Midve sva najboljši par Trije novi božanski okusi …...Midve sva najboljši par Trije novi...

Perutninarr e v i j a z a z a p o s l e n e v p e r u t n i n i p t u j | l e t n i k x v | š t e v i l k a 2 | n o v e m b e r 2 0 1 6

NA VIDEZ NEZDRUŽLJIVO10

NA VIDEZ NEZDRUŽLJIVO10RAZNOLIKI

GREMO SKUPAJ ŠE DLJE

Midve sva najboljši par Trije novi božanski okusi

VSEB INA ŠTEV ILKE

REVIJA ZA ZAPOSLENE V PERUTNINI PTUJPerutninar, letnik XV, številka 2, november 2016 I Izdajatelj: Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva ulica 10, 2250 Ptuj | Uredništvo: SIJ d.d., Korporativno komuniciranje – revija Perutninar, Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana; e-mail: perutninar@perutnina.eu | Uredniški odbor: Mojca Feštanj Tihelj, dr. Denis Mancevič, Branko Vodušek, mag. Sara Wagner | Oblikovanje: Sans, Andrej Knez s.p. Jezikovni pregled: Breda Zupančič, Di@log in mag. Andreja Čibron Kodrin, Fužinar Ravne Tisk: ZIP Center | Naklada: 1830 kos. Perutninar je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 1392.

trgovin je v maloprodajni mreži Perutnine Ptuj v Sloveniji, BiH, Srbiji in na Hrvaškem.

zvestih oboževalcev ima Facebook stran Nori na Poli.

257

142.804

DA NE BOLI V KRIŽUVARNI IN ZDRAVI

144 sodelavcev sedaj ve, da bremena vedno dvigujemo s počepa z vzravna-no hrbtenico. Kako jih dvigujete vi?

22

PRIHAJA IZBRANA KAKOVOSTAKTUALNO

Spoznajte novo certificirano oznako Izbrana kakovost – Slovenija, ki prihaja na trgovske police.

6

MIDVE SVA NAJBOLJŠI PARNAŠI SODELAVCI

Tadeja Kavčevič in labradorka Lu – terapevtski par, ki riše nasmehe in deli toplino osebam s posebnimi potrebami. 17

ZAČIMBNE RECEPTURE – STROGO VAROVANA SKRIVNOST

TUDI TO JE PP

Marsikdo ne ve, da imamo v Mesni industriji Ptuj lastno mešalnico začimb in aditivov. 27

Perutninar | 1 UVODNIK

Perutninar, kakšna je tvoja zgodba?

začimbno-aditivnih mešanic naredimo mesečno v lastni mešalnici.

lastniški delež v Perutnini Ptuj je v dokapitalizacijskem

in prevzemnem postopku pridobila Skupina SIJ.

34 ton

77,43 %

V sako leto ljudje ustvarimo večjo količino informacij, kot jih je celotno človeštvo ustvarilo v vsej svoji zgodovini do začetka 21. stoletja. Tudi na delu jih je vse več, zato ni čudno, da porabimo

za iskanje in izbiranje informacij »preveč časa«, pa morda še niti nismo našli tistih pravih, relevantnih. In točno to je naloga uredništva revije Perutninar. Da vas razumemo, vemo, kaj si želite, katere informacije potrebujete. Da ne zapišemo le tistega, kar si zaposleni želite, temveč tudi to, kar bi morali vedeti, kar vas bo zanimalo, pa morda tega, dragi bralci, še sami dobro ne veste.

Naša naloga je, da vam prisluhnemo, ko boste na nas naslovili svoje vprašanje ali dilemo in nanjo odgovorimo. Da, takrat bomo pri Perutninarju delali dobro. Ko bomo skozi pisano besedo zgradili dialog z vami, našimi bralci. Ko nam boste verjeli, da ne bomo izneverili vašega zaupanja, saj vam ne želimo »prodajati« resnic, ki to niso, in vas skozi vsebino ne spodbujati k nečemu, kar preprosto ne prinaša vrednosti v vaše življenje na delu, pa tudi v prostem času.

S temi mislimi smo na novo zasnovali revijo Perutninar. V rubrikah, kot so Zgodba z naslovnice, Intervju, Strokovnjaki povedo, Kadri in druge resnejše, bomo strateške informacije podjetja interpretirali v naš vsakdanji jezik in tako pomagali razvijati skupno vizijo Skupine Perutnina Ptuj in tudi naše nove lastnice, Skupine SIJ. Z namenom, da bi vsi zaposleni korakali v isto smer, proti istim ciljem. In na drugi strani bomo v rubrikah Glas zaposlenih, Anketa, Pobude in stališča besedo dali vam, da bomo revijo soustvarjali skupaj. Prav zato verjamemo, da bo vsak izmed vas v reviji našel kakšno zgodbo, ki ga bo pritegnila.

Ljudje smo namreč odvisni od zgodb, saj skozi njih veliko lažje kot zgolj skozi gole številke ali dejstva spoznavamo in razumemo svoje podjetje, svoje delo, cilje in življenje znotraj podjetja. Šele v zgodbah posamezna dejstva dobijo svoj smisel – tako kot ga s tem kratkim zapisom dajemo prenovljenemu Perutninarju. Se beremo! Na dva meseca.

Sar a Wagner urednica

4

POSLOVNE NOV ICE november 2016

Izjemno ponosni smo lahko na tri šampione kako-vosti – Poli, Mini pašteto Pepe in Pečena piščančja krila, ki predstavljajo potrditev vrhunske kakovosti, utemeljene na konstantni kakovosti izdelkov, nagra-jenih s tremi zaporednimi zlatimi medaljami.

Zlato medaljo za tržno ponudbo so letos preje-li Piščančji kebab, Piščančja pleskavica, kolekcija NATUR PREMIUM, Piščančji čevapčiči in Fit nabodalca. Z zlato medaljo se lahko pohvalijo Poli Snack, posebna klobasa Vija vaja, Pepe Party Mix 250 g in Pepe piščančja hrenovka 100 g. Poleg zlatih smo prejeli še 4 srebrne medalje za tržno ponudbo in eno srebrno medaljo za Poli Čili.

Ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, ki poteka v maju in juniju, je največje mednarodno priznano tovrstno ocenjevanje v Sloveniji, s predstavitvijo nagrajenih izdelkov na sejmu Agra pa odmeva ne le v strokovni, ampak tudi širši javnosti.

Perutnina Ptuj se tudi letos lahko pohvali s številnimi nagradami z mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, ki poteka pod okriljem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA.

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj | Foto: arhiv Perutnine Ptuj

Imamo 3 šampione kakovosti

Prodaja in prihodki od prodaje (v milijonih evrov) in delež izvoza (v odstotkih)

Čisti prihodki od prodaje

Po dokončani finančni konsolidaciji, s katero je SIJ postal 77,43-odstotni lastnik Perutnine Ptuj, nadaljujemo z uspešnim poslovanjem. Aprila smo refinancirali finančne obveznosti z ugodnim sindi-ciranim posojilom konzorcija bank, kar je okrepilo naš položaj na ciljnih trgih.

Pri poslovanju smo nenehno pod cenovnimi pritiski konkurence iz okolja in držav EU, na naših tradicionalnih trgih v državah z območja nekdanje Jugoslavije pa tudi zaradi visokih deležev sive eko-nomije. S tradicionalnimi prednostmi za potro-šnika in vplivanjem na nakupne odločitve uveljav-ljamo kakovost, varnost in sledljivost v vertikalni integraciji od njive do vilice kot ključno primerjal-no prednost, s katero bomo lahko v prihodnosti dosegali še boljše poslovne rezultate.

Do polovice leta smo prigospodarili 119,7 milijonov evrov prihodkov. Dobička je bilo za 6,3 milijona evrov.

Avtor: Branko Vodušek | Vir: Polletno poročilo Skupine SIJ. 2016.

Uspešno prvo polletje 2016

1-6 2014 1-6 2015 1-6 2016

124,7 122,1 119,7

66,3 %65,1 % 65,5 %

Delež izvoza

5

Perutninar | 1

V PP Gostinstvu so se tako odločili, ker se želijo osredotočiti na osnovni program, ki temelji na perutninskemu mesu in je zaščitni znak Gostilne PP sredi mesta. Tam bodo tako še naprej priprav-ljali odlične malice, ki temeljijo na perutninskih proizvodih, in nudili pogostitve manjšim in večjim turističnim skupinam. Z osveženo ekipo v zadnjem času beležijo rast prodaje, preko poletne sezone pa tudi večji obisk tujih gostov.

Še posebej so veseli medalj za letnik 2015, ki so ga ustvarili z novo ekipo enologov. Za sauvignon 2015 so na ocenjevanju v Bruslju prejeli srebrno, na Decanterju v Londonu pa bronasto medaljo. Na Decanterju so osvojili tudi zlato medaljo za char-donnay SJI in dve bronasti medalji za polnitve letnika 2015, in sicer za chardonney in traminec. Posebno so ponosni na veliko zlato medaljo na ocenjevanju v Gornji Radgoni za arhivsko vino chardonnay 2001 – ledeno vino, ki dokazuje, da imajo v ar-hivski zbirki tudi vina, ki na neodvisnih ocenjevanjih še danes prepričajo tudi najbolj petične ocenjevalce. V Gornji Radgoni so poleg tega osvojili še eno zlato in štiri srebrne medalje.

PP Gostinstvo, d. o. o. je Gostilno Ribič poleti oddalo v najem. Tradicijo ponudbe kakovostnih ribjih jedi te znane ptujske gostilne na bregu Drave bo nadaljevalo podjetje Vital, d. o. o. iz Kidričevega.

Bogato zbirko priznanj in medalj za polnitve vin so letos v Ptujski kleti še obogatili.

Avtor: Melita Žnidarič Avtor: Vinko Mandl | Foto: arhiv Ptujske kleti

Gostilna Ribič ima novega najemnika

Nagrajena tudi arhivska vina

Pomembnejši kazalniki poslovanja

  Enota mere 1– 6 2014 1– 6 2015 1– 6 2016

Finančni podatki        

Čisti prihodki od prodaje 000 EUR 124.693 122.058 119.680

Izvoz % 66,3 65,1 65,5

Dobiček iz poslovanja 000 EUR 5.913 5.622 6.313

EBIT marža % 4,7 4,6 5,3

EBITDA 000 EUR 11.206 10.740 11.469

EBITDA marža % 9,0 8,8 9,6

Zaposleni na dan 30. junij        

Število zaposlenih 3.552 3.551 3.707

6

AK TUALNO november 2016

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj

A v množici različnih oznak, ki vedno niti ne prinašajo tistega, kar obljubljajo, se kupci v resnici težko znajdemo. Zato zdaj prihaja

nova, enotna in certificirana oznaka Izbrana kako-vost – Slovenija, ki bo zagotavljala, da so proizvodi res slovenskega porekla in nadstandardne kakovosti.

POD TAKTIRKO DRŽAVETokrat ne gre za trgovsko ali kakšno podobno oznako, ampak nacionalno shemo kakovosti, katere pripravo je podprla in vodilo Ministrstvo za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano. Vsak izdelek oz. živilo, ki se bo želelo predstaviti z oznako Izbrana kako-vost – Slovenija, bo moralo biti certificirano s strani neodvisnih organov in izpolnjevati natančno defi-nirane pogoje. To bo dajalo potrošniku verodostoj-no zagotovilo, da je izdelek s takšno oznako zares slovenskega porekla, s specifičnimi lastnostmi, ki se nanašajo na kakovost, način pridelave in predelave, dobrobit živali, način krmljenja in podobno. Pa tudi, da so ti parametri redno, najmanj enkrat na leto, preverjeni s strani akreditiranih nadzornih organov.

SLOVENSKA SUROVINA, PREDELANA V SLOVENIJI!Čeprav shema določa različne parametre, ki jih morajo pridelovalci izpolnjevati, je za potrošnike verjetno ključen ta, da bodo živilski izdelki, označeni z oznako Izbrana kakovost – Slovenija, ne le izdelani

oz. predelani v Sloveniji, ampak da bo slovenskega porekla tudi osnovna surovina. Prav to je namreč pri zdajšnjih oznakah o slovenskem poreklu, ki nam jih ponujajo trgovci in nekateri proizvajalci, tudi najbolj sporno. Pri novi oznaki te dileme ne bo več.

Z OZNAKO IZBRANA KAKOVOST TUDI PERUTNINA PTUJDa bomo novo shemo potrošniki sploh prepoznali, bo s prihodom prvih izdelkov na police stekla tudi promocijska kampanja, ki bo najprej predstavljala shemo kot tako, kasneje pa tudi promovirala in potrošnikom predstavljala prednosti izdelkov iz posameznih sektorjev. V shemo se seveda vključuje tudi Perutnina Ptuj.

Slovenci postajamo vse bolj pozorni na poreklo živil. Lokalni, slovenski izdelki vse pogosteje najdejo pot v nakupovalne košare. To so dobro spoznali tudi trgovci, ki krepijo tako ponudbo kot tudi označevanje izdelkov z označbami, ki sporočajo, da je izdelek slovenski, domač, lokalen.

Prihaja Izbrana kakovost

Novo shemo oz. znak Izbrana kakovost je omo-gočil Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Projekt delno financira država, delno pa posamezni sektorji oz. pridelovalci. Z označbo Izbrana kakovost bodo označeni proizvodi iz raz-ličnih sektorjev, vsak sektor pa sam določi pogoje za pridobitev označbe. Te so že sprejeli v sektorju mle-ka in mesa za goveje in piščančje meso. Tako naj bi bili potrošnikom mleko in mlečni izdelki ter goveje in perutninsko meso in izdelki slovenskega porekla nadstandardne kakovosti na voljo že do konca leta.

NA POLICAH NAJPREJ MESO IN MLEKO

VEČ O SHEMI IZBRANA KAKO-VOST PREBERITE NA LOKALNA- KAKOVOST.SI.

7

Perutninar | 1 GL AS ZAPOSLENIH

Naša sodelavka Suzana Petek nam je poslala Poli pozdrav s Triglava, kamor se je skupaj s prijatelji povzpela v za-četku septembra. Poli se očitno dobro počuti tudi na naši najvišji gori. Kje pa je spremljala vas?

Avtor: Lojze Cajnko | Foto: Lojze Cajnko

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj Foto: Suzana Petek

poli pozdrav s triglava

upokojenci končujejo sezono izletov

Člani ZSSS sindikata KŽI Slovenije iz Perutnine Ptuj smo se junija na Debe-lem rtiču udeležili 16. športnih iger sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije.

Udeleženci so prišli iz kar 23 družb iz Slovenije, sodelovalo pa je tudi nekaj delegacij iz tujine. Naši člani so tekmovali v različnih disciplinah in dosegli lepe rezultate. Najbolj uspešna je bila moška ekipa v vlečenju vrvi, ki je zmaga-la. Šestkrat smo se povzpeli tik pod vrh, in sicer z moško ekipo malega nogome-ta, žensko in moško ekipo za klasični pikado, žensko in moško tekaško štafeto ter žensko ekipo v vlečenju vrvi. Dosegli smo tudi dve četrti in eno 13. mesto. Skupno smo se uvrstili na 2. mesto z zaostankom zgolj točke za Celjskimi mesninami. Ni kaj! Dokazali smo, da športen duh še kako vlaga v naših telesih. Čestitke za odlične rezultate!

Avtor: Marjan Vindiš | Foto: arhiv sindikata KŽI Slovenije

Če se s kolegi z delovnega mesta odprav-ljate na kak zanimiv izlet, se družite tudi izven delovnega časa, ste na delovnem mestu ali s skupaj s sodelavci praznovali kakšen okrogli jubilej ali skupaj počeli kaj zanimivega, vas vabimo, da nam na perutninar@perutnina.eu pošljete foto utrinek in pripišete, kaj je na fotografiji. Objavili ga bomo v naslednjih številkah Perutninarja!

POŠLJITE NAM SLIKO!

odlično drugo mesto ekipe pp

Tudi letos smo se člani Društva upo-kojencev PP družili na skupnih izletih. Prvi nas je popeljal v Lendavske gorice, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp in uživali v čudovitem razgledu. Izlet smo si zapomnili tudi po presenečenju člana Franca Horvata – Filipaža, ki nas je povabil k sebi domov in nam pripra-vil razkošje domačih jedi, manjkalo pa ni niti žlahtne kapljice.

Maja smo si z ladjice ogledali Lju-bljano, obiskali pa smo tudi Botanični vrt. Junij je »rezerviran« za POLI maraton, najlepši pa je bil julijski obisk Planice. Prijazni vodiči so se potrudili z izčrpnimi razlagami o njeni zgodovini in nas s sedežnico popeljali na vrh za-letišča. Nad videnim in doživetim smo bili navdušeni. Na poti domov so nas presenetili še s postankom in ogledom povirja Zelenci, izvira Save Dolinke.

8

PO NJ IH NAS POZNAJO november 2016

Ptujčan je original. Z izvirno marinado s Ptuja že desetletja osvajamo slovenske domove.

Oktobra smo naše zveste kupce razveselili s tremi novimi izdelki linije Natur premium, ki meso iz piščancem prijazne reje bogatijo z novimi okusi. Novost navdušujejo s tremi edinstvenimi okusi začinjenih piščancev: ptujskim, mediteranskim in štajerskim.

Avtor: Brigita Selinšek Foto: arhiv Perutnine Ptuj

Trije novi božanski okusi

9

Perutninar | 1

Mediteranec je za vse letne čase. Tudi na najbolj temačen dan v naš dom prikliče morje in sonce.

Štajerca imajo povsod radi. Prežet z okusno marinado in posut z bučnimi semeni je vedno glavni na mizi.

P ribližno leto dni sicer mineva, odkar je Perutnina Ptuj slovenski trg presenetila z izdelčno linijo Natur premium, popolno novostjo, s katero smo kupcem

ponudili sveže pakirano piščančje meso iz piščancem pri-jazne reje. Linija je bila med kupci lepo sprejeta, še vedno pa osvaja nove in nove potrošnike, ki se zavedajo odgovornosti do okolja in cenijo odlično kakovost. In dejstvo je, da je takih vedno več.

TRIJE BOŽANSKI OKUSITudi zato smo se letos odločili, da linijo Natur premium še nadgradimo z začinjenimi piščanci. Prvi navdušuje z že dobro poznano ptujsko marinado, drugi v jesen prinaša pridih mediteranskega sonca, tretji pa s posipom iz bučnih semen in okusno marinado ponosno predstavlja kulinarično zgodbo severovzhodnega dela Slovenije.

PRAKTIČNOST, KI NAVDUŠIVsi trije izdelki bodo kupce poleg okusa navdušili tudi s praktičnostjo, saj so tako rekoč že pripravljeni za peko. Zači-njeni in marinirani piščanci so pakirani v vrečki za pečenje, kar tudi najbolj neizkušeni gospodinji ali priložnostnemu kuharju omogoča, da se pred povabljeno druščino predstavi v vlogi prefinjenega kulinaričnega mojstra. Piščanca le še postavijo v pekač, dajo v pečico in odlično kosilo je priprav-ljeno. Poskusite tudi vi!

OBSEŽNA PROMOCIJSKA KAMPANJAPrihod novih izdelkov na trgovske police bo pospremila tudi oglaševalska akcija. Poleg televizijskih oglasov bo novost predstavljena tudi v tiskanih medijih, na spletu in na prodaj-nih mestih. Kampanja se je začela v oktobru in se bo počasi iztekla do konca leta.

NAMIGE ZA POSTREŽBO PTUJČANA, MEDITERANCA IN ŠTAJERCA POIŠČITE NA WWW.PERUTNINA.SI/SL/IZDELKI/NATUR-PREMIUM/.

10

ZGODBA Z NASLOVNICE november 2016

11

Perutninar | 1

RAZNOLIKI GREMO SKUPAJ ŠE DLJEKo je poleti leta 2015 odjeknila novica, da v Skupino Perutnina Ptuj (PP) vstopa Skupina SIJ–Slovenska industrija jekla, je marsikdo zastrigel z ušesi, povzdignil obrvi in vprašujoče pogledal. Metalurgi, ki se bodo začeli ukvarjati s piščanci? Marca letos je slovensko podjetje SIJ d.d. pridobilo večinski delež lastništva naše družbe in tako smo perutninarji in metalurgi postali del skupne družine. Na videz nezdružljivo, a kot marsikatera druga zgodba tudi ta ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled.

Avtorja: Denis Mancevič, Sara Wagner | Foto: Adobe Stock

12

november 2016

Prevzemi in združitve podjetij so vsakdanji pojav v poslov-nem svetu. Glavni namen vsakega podjetja je doseganje rasti in s tem povečanje vrednosti premoženja za njegove lastnike. Podjetje lahko raste organsko (samostojno, notranja rast) ali pa s pripojitvami in spojitvami (zunanja rast). Podjetje organsko raste, kadar povečuje tržni delež istega izdelka na istem trgu, kadar odpira nove trge za isti izdelek, kadar raste z razvojem novih izdelkov na obstoječem trgu ali pa s prodajo novih izdelkov na novih trgih. V primerjavi z or-gansko rastjo je zunanja rast veliko hitrejša, saj s prevzemom ali združitvijo podjetje v trenutku zraste toliko, kot bi za to z organsko rastjo potrebovalo nekaj mesecev ali let. Zaradi hitrega povečanja moči (v tehnologiji, znanju, razvoju, proi-zvodnih zmogljivostih …) in s tem uspešnosti je zunanja rast za podjetja mnogo privlačnejša.

PREVZEMI

P ridružili smo se 3.400 zaposlenim v največji slovenski metalurški skupini, ki s svojimi izdelki zaseda vodil-ne tržne položaje na evropskih in svetovnih nišnih

jeklarskih trgih. Skupina je s svojimi izdelki prisotna na več kot 80 svetovnih trgih in sodi med največje slovenske izvozni-ke. V nekaterih medijih ste lahko prebrali, da so PP kupili »Rusi«, kar ne drži popolnoma. PP je namreč prevzel SIJ d.d., slovensko podjetje, njen večinski lastnik pa je ruska dru-žina Zubitski, ki je v Slovenijo investirala pred skoraj desetimi leti (spomladi 2017 bo okrogla obletnica). In deset let je tudi obdobje, ki je več kot ustrezno za podajanje ocen o uspeš-nosti ali iskrenosti posameznega lastnika. Zgodba Skupine SIJ dokazuje, da gre za strateškega, družbeno odgovornega in razvojno naravnanega lastnika, ki je svojo dejavnost poleg metalurške razširil še na prehrambno (PP), kot prvi korak na poti realizacije strateške poslovne diverzifikacije. V Skupini SIJ je v metalurški in prehrambni dejavnosti danes približno 7.000 zaposlenih. Vodi jo Anton Chernykh, predsednik upra-ve Skupine SIJ, ki bo z vami, če ga boste srečali in nagovorili, spregovoril kar po slovensko. Skupino Perutnina Ptuj pa vodi predsednik uprave Tibor Šimonka, ki ste ga že spoznali v pogovoru v prejšnji številki Perutninarja.

TUJI VLAGATELJI V SLOVENIJI Tuji vlagatelji so že vrsto let navzoči pri nas in imajo če-dalje pomembnejši vpliv. Če pogledamo neposredna tuja vlaganja, Slovenija sodi med države z njihovim majhnim deležem. Po podatkih Banke Slovenije ima pri nas le 4,5 odstotka podjetij več kot desetino tujega kapitala, vendar je njihov delež v skupnem znesku kapitala družb v Sloveniji približno petinski. Kot poroča strateška skupina 33 podjetij v tuji lasti, organizirana pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), člani te skupine sicer številčno res obsegajo manj kot en promil slovenskih poslovnih subjektov, a ustvarijo 15 od-stotkov slovenskega BDP, plačajo 5,6 odstotka vsega davka na dohodek pravnih oseb v Republiki Sloveniji, sodelavci v podjetjih v tuji lasti pa v povprečju ustvarijo za 64 odstot-kov višjo povprečno dodano vrednost na zaposlenega, kot je v Republiki Sloveniji. V to skupino pri GZS je vključena tudi Skupina SIJ.

STRATEŠKI LASTNIKI V SLOVENSKEM PREHRMBNEM SEGMENTU Tuji vlagatelji so neposredno, kot lastniki podjetij, ali po-sredno, kot v našem primeru, ko so tujci lastniki slovenske družbe SIJ d.d., ki nas je kupila, navzoči že vrsto let in imajo čedalje pomembnejši vpliv. Prevzem podjetja, če gre novi lastnik v nakup s ciljem strateške naložbe, podjetju praviloma prinaša nov zagon pri razvoju. To kažejo tudi nekateri znani primeri v slovenskem okolju, tudi v prehrambnem segmentu.

Družbo Fructal je pred petimi leti prevzel srbski Nectar. Novi lastnik se je izkazal za stabilnega in dobrega lastnika, ki je v Fructal do sedaj investiral že štiri milijone evrov, s čimer si je ajdovsko podjetje, nekoč izjemno uspešno in prepoznavno

na trgih nekdanje Jugoslavije, spet pridobilo mesto vodilnega predelovalca sadja v regiji. Pod novim lastnikom so uvedli številne nove linije in samo lani kar 25 novih izdelkov, začeli so se tudi širiti na Kitajsko, Srednji in Bližnji vzhod, v države južne Afrike, Daljnega vzhoda in na Japonsko. Prvi naj bi v Sloveniji sklenili krog pri recikliranju plastenk. Bistveno se je od prevzema povečal tudi dobiček, in sicer s pol milijona pred prevzemom na 4,1 milijona evrov v letu 2015.

Ljubljanske mlekarne je leta 2013 prevzel francoski Lactalis, ena izmed vodilnih mlekarn na svetu, ki ima skoraj 200 proizvodnih obratov v 34 državah in zaposlenih več kot 56.000 ljudi. Za nakup Ljubljanskih mlekarn se je La-ctalis odločil, da bi razširil poslovanje v srednji in vzhodni Evropi ter povečal svojo navzočnost na tem območju in v posameznih prodajnih segmentih. Ker takrat še niso imeli proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji, so izkoristili lokacijo in poslovanje Ljubljanskih mlekarn za nadaljnjo rast tako v Sloveniji kot v širši regiji. In pri tem so uspešni, saj so ome-njene mlekarne številka ena v Sloveniji.

TUDI SIJ JE DOLGOROČNA ZGODBAČeprav se opisana prevzema, kjer so se povezala podjetja iz iste dejavnosti, nekoliko razlikujeta od našega, kjer sta se povezali dve različni dejavnosti, tudi dosedanja, skoraj desetletna zgodba Skupine SIJ potrjuje razvojno naravna-nost večinskih lastnikov, kot pri Fructalu in Ljubljanskih mlekarnah. V ospredju sta namreč rast in razvoj, na vseh področjih. Nekaj podatkov, ki to potrjujejo: tuji lastnik je v metalurški dejavnosti med letoma 2007 in 2014 zagotovil več kot 400 milijonov evrov za nove investicije, večinoma v nove stroje in proizvodne programe. Povprečne bruto plače zaposlenih so se v tem obdobju povečale za okrog 30 odstotkov. Število zaposlenih je skupina ohranjala, podjetja, ki so del skupine, pa še več kot v preteklosti vračajo lokalni skupnosti. Po tej poti bo šla tudi PP. A kako?

13

Perutninar | 1

UČINKOVITO VODENJEPP ni zgolj največje slovensko mesnopredelovalno podjetje, je tudi velika mednarodna skupina z bogato 110-letno tradicijo, izjemnimi blagovnimi znamkami, vrhunskimi proizvodi ter več kot 3.600 zavzetimi sodelavci. Ali je to dovolj za uspešnost tudi jutri, pojutrišnjem in naslednji mesec? Na žalost ne. Brez učinkovitega vodenja ne. Brez tega so že propadli uspešni in veliki sistemi, z njimi pa tudi delovna mesta in celotne lokalne skupnosti. Na žalost poznamo tovrstne primere tudi v Sloveniji. Poskrbeti moramo, da se bodo tudi v PP uveljavile najboljše prakse korporativnega upravljanja, da v ospredje stopi učinkovito vodenje ne samo matične družbe, temveč celotne Skupine PP. In to v Skupini SIJ znamo.

KJE SO TOREJ STIČNE TOČKE?Skupina SIJ je torej poiskala poslovno priložnost v panogi, ki velja za eno najbolj perspektivnih in v kateri do zdaj še ni bila prisotna. Ampak, ali lahko metalurška in prehrambna dejavnost Skupine SIJ sodelujeta na posameznih področjih? Kje so stične točke? Pomislite samo na nabavo, kjer lahko skupaj bistveno boljše nastopamo na trgu in učinkovitejše upravljamo nabavne procese – od energentov do IT-storitev, posameznih vrst potrošnega blaga itd. Pri zagotavljanju finančnih virov je za PP ogromna prednost, da je sedaj del Skupine SIJ, saj se finančni viri zagotavljajo centralizirano in pod boljšimi pogoji. In še bi lahko naštevali. Najbrž ni-koli ne bomo proizvajali »jeklenih piščancev«, nedvomno pa bomo poskrbeli, da bomo skupaj še močnejši. Postopek vstopa in prevzema, ki ga je izvedla Skupina SIJ v Perutnini Ptuj, je sedaj zaključen in začela se je nova zgodba. Kljub temu, da smo raznoliki, lahko skupaj pridemo dlje.

delež v ptujskem perutninskem podjetju ima Skupina SIJ.

77,4 - odstotnizaposlenih je skupaj v prehrambni in metalurški dejavnosti Skupine SIJ.

7.000

INTERVJU

14

november 2016

TUJEC JE DOBER LASTNIKNajvečja agroživilska podjetja v Sloveniji, v panogi s 15 tisoč zaposlenimi, so Droga Kolinska, Ljubljanske mlekarne, Perutnina Ptuj (PP), Žito in Pivovarna Laško. Nobeno od naštetih podjetij posredno ali neposredno ni v slovenski lasti. Kakšni lastniki so tujci, smo se pogovarjali z dr. Denisom Mancevičem, članom izvršilnega odbora Strateške skupine predstavnikov podjetij v tuji lasti pri Gospodarski zbornici Slovenije, sicer tudi direktorjem za korporativno komuniciranje v Skupini SIJ.

Avtorica: Sara Wagner

Foto: Sandi Fišer

Ko zaposlenim v slovenskih podjetjih napovemo prihod tujih lastnikov, pri marsikom začutimo strah. Upravičeno?»Res je. Nepotrebno bojazen, občasno celo pani-ko. To pripisujem dejstvu, da je slovensko gospo-darstvo večinoma še vedno v posttranzicijskem obdobju. To smo sicer najbolj zaznali v obdobju pred finančno krizo leta 2008, ki je razkrila de-jansko moč tedanjih, po večini domačih lastnikov. Ti so do premoženja prihajali z najemanjem kredi-tov, tudi preko svojih zmožnosti, kar se je seveda negativno odrazilo na podjetjih, ki so jih uprav-ljali. Prav zato zame ni pomemben izvor kapitala (torej tuji ali domači), temveč je ključno, ali gre za strateškega lastnika, ki bo razvijal podjetje, ali za kratkotrajnega, ki ga zanimajo predvsem kratko-ročne dividende.«

So po vaši oceni tujci dobri ali slabi lastniki?»Zame je torej ključna ocena, ali gre pri tujem la-stniku za strateškega vlagatelja ali takšnega, ki ima kratkoročni interes. K sreči v Sloveniji med tujimi vlagatelji prevladujejo prvi. Ne morem se spomniti niti enega primera, ko bi tuje podjetje vstopilo na slovenski trg s kratkoročnim, lahko bi rekli špeku-lativnim interesom. Po drugi strani poznamo og-romno primerov neodgovornega ravnanja domačih

lastnikov. Konec koncev se premalo zavedamo, da je največ podjetij propadlo med krizo prav zaradi ne-ustreznih domačih lastnikov, in ne tujega kapitala. Sicer pa podjetja s tujim kapitalom davke plačujejo v Sloveniji, zaposlujejo ljudi v Sloveniji in vlagajo v Slovenijo. Kaj je tukaj slabega?«

Zakaj so, po vašem mnenju, prav v živilsko industrijo v Sloveniji tujci vstopili tako odločno?»Številne panoge gredo skozi obdobje, ko se pod-jetja med seboj združujejo ali prevzemajo. Na ob-močju nekdanje Jugoslavije je to tudi delni odgovor na vse večjo prisotnost globalnih blagovnih znamk – svet postaja ena velika globalna vas, logistični stroški se znižujejo iz dneva v dan, blago potuje z enega konca sveta na drugega. Živilska industrija je bila med panogami, ki jih je ta val zajel dokaj hitro. Ni pa ta panoga edina, številne podobne zgodbe vidimo tudi drugje.«

Bi lahko rekli, da bo PP zaradi posrednega lastništva ruskih lastnikov lažje prodrla na ruski trg? Koliko lahko tuji lastniki v resnici pomagajo pri tem? »To je ena pomembnih prednosti podjetij v tuji lasti. Tuji lastniki poleg kapitala, znanja o upravlja-

Zame ni pomemben izvor kapitala (torej tuji ali domači), temveč je ključno, ali gre za strateškega lastnika, ki bo razvijal podjetje.

15

Perutninar | 1

nju itd. pripeljejo tudi nove prodajne kanale s tistih trgov, od koder prihajajo. Ni skrivnost, da je za PP lahko tudi ruski trg zelo zanimiv in da lahko lastni-ki v prodajnih procesih veliko pomagajo.«

Kaj pa za PP pomeni embargo na evropsko hrano, ki ga je Rusija uvedla pred letom dni? Med drugim so prepovedali tudi uvoz mesa. »Embargo na evropsko hrano je odziv na sankcije, ki so jih ZDA in EU uvedle do Rusije. In sankcije so vedno kontraproduktivne, ne prinašajo pričako-vanih rezultatov. Nedvomno pa negativno vplivajo na položaj evropskih proizvajalcev, v tem trenutku tudi na PP.«

Zakaj? »Poglejte, kaj se dogaja: ne gre zgolj za to, da se zaradi sankcij evropski izdelki ne pojavijo na poli-cah ruskih trgovin, temveč tudi za to, da se potem vse to blago znajde po večini na evropskem trgu in ustvarja cenovne pritiske za domače (evropske) proizvajalce. To se je že v letih 2014 in 2015 močno videlo pri proizvajalcih mleka, svinjskega mesa ipd. Si v Evropi tega dejansko želimo? Najbrž ne. Zdaj je sicer zelo nehvaležno napovedovati, kaj se bo zgo-dilo. Ampak v politiki se lahko spremembe zgodijo zelo hitro. Zato verjamem, da je embargo začasen ukrep, ki bo v bližnji prihodnosti odpravljen.«

Za konec – kako vidite slovenska podjetja kot lastnike podjetij v tujini? PP je eno takšnih.»Lepo bi bilo videti, da bi bilo teh primerov še več, kajti s tem se podjetja razvijajo. S tega zornega kota PP ni samo največje slovensko mesnopredelovalno podjetje, temveč tudi najbolj internacionalizirano živilsko slovensko podjetje, ki s proizvodnjo v štirih državah učinkovito pokriva ključne trge. To je tudi odlično izhodišče za še večjo regijsko prisotnost PP v prihodnje.«

Podjetja v tuji ali mešani lasti v Sloveniji zaposlujejo več kot 93.000 ljudi. To je petina vseh zaposlenih v gospodarskih družbah. Podjetja s tujimi lastniki izplačujejo višje plače na zaposlenega v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Prav tako ta podjetja dosegajo višji čisti dobiček in višjo dodano vrednost na zaposlenega.

PODJETJA V TUJI LASTI

16

KOLUMNA ANKETA november 2016

Dan, ko novica ni presenetila samo mene, ampak domala vso regijo. Perutnino Ptuj bodo prevzeli tujci iz Rusije, ki imajo v lasti že Slovensko in-dustrijo jekla. Pri zaposlenih se je po-rajalo tisoč in eno vprašanje. Kakšno povezavo ima vendar jeklo s piščanci? Bodo odpuščali? Bodo imeli posluh za rast podjetja ali ga bodo izčrpali?

In so prišli. Začele so se spremem-be na vseh področjih, tudi pri nas v gostinstvu. Tako sem sčasoma začela spoznavati sodelavce Skupine SIJ in svoje nove nadrejene. Pripraviti smo morali kulinarično pogostitev ob slavnostnem zagonu nove proizvodne linije na Jesenicah. Rada imam adre-nalinske podvige, ampak tokrat … joj, kako me je bilo strah! Nisem mogla prikriti nervoze. Ne pred sodelavci in tudi doma ne. Bomo dobro izpeljali? Bodo naše storitve dovolj dobre za nove lastnike?

Pa vendar smo z marljivim ko-lektivom in v tesnem sodelovanju s sodelavci iz SIJ-a pogostitev uspešno izvedli. Sledili so še drugi skupni pro-jekti. Vsak je bil poseben izziv, ki nas je vedno bolj medsebojno povezoval. Spoznala sem, da sta strah in beseda "novi lastnik", ne glede na to ali mis-limo na domači SIJ ali na njihovega lastnika iz Rusije, povsem odveč.

Skupaj smo združeni v eno veliko močno skupino, z jasnim ciljem: biti najboljši. Kot jeklarji ali perutninarji.

Zato združimo moči, kjer lahko, in bodimo nepremagljivi, vsak v poslu, ki ga najbolje obvlada.

Združimo moči!

Avtorica: Melita Žnidarič Foto: osebni arhiv Melite Žnidarič

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj | Foto: Mojca Feštanj Tihelj in Črtomir Goznik

Meho Šljivar, Mesna industrija Zalog, skupinovodja»Tu delam že od leta '90 in sem šel v tem času skozi različne spremembe, saj sem delal že tako rekoč na vseh delovnih mestih, zato sem sprememb vajen. Zaradi novega lastnika ni nič drugače, svoje delo opravljamo naprej. Za prihodnost se ne bojim, saj mis-lim, da je puranje meso prihodnost in garancija za nas.«

Irena Šeruga, Mesna industrija Ptuj, pakirnica»Spremembe v življenju? Vsega se moraš navaditi. Odkar sem v PP, se je dosti spremenilo: več imamo izdelkov, več je proizvodnje in nekatera dela so z novimi stroji in drugačnim načinom dela zdaj lažja. Spremembe lastništva nismo občutili, delamo naprej in smo zadovoljni, da imamo delo. «

Darko Vidovič, Mesna industrija Ptuj, klavnica»Spremembe imam v življenju rad, če so pozitivne. Če so negativne, je druga zgodba. Zadnje spremembe lastništva pri nas nismo občutili, delo teče nap-rej. Moj pogled v prihodnost ni najbolj optimističen, vedno več delamo, ne gre ravno na bolje. Predvsem bi se morali izboljšati pogoji za delo. Želimo si, da bi nekaj spremenilo, ker je pri nas najtežje delo.«

Martina Zabukošek, Mesna indu-strija Zalog, vodja proizvodnje mesa»Sprememb se ne bojim. Večkrat sem spremenila delovno mesto in je šlo zmeraj le na bolje. Se pa vedno najde kdo, ki je skeptik, ki mu ni nič všeč in ima vedno kaj povedati. A če gledaš na stvari pozitivno, bo pozitivno prišlo k tebi. Tu smo že imeli spremembo la-stništva, ko je Jato prevzela Perutnina, in je bilo to dobro za naš razvoj. Tudi v prihodnost gledamo z optimizmom.«

... so edina stalnica v življenju, na delu in doma. Tudi v Perutnini Ptuj se srečujemo z njimi, zadnja velika je bil prihod novega lastnika Skupine SIJ. Sprašujemo vas: kako doživljate spremembe?

Spremembe ...

17

Perutninar | 1 NAŠI SODEL AVC I

Na delovnih terapijah veliko delajo na motoriki. Uporabnik psa pelje na sprehod, ga boža, češe, daje mu priboljške in mu za urjenje fine motorike namešča špangice.

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj | Foto: Črtomir Goznik

Psi so v Tadejinem življenju prisotni že od otroštva, vendar je labradorka Lu, s katero sta stkali posebno povezanost, šele njen prvi pes. Ko sta se pri 4 me-secih vpisali v pasjo šolo in se včlanili v kinološko društvo, so se za Tadejo odprli novi svetovi in začutila je, da bi z Lu lahko razveseljevali tudi druge. »Na internetu sem veliko prebrala o psih terapevtih in pot me je pripeljala do Zavoda Pet,« se spominja Tadeja.

SAMOSTOJEN TERAPEVTSKI PARDa lahko pes postane terapevtski pes, mora skozi obsežno testiranje, z delom pa lahko prične, ko dopolni dve leti. Tadeja in Lu sta testiranje opravili brez težav. Danes kot samostojni terapev-tski par delata na Kliniki za pediatrijo, Otroški kirurgiji v UKC Maribor in v ZUVD Dornava, obiskujeta pa tudi vrtce in šole in kot s posebnim veseljem pove Tadeja so »učinki najinega dela zelo dobri pri avtističnih otrocih.«

LU POSTANE 'DRUG' PES»Ko oblečem uniformo in Lu na-mestim oprsnico z rdečim križem, takoj ve, za kaj gre, in se zelo razveseli. Postane resna, umirjena, potrpežljiva.

Vedno znova se čudim našim psom, kako se znajo prilagoditi in kako zelo začutijo uporabnika. Res neverjetno,« z nasmehom pove Tadeja. Terapevtski pes lahko dela največ dve uri na teden, saj ga delo zelo izčrpa. Tadeja in Lu običajno opravita eno aktivnost, pa še to Tadeja težko usklajuje s službo.»Srčno rada bi bila kdaj pol ure dlje v službi ali prišla pol ure prej,« pove, a se mora znajti drugače. Večinoma mora za pro-stovoljno delo koristiti dopust.

DELO, KI JO BOGATISkozi prostovoljno delo je Tadeja prido-bila veliko novih znanj, prijateljstev in izkušenj. »To, kar počnem, je hrana za dušo,« pravi. Čeprav je prepričana, da z Lu – tako kot drugi terapevtski psi in vodniki – delata nekaj pomembnega, s sodelavci o tem ne govori veliko. Prav-zaprav samo nekateri vedo, kaj počne, a je vesela, da lahko skozi svojo zgodbo predstavi delo terapevtskih psov. In kot še pove: »Zdi se mi pomembno, da se tudi izven delovnega časa ukvarjamo s hobiji in počnemo stvari, ki jih imamo radi, nas bogatijo in nam dajejo energi-jo. To se zagotovo pozna tudi v produk-tivnosti na delovnem mestu.«

Naša sodelavka Tadeja Kavčevič je izjemna oseba, ki svojo energijo in prosti čas posveča prostovoljstvu. S psičko Lu kot terapevtski par v okviru Zavoda Pet rišeta nasmehe in delita toplino posameznikom s posebnimi potrebami, otrokom v vrtcih in šolah pa predstavljata sobivanje s psom.

Midve sva najboljši par

Če imate tudi vi kakšen zanimiv hobi, se vam je v življenju zgodilo kaj posebnega oz. ste kaj posebnega dosegli, ali pa je v vaši sredini kakšen sodelavec z zanimivo zgodbo, vas vabimo, da nam pišete na perutninar@perutninar.eu. Z veseljem bomo v naslednjih Perutninarjih pripravili nove zgodbe o zanimivih sodelavcih!

POZNATE KOGA Z ZANIMIVO ZGODBO?

V& O

18

VPR AŠANJA , POBUDE november 2016

JUB IL ANT I

Delovni jubilej – 10, 20 , 30 ali 40 let neprekinjenega dela v enem podjetju – je spoštovanja vreden dosežek. Vsak sodelavec, ki doseže takšno številko, si zasluži, da ga posebej izpostavimo tudi v naši reviji. Tokrat izjemoma objavljamo sodelavce, ki so jubilej praznovali v prvih osmih mesecih leta 2016. Odslej bomo to počeli v vsaki številki, da bo lahko čestitka še bolj aktualna in pristna. Vsem iskreno čestitamo in se vam lepo zahvaljujemo za prispevek k razvoju podjetja!

40 LET • Zajšek Franc, PC Mesna industrija Ptuj • Zamuda Zvonko, PC Mesna industrija Ptuj• Mlakar Anton, PC Krmila

30 LET• Čuček Valerija, PC Mesna industrija Ptuj • Bedrač Tonček, PC Mesna industrija Ptuj • Šel Milan, PC Mesna industrija Ptuj • Čelan Franc, PC Mesna industrija Ptuj • Godec Maksimiljan, PC Mesna industrija Ptuj • Plajnšek Drago, PC Mesna industrija Ptuj • Cigula Ivanka, PC Mesna industrija Ptuj • Orlač Veronika, PC Mesna industrija Ptuj • Šeruga Irena, PC Mesna industrija Ptuj • Majcen Drago, PC Mesna industrija Ptuj • Lesjak Slavica, PC Mesna industrija Ptuj • Podgoršek Brigita, PC Mesna industrija Ptuj • Vinko Vikica, PC Mesna industrija Ptuj

• Lazar Slavica, PC Mesna industrija Ptuj

• Golob Zdravko, PC Mesna industrija Ptuj

• Gavez Sonja, PC Mesna industrija Ptuj

• Majhen Bednjički Štefanija, PC Mesna industrija Ptuj

• Fekonja Lidija, PC Mesna industrija Ptuj

• Plohl Andrej, PC Mesna industrija Ptuj

• Plohl Marjana, PC Mesna industrija Ptuj

• Petek Jožica, PC Mesna industrija Ptuj

• Štrucl Suzana, PC Mesna industrija Ptuj

• Čeh Kristina, PC Mesna industrija Ptuj

• Ivančič Slavko, PC Mesna industrija Ptuj

• Kopčič Jožica, PC Mesna industrija Ptuj

• Kozel Štefka, PC Mesna industrija Ptuj

• Pulko Milica, PC Mesna industrija Ptuj

• Hentak Ivan, PC Mesna industrija Ptuj

• Bele Drago, PC Kmetijstvo

• Golob Mirko, PC Kmetijstvo

• Potočnik Dušan, PC Živa proizvodnja

• Turk Vladko, PC Živa proizvodnja

Avtor: Kadrovska služba

Jubilejna nagrada je bila do leta 2006, ko je začela veljati spremenjena Podjetniška kolektivna pogodba, vezana na skupno delovno dobo. Nato je postala vezana na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Kako se pri posamezniku opredeljuje jubilej, je odvisno tudi od tega, kdaj se je pri nas zaposlil. Vsi, ki so se zaposlili pred 1. 7. 2006, so upravičeni do jubilejne denarne nagrade za skupno delovno dobo. Tisti, ki so se pri nas zaposlili po 1. 7. 2006, tako kot vi, pa so do jubilejne nagrade upra-vičeni, ko dosežejo jubilejno dobo zaposlitve pri nas kot zadnjem delodajalcu. V vašem primeru bo to leta 2019, ko boste dosegli 10 let jubilejne delovne dobe.

Maja 2016 sem dopolnila 30 let delovne dobe, vendar nisem prejela jubilejne denarne nagrade. Sodelavka je mesec dni kasneje dopolnila 20 let delovne dobe in je nagrado prejela. Zanima me, zakaj je tako? V Perutnini Ptuj sem zaposlena od leta 2009, kolegica od leta 2003.Avtor: Aleksandra Visenjak, uredništvo Perutninarja

Če imate kakšno vprašanje ali pobudo, jo posredujete Perut-ninarju in potrudili se bomo, da bomo našli pravi odgovor. Vprašate ali predlagate lahko karkoli – od povsem vsakda-njih vsebin, do konkretnih vprašanj, ki si jih postavljate na svojem delovnem mestu. Vašega imena in priimka ne bomo objavili, zato vprašajte. Prepričani smo, da niste edini, ki se vam poraja kakšno vprašanje, odgovori pa bodo zagotovo zanimivi tudi za druge sodelavce in bralce naše revije. Vaša vprašanja in pobude pričakujemo in se jih že veselimo na naslovu perutninar@perutnina.eu. Lahko nam tudi pišete v uredništvo na naslov SIJ d.d., Korporativno komuniciranje - revija Perutninar, Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana.

Vi vprašate, mi odgovorimo

19

Perutninar | 1

• Turk Metka, PC Živa proizvodnja

• Horvat Branko, PC Krmila

• Hojsak Antun, PC Krmila

• Šoštarič Ivan, PC Krmila

• Gojkošek Janko, PC Krmila

• Lipavšek Janez, PC Logistika

• Vrečar Dušan, PC Logistika

• Jelen Darinka, PC Prodaja

• Korošec Stanko, PC Prodaja

• Lovec Suzana, PC Prodaja

• Arnuš Ana, PC Prodaja

• Vršič Albina, Strokovne službe

• Kovačec Martina, Strokovne službe

• Gavez Ivan, Strokovne službe

• Šešo Albina, Strokovne službe

• Domiter Vitoslava, Strokovne službe

• Muratović Edina, PP Mi Zalog d.d.

• Tiganj Fata, PP Mi Zalog d.d.

• Gligorević Stojanka, PP Mi Zalog d.d.

• Harčević Enes, PP Mi Zalog d.d.

• Cajnko Franc, Ptujska klet

• Valenko Natalija, Ptujska klet

• Knez Milenko, PP Agro d.o.o.

• Jančič Edvin, PP Agro d.o.o.

• Vogrin Simona, PP Agro d.o.o.

• Fras Marjan, PP Agro d.o.o.

20 LET• Vaupotič Lidija, PC Mesna

industrija Ptuj • Strelec Martina, PC Mesna

industrija Ptuj • Serdinšek Dragica, PC

Mesna industrija Ptuj • Trafela Jožica, PC Mesna industrija Ptuj • Gojkovič Boštjan, PC

Mesna industrija Ptuj • Kelc Irena, PC Mesna industrija Ptuj • Pleteršek Miran, PC Mesna

industrija Ptuj • Breznik Suzana, PC Mesna

industrija Ptuj• Zajšek Štefka, PC Krmila• Čeh Smiljan, PC Logistika • Kajtazović Ismet, PC Logistika • Jus Franc, PC Logistika • Veršič Miran, PC Logistika • Mesarec Janko, PC Logistika • Kelenc Stanislav, PC Logistika • Butolen Robert, PC Logistika• Vrabl Bojan, PC Prodaja • Šipek Sabina, PC Prodaja • Frelih Ladislav, PC Prodaja • Vozel Alenka, PC Prodaja • Perković Alma, PC Prodaja • Dolanc Natalija, PC Prodaja

• Praznik Franc, PC Prodaja

• Prosenik Klavdija, PC Prodaja

• Rojko Blanka, PC Prodaja

• Vratič Andreja, Strokovne službe

• Roškar Franc, Strokovne službe

• Grobelšek Mateja, Strokovne službe

• Orešek Branimir, Strokovne službe

• Jesenko Klemen, PP Mi Zalog d.d.

• Repnik Močnik Marijana, PP Mi Zalog d.d.

• Stević Janja, PP Mi Zalog d.d.

10 LET• Žiher Robert, PC Mesna industrija Ptuj

• Belšak Olga, PC Mesna industrija Ptuj

• Eržen Branko, PC Mesna industrija Ptuj

• Majcen Dragica, PC Mesna industrija Ptuj

• Štrucl Andrej, PC Mesna industrija Ptuj

• Malec Dušan, PC Logistika

• Žnidaršič Simon, PC Logistika

• Gabrijelčič Rajko, PC Logistika

• Vuglar Bojan, PC Logistika

• Zadravec Andrej, PC Logistika

• Žilić Jasmina, PC Prodaja

• Šeliga Helena, Strokovne službe

• Vaupotič Avgust, Gradbeni remont

Eden najbolj učinkovitih in najcenejših načinov je soda bikarbona. Ostanke zemlje, voska, golazni in pesticidov s površine sadja in zelenjave odstranimo tako, da ju za 10 minut namočimo v kopel s sodo. Pripravimo jo tako, da pomivalno korito napolnimo z mlačno vodo in dodamo zvrhano žlico sode bikarbone. Po namakanju sadje oz. zelenjavo le še speremo pod tekočo vodo. Lahko pa si pripravimo tudi razpršilo iz raztopine kisa in vode, ki mu dodamo sodo bikarbono, in z jo razpršimo po sadju in zelenjavi ter pustimo delovati od 5 do 15 minut, nato pa speremo z vodo. Čiščenje s sodo bikarbono je primer-no za vse vrste sadja in zelenjave, od jabolk, agrumov, grozdja in jagodičevja pa vse do solat, brokolija in cveta-če, paradižnika, korenja, stročjega fižola in svežih zelišč.

Zanima me, kako umiti kupljeno sadje in zelenjavo, da z njega odstraniš čim več pesticidov in druge umazanije?

Uro v Sloveniji s ciljem večjega izkoristka dnevne svetlo-be in prihranka energije jeseni in spomladi prestavljamo že od leta 1983. Kar nekaj državljanov pa vladi predlaga, da razmisli o ukinitvi premikanja ure. Argumenti so različni, precej pa jih meni, da je bilo premikanje smi-selno, ko je bil običajen delovnik od 6. do 14. ure, kar pa je zdaj bolj izjema. A ni enotnega mnenja, kateri čas sploh ohraniti – poletni ali zimski. Večini bolj ustreza poletni čas, ki bi pomenil daljše popoldneve v zimskih mesecih. Vendar pa bi ukinitev premikanja časa imela prav nasprotni učinek: pravi čas je namreč zimski in z ukinitvijo premikanja bi pozimi ostali na istem, prijetni poletni večeri pa bi se skrajšali. Tega pa si nas večina ne želi, kajne?

Zakaj ne ukinemo premikanja ure na poletni in zimski čas? Nekatere države so namreč takšno početje opustile, spet druge ga nikoli niso izvajale.

20

K ADR I november 2016

O tem, s čim se prehranjujemo, hočemo biti vsak dan bolj informirani. Marsikdo si ne predstavlja, kako strogi predpisi urejajo

področje pridelave hrane v evropskem prostoru in kako pomembna je vloga slehernega zaposlenega v živilski industriji. Vendar pa vsi zaposleni - od direk-torja, vodij, tehnologov in vzdrževalcev do vsakega zaposlenega v proizvodnem procesu – to še kako dobro občutimo.

STROGA PRAVILA SANITARNO-VETERINARSKEGA REDAUpoštevanje sanitarno-veterinarskega reda se prične z vstopom na dvorišče obrata. Vsak zaposleni, pa tudi obiskovalec, mora biti oblečen in obut v primerno zaščitno obleko in brez nakita. Stroga pravila veljajo glede gibanja po obratu in glede prostorov za uživa-nje hrane in pijače. Kajenje je ponekod popolnoma prepovedano, drugje strogo omejeno. Upoštevati je potrebno še veliko drugih pravil, da zadovoljimo standarde naših kupcev in zagotovimo predpisano kakovost proizvodov.

REDNA IZOBRAŽEVANJAO vsem tem v MI Ptuj redno enkrat letno

izobražujemo naše zaposlene: od delavcev v proizvo-dnji, skladišču in vzdrževanju do voznikov in vseh ostalih, ki so kakorkoli vključeni v delovni proces. Prav vsak zaposleni se tako vsaj enkrat letno udeleži izobraževanj, na katerih obdelujemo različne teme: od sistema KVS, sistema HACCP, dobre higienske in proizvodne prakse, pravilnega umivanja rok in osnovnih pravil zagotavljanja varne hrane, do rekla-macij, varovana procesov pred škodljivimi zunanjimi vplivi, ločevanja odpadkov, osredotočenosti na kup-ce, označevanje proizvodov in drugo. Po končanem predavnanju vedno sladi preverjanje znanja, ki se ga opravi s pisnim testom.

Eno od tovrstnih notranjih izobraževanj je pote-kalo tudi v septembru. Kako smo se izobraževali, si lahko ogledate na fotografiji.

Živilska industrija je vse bolj zahtevna, saj so kupci vedno bolj občutljivi. Zato je pomembno, da se o zahtevah sanitarno-veterinarskega reda zaposleni redno izobražujemo in znanja vsakoletno obnavljamo ter nadgrajujemo.

Avtor: Alenka Brglez

Foto: Alenka Brglez

Na izobraževanje vsaj enkrat letno

Redno izobraževanje zaposlenih je pomemben del vzdrževanja visokega nivoja sanitarno-veterinarskega reda v MI Ptuj.

21

Perutninar | 1

S kozi celo leto je na voljo naš apartma v Termah Čatež, ki vam oddih in pestra vodna doživetja ponuja v vseh letnih časih. Tisti, ki jim voda na počitnicah ni v prvem planu, se vse

leto lahko podajo v apartma na Roglo, kjer 20 sodelavcem vsako pomlad in jesen v štirih terminih omogočimo tudi aktivni medi-cinsko programirani oddih. Prav tako za enoto Rogla poskrbimo za cenejši predsezonski nakup smučarskih kart.

Največ zanimanja med sodelavci naše morske destinacije. Naj-bolj priljubljeni lokaciji sta naselje Bučanje v Nerezinah na Malem Lošinju in Stara Gavza na Cresu, poleti pa lahko letujete tudi v Červarju pri Poreču in v Maredi pri Novem Gradu.

Če ste tudi vi med tistimi, ki ste letošnje počitnice preživeli na eni od naših lokacij, vas lepo vabimo, da nam v uredništvo pošljete kakšen foto utrinek ali pozdrav z vašega dopusta in z veseljem ga bomo objavili v Perutninarju.

Miloš Panjković je na mestu generalnega direktorja družbe Perutnina Ptuj Topiko zamenjal Tomija Rumpfa, ki je srbsko podjetje vodil skoraj dve leti.

Ob imenovanju je novi direktor izrazil prepričanje, da ima Perutnina Ptuj kljub precej nemirnim časom in zahtevnim razmeram, pred katere jih postavljajo splošna gospodarska slika in spremenjene potrošniške navade v Srbiji, velik po-tencial za razvoj tudi v prihodnje.

Miloš Panjković je v Perutnini Ptuj že od začetka leta 2016 delal kot namestnik generalnega direktorja. V tem času je dodobra spoznal podjetje in način dela na ravni Skupine ter tudi v poveza-nih podjetjih. Je sicer menedžer z mednarodno izobrazbo in dol-goletnimi izkušnjami v gospodarstvu, kjer je deloval v segmentu kovinske industrije in upravljanja s sekundarnimi surovinami. Je tudi dober poznavalec gospodarstva v širši regiji in Evropi.

Tine Kek, ki ima z maloprodajo veliko izkušenj. Med drugim jih je pridobival v dveh največjih slovenskih trgo-vskih verigah, Engrotušu in Mercatorju. Kot novi izvršni direktor za maloprodajo v PP bo odgovoren za maloprodaj-no mrežo v vseh štirih državah, kjer imamo svoje posloval-nice. Njegov cilj je urediti sistemsko spremljanje poslovnih parametrov maloprodaje v vseh državah, optimalno orga-nizirati resurse, utrditi pozicijo lastne maloprodaje znotraj družbe ter se nato osredotočiti na izboljševanje poslovanja s poudarkom na povečevanju profitabilnosti. Prteko lastne maloprodajne mreže namreč prodamo od 15 do 30 odstot-kov naših izdelkov.

Obema želimo veliko uspeha pri delu!

Avtor: Ana Horvat | Foto: arhiv Term Čatež

Avtor: Mojca feštanj Tihelj

Tudi pozimi v počitniške kapacitete

Kadrovske okrepitve

Perutnina Ptuj je eno redkih podjetij, ki zaposlenim omogoča počitnice v lastnih počitniških kapacitetah. V Termah Čatež in na Rogli jih lahko koristite tudi v hladnem delu leta.

V začetku julija je vodenje našega podjetja v Srbiji prevzel novi direktor Miloš Panjković. Vodstvo Perutnine Ptuj pa je konec poletja imenovalo tudi novega izvršnega direktorja za maloprodajo, in sicer Tineta Keka.

zaposlenih z družinami je do septembra letovalo v naših počitniških kapacitetah. 112

22

VARNI IN ZDR AV I november 2016

D elavnice, na katere so bili povabljeni delavci, ki delajo na mestih z največ obremenitvami, in njihovi vodje, smo izvedli v sodelovanju

z Ljudsko univerzo Ptuj in predavateljem Urošem Železnikom. Poleg teoretične predstavitve pome-na pravilnega dvigovanja bremen in glavnih načel ergonomije delovnega mesta je predavatelj predstavil tudi nekaj uporabnih vaj. Da bi bile te kar najbolj prilagojene specifikam dela na posameznih delov-nih mestih, si je pred pričetkom delavnic delovni proces ogledal tudi v živo in temu prilagodil izvedbo delavnic.

10 DELAVNIC V PROIZVODNJI, ENA ZA PRETEŽNO SEDEČE DELODelavnice, ki so se pričele že konec 2015 in se nada-ljevale v 2016, so praviloma potekale med delovnim časom, razdeljene pa so bile na teoretični in praktični del. Glede na to, da se zaposleni na delovnem mestu z

ergonomskega vidika srečujemo z različnimi obreme-nitvami, smo se odločili za 10 delavnic za proizvodne delavce in eno v strokovnih službah, kjer zaposleni opravljajo pretežno sedeče delo. Prve so imele pouda-rek na praktičnih vajah za krepitev najbolj obreme-njenih mišic, zaposlenim iz pisarn pa bo predavatelj predstavil vaje za razgibavanje.

IZVEDENIH ŽE 9 DELAVNICPrvih 9 delavnic, ki so potekale v PC Mesna in-dustrija, PC Logistika, PC Živa proizvodnja in PC Krmila, kjer so se udeležencem pridružili tudi delavci iz PC Kmetijstva in »invalidske skupine«, se je udeležilo 144 sodelavcev. Z informacijami in prak-tičnimi napotki, ki so jih dobili, so bili zadovoljni in upamo, da bodo napotke uporabljali tudi v praksi, del pridobljenega znanja pa prenesli na sodelavce.

144 delavcev se je do sedaj udeležilo delavnic za pravilno dvigovanje bremen, ki je eno od 12 načel ergonomije. Izpeljali smo jih v okviru programa Promocije zdravja na delovnem mestu.

Avtorica: Vera Vičar

Da ne boli v križu

Nasvet: bremena vedno dvigujemo iz počepa z vzravnano hrbtenico in stegnjenimi rokami. Glavo držimo pokonci, da obremenitev prenesemo na stegenske mišice.

23

Perutninar | 1

nezgod na leto več v povprečju beležimo zadnja tri leta v naših podjetjih v Sloveniji, BIH na Hrvaškem in v Srbiji. Ta trend moramo obrniti navzdol!

10

nezgod pri delu smo zabeležili v vseh naših podjetjih v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Skupaj se potrudimo, da ne presežemo celoletne številke lanskega leta, 100 nezgod pri delu.

61

Namen varstva pri delu je skrb za varnost in zdravje sodelavcev, s čimer podjetje izpolnjuje osnovne pogoje za racionalno gospodarjenje in nemoteno

proizvodnjo. Znižajo se tveganja in stroški, zmanjša se odsotnost z dela in fluktuacija, manj je nesreč pri delu, manj okvar in procesnih napak in ne nazadnje večji ugled podjetja med dobavitelji, strankami in drugimi partnerji.

CILJ: NIČ POŠKODB, NEZGOD IN OBOLENJ, POVEZANIH Z DELOMVarnost ni poceni, a se sredstva, vložena v varnost in zdrav-je, lahko še kako obrestujejo in prispevajo tako k finančne-mu zdravju podjetja kot tudi osebnemu zdravju in varnosti zaposlenih. Tudi zato sta varnost in zdravje pri delu naša skupna skrb. Le s skupnimi prizadevanji ter ozaveščenim in odgovornim odnosom lahko omilimo resnost poškodb, zmanjšamo verjetnost in tveganja za njihov nastanek ter se tako čim bolj približamo cilju – nič poškodb, nezgod ter obolenj, povezanih z delom.

TUDI DELO V NAŠI BRANŽI NI BREZ NEVARNOSTI!Čeprav se nam na prvi pogled zdi, da so dejavnost reje perutninskega mesa in z njo povezani procesi (kmetijstvo, proizvodnja krmil, živa proizvodnja, predelava mesa, logisti-ka, prodaja in vzdrževanje ter ostale vzporedne dejavnosti) nenevarni, nam podatki o številu poškodb in bolniški od-sotnosti kažejo, da je tudi delo v tej branži ob neupoštevanju varnostnih pravil lahko nevarno in da tudi pri nas nastajajo obolenja, povezana z delom.

NEZGODE LAHKO PREPREČIMOZa nezgode praviloma obstaja vzrok, ki ga je mogoče prepre-čiti ali vsaj omejiti posledice. Te niso le ekonomske, ampak nastajajo tudi posredne in zato težje merljive posledice, ki jih na delovnem mestu občutijo tudi ostali zaposleni. To so predvsem motnje v delovnem procesu in zmanjšana produk-tivnost.

Avtor: Peter Jančič | Foto: Adobe Stock

Po nekaterih ocenah nezgode in bolezni gospodarstvo EU stanejo kar 490 milijard evrov letno. V naših podjetjih v Sloveniji smo samo v zadnjih treh letih in pol zabeležili kar 191 nezgod pri opravljanju dela. Številke so zgovorne, aktivnosti varstva pri delu pa niso le zakonska in družbena obveznost, ampak prinašajo koristi tako podjetju kot zaposlenim.

Trend nezgod obrniti navzdol

Ne le v proizvodnji, tudi pri delu v laboratorijih moramo vedno poskrbeti za varno opravljanje dela.

24

STROKOVNJAKI POVEDO november 2016

Z njo so zadovoljni tako v prodaji kot v Živi proizvodnji in ne nazadnje tudi rejci, ki so

se za preusmeritev sprva težje odločali, danes pa spoznavajo, da kljub začetni investiciji in nekoliko več dela tudi njim ponuja boljše možnosti. Hkrati pa ne skrivajo boljšega občutka zaradi zadovoljstvo živali, ki jim takšna reja dopušča več svobode, več gibanja in s tem večjo kakovost bivanja.

O premium reji in liniji izdelkov Natur Premium smo v Perutninarju že pisali. Tokrat vam novost predstavlja-mo s tehnološkega vidika. Gre tudi za rejo, ki jo ureja poseben standard, ki ima specifične in natančno določene zahteve, katerih izpolnjevanje poleg notranjih kontrol enkrat letno v po-stopku certificiranja preverja neodvisni zunanji organ, prav tako pa nadzor redno opravljajo tudi švicarski kupci.

Po informacije smo se odpravili na sedež Žive proizvodnje, kjer sta nam osnovne tehnološke specifike in načela BTS standarda oz. premium reje, kot smo jo v PP poimenovali, predstavila direktorica Milena Valant Majcen in tehnolog Jože Cigula.

PP V SLOVENIJI EDINA S PREMIUM REJOV Perutnini Ptuj smo v Sloveniji prvi, ki smo se odločili za tak način reje. Kot pove Milena Valant Majcen, je pobuda sicer prišla od kupca iz Švice, kjer zaprte reje, kakršna je običajna pri nas, sploh ne poznajo več. Potem ko si je strokovna skupina v Švici ogledala, kako reja izgleda, in preučila standard, je kaj hitro padla odločitev. Pri enem od kooperantov so že leta 2014 pilot-sko preuredili en hlev in tako dobili izkušnjo, ki jih je utrdila v prepričanju, da preusmeritev v rejo, ki pri nas velja za nadstandardno, izvedejo tudi na drugih objektih. Leta 2015 je stekla redna proizvodnja, do danes pa so vzredili že več kot 10 rejnih turnusov.

SPECIFIKE PREMIUM REJPremium reja je sistem posebej piščan-cem prijazne reje, skladno s švicarskim standardom BTS. Jože Cigula, teh-nolog, odgovoren za premium rejo, je povzel zahteve standarda: • Pokrit in z mrežami zaščiten izpust

za živali z vhodom neposredno iz objekta. Velikost je najmanj 20 odstotkov talne površine hleva. Celotna talna površina mora biti nastlana z nastiljem.

Pilotska preureditev objekta in vhlevi-tev sta bili izvedeni pri Darku Keglu iz Podgorja. Da smo v Perutnini izbrali prav njega, ni naključje. Koka, kot ga tudi kličejo, ima z vzrejo piščancev dolgoletne izkušnje, opravlja jo z veliko ljubeznijo, hkrati pa je vedno odprt za novosti, ki grejo v smer večje dobrobiti živali. Tudi zato ni okleval, ko smo mu v PP zaupali 'preizkušnjo', danes pa svoje znanje in izkušnje novim rejcem prenaša tudi kot eden glavnih mentorjev za premium rejo.

Zakaj ste se odločil za premium rejo?»Ker tak pač sem. Preprosto sem prišel do stopnje, ko sem čutil, da ni več koraka naprej in bi stagniral. Ponudba s Perutnine je prišla v pravem času. Vedno gledam naprej in to je zame vmesna postaja.«

Ste zadovoljni s svojo odločitvijo?»Meni predstavlja nekakšno rešilno bilko za klasično industrijsko rejo. Všeč mi je, da se počasi vračamo na stari standard, ko so imele živali več svobode. Je bil že skrajni čas. Lepo je, da lahko pridejo ven. Zelo jim ustreza in bi najraje kar ostale na zraku. Dejansko opazim razliko.«

Kakšne spremembe pa je uvedba premium reje pomenila za vas?»Investicija je bila kar velika. Potrebno je bilo narediti nadstreške, vgraditi okna in kupiti sedala. Tudi dela je več. Precej je čiščenja, saj je poleg objekta potrebno čis-titi še izpuste in sedala. Moraš biti nekako rojen za to, imeti občutek za živali in ne smeš gledati vse samo skozi finance.«

BIL JE ŽE SKRAJNI ČAS

Premium reja je v Perutnini še vedno ena od najbolj 'vročih' tem. Odločitev za naprednejši in sodobnim načelom dobrobiti živali bolj primeren način reje se je v tem času izkazala za pravilno.

Živalim prijazna vzreja

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj | Foto: arhiv Perutnine Ptuj

25

Perutninar | 1

• Po 22. dnevu starosti imajo živali čez dan ves čas dostop v izpust, ki se lahko omeji le ob močnem vetru in nizkih temperaturah.

• Živalim so od 10. dneva starosti do 15 ur pred nakladanjem za zakol na razpolago ustrezna plezala, sedišča.

• Hlevski objekt mora biti osvetljen s točno določeno svetlobo, tudi naravno, zato mora imeti okna. Čas umetnega osvetljevanja ne sme pre-segati 16 ur dnevno, razen v prvih treh dneh življenja.

• Omejitev gostote živali je 30 kg žive teže/m² pohodne površine oz. 33 kg/m² z upoštevanjem površine ple-zal in sedišč. Omejitev za klasično rejo je 36 kg in več/m².

• Ob prvem zakolu morajo biti živali stare vsaj 30 dni.

KLASIČNA ZAPRTA REJA BO POČASI IZGINILAMedtem ko pri nas že vse od konca 80. let v industrijski proizvodnji prevladu-je zaprta reja, se danes v Evropi izvajajo različni načini reje. Ena od najbolj naprednih držav na tem področju je Švica. Reja z izpusti, ki se vse bolj uveljavlja, ima prednost, da so živali na soncu, več se gibljejo in dobijo več kisika, manjša je gostota, s čimer se

izboljša kvaliteta bivanja in kakovost mesa. »Tudi pri klasični reji naj bi po evropskih smernicah do leta 2020 vsi hlevi imeli okna, zato tisti, ki so se že odločili za premium rejo, te zahteve danes že izpolnjujejo. Pri nas to sicer še ni uzakonjeno, v Nemčiji pa npr. že sedaj zakon določa, da je pri gradnji novih objektov obvezna vgradnja oken, za stare objekte pa velja prehodno obdobje,« pove Valant Majcnova.

TAKO PRI KOOPERANTIH KOT NA LASTNIH FARMAHPotreba po piščancih iz premium reje je velika, zato dinamiki potreb v Živi proizvodnji s preureditvijo objektov komajda sledijo. Do danes so uspeli preurediti 46 posamičnih hlevov, ne-kaj več kot polovico pri kooperantih. S to številko so v letu 2016 uspeli pokri-vati potrebe, v prihodnje pa si želijo preuredili še dodatne objekte, kar pa je seveda odvisno tudi od prodaje. Še posebej k preusmeritvi spodbujajo tiste kooperante, ki se tudi sicer odločajo za prenovo obstoječih objektov oz. za izgradnjo novih. Danes sicer premium reja v PP zavzema nekaj več kot 15-od-stotni delež v celotni reji.

Obiskali smo še enega rejca, ki je za od-ločitev o preusmeritvi potreboval malce več razmisleka. A Marjan Slodnjak, ki ima v Brezovcih kmetijo, na kateri vzreja tudi bike in svinje, piščance pa za Perutnino Ptuj že vse od leta 1979, odločitve danes ne obžaluje.

Kdaj ste prvič slišali za premium rejo?»S premium rejo sem se prvič srečal že pred 10 leti, ko smo s strojnim krožkom obiskali Švico in si ogledali različne far-me. Lani pa je prišlo vabilo s Perutnine, ampak smo kar nekaj časa razmišljali.«

Zakaj?»Potrebna je bila investicija, poleg tega premium reja zahteva več dela. Več je čiščenja, z izgradnjo izpustov so se povečale površine, ki jih je treba urejati, poleg tega je potrebno čistiti tudi not-ranje pohodne rešetke. Je pa na koncu boljša odkupna cena. Sedaj tudi pogo-steje vhlevljamo kot pri klasični reji, saj so potrebe PP velike. V eni rundi sicer dobim 12.000 piščancev, pri standar-dni reji pa smo jih dobili 14.000.«

Kakšne so vaše izkušnje po letu in pol? Ste zadovoljni?»Lahko rečem, da smo. Opažamo, da se tudi piščanci bolje počutijo, saj imajo več svetlobe, precej več se gibljejo. Res izgledajo bolj zadovoljni in tudi proble-mov z zdravjem nimamo.«

Ste že poskusili meso? Čutite razliko?»Da, sem, morda je nekoliko bolj čvrsto. Seveda pa mora biti prav pečeno.«

NA ZAČETKU PREVIDNI, DANES ZADOVOLJNI

26

PERFEKTNE PRODAJALNE november 2016

Avtor: Mojca feštanj tihelj

Foto: Arhiv Perutnine Ptuj

Vida Nannini, poslovodkinja

»V Perutnini delam že skoraj 30 let in vsa leta prihajam v službo z resničnim veseljem. Zelo sem vesela, ker prodajamo naše, iz Perutnine Ptuj. Tudi zato se mi je zdelo super, ko smo si šli na Ptuj pogledat Tovarno pripravljenih jedi in pakiranje mesa, pa tudi eno od premium farm. Včasih me je stranka kaj vprašala, pa nisem čisto znala povedati. Zdaj pa mi je lažje, ker sem vse rejo in proizvodnjo spoznala tudi v živo.«

L e težko danes naletiš na ljudi, ki s takšno dobro voljo in zavzetostjo opravljajo svoje delo kot dekleta za

vitrino mesnice PP na tržnici v BTC: »V službo rada prihajam, ker smo super kolek-tiv. Dvakrat na leto si organiziramo piknik pri poslovodkinji doma, kjer se seveda peče in je piščanec. Če je žar, za to poskrbijo moš-ki, letos pa je pohanega piščanca pripravila kar poslovodkinja,« pripoveduje Andreja Fengus, prodajalka v mesnici. Srce kolekti-va je sicer poslovodkinja Vida Nannini, ki poslovalnico z vodi že 17 let, pred tem pa je bila zaposlena v eni prvih PP prodajaln na Tržaški v Ljubljani. V Perutnini sicer dela že 30 let.

Če gre soditi po odzivih strank, v mesnici PP v BTC doživiš nakupovalno izkušnjo, ki je danes prej izjema kot pravilo. Prodajalke – poleg poslovodkinje Vide smo torej srečali še Andrejo in Nušo – se za svoje stranke zares potrudijo: »Izkušnje s strankami imamo praviloma dobre, včasih pa je tudi kakšna naporna, vendar moraš znati z njimi. Se zgo-di, da pride kdo k nam slabe volje, od nas pa gre dobre,« še pravi Andreja. Postrežejo vas z obilo dobre volje, strokovnim nasvetom, včasih pa tudi z nasvetom o pripravi mesa iz lastnih izkušenj. Da stranke to cenijo, dokazujejo tako, da se v mesnico vračajo že 10, 15 let.

V mesnici prevladuje klasična prodaja preko pulta, kjer lahko posamezne dele piščanca kupiš tudi na kose. Poleg svežega mesa v mesnici prodajajo tudi pripravljene zmrznjene izdelke, tudi Poli salamo se da dobiti. Največ strank, od katerih je kar pre-cej upokojencev, imajo dopoldne, zelo pestro pa je tudi ob sobotah. Obiščite jih kdaj!

Dobrodošli v vrvežu tržnice v ljubljanskem BTC-ju. Mudili smo se v mesnici PP, kjer prijazen pozdrav in dobrodošel nasvet simpatičnega ženskega kolektiva ob dobrem nakupu marsikomu polepša dan.

Ne le meso, pri njih vedno dobite prijazen nasmeh

Z lastno mrežo prodajaln je Perutnina Ptuj prisotna v 4 državah. Skupaj jo tvori 257 enot, od tega 28 v Sloveniji, 49 v Srbiji, 42 v BiH in 138 na Hrvaškem. Delež prodaje preko lastnih trgovin v Sloveniji, BiH in Srbiji je okoli 15 odstot-kov, na Hrvaškem pa 30 odstotkov. Ker so tako pomemben prodajni kanal, bomo v vsaki številki Perutninarja predsta-vili eno od naših prodajaln, kolektiv, ki tam dela, in utrip na prodajnem mestu.

MALOPRODAJNA MREŽA

V PRODAJALNAH PERUTNINE PTUJ VSAK TEDEN PRIPRAVIJO ODLIČNO AKCIJSKO PONUDBO. SPREMLJAJTE JO NA WWW.PERUTNINA.SI/SL/AKCIJE/

27

Perutninar | 1 TUD I TO JE PP

Ali veste, da imamo lastno mešalnico začimb in aditivov? Gre za unikum, s katerim se lahko pohvali redkokateri prehranski obrat v Evropi, v Sloveniji pa prav nihče razen Perutnine Ptuj.

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj | Foto: Adobe Stock

Začimbne recepture – strogo varovana skrivnost

V mešalnici pripravljajo začimbne mešanice za vse Perutninine obrate v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in BIH. Radi se pohvalijo, da v 10 letih dobava še nikoli ni izostala. Mesečno sicer naredijo okoli 34 ton začimbno--aditivnih mešanic. Na maso izdelka je odmerek približno le 1 odstotek. 20 ton mešanice za klobase tako zadostu-je za kar 2.000 ton izdelka.

O MEŠALNICI

N i čudno, da nam ga mnogi zavidajo oz. so nad našo lastno mešalnico navdu-

šeni,« ponosno pove Polona Enci, vodja in tudi srce in duša mešalnice. Pred skoraj 10 leti je mešalnico v veliki meri tudi pomagala vzpostaviti. Obrat, prizidek Mesni industriji, je bil postavljen leta 2007, pol leta kasneje pa vanj prenesena tudi celotna proi-zvodnja začimbno-aditivnih mešanic za Perutnino Ptuj.

ZA LASTNE POTREBEV mešalnici pripravljajo aditivno--začimbne mešanice zgolj za lastne potrebe, čeprav imajo od leta 2010 dovoljenje za trženje in prodajo tudi drugim. A o tem ne razmišljajo, saj so povsem osredotočeni na lastne proizvode, s čimer ostanejo bolj varovane tudi začimbne recepture. V teh letih jih je Polona Enci razvila že več kot 120 in vse so strogo varovana skrivnost.

POMEMBEN ČLEN V INTEGRIRANEM SISTEMU OD NJIVE DO VILICELastna mešalnica ima še druge pred-nosti. Omogoča izjemno fleksibilnost in odzivnost ter s tem učinkovitost, saj lahko že v dnevu ali dveh pripravijo vzorce za nov izdelek. Vse vhodne su-rovine kupujejo sami. Pri tem veliko po-zornost posvečajo kakovosti in popolni sledljivosti sestavin, kar je pomemben člen v integriranem sistemu proizvo-dnje od njive do vilice, ki smo mu zavezani v Perutnini Ptuj. Posebej se tudi potrudijo, da naši izdelki vsebujejo minimalne količine aditivov, s tem pa tudi prihranijo, prihranke pa usmerjajo v nakup najkakovostnejših sestavin.

BREZ GLUTAMINATA IN ZGOLJ S TREMI E-JI!Dejstvo je, da je na vsebnost aditivov v prehranskih izdelkih potrošnik danes vse bolj pozoren. Naši izdelki tako pra-viloma vsebujejo le tri aditive (z izjemo hrenovk, ki imajo štiri), vsak pa je

uporabljen s tehnološko upravičenim razlogom in v najmanjši možni količi-ni, ki še zagotavlja varnost in trajnost izdelka. Gre za usmeritev, ki je bila s številnimi nagradami našim izdelkom na ocenjevanjih večkrat potrjena tudi od zunaj. V Perutnininih izdelkih tudi že več let ni več glutaminata, je pa v njih na posebnih, izjemno natančnih mešalih pripravljena mešanica začimb, ki poleg mesa kot glavne sestavine daje značilen odličen okus, po katerem so znani naši izdelki.

28

NAOKOL I november 2016

Avtor: Elizabeta Pavlović | foto: Arhiv PP Srbija

Kupcem je bila do sedaj na voljo v 500-gramskem pakira-nju, sedaj pa so se v Perutnini Ptuj – Topiko odločili, da ponudijo tudi manjšo različico, 220-gramsko PP Galo.

Novost v ponudbi Perutnine Ptuj na srbskem trgu, ki se predstavlja s prepoznavnim sloganom 'Kakovost, ki si jo zas-lužite', so pospremili s premišljeno marketinško in trgovsko akcijo. Pripravili so veliko število degustacijskih dogodkov, ki se jih kupci v Srbiji vedno zelo razveselijo. Mini Gala pa je ob začetku šolskega leta razveselila tudi najmlajše kupce in njihove starše, ki jim bo olajšala pripravo šolskih sendvičev.

Daleč naokoli poznana po svojem prefinjenem okusu in obogatena s tradicijo vojvodinskih farm je PP Gala že od nekdaj ena od najbolj priljubljenih piščančjih barjenih klobas na srbskem tržišču.

mini pp gala – novost iz srbije Avtor: Almir Hodžić | Foto: Arhiv PP BIH

poli del najlepše športne zgodbe v bih

S 5-dnevnim finalom so se konec avgusta v Sarajevu končale Športne igre mladih, na katerih je sodelovala tudi Poli.

V kopici različnih tekmovanj in športnih disciplin, v katerih so se pomerili mladi iz vse BiH, je bilo najbolj obiskano in najbolj razburljivo tekmovanje, ki je nosilo ime Perutnine Ptuj – Pokal Poli v malem nogometu. Kolegi iz Perutnine Ptuj BH so to zelo popularno tekmovanje in druženje izkoristili za promocijo Poli, ki je pri mladih v BiH zelo popularna. Na vsakem dogod-ku so postavili Poli kotiček, kjer so lahko udeleženci naredili selfi in ga objavili na Perutninini Facebook strani.Športne igre mladih pa niso edina akcija, pri katerih je sode-lovala Poli. Ker želijo spodbujati zdravo odraščanje, so tudi letos podprli mlade tenisače, ki so se v Zenici pomerili na najmočnejšem teniškem turnirju Poli Cup Zenica 2016. Vse udeležence so razveselili s Poli lunch boxi, finalisti tekmovanja pa so prejeli kar 1 m dolgo salamo Poli, s katero so za kratek čas zamenjali svoje teniške loparje.

Konec marca so v Crikvenici na hrvaški obali svečano odprli prenovljeno in preurejeno trgovino Perutnine Ptuj.

Gre za prvo maloprodajno mesto s podobo Moje trgovi-ne v sklopu velikega projekta osveževanja maloprodajne mreže Perutnine Ptuj na Hrvaškem. Cilj je, da bi se naši zvesti potrošniki v PP trgovinah ob nakupovanju počutili še bolje in tako še z večjim veseljem prihajali na vsakodnevne nakupe.

Avtor: Milena Horvat

na hrvaškem odprli prvo mojo prodajalno pp

29

Perutninar | 1 PARTNERST VA

Avtor: Mojca Feštanj Tihelj | Foto: Arhiv Kolesarski klub Perutnine Ptuj

T renutno klubske drese nosi nekaj več kot 40 mladih kolesarjev. Potem ko so po letu 2008 ostali brez članske ekipe, so se povsem posvetili delu z mladi-

mi. V svoje vrste tako vabijo že 9-letnike, delo pa nadaljujejo vse do kategorije starejših mladincev.

Kdaj in kako začnejo otroci trenirati kolesarstvo?»Prvi se vključujejo že nekje pri 9 letih. Začnejo z otro-škimi cestnimi kolesi, ki jim pravimo pikoli. Najprej jih na kartodromu naučimo veščin kolesarjenja, kot so vožnja v skupini, obvladovanje zavojev, zaviranje, uporaba menjalni-ka. Uvajalni proces traja kakšne tri mesece. Ko se navadijo na kolo, gredo trenirat na cesto.«

Kako pa pridobivate nove člane?»Poleg povabila v lokalnih časopisih pozimi naši trenerji obiščejo bližnje osnovne šole, kjer s praktičnim prikazom otrokom predstavimo kolesarski šport, jih seznanimo s kole-si in pripomočki za dvoransko vadbo. Tudi preizkusimo jih, da dobijo občutek, če bi se lahko lotili tega športa.«

Kako pa je pri najmlajših s treningi in tekmovanji?»Trening so vsaj trikrat na teden. Tekmovanja ima tudi C kategorija, torej najmlajši, dolžine dirk pa so prilagojene starosti. Najmlajše kategorije tekmujejo na 8 km, mlajših mladincih na do 60 km, pri starejših pa do 120 km. Že najmlajši vozijo s povprečno hitrostjo 24 - 28 km na uro, odvisno od trase.«

Vsak šport izpostavlja tudi neke vrednote. Kakšne mladim kolesarjem predajate vi?»Mlade učimo lepega obnašanja, kolegialnosti. Pomembna sta tudi red in čistoča. Fanti morajo sami skrbeti za čistočo kolesa. Nekoč sem nekoga poslal domov, ko je na dirko prišel z umazanim kolesom.«

Na mladih svet stoji

V Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj so od nekdaj veliko pozornosti posvečali delu z mladimi. Čeprav kolesarstvo še zdaleč ni tako popularno kot npr. nogomet, se v klubu trudijo, da bi tudi v ta garaški, a zanimiv šport privabili čim več mladih. Več o tem nam je povedal Rene Glavnik, direktor kluba.

»Za kolesarstvo me je navdušil ati in ker sem želel kolesariti z njim, sem se vpisal v klub. Smo dobri prijatelji in na treningih se zabavamo, čeprav je včasih naporno. Zelo se veselim tudi tekmovanj. Letos sem dosegal kar dobre rezultate, sem pa imel zadnjih nekaj tekem smolo s padci. Ampak na srečo morje hitro zacelil rane.«

»Kolesarstvo sem začel trenirat pred tremi leti, zanj pa so me navdušili trenerji na predstavitvi v šoli. Zelo mi je všeč vzdušje na treningih in tekmah. Rad imam klance, ker so naporni. Treninge imamo pozimi v telovadnici ali na stadionu, kjer tečemo. V dež se načrtno ne odpravimo, če pa začne med treningom deževati, pač nadaljujemo.«

Primož Kirbiš, 12 let

Andrej Majnik, 13 let

poli del najlepše športne zgodbe v bih

30

POGR INJEK november 2016

Kokoš v rdečem vinu

31

Priprava:

Priprava:

• 400 g olupljenega krompirja• 2 jajci• 40 g masla• sol, muškatni orešček

• maslo in drobtine za modle• sesekljan peteršilj za okras

Praznik mladega vinaAvtor: Marketing PP | Foto: Adobe Stock

Martinovo, ki smo ga praznovali 11. novembra, je eden najbolj veselih praznikov. Ljudsko mu pravijo tudi »jesenki pust«.

Ob martinovem se najprej spomnimo na vino, čeprav je to pravzaprav jesenki pra-znik zahvale za letino, ki so ga praznovali že naši poganski predniki. V krščanskem času pa so šege in navade prešle na galske-ga svetnika Martina, škofa iz Toursa, ki je bil zaradi svoje pobožnosti, skromnosti in nesebičnosti priljubljen že za časa svojega življenja. Legenda pravi, da se je takrat, ko so mu sporočili, da je imenovan za škofa, skromen, kot je bil, skril med gosi, te pa so ga z glasnim vreščanjem izdale. Odtlej so za martinovo na mizi tudi gosi, ki so tako žrtvovane zaradi svojega izdajstva, ali pa katera koli druga perutnina – naj bodo kokoši, petelini, purani, race… Martinovo kot zahvalni praznik praznujejo v večjem delu Evrope, v vinskih deželah pa je posta-lo tudi praznik vinske letine, saj označuje čas, ko se mošt spremeni v žlahtno vino. Verjamemo, da ste praznik mladega vina lepo obeležili tudi vi.

Krompirjev kipnik – sestavine:

1. Kose mesa očistimo, jušno zelenjavo narežemo na kose. Meso mariniramo zjušno zelenjavo, zelišči in rdečim vinom 12 ur. 2. Pečico segrejemo na 140 °C. Meso vzamemo iz marinade, zelenjavo pa odcedimo (vino prihranimo). Meso osušimo, solimo, popramo in opečemo v kozici na vročem olju, nato ga poberemo iz kozice in na istem olju pražimo odcejeno zelenjavo z zelišči, dodamo paradižnikovo mezgo in pražimo toliko časa, da tekočina izpari, paradižnikova mezga pa rahlo potemni. Pomokamo, zalijemo s prihranjenim vinom od marinade, dosolimo, kuhamo 10 minut in omako prelijemo po mesu, ki smo ga preložili v nepregorno kozico s pokrovom. Postavimo v ogreto pečico in pokrito dušimo eno uro in pol. Dušeno meso vzamemo iz omake. Omako precedimo in po potrebi zgostimo z masleno kocko ter popravimo okus s soljo, mletim poprom in portskih vinom. 3. Dimljeno slanino popečemo v ponvi. Poberemo jo iz ponve, vanjo dodamo malo olja, na njem popražimo še šampinjone in jih solimo. Za šalotko v ponvi pražimo sladkor, da začne karamelizirati, nato dodamo cele šalotke ali čebulice, pomešamo, da se vse lepo prevlečejo s karamelo, in kuhamo približno 5 minut. 4. Kokoš damo na servirni krožnik, prelijemo z omako in obložimo s popečeno slanino, šampinjoni in šalotko. Ponudimo skupaj s krompirjevim kipnikom in preostalo omako. *Maslena kocka je mešanica masla in enake količine moke (vgnetemo jo v maslo), skatero na hitro zgostimo jed in ji obogatimo okus.

Krompir skuhamo do mehkega, nato ga ohladimo in pretlačimo. Jajci ubijemo ter ločimo beljake in rumenjake. Skupaj penasto umešamo maslo in rumenjake ter dodamo pretlačen krompir, solimo in začinimo z muškatnim oreščkom. Beljake stepemo v sneg in ga narahlo umešamo v krompirjevo maso. Nadevamo jo v model za kipnik, ki smo ga namazali z maslom in posuli z drobtinami. Model pokrijemo s pokrovom in ga damo v lonec, v katerem rahlo vre voda – voda naj ne sega previsoko. Lonec pokrijemo in kipnik v sopari kuhamo približno 30 minut (v porcijskih modelčkih je kipnik kuhan že v 20 minutah). Kuhan kipnik zvrnemo iz modla, posujemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo kot prilogo.

Sestavine• 800 g kokoši, razkosane• 200 g jušne zelenjave

(peteršilj, korenje, čebula, česen)

• timijan in rožmarin• 7 dl namiznega

rdečega vina• 1 dl olja• 50 g paradižnikove

mezge

• 20 g moke• maslena kocka

(po potrebi)*• sol in mleti poper• portsko vino• 120 g tankih rezin

dimljene slanine• 120 g majhnih

šampinjonov (samo klobučki)

• 120 g šalotke ali srebrne čebulice

• 1 žlica sladkorja• olje za praženje• 80 g kruha za

toast (4 rezine)• 40 g masla• sesekljan peteršilj

za okras

www.perutnina.si

Prvi v reji, prvi v okusu

Super enostavno!

V vrečki za pečenje.Preizkusite nove piščance Natur Premium, ki smo jih za vas začinili in zapakirali v vrečke za pečenje. Vrečko le prebodete in piščanca v njej daste v pečico. Ta se ne bo niti malo umazala, piščanec pa bo vsakič sočen, okusen in ravno prav zapečen.