POROILO O IZVAJANJU IZVEDBENEGA NARTA JAMSTVA ZA MLADE 20142015

Junij, 2016

Kazalo vsebine

I.Uvod: Jamstvo za mlade 201420153II.Mladi na trgu dela4III.Izvajanje Jamstva za mlade v letih 2014 in 201510IV. Ocena mladinskega sektorja o izvajanju Izvedbenega narta Jamstva za mlade 2014201521V. Pogled svetovalcev za mlade na izvajanje Jamstva za mlade26VI. Zakljuki in priporoila za izvajanje Jamstva za mlade v prihodnje28Priloga 1: REALIZACIJA UKREPOV 2014 IN 201530

I. Uvod: Jamstvo za mlade 20142015

Vlada RS je 30. januarja 2014 sprejela Izvedbeni nart Jamstva za mlade 20142015, s katerim se je zavezala, da bo vsaki mladi osebi v starosti 1529 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravnitvom), usposabljanje na delovnem mestu, vkljuitev v formalno izobraevanje ali kraja oblika institucionalnega ali praktinega usposabljanja v tirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Jamstvo za mlade predstavlja zavezo evropskih drav, da vsaki mladi osebi do 25 let ponudijo kvalitetno zaposlitev, vkljuitev v izobraevanje, vajenitvo ali pripravnitvo v asu do tirih mesecev po zakljuku izobraevanja ali po nastanku brezposelnosti. Glede na to, da je za Slovenijo znailen velik dele brezposelnih, starih med 25 in 29 let (kot posledica velikega vpisa v terciarno izobraevanje), je bilo Jamstvo za mlade razirjeno na ciljno skupino mladih do 29. leta.

Pri pripravi programa so bili upotevani pozivi Evropske komisije, strateki dokumenti RS, ki so povezani s iro problematiko zaposlovanja mladih, predlogi vseh relevantnih resorjev Vlade RS ter Zavoda RS za zaposlovanje, izsledki doslej opravljenih evalvacij ukrepov na trgu dela in tudi predlogi, prejeti s strani mladih.

Za izvajanje ukrepov Jamstva za mlade v obdobju 20142015 so bili odgovorni naslednji resorji:

Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, ki je hkrati tudi v vlogi koordinatorja vseh aktivnosti, povezanih z izvajanjem Jamstva za mlade,

Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port,

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter

Ministrstvo za kulturo.

Izvajanje posameznih ukrepov iz Jamstva za mlade redno spremljajo izvajalci ukrepov, za izvajanje Jamstva za mlade kot celota pa skrbi posebna delovna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki vseh resorjev, ki so pristojni za izvedbo ukrepov Jamstva za mlade, kakor tudi predstavniki mladih.

Skladno z Izvedbenim nartom Jamstva za mlade 20142015 je delovna skupina ob koncu obdobja izvajanja pripravila zakljuno poroilo in ga v obravnavo predloila Vladi RS.

Poroilo povzema kljune statistine podatke, ki kaejo trend sprememb v asu izvajanja Jamstva za mlade ter vkljuuje vsebinski in finanni prikaz izvedbe posameznih ukrepov. Predstavniki mladih so pripravili posebno poglavje, v katerem so predstavili svoj pogled na izvajanje Jamstva za mlade. Svoj pogled pa so podali tudi svetovalci za mlade, ki so zaposleni na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) in se vsakodnevno sreujejo z brezposelnimi mladimi in skupaj z njimi reujejo izzive pri iskanju zaposlitve. V zadnjem poglavju so podani zakljuki in priporoila za nadaljnje ukrepanje.

II. Mladi na trgu dela

V Izvedbenem nartu Jamstva za mlade 20142015 so doloeni osnovni kazalniki spremljanja izvajanja Jamstva za mlade, in sicer:

registrirani brezposelni mladi in njihova izobrazbena struktura

povpreno obdobje brezposelnosti mladih (prijava v evidenci brezposelnih),

tevilo mladih, ki so registrirani na ZRSZ in so prejeli ponudbo v tirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih,

tevilo ponudb mladim v tirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih.

Kazalniki se spremljajo loeno glede na spol ter starostni skupini 1524 let in 2529 let. Prav tako se kazalniki, kjer je to mogoe, spremljajo loeno glede na obe kohezijski regiji (vzhodno in zahodno Slovenijo).

Stopnja delovne aktivnosti

Mladi na trg dela veinoma vstopajo po konanem olanju, veina mladih zane z aktivnim iskanjem zaposlitve po dopolnjenem 20. letu starosti, e bolj izrazito pa v drugi polovici 20. let. Zaradi vkljuenosti v izobraevanje je med delovno aktivnimi sorazmerno majhno tevilo mlajih od 20 let; konec leta 2005 jih je bilo 3.145, do konca leta 2014 pa se je tevilo zmanjalo na 1.628. Nekaj nad 24 tiso delovno aktivnih je bilo starih 2024 let, ve kot 80 tiso pa 2529 let (SURS, 2015).Gospodarska kriza se je mono odrazila na slovenskem trgu dela. e si ogledamo podatke, vidimo, da se je skupno tevilo delovno aktivnih zmanjalo z ve kot 880 tiso konec leta 2008 na nekaj ve kot 791 tiso konec leta 2013; zmanjalo se je za 9,0%. V enakem obdobju se je tevilo mladih, ki so bili delovno aktivni, zmanjalo z ve kot 161 tiso na 105 tiso, zmanjanje je bilo nadpovpreno visoko, kar 34,9%. Delno lahko to zmanjanje pripiemo demografskim spremembam, generacije mladih se zmanjujejo, v veliki meri pa je to tudi posledica gospodarske krize. Mladi, ki ele vstopajo na trg dela, se veinoma zaposlujejo v bolj fleksibilnih oblikah zaposlitve, predvsem za doloen as, zaposleni s taknimi pogodbami pa so bili na zaetku krize pogosto prvi, ki so jih delodajalci odpustili. V letu 2014 so se razmere na trgu dela stabilizirale, tako skupno tevilo delovno aktivnih kot tudi mladih je poraslo za 0,5%.

Stopnja anketne brezposelnosti mladih

Stopnja anketne brezposelnosti mladih je dosegla najvijo vrednost v letu 2012 v zadnjem etrtletju leta 2012 znaala 24,4%. Od leta 2013 dalje se kae jasen trend nianja stopnje anketne brezposelnosti, ki je v zadnjem etrtletju 2015 znaala 18,1%. Slika 1 prikazuje trend znievanja stopnje brezposelnosti mladih v Sloveniji s primerjavo trenda povpreja v EU-28.

Slika 1: Stopnja anketne brezposelnosti

Vir: EUROSTAT

Registrirana brezposelnost

V prvem letu krize (2009) je glede na predhodno leto tevilo brezposelnih mladih poraslo za 50,5%, tj. na 27.424 oseb. Delno je k rasti brezposelnosti mladih prispevalo tudi dejstvo, da se je zmanjalo tevilo prostih delovnih mest; manj prilonosti za zaposlitev je povzroilo, da se je na ZRSZ prijavilo ve mladih, ki so v letih pred krizo preli iz ole neposredno v zaposlitev.

Dele brezposelnih mladih kljub precejnjemu poveanju tevila brezposelnih mladih ni bistveno narasel, saj se je med brezposelnimi znalo tudi veliko tevilo oseb, ki so bile stare 30 let ali ve. Dele mladih med brezposelnimi je bil najviji ravno leta 2009, potem pa se je kljub naraanju tevila registriranih brezposelnih mladih znieval. Konec leta 2013, ko je bilo tevilo brezposelnih mladih najvije in je preseglo 32.000, je dele mladih med brezposelnimi znaal 26,2%, konec leta 2015 pa je ob tevilu 26.938 brezposelnih mladih dele le-teh med vsemi brezposelnimi znaal 23,8%.

Slika 2: tevilo in dele brezposelnih oseb

Vir podatkov: ZRSZ

Dele mladih med vsemi brezposelnimi je sicer pomembna informacija o starostni strukturi registriranih brezposelnih, vendar pa je le-ta odvisen tudi od gibanja drugih starostnih skupin med brezposelnimi, zato je za doloanje trenda brezposelnosti primerneje primerjati tevilo registriranih brezposelnih. Treba je tudi upotevati, da se tevilo mladih v evidenci nadpovpreno hitro zmanjuje (zaradi poveanih monosti za zaposlovanje kakor tudi zaradi manjanja generacij mladih); konec decembra 2015 je bilo na ZRSZ prijavljenih 10,7% manj mladih (26.938) kot konec leta 2014 (30.151) in 17,2% manj kot konec leta 2013 (32.523).

tevilo registriranih brezposelnih mladih je vije v vzhodni Sloveniji, ki sicer zavzema tudi veji del Slovenije. V obeh regijah se je tevilo registriranih brezposelnih v zadnjih dveh letih priblino sorazmerno znialo, in sicer tako med starimi do 24 let kot med tistimi, ki so stari 2529 let.

Slika 3: Registrirani brezposelni mladi glede na starost in kohezijsko regijo primerjava december 2013december 2015

Vir podatkov: ZRSZ

Podatki o stopnji registrirane brezposelnosti mladih kaejo pozitiven trend, vendar pa jih je treba uporabljati previdno. Stopnja registrirane brezposelnosti prikazuje dele registriranih brezposelnih med aktivnim prebivalstvom, za Slovenijo pa je znailno, da mladi predvsem zaradi nadaljevanja olanja ostajajo neaktivni.

Slika 4: Gibanje stopnje brezposelnosti mladih, december 2011december 2015

Vir podatkov: SURS

Stopnja registrirane brezposelnosti mladih, starih med 15 in 24 let, je bila decembra 2015 (27,3%) za 6,5 odstotne toke nija, kot je bila decembra 2013 (33,8%). Stopnja registrirane brezposelnosti mladih, starih med 25 in 29 let, je nekoliko nija in je decembra 2015 znaala 17,3%, kar je za 2,6 odstotne toke manj, kot je bila decembra 2013 (19,9%).

Izobrazbena struktura mladih brezposelnih

Podatki ZRSZ kaejo, da pridobljena izobrazba pomembno vpliva na posameznikove monosti za zaposlitev in posledino na trajanje brezposelnosti. Podroben pregled strukture mladih, ki so dolgotrajno brezposelni, kae, da je med njimi najve tistih, ki imajo le osnovnoolsko izobrazbo. Med dolgotrajno brezposelnimi pa naraa tudi dele diplomantov, ki so konali tudij s podroja umetnosti in humanistike ter drubenih, poslovnih, upravnih ter pravnih ved ti so med terciarno izobraenimi tisti, ki se najteje zaposlijo. Podatek o naraanju tevila brezposelnih s terciarno izobrazbo je vsekakor zaskrbljujo. Delno lahko negativni trend pripiemo gospodarski krizi in zmanjanemu zaposlovanju, kljub temu pa ostaja dejstvo, da na slovenskem trgu ponudba kadrov ne ustreza povpraevanju delodajalcev, kar je e posebej izrazito pri terciarno izobraenih. Na trgu dela je opaziti tako vike kot tudi primanjkljaje med diplomanti visokoolskih programov, zato lahko govorimo o neusklajenosti ponudbe in povpraevanja na slovenskem trgu dela. Razlogi z