Renesansa zgodnja-matura

15. –16. stoletje

Ponovno rojstvo antične umetnosti

1453 – Turki osvojijo Carigrad1453 – Turki osvojijo Carigrad

1492 – Kolumb pristane v San Salvadorju

1517 - Luter izobesi teze za reformo cerkve v Wittenbergu

1517 - Luter izobesi teze za reformo cerkve v Wittenbergu

RAZUMSKO DOJEMANJE SVETARAZUMSKO DOJEMANJE SVETA

1. ZGODNJA RENESANSA (1420-1500)

2. VISOKA RENESANSA (1500-1515)

3. POZNA RENESANSA – MANIERIZEM (1525-1600)

1. ZGODNJA RENESANSA (1420-1500)

2. VISOKA RENESANSA (1500-1515)

3. POZNA RENESANSA – MANIERIZEM (1525-1600)

HUMANIZEM Človek je merilo vsega in ne več Bog

RENESANSA (rinascimento – ponovno rojstvo) - zanimanje za antiko in prenos antičnih idej in pogledov na človeka v tedanje življenje.

Zanimanje za odkrivanje starodavnih znanj in soočenje le-teh s sodobnimi znanstvenimi odkritjiZanimanje za odkrivanje starodavnih znanj in soočenje le-teh s sodobnimi znanstvenimi odkritji

Pozornost velja Pozornost velja človeku in naravičloveku in naravi

Leonardova skica k Vitruvijevemu prevodu “Deset knjig o arhitekturi”

HARMONIJA IN RAZMERJE

Simbol vesolja Simbol Simbol

zemljezemlje

Človek povezuje večno in tuzemsko

Pozornost velja ČLOVEKU, POSAMEZNIKU IN NARAVI

Umetnost je bila sredstvo, da bi človek zorel v razgledano, etično ter odgovorno

osebnost.

Umetnost je bila sredstvo, da bi človek zorel v razgledano, etično ter odgovorno

osebnost.

PREPOROD USTVARJALNE MISLI IN ZNANJA: RAZVOJ ZNANOSTI (astronomija, fizika, medicina, matematika, humanistične vede, iznajdba tiska)

SPREMEMBA ODNOSA DO PRETEKLOSTI (razumska razčlenitev minulih dogodkov in upoštevanje arheoloških spoznanj)

Izoblikuje se zavest o povezanosti umetnosti tega časa s prejšnjimi obdobji

DANTE PETRARCA BOCCACCIO SHAKESPEARE CERVANTES

MACHIAVELLI MORE

DI LASSO, GALLUSDI LASSO, GALLUS

Iznajdba tiska in pomen tiskane knjigeIznajdba tiska in pomen tiskane knjige

Umetnik postane ena od osrednjih osebnosti v družbi

Umetnik postane ena od osrednjih osebnosti v družbi

Umetniki se posvečajo:

- Portretu

- Anatomiji

- Pozornemu obravnavanju okolja

Začetki v Italiji:Začetki v Italiji:

B) Moč mestnih držav z bojem za prevlado plemiških rodbin – Medici, Strozzi (Firence), Gonzaga (Mantova), Este (Ferrara), Malatesta (Rimini, Sforza (Milano) Montefeltro (Urbino)

B) Moč mestnih držav z bojem za prevlado plemiških rodbin – Medici, Strozzi (Firence), Gonzaga (Mantova), Este (Ferrara), Malatesta (Rimini, Sforza (Milano) Montefeltro (Urbino)

C) Papeška država želi ustvariti svoj ugledC) Papeška država želi ustvariti svoj ugled

UMETNOSTNI MECENI

UMETNOSTNI MECENI

A) RAZVOJ MEŠČANSTVA (trgovina, bančništvo, razvoj univerze)A) RAZVOJ MEŠČANSTVA (trgovina, bančništvo, razvoj univerze)

ZGODNJA RENESANSAquattrocento (15. stoletje)

Iskanje zakonitosti v umetnosti, ki so tesno povezane z zakonitostmi v naravi

Novosti v oblikovanju človeške figure

Naturalizem

Renesančni estetski kanon (upodobitev človeka –akt)

Simetrične kompozicijske sheme

Razvoj perspektive

Oblikovanje slikarskega prostora

Ikonografski motivi: krščanski, mitološki, portret, akt, sacra conversazione

ARHITEKTURAArhitekti proučujejo:

grško-rimsko arhitekturo

razmerje zlatega reza in skladnosti med geometrijskimi liki

načelo simetrije in središčne kompozicije

Nov estetski kanon: uravnoteženost, harmonični proporci, preglednost, preprostost, zmerna uporaba dekoracije, čiste oblike

Arhitekti: Filippo Brunelleschi, Leon Battista Alberti, Michelozzo di Bartolomeo

Primerjava: gotika - renesansa

Filipppo Bruneleschi, cerkev San Lorenzo, Firence, 1421-30

- arkade, raven strop, jasni prostor - poudarjen občutek za simetrijo- izpeljava iz kvadratne osnove križnega kvadrata- miren ritem arkad na vitkih stebrih- celoten prostor vidimo od vhoda - kapiteli, baze, robovi arkad sledijo antiki

Brunelleschi, San Lorenzo, okr. 1420

Filippo Brunelleschi, kupola florentinske stolnice, dogr.1436

- 8 zunanjih reber na osmerokotni bobnici (tamburju)

- dvojna lupina

- obuja spomin na Panteon

Brunelleschi, Kapela Pazzi ob cerkvi Santa Croce v Firencah

Centralna stavba

Kapela Pazzi

Ideja o enovitih sorazmerjih, ki so skupni vsem stavbam (enotni modul)

Leone Batista ALBERTI, cerkev sv. Andreja v

Mantovi, 1470

Pročelje v obliki slavoloka, trikotni zaključek

Banjasto obokano ladjo združi s kupolo

Leone Batista ALBERTI, Malatesto svetišče

v Riminiju, 1453-1468 Preoblikovana gotska cerkev v nagrobni spomenik

Antične oblike: slavolok, korintski kapiteli, medaljoni, trikotno čelo, pilastri

ALBERTI, palača Ruccellai v FirencahUrbano okolje zgradbo

utesni

Ulično pročelje- zaprta oblikovno zadržana površina

Kamniti kvadri

Uravnoteženost med navpičnimi prvinami (pilastri) in vodoravnimi (zidec, okna, kvadri)

Polkrožni loki nad okni blažijo napetost med navpičnimi in vodoravnimi linijami

Enakomeren ritem

Simetričnost

Dvorišče

Michelozzo di Bartolomeo, palača Medici-Riccardi, 1444-1460, Firence

•Dvorišče: lahkotno, z arkadami, okrašeno

Filippo Brunelleschi,Palača Pitti, Firence

Filippo Brunlleschi, Ospedale degli Innocenti-najdenišnica v Firencah

KIPARSTVO

Cilj kiparjev:

Doseči antične mojstre

Zvesto posnemati naravo PROSTOSTOJEČI KIPI GOLIH TELES

PORTRET

KONJENIŠKI SPOMENIK

Kiparji: Lorenzo GHIBERTI, DONATELLO in Andrea del VERROCCHIO

NAGROBNIK

Lorenzo Ghiberti, natečajni relief za

severna vrata krstilnice v Firencah,

Žrtvovanje Izaka

Brunelleschi

Lorenzo Ghiberti – mojster bronastega

reliefa

Severna vrata baptisterija v Firencah

Geometrični deteljičasti okvir

Baptisterij, Firence: Vrata paradiža – vzhodna vrata,

1425-

Poskusi s perspektivo v plitkem reliefu

Zgodba je zapisana v postavitvi in gibanju ljudi

Harmonija med ljudmi in naravo, vznemirjenostjo in spokojnostjo

Jožefova zgodba

Skladnost arhitekture s prizorom

Pravilna postavitev ljudi v prostoru (relief)

Donatello, Prerok Habakuk (Zuccone-

plešec)

Donatello, David

David, kralj Izraela, ok.1000 pr.n.št., je znan po junaških dejanjih. Spopadel se je tudi z velikanom Goljatom. V neenakem dvoboju ga je ubil s kamnom iz prače. To je pomenilo poraz Filistejcev, ki so zatirali nekatera izraelska ljudstva.

Ta dvoboj simbolizira tudi boj Firenc proti mogočnim Viscontijem, milanskim vojvodom. Lovorov venec zmage, ki leži pod Davidovimi nogami, spominja, da so Firence zavrnile mirovni sporazum iz leta 1392, ki jim ga je vsilil nevarni tekmec.

David, prvi bronast akt po antiki v naravni velikosti (1,65 m)

Zmagoslavni junak je povesil pogled in videti je, kot da se ne zaveda razsežnosti svojega dejanja. Skrivnosten nasmeh.

Mlad pobič

Milina, eleganca

S linija - kontrapost

Zgodnja renesansa

Donatello, bron, okr. 1450, 158 cm, Verrocchio, 1472-75, bron, Firenze, Bargello

David

Donatello, Gattamelata, 1447-50, bron, Padova

Prvi renesančni konjeniški kip

Verrocchio, BartolomeoColleone, bron, 1480, Benetke

Močan in vitalen – zgled za barok

KIPARSTVO RENESANSE

• Kiparji iščejo nove ideje v zapuščini antične umetnosti

• Renesančni lepotni ideal (golo telo)• Simboli moči• Realistične upodobitve (čustva in razgibanost)• Portreti • Vrnitev prostostoječega konjeniškega

spomenika

SLIKARSTVO (raziskovalno)

Zgled so kiparska antična dela – osebe naslikane s kiparskim pojmovanjem telesa, portretno opredeljene

Študij upodobitve: perspektive (linearna perspektiva), narave, osvetlitve, telesnosti oseb in detajlov

Nabožno in posvetno slikarstvo

Intelektualno slikarstvo kot vpliv neoplatonistične filozofije na dvoru Medičejcev

Freske, tabelno slikarstvo, olje, grafika

Masaccio, 1401 - 1428/9?

Naslikal Vasari

Freske v Sta.Maria del Carmine, Firence, Masaccio

Masaccio, freske v Sta Maria del Carmine, Firence, 1427

Pogled in perspektiva

*Novo pojmovanje prostora: linearna perspektiva, naravno okolje (arhitektura, pokrajina)

Masaccio, Davčni novčič, 1427, Firence, Sta Maria del Carmine

*Portretna opredeljivost oseb

* Prepričljiva telesnost oseb in njihovega gibanja v prostoru (realizem)

*Modeliranje teles s svetlobo - plastičnost

Masaccio, sv. Trojica, freska v cerkvi Sta Maria Novella, v Firencah, 1426-28

Linearna perspektiva preračunana na pogled gledalca

Masaccio: Kapela Brancacci, Izgon iz raja,

freska, 1426-27

Paolo UCCELLO (1397-1475), Bitka pri San Romanu, Uffizi,Florentinska zmaga nad Sieno 1432. leta, naslikana po

naročilu Medičejcev na treh tablah, ki so krasile sobo v njihovi palači

Niccolò Mauruzi da Tolentino v bitki pri San Romanu, Zanimanje za zgodovino (humanistična tema)

Nova pravila perspektive (sulice, konji, vojaki), nove barve, gibi in drže

ljudi in živali so namenoma kontrastni – dramatični.

PIERO DELLA FRANCESCA

okr. 1415/20 - 1492

Ustvarjal na dvoru Federiga de Montefeltre v Urbinu

PIERO della FRANCESCA, Legenda sv. križa, prezbiterij c. sv. Frančiška v Arezzu, okr. 1486

Harmonični red, brez nepotrebnih predmetov in dejanj

Osebe so portretne

Ustvarjal na dvoru Federiga de Montefeltre v Urbinu

Bičanje, ok. 1445, Urbino, Narodna galerija

Battista Sforza in Federico da Montefeltro iz Urbina, 1465-66, Uffizi,

ANDREA MANTEGNA (1431-1506)Dvorni slikar Lodovica Gonzage iz Mantove

Mantegna

Pieta, 1470, Brera, Milano

Študij perspektive človeškega telesa, portetni realizem

Andrea Mantega, Camera degli Sposi-Sobana mladoporočencev, Dvorna palača v Mantovi, 1471-74

Na stropu so štukaturni tondi portretov rimskih

cesarjev, na stenah prizori iz življenja družine Gonzaga

Andrea MANTEGNA, Dvor Gonzage v Mantovi, 1465-1474

Portretni realizem, študij perspektive, začetek iluzionističnega slikarstva

Portretni realizem, študij perspektive, začetek iluzionističnega slikarstva

Strop imenovan okulus, 1471-74

freska, premer 270 cmCamera degli Sposi, Vojvodska palača v

Mantovi,

Balustrada z ženskami in putti

Začetki iluzionističnega slikarstva (skrajšava)

Sandro BOTTICELLI (1455-1510)

Poveličevanje gracioznosti, elegance, lahkotnosti, ženski ideal lepotePoveličevanje gracioznosti, elegance, lahkotnosti, ženski ideal lepote

Botticelli, Venerino rojstvo, okr. 1480. Uffizi, Firence

ALEGORIJA

POŽELENJEČISTOST

LEPOTA

POMLAD

SIMBOL, ATRIBUT, POOSEBITEV

Sandro Botticelli, Pomlad

Atena in Kentaver

Neoplatonist na Medicejskem dvoru

Perspektiva ga ne zanima

Čiste linije

Ozračje je čisto, tančice prosojne, obrazi idealizirani

Literatura in viri za slikovno gradivo

Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005

Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003

Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993

Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998

Slikovno gradivo s spletnih strani

http://www.wga.hu/

http://www.hp.uab.edu/image_archive/

http://www.greatbuildings.com/

http://www.casteland.com/indexuk.htm

http://www.casa-in-italia.com/arte/

http://www.thais.it/scultura/

http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm