo prvič do-bili vabilo na srečanje lokalnih časopisov, smo se dogodka hoteli udeležiti, ampak nam je usoda na poti zares malo naga-jala, zato bi najprej rada opisala to dogodivščino. Na pot sva se iz ekipe Abakus odpravila jaz kot odgovorna urednica in Da-nilo Majhenič kot član uredniškega odbora. Zraven sva povabila Dorotejo Hren, odgovorno urednico Grezila, ki izhaja na Fakulteti za gradbeništvo UM. Navsezgodaj smo vstali in se

podali na pot iz Maribora, toda problem je bil priti sploh iz mesta. Na uvozu na avto-cesto je bila namreč taka gneča, da se nismo mogli priključiti, zato smo poiskali drugo pot. Ko smo končno bili na avtocesti, so nas spremljali nalivi, ampak na srečo se je dež kaj kmalu vdal. Ker smo se prvič peljali v Žužemberk, nismo prav

vedeli, na katerem izvozu naj zapustimo avto-

cesto. Tako smo se odločili za izvoz

Grosuplje in pot nadalje-vali po lokalni cesti. Ampak kaj kmalu smo spoznali,

da morda to le ni bila

najboljša odločitev, saj

smo se kar 15 kilometrov peljali po

makadamski cesti in to samo po gozdu. Tako smo res bili začudeni, ko se je pred nami odprl pogled

na pokrajino in smo se znašli v Krki. Nadaljevali smo

pot do Dvora pri Žužemberku, saj

se je srečanje odvijalo v

tamkajšnji kul-turni dvorani. Po oprav-ljeni regis-traciji smo si oddahnili, da

smo srečno prispeli in

se podali v predavalnico ter

prisluhnili zanimivim predavanjem.

PRISLUHNILI SMO …

Poleg uvodnih pozdravov, ki nam ga je naklonil tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič, velja izpostaviti zvočno kopel, ki sta jo s pomočjo planetarnih gongov, himalajskih in kristalnih skled ter še nekaterih starodavnih inštrumentov izvajala Emil Roglič in Irena Zupančič, učenca gong mojstra Dona Conreauxa iz New Yorka. Preko 120 novinarjev, urednikov in fotografov je nato imelo možnost prisluhniti preda-vanjem na temo lokalnih medijev. Najprej je mag. Andreja Jernejčič, članica uprave Infonet media, spregovorila o tem, katere so tiste najpomembnejše stvari, ki naredijo dober lokalni časopis. Predsednica uprave Mediane Janja Božič Marolt

11

pa je predstavila pomen lokalnih medijev v današnjem času. Ob tem je izpostavila, da imamo v Sloveniji 42 loka-lno-regionalnih tednikov in mesečnikov, največ jih izhaja na severov-zhodu države, kar je posledica gostote prebival-stva. Zanimivo je, da kljub ve-dno bolj razširjenem spletnem novinarstvu, število lokalnih časopisov raste, saj je bilo leta 2005 v Sloveniji 160 lokalnih časopisov, leta 2008 pa 170, od tega je 81 odstotkov brezplačnikov in 19 odstotkov plačljivih. Pomemben podatek je tudi ta, da imajo lokalni časopisi večje zaledje v manjših krajih. Lokalni časopisi tako ponujajo pregled situacije od blizu, soust-varjajo lokalno skupnost in razvoj državnega novinarstva. Loka-lno skušajo prikazati na emocionalni način, tako da se ljudje čutijo pripad-ni, izpostavi se njihova pomemb-nost, z vsem tem pa se vzbuja zaupanje pri bralcih.Lokalne novice pa niso pomembne samo v časopisu, ampak so pripomogle tudi k uspehu Radia 1, o čemer nam je spregovoril pro-gramski direktor Radia 1 Andrej Vodušek. Poleg novic je seveda

pomembna vizualna plat časopisa, ki jo pomembno dopolnjujejo fo-

tografije. Tako sta nam nekaj o današnjih trendih

fotografije pov-edala fotografa

Financ in Dnevnika Aleš Beno in Bojan Velikonja. Svetovala sta, da inter-vju lahko na-

redimo boljši, če dodamo

recimo eno večjo fotografijo in

dve do tri manjše, pri tem pa lahko slikamo inter-

vjuvanca v njegovem normalnem okolju, tudi značilne poteze obra-za med govorjenjem. Dobili smo tudi nekaj napotkov s področja trženja lokalnih časopisov. Preda-vanje na to temo je vodil direktor prodaje in marketinga pri Diners Club Slovenija Janez Bobnar, ki je izpostavil, kako pomembni so osebni pristop, vztrajnost in pro-fesionalnost na področju prodaje. Spoznali smo se tudi s kratico SMART, ki se uporablja za razume-

vanje ciljev proizvodnega sistema v zahodni tržni

ekonomiji. Tako morajo biti naši

zastavljeni cilji predvsem realni in uresničljivi. Po preda-vanjih je potekala

okrogla miza, ki jo je vo-

dila mag. Andreja Jernejčič in je

nosila naslov »Kaj mi pomenijo lokalni časopisi«.

Tako so o tej temi spregovorili direktor A. T. Kearney prof. dr. Andrej Vizjak, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin ter

novinarka in voditeljica Janja Ko-ren. V okroglo mizo so se s svojimi komentarji vključili tudi vsi ostali prisotni. Za vse fotografe je bila organizira-na fotografska delavnica »Ujemi čas«, kjer so sodelovali na nagrad-nem fotografskem natečaju za najboljše fotografije treh znameni-tosti naravne in kulturne dediščine Občine Žužemberk. Nastale fotografije smo si lahko ogledali na zaključnem kulturnem programu, ki se je odvijal na žužemberškem gradu. Zmagovalcem so bile podeljene bogate nagrade, imeli pa smo tudi možnost prisostvo-vati na vodeni degustaciji do-lenjskih vin. Program se je tako zaključil v prijetnem vzdušju, ker pa smo novinarji radovedni, si je naša ekipa vzela še čas in raziskala grad. Vlado Kostevc iz uredništva Suhokranjskih poti nam je še poka-zal razstavo, ki prikazuje zgodovi-no njihove pokrajine in začetke tiskarstva v Sloveniji, tako da smo pridobili še nekaj zgodovinskega znanja.

NA DAN SPOZNAJ VSAJ 3 LJUDI!

Naj ob koncu še izpostavim misel, ki se je naši ekipi najbolj vtisnila v spomin. Mag. Andreja Jernejčič je namreč izpostavila naslednje: »Če hočete biti dobri na področju medijev, morate na dan spoznati vsaj 3 ljudi!« Ta misel nas je zares prevzela, saj smo se potem še celi dan ukvarjali z njo in ugotovili, da je bila udeležba na srečanju zelo koristna, saj smo tako ob prijetnem druženju spoznali veliko več kot 3 ljudi, obenem pa smo se začeli spraševati, koliko ljudi potem novinarji dejansko spoznajo v celi svoji novinarski karieri. Tako smo to vprašanje pustili odprto za prihodnje leto, ko se bomo na 13. srečanje lokalnih časopisov podali v Ribnico.

12

Univerza v Mariboru je 23. 7. 2008 razpisala natečaj za prenovo njene celostne grafične podobe, h kateri spadajo tudi njene članice, Študentski domovi in Uni-verzitetna knjižnica Mari-bor. Zmagovalka razpisa je postala doc. dr. Gabriela Fužir Bauer, s katero sem se pogovarjala o njem znaku.

Nekaj izmed razpisnih pogojev, ki jih je zapisala UM: Natančneje opredeljen namen in cilji komunikacije celostne grafične podo-be so navedeni v Razpisni dokument-aciji, kjer so zapisani komunikacijski cilji Univerze v Mariboru, na osnovi katerih je bila celostna podoba zgrajena. Na kratko so v njej razdelali, kakšni so cilji komuniciranja oziroma kaj je želela Univerza v Mariboru sporočati svoji notranji in zunanji javnosti. Vse te elemente so prijavitelji morali temeljito pregledati ter jih upoštevati pri izdelavi logotipa.»Znak stavbe je potreben posodobitve v duhu sedanjega časa in časa, ki prihaja, izrazita pa je potreba tudi po večji vizualni ločenosti od znaka Univerze v Ljubljani, ki ravno tako predstavlja stavbo rekto-rata Univerze v Ljubljani. Znak mora prenesti tako povečave kot tudi pomanjšave in s tem upoštevati možnost aplikacij na velike, kot tudi na majhne predmete v različnih tehnikah (tiskanje, vezenje, brušenje, vžiganje, …)«. Potrebno je

opredeliti način in mesto upor-abe logotipa v kombinaciji z znakom oz. načina njune samostojne uporabe ter vse na-vedene zahteve natančno navesti s primeri v priročniku za celost-no grafično podobo Univerze v Mariboru. Zmagovalka razpisa je postala doc. dr. Gabri-ela Fužir Bauer, mlada profe-sorica za oblikovanje tekstilij in oblačil na oddelku za tekstilno oblikovanje Strojne fakultete v Mariboru. Pogovor z njo si preberite v nadaljevanju.

1. Zakaj menite, da je bil ravno vaš znak izbran za zmagovalnega? V čem se je razlikoval od drugih?

Znak oz. logotip je sestavni del rešitve, ki je zaokrožena celota, to je celostna grafična podoba. Celostno grafično podobo definira nabor ob-lik, barv, ritmov, velikostnih razmerij, tekstur, svetlosti, skratka likovnih elementov, ki vsi v likovnem jeziku govorijo isto zgodbo. Menim, da je

strokovna žirija presodila, da ta vizualna vsebina sinergi-

je vseh elementov, ki sem jih upora-

bila, vključno z logotipom

in znakom, najbolj ustrezno komunicira vsebino vizije in

komu-nikacijskih

ciljev, ki si jih je Univerza v

Mariboru zadala kot komunikacijski cilj

v razpisni dokumentaciji.

2. Kako ste se lotili kon-cepta?

Koncept oblikovanja nove celostne grafične podobe Uni-verze v Mariboru kot celote je nastal na podlagi temeljite analize obstoječega stanja ter študije opredelitev komu-nikacijskih ciljev in potreb.

Predlagani znak univerze je odprt asimetričen znak zao-bljenih oblik, ki dajejo vizualni učinek dostopnosti, prijaznosti, humanosti. Stavba rektorata je v znaku interpretirana stilizira-no in poenostavljeno le z deta-jli, ki opisujejo osnovni karakter poslopja. Prečiščenost potez in

Svežina in pridih sodobnosti

13

barvnih tonov (izvedba v samo dveh barvnih oz. nebarvnih tonih) daje znaku potrebno enostavnost in prenosljivost v različne medije in materiale.Logotip napisa Univerza v Mariboru je del znaka in je izdelan v pisavi Bondoline Heavy, ki daje sodobnemu znaku pridih starinskosti in tradicije, ki jo javna univerza s svojim dolgo-letnim delovanjem in kakovostnim nivojem želi komunicirati.V sami likovni zasno-vi in izbiri tipografij, barv in oblik gre v prikazani rešitvi za stalen dualizem med tradicijo in sodobnos-tjo, ki sta nasprotni in hkratni lastnosti Univerze kot inštitucije.Rešitve so izdelane po načelih sodobnega oblikovanja s pridi-hom tradicije. Vzpostavljena je temeljna ločnica med univerzo kot krovno inštitucijo in članicami kot podrejenimi in hkrati av-tonomnimi sestavinami univer-ze. V sklopu celostne grafične podobe je vzpostavljena razlika med komuniciranjem s študenti ter uradno in poslov-no komunikacijo. Pripravljen pa je tudi predlog podobe za upravo Univerze v Mari-boru za posebne dogodke in priložnosti v zatemnjeni rdeči barvi. Na ta način se dogodki na visoki ravni ločujejo od ostalih vsakodnevnih, kjer se ločuje komunikacija s študenti od ostalih raznovrstnih komu-nikacij.Rešitve so zato predstavljene kot različne variante (A, B, C, D) za različne priložnosti in ciljne publike komunikacije.Temeljna barva univerze je temno modra, ki povezuje

novo rešitev s prejšnjo. Dodane so ji nove barve in odtenki: zel-ena za komunikacijo s študenti in vijolično-rdeča za komunikacijo uprave Univerze v Mariboru, ki dajejo podobi potrebno svežino in pridih sodobnosti.

3. Koliko časa vam je vzelo to delo?

Za sodelovanje sem se odločila kmalu po izidu razpisa in se temu ustrezno lotila dela. Razpis je izšel konec meseca marca 2008 in je bil zaključen v začetku meseca junija. Torej vsega skupaj dva meseca inten-zivnega dela.

4. Koliko ste upoštevali zgodovinska dejstva, podo-be pri ustvarjanju znaka?

Kot rečeno je ohranjena osnov-na geometrijska karakteristika starega znaka – krog, čeprav je zdaj odprt in v spodnjem delu spremenjen. Ohranjena je tudi stavba rektorata, čeprav ne več z vsemi detajli, vendar zgolj kot simbol in v osnovnih proporcionalnih značilnostih in značilnostih oblike silhuete. Nadalje je ostala temeljna

barva temno modra, čeprav ne več toliko zatemnjena modra, temveč malenkost svetlejša in predvsem z večjim odstotkom vsebnosti magente, vijolično-modra, ki deluje bolj prijazno bolj toplo. Ohranila sem celo rjavo barvo, s tem, da zdaj ta ni več draga in izvedbeno zahtevna zlata, temveč je rjava, ki simbolizira vračanje k naravi, ekologijo,

trajnost in katero bomo poskušali realizirati v ekoloških papirjih in mate-rialih.

5. Ste se pri delu po kom zgledovali?

Po vseh najboljših seveda in hkrati po nikomer konk-retno. Glede na to, da redno spremljam slovensko in medn-arodno dogajanje na področju grafičnega oblikovanja, seveda razumem, v katero smer gre trenutni razvoj v obliko-vanju logotipov in celostnih grafičnih podob za inštitucije kot je naša. V smeri proti organskim, odprtim oblikam, asimetričnim, nepravilnim tek-sturam, grafičnim elementom in ilustracijam organskih oblik, po možnosti vzetih iz narave, stiliziranih, abstrahiranih, skratka v nasprotno smer od simetrije, hermetičnosti, zaprtosti oblik, strogih in ostrih oblik, katerih pomen komunicira nasprotno od tega, kar želi komunicirati sodobna izobraževalna inštitucija.

6. Koliko ste se “ozirali” na znak, ki ga uporablja lju-bljanska univerza?

Znak Univerze v Ljubljani je bil pri mojem delu pomembna orientacijska točka, saj je to poleg mariborske največja

14

univerza v Sloveniji. Če gle-damo na to dejstvo z vidika tujca, ki ju med seboj primerja in ju hkrati zaznava obe kot slovenski univerzi, si morata biti na neki način podobni, saj obe izražata slovensko iden-titeto v smislu akademskega in izobraževalno-raziskovalnega potenciala naše države. Po drugi strani pa morata biti znaka seveda različna, saj sta pomembna identifikacijska točka vsaka znotraj svoje loka-lne skupnosti.Torej je bilo pri tem probl-emu potrebno rešiti problem vizualne različnosti v enakosti. Ljubljanska univerza se je pri prenovi znaka odpovedala zaprtosti kroga okoli silhuete stavbe rektorata in krenila v vizualno drugo pot kvadrata, ostrih robov, oglatosti, pa vendar odprtega, enostavnega znaka. Pri naši univerzi sem krog okoli stavbe rektorata ohranila, ven-dar sem ga na spodnjem delu odrezala in ga potegnila v sil-hueto mostu nad Dravo. Na ta način se je znak odprl, postal asimetričen, dinamičen skupaj s perspektivnejšo postavitvijo stavbe, ki na ta način postane bolj zanimiva, manj toga. Krog je izgubil pomen zaprtosti, ne-dostopnosti in pridobil nove simbolne pomene. Zdaj pon-azarja zavetje, svetlo obzorje ter nebesni svod »univerzuma« naših članic

7. Kakšne odzive pre-jemate sedaj, ko je nov znak opažen že med širšo množico (tudi med študenti) ? Kakšno je nji-hovo mnenje?

Odzivi so seveda različni, kar me veseli, saj to pomeni, da je karakter znaka in njegova vizualna

sporočilnost dovolj močna, da ga ljudje opazijo in o njem razmišljajo, skratka se odzivajo. To je pozitivno. Veste, če bi bil znak vsem všeč, bi to pomenilo, da sem naredila nekaj zelo povprečnega, kar je v bistvu že narejeno in je že v glavah večine, torej, da nismo naredili ničesar nove-ga in ravno tako ničesar v naših glavah premaknili naprej.V glavnem so odzivi med mladimi (po letih in po srcu) in študenti odobravajoči in pozitivni. Tisti malo starejši (tako in drugače) pa bi raje imeli bolj simetričen, strog, zaprt znak, skratka čim bolj podoben tistemu, ki je bil do zdaj. Ampak tako ne gre, bistvo natečaja je bilo stari znak posodobiti. In sod-obna vizualna govorica gre v smer, ki jo opisujem že v prejšnjih vprašanjih in je v tem novem znaku implementirana. Veste, ko sem oblikovala ce-lostno grafično podobo, sem jo oblikovala prav za študente, naše bodoče generacije, ki prihajajo, za generacije, ki bodo stopile na ramena velikanov, ki so našo univerzo zgradili do te točke, in se povzpele še višje ter gradile naprej, kamor mi še ne vidimo. Kot rečeno so seveda os-tale tudi povezave s pre-teklostjo in tradicijo – stav-ba, modra barva, okroglina

znaka, rjava, v katero se je posodobila prejšnja zlata.

8. Kakšen je vaš odgovore na očitke, da je ta logotip nep-rimeren, otročji in celo kopija turističnih aplikacij Maribora iz leta 1993?

Mislim, da sem na prvi del vprašanja, glede mnenjske opre-deljenosti ljudi do mojega dela, odgovorila že v predhodnem vprašanju. V odgovor na trditev, ki jo omen-jate in je bila objavljena v članku v Večeru Znak je plagiat … po-navljam že zastavljeno retorično vprašanje: »Je krog plagiat kroga, je črka plagiat druge črke, je sonce v znaku Term Olimia plagiat

znakov Branka Baćovića in Rajka Dolinška (turističnih

aplikacij Maribora iz leta 1993) in če sta onadva skopirala znak Fructala, od koga so sonce in svetlo obzorje

skopirali oblikovalci Baraka Obame? Je

torej polkrog novega znaka Univerze v Mari-

boru kopija katerega znaka prvega, drugega ali kar vseh?Nov znak naše Univerze v Mari-boru ima skupnega z znaki, ki jih omenjate, to, da se v vseh pojav-lja krog oz. polkrog. Krog pa je univerzalna geometrijska oblika in v že od začetkov abstraktne umetnosti deklarirana in prilju-bljena temeljna likovna oblika v likovni umetnosti in kasneje tudi v grafičnem oblikovanju. Hkrati pa je krog moj likovni ljubljenec in sem z njim kot ustvarjalka povsem legitimno izrazila svoj doživljajski svet na abstraktnem nivoju; krog kot univerzum – vesolje, planet, kot osnovna oblika materije, en-ergije, življenja, in hkrati vračanje, trajnost, ljubezen, povezanost in modrost.

Znak se je odprl,

postal asimetričen, dinamičen skupaj s

perspektivnejšo postavit-vijo stavbe, ki na ta način

postane bolj zanimiva, manj toga.

15

Novo študijsko leto se je že pričelo, zato bi vam rad kot prodekan za študentska vprašanja na FERI podal nekaj nasvetov in vas spodbudil, da skupaj prispevamo k boljšemu študiju in odnosih tako na fakulteti kot tudi na celotni univerzi.

Pa smo spet tu. Na začetku novega študijskega leta. Na neki način me začetek študijskega leta spominja na silvestrovo, saj se zberemo, proslavimo, naredimo neke nove rezolucije tipa »letos bom opravil vse izpite pravočasno«, čeprav vemo, da smo med poletjem postali samo bolj leni, da bomo tudi v novem študijskem letu vaje oddajali v zadnjem trenutku in da se bo ponavljal stavek »če bi imel samo še en dan za učenje ...« Dobro, mogoče za koga to ne velja, mogoče preveč posplošujem, vem pa, da se ena stvar iz leta v leto ne spreminja (vsaj na boljše ne), to je aktivnost študentov na obštudijskem področju; še posebej področje »študentske politike« (če temu sploh lahko rečemo politika). Zakaj je temu tako, nimam natančnega odgovora. Lahko samo ugibam, da k temu prispeva apatija, ki je prisotna povsod med študenti (v Sloveniji), kot tudi mnenje »itak se nič ne da spremeniti«. Pogosto ne vem, kaj naj odgovorim, ko dobim takšen odgovor s strani študentov. Najboljši

odgovor, ki mi pade na pamet je: ne da se nič spremeniti, dokler se ne odločimo, da se bo spremenilo. Študenti imamo moč, kot tudi pravne vzvode, da vplivamo na naše okolje. A kaj, ko večina študentov se izmika in pere roke, ko je treba ukrepati. Večina se ustavi samo na kritiziranju, ne

da bi naredili en samcat korak, da

bi kaj spremenili. Da uporabim slogan Obame: "Yes, we can!''. Lahko spremenimo in imamo to moč. Vendar noben predstavnik

študentov se ne bo zav-zel za nekaj, če študentov

ne zanima niti, kdo so njihovi predstavniki, kaj šele, da bi ga

kdaj podprli. Za voljo bodočnosti bodimo kritični, obveščeni, naj nas zanima-jo stvari, da ne prepuščamo odgovornosti »politikom«, saj je odgovornost na nas vseh. Zato iščite informacije, obveščajte odgovorne, preberite si pravne akte ne samo na fakulteti, ampak povsod v življenju, saj smo bodoči akademiki. Ker verjamem, da marsikdo med študenti (in seveda vsi bruci) ni seznanjen z organizacijo študentov na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informa-

tiko Univerze v Mariboru, bi naredil en hiter pregled:

Študentski svet FERI je organ fakultete, kjer so

izvoljeni študentski predstavniki.

Vsak letnik ima 2 predstavnika v tem organu, vodi ga pa prodekan za študentska vprašanja. Člani

ŠS se izbirajo na neposrednih

volitvah. Študentski svet FERI imenuje

oz. izvoli predstavnike študentov v komisijah Senata FERI

oz. v samem senatu. Študenti smo pred-stavljeni z 20 % članov v vseh komisijah Senata FERI, kot tudi v komisijah Senata Univerze v Mariboru.Društvo študentov FERI je organizacija, ki skrbi za obštudijske dejavnosti na FERI-ju. Domena društva je organizacija zabave in druženja med študenti, razni tečaji in delavnice. Sodelovanje v društvu pa ponuja raznolike izkušnje, ki bodo vsakemu prišle prav. Preko sekcije EESTEC se lahko udeležite mednarodne enotedenske delavnice v tujini, kaj vse pa se še dogaja v sekciji EESTEC, si lahko preberete na straneh 16 in 17. Ob koncu vsem skupaj želim uspešno študijsko leto, v primeru kakršnih koli vprašanj, pa se lahko vedno obrnete na študentski svet, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili.

Študenti imamo moč, kot

tudi pravne vzvode, da vplivamo na naše

okolje. A kaj, ko večina študentov se izmika in pere roke, ko je treba

ukrepati.

16

Electrical Engineering STu-dents’ European assoCia-tion (EESTEC) je neprofitna študentska organizacija, katere lokalni komite je tudi v Mariboru. Delujemo v sklopu Društva Študentov FERI, s sedežem na Smetanovi 17, v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), v kabi-netu A420.

O NAS

EESTEC LC Maribor je bil ustanov-

ljen aprila leta 2008, in sicer s

statusom Observer Candidate, ki

se je kmalu spremenil v Observer, v

aprilu 2009, le eno leto po ustano-

vitvi pa je EESTEC Maribor postal

polnopravni lokalni komite znotraj

mednarodne organizacije EESTEC

Intenational in s ponosom nosi ime

EESTEC LC Maribor.

Že samo ime napeljuje na samo de-

javnost, ki jo EESTEC kot organizaci-

ja omogoča, in sicer združevanje

študentov Evrope na področju

elektrotehnike, računalništva in

vseh tehnično sorodnih ved. V duhu

EESTEC-a se študentom omogoča

obiske raznih enotedenskih delavnic

in izmenjav po večjem delu Evrope,

saj so lokalni komiteji

ali LC-ji pora-

zdeljeni po

skoraj vsej

Evropi:

Španija,

Nemčija,

Portu-

galska,

Latvija,

Finska,

Estonija,

Madžarska,

Italija,

Turčija, Hrvaška,

Srbija, Črna gora.

V Sloveniji imamo kar 2

LC-ja: Maribor, ki se prebija po lest-

vici prepoznavnosti in se v medn-

arodnem merilu vedno bolj uveljav-

lja in LC Ljubljana, ki je eden izmed

ustanoviteljev EESTEC International

v letu 1986.

DOGODKI

EESTEC v svojem največjem smislu

povezuje študente, fakulteto in

industrijo ter s tem omogoča

študentom osvajati nova znanja na

področjih, za katera se izobražujejo,

kot tudi na področjih, ki jih poleg

njihovega študija veselijo.

Vsak študent tehniških fakultet

se lahko prijavi na razne

delavnice, ki kot že

omenjeno poteka-

jo po večjem

delu Evrope.

V duhu EE-

STEC-a velja

pravilo, da

organizator

poskrbi za

namestitev

in prehrano,

edini strošek

udeleženca

delavnice je njego-

vo pot na delavnico in

nazaj, kar pa je s sodobnimi

načini prevoza in malo iznajdljivosti

ponavadi presenetljivo majhen

strošek.

EESTEC LC Maribor se je letos izka-

zal tudi kot dober gostitelj, saj smo

organizirali enotedensko delavnico

na temo internetne varnosti z naslo-

vom IT’S MINE, na kateri smo gostili

14 študentov iz 8 držav.

Poleg delavnic je mogoče obiskati

tudi izmenjave, ki so za razliko

od delavnic namenjene zabavi in

kulturni izmenjavi, v primerjavi z

17

delavnicami, ki pokrivajo določeno

strokovno temo in se na to temo

izvajajo predavanja in vaje.

Razne delavnice in izmenjave je

obiskalo že deset naših članov in

študentov, od katerih ima vsak svo-

jo nepozabno izkušnjo, povezano z

novim znanjem, pripetljaji in novimi

prijatelji s cele Evrope.. Ena izmed

takih izmenjav je tudi RISEX (Rijeka

Summer Exchange 2009), katere

se je udeležila naša članica Mateja

Toplak in v naslednjih vrsticah si

lahko preberete, kaj vse je ob tem

doživela.

RISEX

»Med 21. in 27. julijem 2009 je v

okviru EEESTEC-a potekala že 8.

mednarodna poletna izmenjava

v Reki. Glavna tema dogodka, na

katerega so se lahko prijavili kater-

ikoli študenti tehniških fakultet po

Evropi, tokrat niso bile delavnice z

različno tematiko, temveč kot se za

poletje spodobi, predvsem zabava

in sprostitev.

Morje, sonce, plaža in dvajset

izbranih, zabave željnih študentov,

iz devetih evropskih držav

(Turčija, Poljska, Ro-

munija, Madžarska,

Črna gora,

Bosna in Her-

cegovina,

Makedoni-

ja, Srbija in

Slovenija).

Kaj bi kot

udeleženci

pričakovali

drugega kot

nepozaben

teden, nore

zabave in številne

nove prijatelje.

Vsakega od nas so organizatorji

pričakali na postaji/letališču, nas

odpeljali do doma, v katerem

smo bili nastanjeni in tako rekoč

cel teden skrbeli za dobro

počutje vseh nas.

Čeprav je večina

udeležencev

potrebovala

do Reke

veliko

več časa

kot jaz iz

Maribora

in bi vsaj

prvi dan

pričakovali

utrujenost,

za njo ta

teden preprosto

nismo imeli časa.

Organizatorji so nam prip-

ravili neverjeten sprejem, zabavo

na peščeni plaži, s katere je donela

glasba globoko v noč. Med seboj

smo se zelo hitro spoprijateljili

in se trudili zapomniti vsa, vsaj na

začetku, nemogoče izgovorljiva

imena. Po začetnih težavah pri spo-

razumevanju, ko nikakor ne najdeš

tiste prave besede, postane vse

lažje in zdi se ti, da je včasih težko

preklopiti in povedati v slovenščini.

Ker je bil cel teden za-

nimiv in dinamičen,

ni bilo nikomur

dolgčas.

Ogledali

smo si

številne

zname-

nito-

sti v Reki,

popeljali

pa so nas

tudi v

Opatijo in

na otok Krk. V

zelo lepem spominu

nam je ostal celodnevni

izlet z ladjico, na kateri ni manjkalo

smeha, zabave in plesa.

Seveda pa se dnevi niso mogli

končati brez vsakodnevnih zabav,

vse od zabav na plaži pa do tistih

na ladji ali v diskoteki.

Vsak dan so nas

tudi popeljali

na čudovite

plaže, na

katerih smo

prema-

govali

utrujenost

od vseh

žurov, in

tako za silo

nadomestili

spanje.

Čeprav smo

bili skupaj le teden

dni, so se med nami stkala

prijateljstva, ostali pa so nam lepi

spomini na nepozabne počitnice

h katerim je vsak prispeval svoj

delček.

Vsekakor priporočam EESTEC

izmenjavo vsem, ki bi radi uživali

ter spoznavali nove kraje in pri-

jatelje.«

PRIDRUŽI SE!

EESTEC tako spodbuja mednaro-

dno delovanje, prenos znanja in

izkušenj po celi Evropi, kot tudi

druženje na lokalnem nivoju. Tako

smo v Mariboru organizirali letos

že drugi FeriPONG, drugo ekskur-

zijo v CeBIT, spoznavne večere za

študente FERI, delavnice na temo

odprte kode, računalniških iger in

tudi izdelavo anten Wifi, v načrtu

pa so novi dogodki in delavnice, ki

bodo združevali tako študente FERI

kot tudi študente iz Evrope, člane

in nečlane EESTEC-a LC Maribor in

vse ostale interesente.

Kot predsednik EESTEC LC Maribor

bi ob koncu povabil vse študente,

željne novih znanj, druženja in

zabave, da se pridružijo sekciji EE-

STEC in se tako spoznajo z maribor-

skimi člani kot tudi s člani EESTEC-a

po vsej Evropi.

18

Sem aktiven član sekcije Eestec in tokrat bi vam rad prikazal, kaj vse zamujate tisti, ki se še niste udeležili dogodkov EeStec. Zato to ne bo navaden članek, ampak moj dnevnik potovanja na Summer-Camp 2009, ki se je odvijal od 11. do 17. avgusta v Tallinu v Estoniji.

Torej, po tem, ko sem zasledil najavo

dogodka SummerCamp 2009 in se

nanj tudi takoj prijavil, sem se odločil,

da tja odpotujem z avtom. Zakaj z

avtom na tako dolgo pot? Še sam

ne vem. Verjetno zaradi tega, ker to

naredi vse skupaj še bolj zanimivo.

Odpotoval sem kar pet dni pred

dogodkom, saj nisem vedel, kaj vse me

čaka na poti.

1. dan vožnje (7. avgust)

Na pot sem se podal v popoldanskih

urah, saj sem, kot ponavadi,

vse pripravljal zadnji dan.

GPS me je najprej po

pričakovanjih popel-

jal čez Gradec in

Dunaj, potem pa

na Poljsko. Mimo

Varšave sem se

peljal že v večernih

urah, a sem se odločil

pot nadaljevati še

malo globlje proti severu

Poljske. Ob dveh zjutraj, ko se me

je počasi loteval spanec, sem zagledal

manjši napis ob cesti "Motel" in iz "av-

toceste" zavil na nekakšen kolovoz ter

se pripeljal do "motelčka", v katerem

je bilo 5 sobic. Na srečo je bila ena še

prosta, cena nočitve pa presenetljivo

nizka (7 €).

2. dan vožnje (8. avgust)

Rana ura zlata ura. Prebudil me je

jutranji ropot iz bližnje ceste in

pot sem nadaljeval že ob

6.30. Za dobro jutro

sem ob poti srečal

pester nabor

"spremljevalk". Po

dolgi poti sem se

v poznih popol-

danskih urah bližal

Češki ter Slovaški.

GPS me je na vsak

način želel prepričati,

da moram čez Češko,

a ker se mi je vinjeta za tistih

borih nekaj kilometrov Češke avto-

ceste zdela predraga, sem

se odpeljal po lokalni

cesti naravnost proti

Slovaški. V prim-

erjavi s to cesto

so slovenske

ceste pravi

biser. Nekje ob

desetih zvečer

sem prispel v

Kaunas (Litva), kjer

sem ugotovil, da če

iščeš poceni prenočišče,

se moraš ustaviti v najbolj luksuznem

hotelu, ki ga vidiš, saj ti tam lepo

v angleščini razložijo, kje in kako je

možno poceni prenočiti. Tako sem

prispel do hostla, kjer me je nočitev

stala celih 10 €.

3. dan vožnje (9. avgust)

Končno pošten spanec. Prebudil

sem se okrog enajstih ter poklical

nekoga, ki se je prav tako

udeležil kampa in sva

se dobila na kavi.

Žal poti ni mogel

nadaljevati z

menoj, saj je imel

naslednji dan

razgovor z men-

torjem o diplom-

ski nalogi, tako

da sem se odpeljal

dalje proti Rigi (Latvija).

Ob prihodu sem poklical še

drugo participantko tabora in odšli

smo skupaj na pijačo. Po nasvetih,

kje in kako naj najdem prenočišče,

sva se razšla, ona domov, jaz pa v

hostel.

4. dan vožnje (10. avgust)

Že ob desetih, ko sem se prebudil,

me je na mobilniku šakal SMS Pol-

jakov, s katerimi naj bi se srečali v

Rigi, in sicer, da bosta zaradi težav

s prevozom prišla kasneje. To je

zame pomenilo prost dan v Rigi,

v katerem sem se mesta dodobra

nagledal.

19

5. dan vožnje in 1. dan kampa (11.

avgust)

Ob enajstih sem odšel iz hostla, se

srečal s Poljakoma in skupaj smo odšli

proti Estoniji. V Tallinn smo prispeli

nekje okrog tretje ure popoldan, prva

planirana aktivnost pa je bila šele ob

sedmih, tako da smo imeli dovolj časa

za počitek. Pred večerjo nas je čakal

uradni sprejem na fakulteti, po večerji

pa spoznavna zabava v bližnjem

lokalu.

2. dan kampa (12. avgust)

Ta dan nas je zjutraj pozdravil dež, na

sporedu pa smo imeli ogled muzeja na

prostem. "Super, bomo pač malo mokri"

in smo šli ... Ko smo se vsi premočeni vrnili

v hostel, nas je že čakalo kosilo, popoldan

pa delo – predavanje na temo robotkov

sumo (mali električni sumoborci) in takoj za

tem delavnica, kjer smo se razdelili v ekipe

in tekmovali, kdo napiše boljši program

za borbo. Po delavnici smo se odpravili

v mesto, kjer so nam organizatorji prip-

ravili "Pub Rally"; poiskati smo morali nekaj

mestnih znamenitosti ter nekaj lokalov. Ko

smo se vse ekipe zbrale na cilju, je sledil žur

v enem najboljših lokalov v Tallinnu

(Hollywood).

3. dan kampa (13.

avgust)

Dolgo prebujanje,

zajtrk v postelji,

potem pa obisk

državnega centra

IT, kjer so nam

predstavili, kako se

z moderno tehnologijo

in javno upravo spoprijem-

ajo Estonci in z gotovostjo lahko

trdim, da precej bolje kot pri nas. Sledilo je

kosilo, po kosilu pa obisk sedeža podjetja

Skype, kjer smo si lahko ogledali moderne

delovne prostore razvijalcev programa. Za

tem je sledil

"Campus rally", kjer smo morali poiskati

določene točke v študentskem naselju in na

točkah odgovarjati na vprašanja iz tematike

zadnjih nekaj dni. Po večerji je sledil "Mon-

golian T-shirt party", več o tem pa boste

izvedeli na kakšnem dogodku, ki se ga boste

udeležili.

4. dan kampa (14. avgust)

Dan namenjen potovanju. Dolgo pripravl-

janje na pot, voden ogled Tallinna, po kosilu

pa pot na podeželje. Odpravili smo se kar

z avtomobili in nekaj se nas je med

potjo zaradi neurja skoraj

izgubilo. Izkazalo se je,

da smo naredili 50 km

dolg krog, a za to so

se nam organi-

zatorji oddolžili

takoj po prihodu

na podeželsko

rezidenco, kjer nas je

čakala prelepa lesena

hiška, kot iz pravljice. Po

večerji je sledil mednarodni

večer, ko se je vsaka država predstavila

z svojo jedačo in pijačo, po predstavitvah

pa smo se nekateri odpravili v savno (seve-

da vmes tudi v reko na malce ohladitve).

5. dan kampa (15. avgust)

Tokrat so nas pustili spati malce dlje, saj se je

program začel šele ob dvanajstih.

Še pred kosilom so nam

pripravili "Adventure

game", kjer smo se

podili po podeželju

in iskali točke, na

katerih je visel list z

besedo. Ko je ekipa

iz teh besed sestavila

celotno poved, smo

se lahko vrnili in pojedli

zasluženo kosilo. Popoldan

smo preživeli ob športnih igrah,

zvečer pa zopet savna in vodne pipe

(Hookah night).

6. dan kampa (16. avgust)

Po napornem prebujanju smo se vrnili v

Tallinn, tokrat brez nepotrebnega ovinkar-

jenja. Sledilo je kosilo in po njem prvič na

dogodku prosti čas, kjer smo lahko nakupili

nekaj spominkov. Zvečer pa nas je čakal

nepozaben "Farewell party", na katerem je

ekipa participantov, ki je najbolje opravila

naloge tekom kampa, dobila nagrado za svoj

trud. Seveda smo se tudi participanti orga-

nizatorjem zahvalili z nekaj darilci, tipičnimi

za lokalni komite vsakega od participantov.

Ker se nismo in nismo hoteli posloviti, je

zabava trajala pozno do jutranjih ur.

7. dan kampa in 1. dan vožnje domov

(17. avgust)

Po kratkem spancu se je

bližal čas našega odhoda.

Ker smo spali malce

dlje od načrtov, smo

morali s potjo kar po-

hiteti, saj sem na poti

nazaj peljal Turkinjo

na letališče v Rigo in

Črnogorca na naslednji

kamp, ki se ga je udeležil v

Varšavi. Po tem, ko smo v zadnjih

trenutkih ulovili letalo v Rigi, smo se odpeljali

do Kaunasa, kjer smo prvič prenočili.

2., 3. in 4. dan vožnje domov (18., 19., 20.

avgust)

Pot od Rige do Varšave, kjer smo

prenočili in si ogledali mesto. Naslednji dan

kratka pot do Krakova, kjer sem se srečal z

nekaterimi znanci s prejšnjih dogodkov, ki sem

jih obiskal, in naporna noč. Zjutraj pa zopet na

pot in v večernih urah prihod domov.

Celoten teden (plus še en teden na poti) je

bil fenomenalen. Spoznal sem približno 30

oseb, s katerimi bom definitivno obdržal

stike še dolgo, saj smo skupaj preživeli

nepozaben teden, z nekaterimi pa tudi

del poti. Eestec delavnica oz. izmenjava

je definitivno nekaj, česar študent ne sme

zamuditi, saj ti močno razširi obzorja in podari

stike z osebami z vse Evrope (in včasih še

dlje). Vsi zanimivi dogodki in prigode so me

napeljali na to, da v kratkem odhajam za

teden dni v Turčijo, kmalu pa še na kak konec

naše Evrope, ki se ti po taki dogodivščini zdi

še kako mala. To je bil torej dnevnik mojega

potovanja v Estonijo. Se vidimo na naslednji

delavnici ali izmenjavi!

20

Za izmenjavo študentov sem izvedela že v prvem letniku študija. Vedno se mi je zdelo, da je možnost opraviti del študijskih obveznosti v tu-jini, velika priložnost. Ker je eden od pogojev opravljen prvi letnik, to pomeni, da se lahko prijaviš šele v drugem letniku, da bi v tretjem odšel na izmenjavo. In tako sem tudi jaz dočakala to možnost.

Na fakulteti je potekala predstavitev organizacije Erasmus in njenih dejavnosti, nato pa je imel študent, ki je bil na izmenjavi, še kratko predavanje o svojih izkušnjah. Ne malo študentov je že naslednji dan iskalo še več informacij glede izmenjave. Med njimi sem bila seveda tudi jaz. Po odločitvi, da se prijavim na izmen-javo študentov Erasmus, sledi dilema, za katero državo se odločiti. Po nekaj pogovorih s starši in študenti, ki to izkušnjo že imajo, sem se odločila, da se na izmenjavo podam v Istanbul. Nisem mogla verjeti, koliko birokracije sledi. Ko izbereš univerzo, na kateri želiš opravl-jati študijske obveznosti, najprej izpolniš prijavnico. Ker je število mest omejeno, se čaka kašen teden ali dva, da prejmeš potrdilo o tem, da so te na izmenjavo sprejeli. Ko sem se odločila, katere predmete želim zamenjati, je sledilo mučno iskanje le-teh ali vsaj podobnih predmetov na univerzi v Istanbulu. Ko sem zaključila iskanje preko internetnih katalogov ter nešteto mejlov, ki sem jih vsako dnevno pošiljala v Erasmusovo

pisarno tako na FERI-ju kot na Sabanci university, kamor odpotujem, se je pričelo iskanje profesorjev, ki bodo za-menjavo predmeta podpisali. Z zamen-javo predmetov nisem imela nikakršnih težav. Večina profesorjev se je strinjala že s prvim predlogom zamenjave. Izpol-nila sem malo morje spletnih prijavnic in najrazličnejših obrazcev. Potrebno je oddati tudi vlogo za štipendijo Erasmus, kar sem lahko storila že po tem, ko mi je Sabanci university potrdila predmete in mi poslala uradne dokumente o sprejetju na univerzo. S temi dokumenti v ro-kah sem lahko začela urejati vizo. Izlet v Ljubljano na turško veleposlaništvo ter nekaj ur čakanja in tako sem že imela vizo nale-pljeno in potrjeno v potnem listu. Dejansko je od prijave na izmenjavo pa do ureditve končnih dokumentov minilo pol leta. Vsak mesec se najde kaj, kar je treba podpisati, poslati po faksu ali pa nesti na univerzo. Tik pred odhodom se pojavijo drugačne težave. Kot ženski mi seveda ni jasno, kako bom vse kar potrebujem nesla s seboj. Potrebujem oblačila za tople dni, kajti 20. septembra, ko imam predviden prihod v Istanbul, so temperature še dokaj poletne. Decembra in januarja pa me čaka hladna zima in z njo plašči, škornji in drugi deli zimske garderobe. Hitro mi postane jasno; poiskati moram največji kovček pod soncem. Tako kot organizacijsko in birokratsko

je tudi finančno izmenjava velik zalogaj. Kljub štipendiji Erasmus, ki za Istanbul znaša 270 evrov na mesec, je treba globoko seči v žep, da lahko pokriješ stroške prevoza, hrane, nočnega življenja in vsega kar sodi zraven. Prav nič ne škodi, če starši in babice primaknejo kakšen evro. Pred odhodom imam zelo mešane občutke. Na eni strani me daje domotožje in zdi se mi, da moram vsak trenutek izkoristiti z družino in prijatelji,

po drugi strani pa že komaj čakam, da doživim toliko

novega in razburljivega. Obožujem drugačne ljudi, kraje in kulture, zato menim, da je Istanbul nalašč zame. Pol leta, kolikor bom

na izmenjavi, bom živela v kampusu. Ko

sem prvič videla zem-ljevid, nisem mogla verjeti, kako

je velik. Poleg fakultet in študentskih do-mov so v kampusu tudi večstanovanjske hiše, v katerih stanujejo profesorji, saj je večina njih na Sabanci university iz tujine, največ iz ZDA. V kampusu so tudi okrepčevalnice, kavarne, trgovina, frizerski salon. Imamo svojo zdravniško ambulanto, športni center, teniška igrišča. Pravo mesto v malem. Sedaj, ko to pišem, me čakata še dobra dva tedna do odhoda. Urediti moram še nekaj zadnjih malenkosti. Mama že pripravlja poslovilni piknik, nato me čaka še poslovilna zabava s prijatelji in tako bom pripravljena, da se podam v razburljivo izkušnjo.

Dejansko je od prijave na izmenjavo

pa do ureditve končnih dokumentov minilo pol leta. Vsak mesec se najde kaj, kar je treba podpisati, poslati

po faksu ali pa nesti na univerzo.

21

Konec junija in v prvem tednu julija se je odvi-jalo v Gradcu v Avstriji robotsko tekmovanje v svetovnem merilu. Robot-sko tekmovanje RoboCup je svetovno tekmovanje v pravem pomenu besede, razen tega, da na tekmo-vanju sodelujejo robotske ekipe z vsega sveta, se tekmovanje izvede vsako leto na drugem mestu, v drugi državi, tudi na drugi celini.

Prvo tekmovanje RoboCup je bilo organizirano leta 1997 v Nagoji na Japonskem na pobudo japonskih znanstvenikov s področja umetne inteligence, ki so se ji pridružili znanstveniki iz vsega sveta. Nato pa so bila tekmovanja RoboCup orga-nizirana v Parizu (Francija) leta

1998, v Stockholmu (Švedska) leta 1999, v Melbournu (Avs-tralija) leta 2000, v Seattlu (ZDA) leta 2001, v Fukuoki (Japonska) leta 2002, v Padovi (Italija) leta 2003, v Lizboni (Portu-galska) leta 2004, v Osaki (Japonska) leta 2005, v Bremnu (Nemčija) leta 2006, v Atlanti (ZDA) leta 2007 in v Suzhou (Kitajska) leta 2008. Prihodnje leto bo tekmovanje RoboCup v Singapurju.

Tekmovanje RoboCup je bilo od samega začetka tekmovanje robotov v nogometu (Robo-Cup Soccer). V zadnjih letih pa se tekmovanju robotov v

nogometu pridružujejo nove vrste tekmovanja. Takšni dve novi vrsti sta tekmovanje robotov v reševanju (Robo-Cup Rescue) in roboti doma (RoboCup@home). Tekmovanje v robotskem

nogometu v veliki meri spominja na pravi (večinoma

mali) nogomet. Gre namreč za tekmovanje dveh moštev robotov, ki tekmujeta za zmago

na igrišču. Vsako moštvo ima na igrišču svoj gol. Gola se

nahajata na nasprotnih straneh igrišča. Zmaga

moštvo robotov, ki večkrat

brcne oziro-ma potisne

žogico v gol nasprotne-ga moštva. Vsako

robotsko tekmo sodi

človeški sodnik, sicer pa

je posredovanje ljudi med tekmo

robotov omejeno le na vključevanje robotov v tekmo in odstranjevanje iz nje. V robotskem nogometu se tek-movanja robotov tradicionalno odvijajo v razredih:

simulacija 2D in 3D igranja ●nogometa,

majhni mobilni roboti s ●kolesi (Small Size League),

srednje veliki mobilni roboti ●s kolesi (Middle Size League),

roboti s standardno zgrad- ●bo (Standard Platform League) in

humanoidni roboti (Human- ●oid League).

V razredu simulacije ima vsako moštvo 11 simuliranih avtonom-nih robotskih igralcev. Igrišče in

22

igralci so prikazani interaktivno na velikem barvnem zaslonu, na katerem se odvija tekma. Bistvo tekmovanja v razredu simu-lacije je razvoj sistemov multi-agent in algoritmov umetne inteligence. V podrazredu 2D simulacije je tekmovalo skupno 19 moštev. Prva tri mesta so zasedla moštva iz Kitajske, Japonske in Romunije (tretje mesto). V podrazredu 3D simu-lacije je tekmovalo skupno 21 moštev. Prvo mesto na tekmo-vanju je zasedlo moštvo SEU-RedSun s Kitajske, drugo mesto ekipa Boldhearts z Univerze v Hertforshire-u, Velika Britanija, tretje mesto pa skupno moštvo Univerze v Louziani, ZDA in Univerze Xiamen s Kitajske. V razredu majhni mobilni roboti s kolesi je moštvo sestavljeno iz 5 robotov in igrajo po sistemu 4 igralci in vratar. Velikost robot-ov v razredu majhni roboti je določena z največjim dovoljen-im premerom, ki znaša 18 cm, in največjo dovoljeno višino, ki znaša 15 cm za robote brez lokalnih video kamer. Nogomet-no igrišče z zeleno podlago, na katerem igrajo nogomet majhni roboti, je dolgo 4,9 m in široko 3,4 m ter ima bele oznake. Roboti igrajo nogomet z oranžno žogico za golf. V razredu majhni mobilni roboti s kolesi je tekmovalo skupno 21 ekip. Prva štiri mesta so zasedla moštva s Tajske (prvo in tretje mesto) in Japonske (drugo in četrto mesto).V razredu srednje veliki roboti s kolesi vsako moštvo sestavlja 5 igralcev, ki igrajo po sistemu 4 igralci in vratar. Nogometno igrišče je v razredu srednje velikih robotov dolgo 18 m in široko 12 m (velja za Gradec 2009, saj lahko na velikost delno vplivajo organizatorji tekmovanja), je zelene barve in

ima bele oznake. Roboti igrajo nogomet z nogometno žogo standardne velikosti obsega 70 cm, ki je oranžne barve. Tekma se odvija v dveh polčasih, vsak polčas traja 15 min. Velikost robotov je v raz-redu srednje velikih robotov določena s tlorisom robota, višino in težo. Tloris robota mora biti večji od kvadrata 30 cm x 30 cm in manjši od kvadrata 50 cm x 50 cm, višina robota pa mora biti večja od 40 cm in manjša od 80 cm. Največja dovoljena teža robota je 40 kg. V razredu srednje veliki roboti s kolesi je tekmovalo skupno 21 moštev. V končni uvrstitvi so se odlično odrezala moštva iz Evrope, saj so zasedla prva tri mesta. Prvo mesto je zased-lo moštvo RFC Stuttgart z Univerze v Stuttgartu, Nemčija, drugo mesto je zasedlo moštvo Tech United Eindhoven z Univerze za tehnologijo v Eindhovnu, Nizozem-ska, tretje mesto pa je zasedlo moštvo CAM-BADA z Univerze v Aveiru, Portugalska.V razredu robotov s stan-dardno zgradbo

se je leta 2008 odvil prehod s štirinožnih AIBO robotov

(kužkov) na humanoidne robote Nao, ki jih

proizvaja pod-jetje Aldeba-

ran. Tako je bilo letos v Gradcu vsako moštvo v tem razredu

sestavlje-no iz 5 ro-

botov Nao, ki so igrali po

sistemu 4 igralci in vratar. Igrišče za

nogomet je v tem raz-redu dolgo 7,4 m in široko 5,4 m, je zelene barve in ima bele oznake. Žoga, s katero roboti igrajo nogomet, je oranžne barve in približno enako velika kot teniška žogica. Tekma se odvija v dveh polčasih, vsak polčas traja 10 min.Nao je 58 cm visok in 4,2 kg težek dvonožni humanoidni avtonomni robot. Ima skupno 25 prostostnih stopenj gibanja (p.s.). Programiranje robota Nao temelji na diagramih poteka, ki so najprimernejši za grafično dogodkovno pro-

gramiranje robota, in na predprogramiranem

naboru osnovnih obnašanj, ki

zajemajo hojo, ples,

obračanje, gibanje, leganje na tla, vstajanje s

tal, gibanje rok, branje

senzorjev, govorjenje in

razpoznavanje govora. Iz osnovnih

23

oblik obnašanja lahko sestavimo poljubne sestavljene oblike obnašanja. Krmilnik robota Nao omogoča vzporedno izvajanje aktivnosti. V razredu robotov s stan-dardno zgradbo je tekmovalo skupno 25 moštev. Med najboljša štiri moštva sta se uvrstili dve moštvi iz Nemčije, B-human z Univerze v Bremnu in Nao Devils z Inštituta za robotiko, Tehniške univerze v Dortmundu ter dve moštvi iz ZDA, Austin Villa iz Univerze zvezne države Texas in Northern bits iz Bow-doin kolidža v zvezni državi Maine. Za razliko od tekmovanja v razredu standardno zgrajenih robotov tekmujejo v razredu humanoidnih robotov moštva robotov, katerih mehan-ska, aparaturna in programska zgradba je praviloma izvirna in lastna moštvu. Moštvo robotov v raz-redu humanoid-nih robotov sestavljajo trije ro-boti, od tega sta 2 igralca in 1 vratar. Nogomet-no igrišče je dolgo 6 m in široko 4 m, je zelene barve in ima bele oznake. V razredu humanoidnih robotov delimo robote po velikosti v dva

podrazreda: otroška velikost (KidSize) in najstniška

velikost (Teen Size). Velikost žoge,

s katero ig-rajo roboti

nogomet, je odvisna od višine robotov. V podraz-redu

otroška ve-likost se igra

z oranžno žogo s standardno

velikostjo teniške žogice. V podrazredu

najstniška velikost pa se igrajo tekme z oranžno žogo veliko-sti žoge za odbojko (premera 18 cm). Tekma se odvija v dveh polčasih, vsak polčas traja 10 min.Roboti, ki tekmujejo v razredu humanoidnih robotov, morajo čim bolj verno posnemati zgradbo človeškega telesa. Ro-bot mora biti sposoben stati in hoditi pokončno na svojih dveh nogah. Edini dovoljeni obliki gibanja sta hoja in tek na dveh nogah. Kot smo že omenili de-limo humanoidne robote v dva podrazreda: robote otroške

velikosti in robote najstniške velikosti.

Roboti otroške velikosti so

visoki od 30 cm do 60 cm, roboti najstniške velikosti pa od 60 cm do 160

cm (180 cm pod poseb-

nimi pogoji). Zgradba robotov

v razredu human-oidnih robotov mora

ustrezati še dodatnim pogojem, ki določajo razmerja v zgradbi

delov telesa robota, tudi izbira senzorjev, s katerimi je lahko opremljen robot, ki tekmuje v humanoidnem razredu, je omejena. V podrazredu Otroška ve-likost je tekmovalo skupno 22 ekip. Prvo mesto je zasedlo moštvo Darmstadt Dribblers s Tehnične univerze v Darm-stadtu, Nemčija, drugo mesto je zasedlo moštvo FUmanoid z Univerze v Berlinu v Nemčiji in tretje mesto je zasedlo moštvo CIT brains Kid iz Inštituta za tehnologijo v Chibi, Japonska. V podrazredu najstniška velikost je tekmovalo skupno 9 ekip. Prvo mesto je zasedlo moštvo Nimbro Teen iz Univerze v Bonnu v Nemčiji, drugo mesto je zasedlo moštvo CIT brain Teen iz Inštituta za tehnologijo v Chibi, Japonska, tretje mesto pa je zasedlo moštvo Tsinghua Hephaestus s Kitajske.Vzporedno s pravkar opisanim tekmovanjem za študente in odrasle se v okviru tekmovanja RoboCup odvija vsakič tudi tekmovanje RoboCup Junior za osnovnošolce in srednješolce. Na tekmovanju RoboCup Junior se tekmuje v treh razredih: nogomet, reševanje in ples. Slovenci smo na tekmovanju Robo-Cup Junior sodelovali prvič, in sicer v razredu Reševanje s tremi moštvi, dvema srednješolskima (Slovenia S, SC Velenje) in enim osnovnošolskim (Slovenia P). Vsi, ki vas zanima, lahko več pod-robnosti o tekmovanju RoboCup 2009 in obilje slikovnega gradiva najdete na spletni strani RoboCup 2009 tekmovanja: http://www.robocup2009.org.

Profesorji, raziskovalci in študenti! Vabljeni, da tudi vi predstavite dogodke in svoje projekte! Pišite nam na abakus@uni-mb.si.

24

Štu

denti

S prvim oktobrom se je uradno začelo novo študijsko leto, to pa je tudi dan, ko bruci zavzamejo večja mesta po Slo-veniji, kot na primer Maribor. Spremembe, ob prehodu iz sred-nje šole na fakulteto, so lahko presenetljive, seveda podkre-pljene z novimi pričakovanji. Obdobje, ki je pred vami, brucke in bruci, je ena najzanimivejših, najzabavnejših, a hkrati tudi napornih in izzivalnih življenjskih izkušenj.

Da bi izvedeli, kaj pričakujejo novopečeni študenti, sem intervju-val šest brucev, ki se podajajo novim izkušnjam na proti. Zanimalo me je, kam so se vpisali, kje bodo stanovali, ali jih mika študij v tujini – izmenjava torej, kakšna so njihova pričakovanja glede zaposlitve, nadalje, če bodo opravljali dela preko študentskega servisa in nenazadnje, kaj pričakujejo od študentskega življenja.

DAMJAN DOMONKOŠ, FERI – Infor-matika in tehnologije komuniciranja (UNI)

Za študij na FERI-ju sem se odločil, ker ponuja naravoslovne smeri, saj se rad uk-varjam z računalniki. Samo smer ITK sem

izbral, ker se mi je smer Računalništvo in informacijske tehnologije (RIT) zdela pretežka. Pričakujem, da bom dobil potrebno znanje s tega področja, saj je prihodnost vezana na računalnike in in-formatiko. O izmenjavi še ne razmišljam, mogoče kdaj v prihodnosti; najprej želim končati prvi letnik. Stanoval bom pri zasebniku v glavnem zaradi miru, ker sem mnenja, da bi v študentskem domu bolj malo naredil za študij. Med študijem želim obenem opravljati študentska dela, v prvi vrsti zaradi denarja, pa tudi, da se lahko z delodajalcem pogodim za službo v bodoče. Seveda mi bo prior-iteta šola, to pa ne pomeni, da se bom odpovedal žurkam, saj je moj moto, da bi se skozi študij »prikoto«.

MITJA ŽIŽEK, FERI – Medijske komu-nikacije (UNI)

Odločitev za smer Medijske komunikaci-je je iz razloga, ker je dobra kombinacija med družboslovno in naravoslovno vedo, namreč ni veliko matematike, kot na primer na študiju računalništva. Upam na zaposlitev v tem sektorju, da bi delal bolj za medije (tehnični vidik) kot v medijih. Ideja o izmenjavi je vsekakor zanimiva, velja premisliti, saj spoznavaš nove ljudi, kulturo, način življenja ipd. Stanoval bom v zasebnem stanovanju,

ker bom tako imel (verjetno)mir, ne bom dobil nepredvidljivih cimrov kot v študentskem domu, saj smo se že vnaprej dogovorili s kolegi – bo bolj prijetno okolje. Sicer sem vlogo za študentski dom oddal, vendar nisem odločen, če jo bom koristil. Preko študentskega servisa želim delati v glavnem za lastno porabo, pa tudi za nabiranje izkušenj. Od študentskega življenja pričakujem, da se bom naučil samostojnega življenja, odgovornosti in da bo zabavno.

FILIP ŠERUGA, FERI – Gospodarsko inženirstvo, smer Elektrotehnika (UNI)

Ta smer ni sicer moja prva želja, za njo (kot drugo željo) sem se odločil, ker so na informativnih dnevih pov-edali, da ni težav z zaposlitvijo in tudi področje me zanima. Ker je znotraj te smeri več modulov, se bom na podlagi tega odločal, katero službo izbrati. Bival bom v študentskem domu, saj bom tako spoznaval nove ljudi, glede učenja pa se bom že prilagodil. Kar se tiče študentskega življenja, bom moral uskladiti zadeve okrog učenja in zabave, na prvem mestu bo šola.

25

NINO PEČEK, Filozofska fakulteta – Medjezikovne študije – angleščina in umetnostna zgodovina (UNI)

Dvopredmetni študij sem izbral, ker obožujem angleščino kot jezik, zlasti me zanima britanščina, ki se mi zdi zelo eleganten jezik. Razlog za kombinacijo z umetnostno zgodovino tiči v amater-skem ukvarjanju z umetnostjo – risanju. Zanima me delo z ljudmi, zato si želim službe, kjer bi imel priložnost srečevanja z različnimi poslovnimi partnerji v tujini, mogoče tudi kot tolmač. Ravno zato hočem iti na izmenjavo v Veliko Britanijo ali Irsko, spoznati njihovo kulturo, jezik-ovne navade, še posebej v Angliji. Želim bivati v zasebnem stanovanju, saj si tako lahko določam, kdaj si želim žura in kdaj miru. Pričakujem sproščeno študentsko življenje, samodisciplino, širjenje kroga novih ljudi, potovanja po svetu in žurke seveda. Kot študent bi delal preko študentskega servisa v pravni pisarni (zaradi vez), kajti tako bom razvijal svoje sposobnosti glede tolmačenja in pre-vajalstva; ne bom pa se branil kakšnega drugega dela za dobro plačilo.

ALEKS BALAŽIC, FERI – Računalništvo in informacijske tehnologije (VS)

Za to smer sem se odločil, ker pri-hajam iz srednje računalniške šole, me zanima programiranje, v tem vidim

perspektiven poklic in večje možnosti za zaposlitev, pa še malo časa sem imel za odločitev. O izmenjavi nekako ne razmišljam. Sanjski poklic mi je biti tester oz. programer v perspektivnem podjetju s čim višjo vlogo. Stanoval bom pri zasebniku zaradi večjega osebnega prostora, miru in večje svobode ter znanih sostanovalcev. Od študentskega življenja pričakujem večjo odgovornost, spoznavanje samega sebe in priložnost, da končno grem iz domačega gnezda. Želim si čim več žurk in kolegov!

MATEJ VUČKIČ, FERI – Računalništvo in informacijske tehnologije (VS)

Študij računalništva me privlači, ker prihajam iz te stroke, zaradi zanimanja za računalnike, programiranje, izdelavo spletnih strani. Nisem športni tip, zato raje sedim za računalnikom. Želim si solidne službe, čim manj dela z ljudmi ali celo možnosti dela od doma. Pričakujem zanimiva predavanja, da bom čim več odnesel od njih, saj ne maram solo učenja, in seveda dobro tehnično opremo. O študiju v tujini ne razmišljam, ker sem domoljub. Stanoval bom v zasebnem stanovanju, čeprav je zelo drago, ker je 50 m oddaljeno od faksa, pa še kebab je v bližini. Delo preko študentskega servisa me ne mika. Hočem imeti sproščeno študentsko življenje, žurirati, a ne preveč, saj imam cilj končati študij.

Brucke in bruci, dobrodošli na novi življenjski poti – poti, kjer boste polnili svoje radovedne glave, vanje vlivali novo znanje in izkušnje ter odpirali ved-no nova vprašanja. Na vsa ne boste našli odgovorov, saj veste: več znamo, večje je naše védenje, kako malo pravzaprav vemo. Gotovo pa si boste s študijem in trudom, vloženim vanj, pridobili vso tisto znanje, ki je nujno za vašo razgle-danost in poklic.

S poletnimi dnevi marsikateri študent obišče poslovalnico študentskega servisa z namenom, da si prisluži kak evro. Kot že vrsto let sem to storila tudi jaz, vendar sem študentski servis zapus-tila razočarana. Razočarana nad samo ponudbo prostih del, za katere me je uslužbenka servisa prijazno opozorila, da je ponudba letošnje poletje padla skoraj za polovico, nižje pa so tudi urne postavke. Krivca za to gre najbrž iskati v gospodarski krizi, ki seveda ni obšla niti študentskega dela. Ponovno sem se odločila za delo v podjetju, kjer sem delala doslej že 5 let zapored. Pa me je tudi tukaj čakalo presenečenje: urne post-avke to podjetje sicer ni zmanjšalo, pač pa so mi oklestili delovnik – z 8-ih ur na 5 delovnih ur. Z besedami: »Recesija je!« so mi obrazložili nastalo situacijo. Da smo nekakšna »napaka« na trgu dela, smo večkrat slišali v tem poletju. Teza, da študentje, ki delajo preko študentskih servisov, konkurirajo mladim, ki bi se lahko redno zaposlili, seveda drži. Po drugi strani pa je treba vedeti, da smo študentje v veliki meri odvisni od študentskega dela – številni bi brez študentskega dela le s težavo študirali. Mnoge družine so ob odpuščanju delavcev vse manj zmožne finančno podpirati študente. Poleg tega pa se mi zdi pohvale vredno, da nekdo študira, poleg tega pa še pridno služi svoje denarce, da se lažje prebije skozi študijsko leto. To je vredno pohvale in ne obsojanja.Pa vendar smo nekomu očitno trn v peti. Kako se bo odvijala zgodba o študentskem delu, bomo še videli, vseka-kor pa bomo do takrat še naprej pridno študirali in še naprej previdno ravnali z evri, ki so v našem študijskem življenju še kako potrebni.

Sara Pokeržnik

26

V preteklih mesecih sem obiskal skorajda več različnih desti-nacij, kakor v celem življenju: Estonija, Italija, Srbija Bosna. Štiri države, ki ponujajo najrazličnejše načine potovanja, hkrati pa predstavljajo svoj izziv.

Po €vropi je možno potovati z letalom, vlakom, avtom, avtobu-som ali celo z ladjo. Izkusil sem vse načine, razen ladje, ki je ostala za naslednje dogodivščine.

Priporočam, da potovanje načrtujete že nekaj časa prej, saj se vam s tem zmanjšajo stroški pri letalskih kartah, vnaprej veste cene prevozov z vlaki in avtobusi, poleg tega lahko dalj časa tehtate različne odločitve.

V pretekle pol leta sem imel tri večja potovanja. Najprej sem novembra potoval v Estonijo, v marcu pa še v Italijo in na Balkan.

Estonija je bila najdražje poto-vanje, ker sem kupoval letalske karte tik pred zdajci. Balkan je bil najcenejši, saj so se stroški delili med kolege, ki smo se pa na pot odpravili z avtomobilom.

Po mojih izkušnjah se pot z avto-mobilom najbolj splača za desti-nacije oddaljene nekje 500–800

kilometrov, če se v avtu vozijo vsaj trije oz. največ štirje potniki. Prav tako je avto primeren za po-tovanja, na katerih potrebujemo več prtljage, in za poti znotraj EU, saj ni težav pri prehodu mejnih prehodov.

Potovanje z vlakom ali avtobusom je odvisno od cene v določeni državi. Italija je država, po kateri priporočam potovanje z avtobu-som, ker je cenejši od vlaka, poto-vanje pa bistveno krajše. Sam sem za dobrih 300 km plačal 17 € za avtobus, vlak za isto razdaljo pa je bil 18 €, vendar je bila zaradi vmesnih postaj pot daljša za 6 ur. Potovanje z vlakom se vam splača, če država, po kateri potu-jete, omogoča nakup vozovnic, ki vel-jajo dalj časa; izkoristite pa jih po svoji presoji. Na primer, kupite karto za tri ali več dni potovanja po različnih evropskih državah, ki jo lahko izkoristite v enem ali več tednih. To pomeni, da lahko potujete en dan do prve želene

destinacije, se tam ustavite za dan ali dva, nato nadaljujete pot proti drugemu cilju in tako dalje, dokler niste izkoristili vseh dni potovanja. Takšne vozovnice so ponavadi veliko cenejše od navadnih, ker skupaj kupite več voženj, vendar je cena in ponudba odvisna od držav, po katerih je mogoče potovati. Več informacij je mogoče dobiti na spletnih straneh železnic, prav tako v njihovi pisarni.

Tisti, ki želite kilometre prema-govati čim hitreje, priporočam letalo. Na spletu je kar nekaj iska-lnikov, s katerimi je mogoče iskati letalske karte pri več kot 100

različnih ponudnikih po vsej €vropi in tudi ostalem

svetu.

Pri letalskih kartah in pred-vsem nizko cenovnih ponudnikih največkrat

velja pravilo, prej kot kupiš

karto, nižja je cena. Le-ta se lahko

spreminja iz dneva v dan, ali celo iz ure v uro,

odvisno od zasedenosti letov. Ker nizko cenovni ponudniki v naši

27

bližini letijo večinoma v London in Barcelono ter je tam treba iskati novo povezavo do želene destinacije, je včasih bolje izbrati dražji direktni let. Res da kupimo karto za nekaj 10 € več, vendar s tem pridobi-mo na času poto-vanja in zmanjšamo dodatne stroške, kot so na primer hrana in pijača na letališču, ko čakamo na naslednji let. Poleg tega se nekateri leti prekrivajo, kar pomeni, da je potrebno na letališču preživeti celo noč ali dan.

Pri rezervacijah letalskih kart dobro poglejte vse dodatke, ki jih karta zajema, nekatere lahko zanemarite, kot na primer zavaro-vanje leta, vendar s tem tvegate, da vem ne povrnejo denarja, če let odpoveste. Ceno letalske vozovnice zmanjšate, če letite le z ročno prtljago, vendar ste s tem omejeni na velikost kovčka in vse-bino, ki ne sme vsebovati ostrih predmetov in tekočin. Po novih varnostnih zakonih lahko na letalo v ročni prtljagi odnesete le 1000 ml tekočine, ki so lahko pakirane po največ v 100 ml steklenice, v katerih se mora videti vsebina.

Prav tako je pri potovanju preko Londona priporočljivo, za čas, ki ga boste preživeli tam, vzeti nekaj funtov, ki jih kupite doma, saj vam v Veliki Britaniji ob men-javi denarja zaračunajo okoli 4 € menjalnih stroškov, ne glede na vsoto denarja, ki ga želite menjati.

Prav tako sem v Londonu spoznal, da ni nič nenavadnega, če se pri tem, ko čakaš na naslednji let, ki je ponavadi drug dan, malo naspiš kar na tleh letališke zgradbe. Tudi čistilno osebje razume potrebe

po spancu, zato spretno čisti okoli spečih potnikov.

Pri potovanjih po €vropi vam je v veliko pomoč znanje »večjih«

tujih jezikov. Samo angleški jezik velikokrat ni dovolj.

Še posebej, ko zaid-ete v težave ali ko rabite pomoč pri preprostih stvareh, ki so domačinom samoumevne, na

primer, kje kupiti karte za lokalni

avtobus, kje najti info točko, internet kavarno itd.

Potovanje po balkanskih državah je mogoče malo lažje, ker še ve-dno veliko ljudi v Sloveniji govori kakšen balkanski jezik, v obratnem primeru pa na žalost to ne drži.

Za konec pa še nekaj namigov:

- letalske karte kupite čim prej- včasih je dražji let v končnem računu cenejši in seveda veliko hitrejši- vozovnice za vlak so na nekat-erih direktnih linijah cenejše- za hitrejše vlake je večinoma obvezno doplačilo- cene goriva po €vropi so zelo različne, zato je pri potovanjih z avtomobilom dobro preveriti cene na spletu- pri potovanjih z avtomobi-lom je poleg GPS navigacije priporočljivo imeti fizično karto države in mesta, v katero potu-jete- v tujini je GPRS prenos podat-kov presneto drag, zato ga ne uporabljajte, če ni nujno- če boste dalj časa v isti državi, je priporočljivo kupiti predplačniško kartico mobilnega operaterja tiste države, saj vam dohodnih klicev ne zaračunavajo- …

Saj vem, da boste rekli : »Pa ne že spet o tej gripi«! Ne se bati, ne bom vas še bolj prestrašila, ker vem, kako nadležno je o tem poslušati. Raje vam bom povedala mojo izkušnjo s to “novodobno” bolezni-jo. Prosim, upoštevajte, da je to moje os-ebno mnenje in ga ne posplošujem. Večina ljudi se zgrozi in stopi korak nazaj, ko jim povem, da sem imela prašičjo gripo in kmalu sledi vprašanje: “kako Kako je bilo?”. Počutim se, kot da sem bila na eksotičnih počitnicah in sedaj vse za-nima, kako sem se imela. Odgovor, ki ga dajem: da zame je bila kot ena močnejša viroza in dodam še, da je bil Tamiflu zame zakon, kajti simptomi so skoraj takoj izginili . Vsa zadeva seveda ni bila prijetna, a tako je vedno, ko smo bolni. Najhuje je bilo, vsakič, ko sem prižgala TV ali radio in poslušala to medijsko psi-hiranje. Gripo sem staknila v Angliji (kdo bi si mislil) , kjer sem bila v neposrednem stiku z otroci, ki so jo imeli in jo prav lepo preboleli ter se uvrstili med statis-tiko tistih »okuženih«. Smisel tega pisanja je, da naj vas ne zagrabi panika, če boste v naslednjih tednih slišali ogromno poročil o tem, kako se gripa vrača in prihaja močnejša verzija. Moj nasvet, kako jo preboleti, je: zavijte se v postel-jo, glejte TV, pijte čaj, jemljite zdravila in izklopite poročila. Najhujši del moje bolezni je bil, da sem bila čisto izolirana in se nisem imela z nikomer pogovarjati in ko sem že ozdravela, sem izgubila glas za nekaj dni (kar je baje normalno). Do-bra plat tega je, da so si moji bližnji vsaj odpočili od mojega blebetanja.

Ana Györkös

Pri potovanjih

po Evropi vam je v veliko pomoč znanje

večjih tujih jezikov. Samo angleški jezik

velikokrat ni dovolj.

28

Če si bruc, se ti znajo stvari zdeti smešne, nesmiselne. Tudi nam so se, a ko živiš iz dneva v dan v naročju »totega« Maribora, se nekat-erih stvari sploh ne zavedaš, pa se ti zgodijo. Ja, kar same se zgodijo. Spontano, nenačrtovano, po(ne)srečeno. Ne trdim, da se ti bo vse zgodilo, stoodstotno pa vsaj nekaj.

V stanovanju:

1. Zamenjal posteljnino

A šele po dveh, treh mesecih

(ali še pozneje), ko bo vonj stare

posteljnine že tako močan, da boš

končno ugotovil, da že dolgo ni bila

zamenjana.

2. Umil posodo, veliko posode

Saj se ti bo zdelo nesmiselno

sprotno pomivanje posode. Tako

ali tako boš konec tedna moral

pomiti. Hja, nekaj podobnega je z

učenjem, a ne?

3. Obrisal prah v stanovanju

Ha, ha, ha ... „Še dobro, da nisem

alergičen.“

4. Odnesel smeti

„Saj bo tako ali tako cimer“ se pri

odnašanju smeti ne obrestuje. Po

petih dneh pa bo iz črne vrečke

tako smrdelo, da si boš rekel: „Prav,

bom jaz.“

Ko boš prišel v Maribor in ugo-

tovil, da si:

5. Doma pozabil sveže brisače

Se boš po tuširanju brisal v krake

majice in boš srečen, da si vsaj teh

vzel malo več.

6. Doma pozabil sveže spodnje

perilo

Še dobro, da boš imel nekaj rabljenih

še od prejšnjega tedna. Boš

pač obrnil.

7. Doma poz-

abil polnilec za

prenosnik ali

mobitel

In potem na

misijo: poišči kolega

z enakim polnilcem.

„Ne zdržim brez!“

8. Doma pozabil športno opremo

Končno si se odločil, da boš na-

redil nekaj zase. Začel teči, igrati

košarko, nogomet, rolat. In ravno

takrat boš doma pozabil športno

opremo. Močno odločen, da

vseeno nekaj narediš, greš ven v

najljubši trenerki z lepim zgornjim

delom in ravno tam srečaš njo z

njeno prijateljico. Odlično.

Na faksu:

9. Prespal predavanja

Seveda, saj niso več obvezna. Am-

pak problem bo, ko ne boš niti na

enih predavanjih enega predmeta,

ker so pač takšen čas – recimo

sreda zjutraj.

10. Šel na predavanje, čeprav te ne

bo zanimalo

Zakaj greš, če pa ni obvezno? Zakaj

motiti druge sošolce? Tega se boš

zavedal tudi sam, ko boš prišel

domov in se vprašal: „Čakaj, kaj je že

bilo danes?“

11. Šel na predavanje, ki

je odpadlo

Vstopil v predaval-

nico, v njej pa noben-

ega sošolca. Ne boš

mogel verjeti, da si se

ločil od tople postelje in

priljubljene serije, hotel iti na

predavanje, ki je odpadlo. „In zakaj

so vedeli vsi sošolci jaz pa ne?!“

12. Jutri se boš začel učiti

Ampak res. Hja, besedna zveza se

vleče še iz srednje šole. A vendar je

tako zapeljiva. „Jutri pa RES!“

Prosti čas:

13. Šel na brucovanje filozofske

oziroma druge fakultete.

In tam seveda prevladoval za

»In kako smo se smejali, ko si na

brucovanju filozofske (sem študent FERI-ja)

bil naj bruc!«

29

šankom, na odru in plesišču. V želji

biti naj bruc filozofske (ali druge)

pač narediš vse!

14. Šel na ŠTUK

Udaril »all nighter« in zjutraj šel

direktno na obvezne vaje. Po 15 min

pa zaspal ali zapustil takrat neznos-

no trpljenje na faksu.

15. Častil pijačo

In to ne samo najboljšemu kolegu ali

kolegici. Ne, ne, ti boš v trenutku

dobre volje častil vsem okrog sebe

in še popolnemu neznancu, ker si

ugotovil, da je iz Ljutomera, ti pa

tam poznaš prijatelja Roka od tvoje

prijateljice Ane, ki je prijateljica

od Katjinega fanta, ki živi v …

Naslednje jutro pa začuden

pogled v denarnico.

16. Šel na eno pivo

In pogledal samo še en del Bega iz

zapora. Mhm.

Hrana:

17. Stal v vrsti za bone

Ampak ne samo enkrat. Ti boš

prvi dan v mesecu kupil en bon

za »Patriksa«, drugi dan za »Alfa«,

in vsak ljubi dan čakal v vrsti več

deset minut. »Ko pa ne vem, kaj bi

jedel jutri.«

18. Jedel na dostavo

Seveda se boš vsakič jezil, zakaj

so tako pozni. Najbolj pa te bo

razdražilo dejstvo, da boš mogel

sam vstati iz svojega gnezda in iti

do vrat ali celo dvorišča stano-

vanja. Ko boš končno tam, pa boš

ugotovil, da si kupil napačen bon,

ki ni bil za dostavo, ter mastno

preplačal pizzo.

19. Raznoliko jedelPrvi mesec v restavraciji najbližje tvojega stanovanja. Jedel boš eno in isto stvar, dokler se je ne boš tako prenajedel, da boš do konca faksa šel tja samo še enkrat, dvakrat.

20. Vsega se boš prenajedelIn se boš odločil: »Od danes naprej pa kuham sam.« Ne boste verjeli, da nekaterim to celo uspe. Za teden ali dva. »Viva la domača kuhinja! Goveja župica, kare, zrezki, solata; mnjami mami, kako si to dobro naredila!«

To seveda niti približno ni vse. Naredil boš še nešteto nerodnih, čudnih, samoumevnih stvari. Vsa dekleta, ženske ki prebirate ta prispevek pa se ne počutite preveč zapostavljene, ker sem pisal v moški osebi. Zato si nikakor ne domišljajte, da ve pač tega ne boste storile. O ja, še kako boste. In to potencirano vsaj na 2, če ne na 3. Če smo kaj izpustili, pa le pošljite svoje predloge na abakus@uni-mb.si. Priložite lahko še vašo fotografijo ali morda celo fotografijo tega do-godka. Še posebej bomo veseli pisem študentk in slik seveda. No, v ekipi imamo tudi punce, zato bodo one vesele moških pisem. Pa ne da mi ne bi bili … Eh, kaj »bluzim«?! KONEC.

Bi verjel i , če Vam povem, da se nedaleč stran od vas nahaja kraj , kjer ste lahko karkoli? Lahko ste popot-nik, multil ingvist, lahko ste vitez, kralj ica, arhitekt ali pa pravnik. Tudi menedžer ste lahko. Obstaja le en pogoj. V roke morate vzeti pravo knjigo, takrat ste lahko kdorkoli . Verjetno ste že ugotovil i , da je ta magični kraj , o katerem vam pri-povedujem, knjižnica, Univerzitetna knjižnica v Mariboru.To knjižnico naravnost obožujem. Vsako jutro me pričaka ogromno stopnišče, po katerem se pov-zpnem. Skozi vrata kar z malo strahospoštovanja vstopim v največji hram znanja v Mariboru. Če pridem dovolj hitro, lahko celo izberem mizo, pri kateri bom sedela. Kasneje izbira skorajda ni več možna; usesti se moraš tja, kamor nihče drug ni želel nasloniti svoje riti . Pogled po knjižnici je zelo zanimiv: sklonjene glave, popolna tišina, od leve proti desni begajoče oči . Vsak si poskuša zapomniti čim več; tisti najbolj zagreti se usedejo v »celico«, sobico, v kateri sta le miza in stol . Tukaj j ih nihče ne moti . Če se j im knjiga zdi preveč dolgočasna, si lahko nemote-no privoščijo kratek dremež.Marsikomu se zdi neverjetno, kako se lahko učimo v knjižnici . Pa sploh ni tako slabo. Prostor je pri jetno ohlajen, nihče se ne dere nad tabo, da si mu na poti , ravno tako te nihče ne preganja s sesalcem. Tako je, v knjižnici imaš popoln mir, če ga le želiš . Če se ti zahoče družbe, pa se sprehodiš po knjižnici in prav gotovo najdeš koga, ki ti z veseljem dela družbo pri avtomatih za prigrizke. Tako učni dan mine hitreje .

Manuela Horvat

30

Nekega dne gospodinjska pomočnica

zahteva od gospe višjo plačo.To zelo razjezi gospodinjo in jo vpraša: “Pa do-

bro Marija, povej mi razlog, zakaj misliš, da si zaslužiš povišico?”

Marija odgovori: “Nimam samo enega razloga, ampak tri”.Presenečena gospa jo vpraša: “Dobro, pa mi povej prvi razlog!”

“Prvi razlog za povišico je, ker lepše likam kakor Vi!”“Kdo to pravi?” jo vpraša gospa.

Marija mirno odgovori: “Tako pravi Vaš mož”.“Kateri pa je drugi razlog”, nejevoljno vpraša gospa.

“Zato, ker boljše kuham kakor Vi.”Jezna gospodinja: “Pa ne reci mi, da je to rekel moj mož?”

Marija se nasmehne in ji reče: “Zares, tako je rekel Vaš mož.”Gospa že vsa jezna: “Povej še tretji razlog!”

Marija z vso resnostjo: “Tretji razlog je, ker sem boljša ljubica v postelji kakor Vi.”

Gospa, rdeča kakor puran v obrazu, histerično: “Ali boš tudi tokrat rekla, da to trdi moj mož?”

Marija se zasmeji in ji reče: “Ne, gospa, to trdi Vaš vrtnar.”Vsa zaprepadena gospa nervozno vpraša: “Marija,

za koliko ti naj zvišam plačo?!”

7 5 2 1 8

8 7 9 4

4 2 1 9 3

2 5 4

1 3

8 4 3

8 7 1 9 2

6 2 8 7

1 4 7 5 8

Pride Janezek v spalnico in vidi

mamo, kako ga očku vleče. Janezek ves šokiran reče:

“IN POL POTEM VI MENE K PSIHOLOGU VOZITE, KER

SI CUZAM PRST!!!

Kaj storiš, če lev napade tvojo taščo?

Če je bil dovolj neumen, da jo je sam napadel, naj se še

sam brani.

Obstajajo številne tehnične naprave, ki

povečujejo spolno poželenje, zlas-ti pri ženskah. Ena najpomembnejših je

novi model mercedesa.Lynn Lavner

Poznate tisti pogled, ki ga ženska dobi, ko si želi seksa? Tudi jaz ne.

Steve Martin

Mlada, lepa, postavna, pametna,

romantična, ljubezniva, itd........ . Imam stanovanje , avto , mo-tor in jahto, .... Sem .seksxualno

neprekosljiva, skratka za skupne večere.. ..... Ne iščem noben-

ega , samo hvalim se!

Pri ginekologu: “No, gospa Kovačeva,

za vas imamo dobro novico!”“Gospodična Kovač!” ga je popravila pacientka.

“No, gospodična Kovač, za vas imam slabo

novico ...”

31

Razv

edri

lo