13. Osnove farmakologije perifernega živčevja.pdf

8/17/2019 13. Osnove farmakologije perifernega živčevja.pdf

1/33

Uvod v farmakologijo perifernegaživčevja

Mojca Kržan

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalnotoksikologijo Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani


2/33

Periferno živčevje

• Somatsko (motorična in senzoričnavlakna)

• Avtonomno / vegetativno

deluje neodvisno od naše volje, vključ

ujetudi enterični živčni sistem


3/33

Avtonomno živčevje

• živci, gangliji, pleteži

• Oživčujejo srce, žile, žleze, gladke mišice……

• Regulirajo avtonomne funkcije (krvni tlak,ravnotežje tekočin in elektrolitov, telesno

temperaturo, aktivnost gladkih mišic inžlez...)


4/33

Razdelitev avtonomnega živčevja: simpatik, parasimpatik

Primer fiziološkega antagonizma – ne v vseh primerihPre- in post ganglionarno nitje


5/33

Razdelitev avtonomnega živčevja• anatomska in fukcionalna razdelitev:

PSy usmerjenSym splošni učinki, difuzno delovanjeEferentna sistema

• Aferentni del vegetativnega živčevja Vagus (3/4 vlaken)Somatski aferentni živci

• Mediatorji v aferentnem delu (tudi v somatskem):peptidi: substanca P, VIP, enkefalini, nevropeptid Y,somatostatin.Purini: adenozin, ATP.NO


6/33

Simpatična inparasimpatična

inervacijaorganov vtelesu


7/33


8/33


9/33

Področ ja avtonomnegaživčevja v možganih.


10/33


11/33

Prenos v živčevju• Lewandowsky 1898, Langley 1901 –

podobnost učinkov po injekciji ekstraktanadledvične žleze in stimulacijo

simpatič

nih živcev• 1905 je Elliott predlagal, da simpatik sprošča minimalne količine adrenalinu

podobne snovi• 1907 Dixon ugotovil, da muskarin

učinkuje tako kot stimulacija vagusa


12/33

Prenos v živčevju (2)

• 1914 Dale dokaže muskarinske innikotinske učinke acetilholina – uvedenaziv parasimpatikominetik; opazi

kratkotrajnost učinkovanja Ach (predlagaobstoj esteraze, ki cepi ACh)• 1921 Loewijev poskus z dvema žabjima

srcema• 1926 Loewi in Navratil: Vagusstoff je AcH;

Acceleranstoff podoben adrenalinu.


13/33

Eksperimet Otta Loewi-ja iz leta1920


14/33

Nobelova nagrada za medicino1936

Sir Henry Dale Otto Loewi


15/33

Prenos v živčevju (3)

• 1921 Cannon in Uridil odkrila, da

simpatik izloča adrenalinu podobno snov

(sympatin)

• 1946 sta von Euler in Holtz dokazala, da

je sympathin noradrenalin


16/33

Sinaptični in nesinaptičniprenos


17/33

Sinaptični in

nesinaptičniprenos


18/33

Prenašalec v PŽS• Sinteza• Shranjevanje• Regulirano sproščanje

• Vezava na receptor• Inaktivacija• Določeni ligandi

simulirajo ali inhibirajonjegovo delovanje


19/33

Prenašalca v PNS• Acetilholin (motorična vlakna,

preganglionarna simpatična in parasimpatičnavlakna, postganglionarna parasimpatična

vlakna, postganglionarna simpatična vlakna,ki oživčujejo znojnice)

• Noradrenalin (večina postganglionarnihsimpatičnih vlaken)


20/33

Drugi prenašalci v PNSPostganglionarni

prenašalci

• ATP

• vazoaktivniintestinalni peptid

• nevropeptid Y • NO

Prenašalci vganglijih

• substanca P

• serotonin• GABA

• dopamin


21/33

Dale-ov princip (1934)

• En nevron, en prenašalec

Hoeckfeldov princip

• En nevron, več prenašalcev


22/33

Primeri NANC prenašalcev v perifernem

živčnem sistemu

ATP Simp (žile, vas

deferens)

hitra depolarizacija

GABA, 5-HT enterični nevroni peristaltični refleksdopamin Simp (ledvica) vazodilatacija

NO Medenica,želodec

Erekcija, praznenježelodca

Nevropeptid Y Simp. vazokonstrikcija VIP Parasimp VazodilatacijaGnRH, snov P Simp. ggl.

enterični nevroni

poč. depolarizacija


23/33

Primeri inposledice

hkratnegaprenosa

prenašalcev vPNS


24/33

Presinaptičnaregulacijasproščanja

prenašalcevizsimpatičnih

inparasimpatinihvlaken


25/33

Vpliv nevropeptida Y na učinek

noradrenalina na dilatacijo ušesne arterijekunca


26/33

Hkraten prenos noradrenalina in ATP v semenovodu

S suramin antagonist ATP, P prazosin antagonist α1 receptorjev


27/33

Hkraten prenos v postganglionarnih

simpatičnih in parasimpatičnihvlaknih


28/33

Odziv simpatika:

• epizodno• odgovor naspremembe vokolju

• reakcija boj alibeg• hkraten odzivveč organov


29/33

Bolezni, kjer je tonus simpatikapovečan

• Panika• Posttravmatski stresni sindrom• Socialne fobije (trema)


30/33

Parasimpatični sistem:

• stopnjevan odgovor vtočno določenih anatomskih

predelih• predvsem prebava insekrecija iz žlez

• hitrost in moč bitja srca

Rest & digest


31/33

Bolezenska stanja, pri katerih je prizadetotudi avtonomno živčevja (1)

• Dizavtonomije

• Nevropatije (dedne, vnetne)• Infekcije (lepra, HIV, Chagasova bolezen, davica

Lyme borelioza, botulizem)• Metabolne (diabetes, amiloidoza, porfirija, kronična

ledvična odpoved, odpoved jeter, hipovitaminozaB12, B2)

• Alkoholizem• Bolezni vezivnega tkiva: RA, SLE, Sjoegrenov

sindrom, sistemska skleroza


32/33

Bolezenska stanja, pri katerih je prizadetotudi avtonomno živčevja (2)

• Vnetne bolezni črevesja: ulcerativni kolitis, Crohnova

bolezen• Kronične bolezni pljuč• Multipla sistemska lipomatoza• Zdravila in strupi: vinkristin, cisplatin, taksol,

amjodaron, Ta, As, Hg, organska topila….• CNS bolezni: Parkinsonova bolezen, poškodbe

hrbtenjače, Wernickejeva encefalopatija, boleznimožganskega žilja, tumorji možganskega debla,multipla skleroza, tabes dorsalis


33/33

Od strahu mu je ušlo.

Kateri živčni sistem je kriv za to reakcijo?

Documents

13. Osnove farmakologije perifernega živčevja.pdf