C A

& i , i i „ i L t C 4 A L i S i 1 C N £ Z % E u £ J E L O V ii E G JI L J

• S T V H O K R A J A K O V M E S T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto — Izhaja vsak č e t r t e k — P o s a m e z n a š t e v i l k a 10 d i n — L E T N A N A R O Č N I N A 480 d i n , po l le tna 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n ; p l a č l j i v a je vnapre j . Z a inozemstvo 900 d i n o z i r o m a 3 amer. do la r j e — T E K . R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i —

K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m mes tu š t e v . 606-70/3-24

Stev. 27 (433) LETO I X

, 10. JULIJA 1958

U R E J U J E u r e d n i š k i odbor — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G o š n i k — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto, C e s t a k o m a n d a n t a S t ane ta 30 — P o š t n i p r e d a l N o v o mes to 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a i n u p r a v e š t 127 — N e n a r o č e n i h r o k o p i s o v ne v r a č a m o — T I S K A Č a s o p i s n o podjetje » S l o v e n s k

p o r o č e v a l e c * v L j u b l j a n i

voie so zacv Razmišljanje o prometni varnosti In o vzgoji zanjo med najširšimi plastmi naših ljudi — Lani je bilo v okraju 178 prometnih nesreč, letos pa do 15. junija že kar 150 — 0 pešcih, kolesarjih, voznikih in šoferjih

na naših cestah — Šolsko mladino moramo sproti seznanjati s cestnoprometnimi znaki

Slovenci se Šte jemo r a kul turen narod. Poznamo prav i l a lepega vedenja. Vsakdo od nas bo zardel, če ffa kdo opozori , naj v uradu sname k lobuk a l i da je prepovedano p l juva t i , če bo s l uča jno p l jun i l na t la . Nerodno nam je, če nas znanec opozori , da nas je pozdrav i l in m u nismo odzdrav i l i . P o m a m o torej p r a v i l a lepega vedenja.. Na ža los t le v d r u ž b i . Naš bonton na cesti je bolj ža los ten . N a m r e č prometni bonton. In ta je važne j š i od prvega, saj mars ikdaj postavi vp ra -ianje n a š e g a ž iv l j en ja .

L a n i je bilo v n o v o m e š k e m okr / i 178 p rometn ih n e s r e č , let: , , p a ž? do 15. jui j i ja ka r 150! L--, sledice: 1 mrtev, 36 h u do p o š k o d o v a n i h in 43 laže pc>-Ifcodovaočh, mater ia lna š k o d a pa 5 mi l i jonov 800.000 d 'n . P o udar imo naj, da je škoda ocenjena objektivno, če b i pa cen i l i p o š k o d o v a n e predmete, ke r J ih je po n e s r e č i ob iča jno treba kup i t i v trgovinu po dnevn i h cenah, b i b i l a tako" nastala ekcda verjetno desetkrat v e č j a .

Ogle jmo tfi vzroke n e s r e č . D e l imo j ih v subljektivne in objekt ivne vzroke. Objeka ivn l vz rok ; so M i t i , ko se zgodi nes reča brez k r ivde voanika, ko je k r vo slabo a l i nepravi lno urejen.?, ces t i šče , sub jek t ivn i pa sn t ist i , ko z a k r i v i n e s r e č o tlftvek, pa najsi bo to voznik, p e š e c aH kolesar.

Nage ceste niso v n a j b o l j š e m »tanju , pač zato, ke r sredstva z« v z d r ž e v a n j e niso n ikda r zadostna, Cestarji) so redki i n še t i od prometa nastale vd r tk i e na ces t i šč ih navadno zadelajo i b la tom iz kana lov , ke r n i dovol j tolče-nca. Ceste, k i j i h . uporabl jamo, so b i le grajene

pred zadnjo vojno, pa tudi že pred prvo svetovno vojno. T a kra t je b i l promet p o č a s e n , za to so na teh cestah š t ev i l n i nepreg ledni ovinklj k i vzpet ine. A v t o cesta, kn jo gradimo zdaj, bo izjema. Zgrajena bo po sodobnih evropsk ih predpis ih .

D a n a š n j a voz i l a dosegajo Izredne hi t ros t i . KUjub temu pa je š tev i lo n e s r e č zaradi s labih ces t i šč sorazmerno majhno, saj so letos 45 odstotkov n e s r e č zak r i v i l i voan ik i avtomobi lov, 3 odstotkov v p r e ž n i v o z n i k i , 29 odstotkov kolesar j i i n 5 o d stotkov pešc i .

P e š e c je p o č a s e n . Počasti in r a z m i š l j e n o jo ub i ra po cest išču . Zav i j e preko ceste i n v h ipu , ko za n j im zacvi l i jo zavore avtomobi la , k i se je centimeter pred n j i m us tav i l , spo-?na, da je mis l ' i l i n gledal bol] na vse drugo, kot na lastno varnost. Ko le sa r jje malo h i t re j š i od pe šca , toda voz i kolo, k i n i stabilno, s p remikanjem v z d r ž u j e r a v n o t e ž j e , toda njegove oči so uprte v ces t i šče , izog/ba 3e jamam i n . vdo lb inam na cesti. Ne more posvečatv pozornosti temu, ka r je za n j im, ke r b i ga pogled nazaj

sp rav i l iz r a v n o t e ž j a , zato voz i kot p r av imo , le z ušes i . A v t o m o b i l se po jav i za n j im k a k o r duh, ke r so d a n a š n j i motor j J zelo t i h i . T u d i vozn ik v p r e ž -nega voz i l a je p o č a s e n . Njegove m i s l i se mudi jo povsod, samo na cesti ne. Razen tega povz roča v p r e ž n i voz p r e c e j š e n hrup, n a š i kmetje pa imajo še to lepo navado, da voz i jo P ° sredi ceste, kot da je n j ihova . K a j pa v o z n i k i motorn ih vozi l? Z a r a d i hi t rost i , s katero v o z i jo, ne morejo b i t i dovolj pozorn i do predmetov n a cesti, m imo ka t e r ih drvJjo. So sicer bolj zbran i kot k a t e r i k o l i od ostal ih voznikov i n pe šcev , vendar je n j ihova zbranost pos v e č e n a predvsem lastnemu v o z i l u .

P o v r n i m o se k n e s r e č a m in skušati mo ugotovit i nj ihove vzroke. 40 odstotkov n e s r e č na stane objek/tlvmih vzrokov, od tega 16 odstotkov zaradi nepr imerne h i t ros t i , 14 odstotkov zaradi nep rav i ln ih s r e č a n j in 10 odstotkov zaradi drsenja. Iz sub jek t ivn ih vzrokov so povzroč i l i 5 odstotkov n e s r e č vozniki! v p r e ž n A voz i l , 5 odstotkov pešc i i n 29 odstotkov ko le sar j i ; t i torej p r e d n j a č i j o . S l a be s t rani kolesa kot prometnega sredstva gmo že omeni l i , temu se p a p r i d r u ž u j e še grda razvada, da kolesar j i r ad i v o zijo po t r i j e ali; štfirje v š t r i c , posebno ko gredo z dela , da vozi jo p o n o č i brez luč i ter n i -

(Nadaljevanje r»a 2. strani)

P r a v i l n a p o m o t

Seminar za predsednike delavskih svetov E n a i n š t i r i d e s e t predsednikov

de lavsk ih svetov iz n a š e g a o k r a ja je obiskovalo seminar , k i je t ra ja l od 30. j un i j a do 3. j u l i j a . Razvese l j ivo je, da so u d e l e ž e n c i t e č a j a v e č i n o m a mlad i ljudje i n da sta med n j i m i tudi dve tova r i š io i . Torej z m l a d i m i k a d r i v organih delavskega up rav l jan i a le n i teko slabo, kot v č a s i h t rd imo.

Pobudo za seminar" je da l okra jn i s i nd ika ln i svet. T e č a j n i k i so obdela l i nekaj n a j v a ž -

Tehnična srednja šola Videm Krško Šolsk i uspeh l an i ustanovljene

T e h n i č n e srednje šole (TSS) v V i d m u - K r š k e m je dosegel v j u -niiju 78.15'>, v s trojnem oddelku

Di. Jože Vilfan — kandidat volilnega okraja

Mctlika-Semič K e r je dosedanj; l judsk i po-

• lanec vol i lnega okraja M e t l i k a — Semič tov. F ranc J a k l j e v i č odstopi l , so b i le za to o b m o č j e razpisane nove vol i tve zia poslanca r e p u b l i š k e g a zbora L j u d ske s k u p š č i n e I i f tS. N a p l e n u -m i h obč, odborov SZ&L v teh dveh o b č i n a h so se odborn ik i v 0elot: i z r ek l i za kandidaturo tov a r i š dr. Jožeta, V i l f a n a , generalnega sekretarja m a r š a l a T i t a . Na p r v i h zbor ih vo l ivcev , k i BO bi3i prod dnevi v m e t l i š k i in se-flnisk/ občini,, so se ljudje povsod i z r ek l i m kandidaturo to-vnari&a Vl i f ana . Vo l i t ve bodo konec avgusta.

Hmelj tudi v Sevnici K m e t i j s k a zadruga v Sevnic i

ob S a v i je sk len i l a prve pogodbe f svojiiimi člnaii, k i bodo aa-Čeli pr idelovat i himelč, za z a č e tek na 4 hek ta r ih . R a č u n a j o , da bo p r i j a v za nova h m e l j i š č a že l«%\s So precej več .

šole pa je b i lo poz i t i vn ih ka r 86,12°/o vseh d i j akov . L a n i se je v šolo vpisa l 101 di jak, letos pa bo sprejet ih v e-Lektro i n s t rojni oddelek 70 kandidatov. D i j a k i T S S so v p r v e m le tu obstoja šole dmjelti p ra to t i čn* vaje v s t ro jn ih de lavnicah tovarne celuloze i n noto papi r ja »DJITRO S A L A J na V i d m u , že pr ihodnje leto pa nameravajo zgrad i t i take delavnice t i k šole v K r š k e m .

Obsrboj in nadaljnja rast prve t e h n i č n e srednje šole v naAem

okra ju zahteva v drugem le tu njenega obstoja še prav posebno sk rb O b L O V i d e m - K r š k o i n O L O Novo mesto. P r e d v s e m pa bo treba takoj u t rd i t i d r u ž b e n o u p r a v l j a n j « te pomembne šole .

M .

n e j š i h u p r a v n i h in gospodarskih v p r a š a n j i n , kot so povedal i sami, mars ika j p r idob i l i . I z r a z i l i pa so žel jo , naj b i b i l i t ak i t e ča j i v b o d o č e takoj po vo l i tvah de lavsk ih svetov, da b i i zvol jen i predsedniki lahko znanje takoj po i z v o l i t v i p r a k t i č n o uporabl j a l i .

I z o b r a ž e v a n j e de lovnih l j u d i v organih delavskega upravl janja s tem še n i z a k l j u č e n o . Podobni seminar j i na š i r š i osnovi se bodo nadal jeval i tudi v o b č i n a h za upravne odbore m a n j š i h podjet i j , celotne ko lek t ive m a n j š i h podjetij ter tudi za upravne odbore in v o d i l n i kader s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c . K e r se je sezona dopustov že p r i če l a , bodo nov i seminar j i verjetno v septembru.

P o u d a r i t i je t reba, da se je okra jn i s ind ika ln i svet N o v o r* i A -Bto k repko lo t i l i z o b r a ž e v a n j a organov delavskega upravl jan ja .

o t o C

UPRAVNA

RAZDELITEV

OKRAJA

NOVO MESTO

30. junija je prenehal obstajati okraj Trbovlje; štiri njegove občine (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče) so se s 1. julijem priključile okraju Ljubljana, v sestav novomeškega okraja pa so prišle občine B R E Ž I C E , S E N O VO , S E V N I C A in V I D E M - K R Š K O . Ob združitvi 4 posavskih občin z ostalimi občinami Dolenjske prisrčno pozdravljamo vse delovne ljudi v mestih in vaseh na levem in desnem bregu Save: delavce in nameščence sevniške lesne industrije, senovske rudarje in proizvajalce elektrike, papirničarje v tovarni »Djura Salaja« na Vidmu, delavce brežiških kolektivov, zadružnike in kmetovalce Krškega polja, Bizeljskega in v Obsotelju ter vse člane množičnih organizacij, društev in vseh ostalih združenj. Novomeški okraj, ki je meril doslej 171.282 ha in imel 91.440 prebivalcev, se je s 4 novimi posavskimi občinami povečal za 78.805 hektarov in za 64.814 prebivalcev, tako da ima zdaj naš okraj 156.254 prebivalcev in nekaj več kot četrt milijona hektarov površine. Kaj več bomo bralcem Dolenjskega lista, ki se s tem razširja tudi v spodnje Posavje, povedali o posameznih občinah, njihovem gospodarstvu, uspehih in načrtih njihovih prebivalcev in o vsem ostalem v prihodnjih številkah našega tednika.

Naklada današnje številke

13.320 izvodov Nalijmo si čistega vina!

V Brežicah: hmelj, tople grede in sodobna živinoreja

Danes seznanjamo n a š e bralce n a t a n č n e j e z razpravo na okra jnem plenumu svece s indika tov , o ka te rem smo v predzadn j i š t ev i lk i k r a t k o po roča l i

Osem hektarov hmel ja v brežiški oko l i c i je že prestalo hvalo in grajo š t e v i l n i h kmetovalcev, k i zdaj menijo, d« ima hmel j tud i v spodnjem Posavju lepo bodočnos t . Dobre iakusaje s p r i delovanjem »ze lenega zlata* pred zadnjo vojno potrjujejo zdaj novi nasadii; navz l ic suš i v raaju in z a č e t k u jun i j a hmelj lepo k a ž e .

Precej zanimanja je za n a č r t e b r a Ž i U n Kmet i j ske proizvajalne zveze, k; bo ob novo odkr i t ih i z v i r i h tople vod« v čatef tkih Topl icah uredi la topi« gredo.

ogrevane s termalno vodo. R a č u n a j o , da bodo dob i l i p rvo zelenjavo iz nov ih topl ih gred ž« v l e t o šn j i aiimi. — P o vzre j i p l e menskih p r a š i č k o v s lov i b r e ž i š k a oko l i ca prav tako kot Š e n t jernej i n d rug i k ra j i n.a K r š k e m pol ju . Zdaj je proizvaja lna zveza iz B r e ž i c us tanovi la v S ta r i vasi pni B i ze l j skem samostojen cbrat za varejo bekonov. P r i p rav l jen i so tudi n a č r t i za obnovo nadal jn j ih h m e l j i š č , v i n o gradov ' in sadovnjakov.

K j .

Sedmi kongres Z K J je postav i l p red nas kot osnovno na logo d v i g ž iv l jen jske r a v n i delovnega č loveka . D a b i to dosegli , morajo gospodarske organizaci je stremeti za fthnvečjim porastom proizvodnje. V n a š e m okra ju b i lahko gospodarske organizacije de l i l i v t r i skupine: v p r v i so podjetja, k i imajo urejen proizvodni proces, v d rug i skupin i podjetja, k i so še v izgradnji , in v t re t j i skupin i m a n j š a obrtna podjetja ter t r govina i n gostinstvo.

Podjetja prve skupine so dosegla v e l i k gospodarski napredek. P o v p r e č n e p l a č e so t u od 10—11 t isoč dinarjev, razen te

ga so d e l i l a p o v p r e č n o 2 nad-p l a č i v le tu 1957, premije pa prav tako niso presegle dveh p l a č . V tej skup in i je mnogo podjetij , k i p l a č iz d o b i č k a sploh niso de l i l a , ker so te zneske uporabl ja la sa invest ici je i n v druge namene.

V drugo skupino spadajo podjetja, k i so b i l a v e č i n o m a ustanovljena v le tu 1954: Be l t , M l e k a r n a , M o t o m o n t a i a i n od »star ih« še r u d n i k K a n i ž a r i c a . Znač i lno za ta podjetja je, da so imela majhen dohodek ter so komaj k r i l a d r u ž b e n e obveze in anuitete. N a d p l a č i n p re mij v e č i n o m a niso de l i l a .

Podjetja tretje skupine —

Z A B E L E Ž E N O

S P E T R E K O R D T o d a ž a l o s t e n . N a š o k r a j

n a m r e č z a v z e m a d r u g o m e sto v r e p u b l i k i glede nes r e č p n d e l u . T o v . Jote B l i ž i č , o k r a j n i i n š p e k t o r h i -g i ensko - t ehmcne K i š č i t e del a , n a m je p o v e d a l :

» N e s r e č e p r i d e l u so vel i k o z lo za skupnost , k; p l a č u j e v s a k o leto og romna s reds tva za zd rav l j en j e pon e s r e č e n i h oseb, razen tega pa zapupt jo te n e s r e č e često tud i i nva l idnos t . Doslej i m a m o v o k r a j u že preko 10f>0 d e l o v n i h i n v a T d o v

V lotu 1957 je b i l o v o k r a j u 13(lH n e s r e č pr , d e l u in 759 n e s r e č i zven de la . Cki tega s;> bik> tr i smr tne , » k u p n o K H . i 2I.*7 ti •

•84.523 i z g u D l j « h l h delovnih dmi. S a m o Izgubl jeni d s l o v -

ni d n e v i p reds tav l j a jo š k o do v znesku 34 m i l i j o n o v 523 .000 d i n , d a ne u p o š t e v a m o vse os ta le š k o d e . Letos je že 10 ods to tkov v e č nes r e č kot v i s tem razdob ju l a n i . 40 ods to tkov n e s r e č bi l a h k o p r e p r e č i l i Z vzgojo in upo4tevanJ«m p redpisov , saj je ta ods i - i t rk nastal iz s u b j e k t i v n i h v z r o k o v .

G o s p o d a r s k e o rgan izac i j e , s i n d i k a t i in o rgan i de l av skega u p r a v l j a n j a se bodo m o r a l i resno lo t i t i r e š e v a nja l e g * v p r a š a n j a . Naš i d t laVGi so v e č i n o m a brpz pot rebne s t rokovne i zobraz be, zato je vzgoja in upoš t e v a n j e p redpisov v tej imefl toliko bo j nu jna . K o 1 k u v i naj so nnd g o r n j i m i p H a i k : /.;m!.skJo in p r i č n o uk repa t i !*

Podoba, k i je na do len j skem seveda ne bi n ik je r naSli, a nam je vendarle tako l juba in tako bl izu : s slovenskega morja j« , z naSe prelepe obale na K o p r s k e m Obi len lov plramskih r ib ičev ir p o r t o r o š k e m za l i vu : z m r e ž a m i so obko l i l i ve l iko jato eipljev al i morsk ih Upanuv (okusna bela r iba brez kos(i> In Jih hit i jo zajemali >« m r e ž . Z n j imi polnijo ve l ike čo lne , k i nato pope-ijt'iu (Ini-.,! e n i srH>rni tovor v r iba rn ic« , T r d u j h vseh h i š in stanovanj diši po p e č e n i h ribah. Spoznati vse to od b l izu je zdaj, »redi ča*» g lavn ih dopustov, svojevrsten už i tek . Preber i te iuim le kaj več v s lovenskem morju i n l judeh ob njem na 6, s t rani d a n a š n j e §fcwrUfc«t

obrtna, t rgovska i n gostinska — so d r u ž b e n e obveze z lahkoto i zpo ln i l a . Mar s ika t e r a od teh gospodarskih organizacij je iz las tn ih sredstev opremi la i n modern iz i ra la lokale . Mnoga med n j i m i so pa slabo gospodar i l a ter d e l i l a tud i 5 a l i 6 nadp l ač . Mnoga od teh podjetij so dv ign i l a dohodek na r a č u n dv iga cen, torej v breme pot r o š n i k a . V p r i m e r j a v i z gospodarsk imi organizaci jami p r ve skupine, k i so d r u ž b i n a j v e č dale, to prav gotovo n i p r a v i l no.

Tarifno politiko zanemarjamo

Ob lanskem 5—10% p o v i š a n j u pre jemkov u s l u ž b e n c e v in delavcev je okra jn i s i n d i k a l n i svet opozor i l p o d r u ž n i c e , naj pazijo, da p o v i š a n j e ne bo zajelo le vodi lnega osebja i n u s l u ž b e n c e v ; proporc ionalno naj zajame tud i delavce. Venda r to opozori lo niso povsod u p o š t e v a l i v zadostni m e r i . S t a k š n i m Izvajanjem tarifne pol i t ike k r š i m o n a č e l a nagrajevanja in povz roč i l i smo sp lošno razpravo o dv igu p lač . Gospodarske organizacije so p r i če l e i zp lače vat i skrajne razpone tar i fn ih postavk i n j i h celo presegale. V p r a š a n j e min imalne 8Qo/0 p l a če je b i lo delavcem neprav i lno t o l m a č e n o ; n i h č e n i povedal , da je 80°/ni p l a č a le akontaci ja i n ne s t a t i čna p l ača . R a č u n o v o d stva jemljejo za pr imere v e d no na jn iž j e i z r a č u n e . K o l e k t i vom bi mora l i namesto tega pr ikazat i osnovno stvar, n a m r e č to, da so p l a č e odvisne od i z polnitve p l ansk ih obveznosti podjetja. V zvezi s tem b i mora l i i ska t i vz roke , zakaj podjetja obveznosti ne izpolnjujejo, in te vzroke k o l e k t i v o m pred-očeva t i .

Posebni 10-odstotni proračunski prispevek

Prvo tno m i š l j e n j e , da bodo Po4£»ttfa ta posebni pr ispevek lahito i i p l a č e v a i a iz fondov za

samostojno razpolaganje, se je pokazalo kot nepravi lno . P r i spevek n a m r e č bremeni de lavčevo p l ačo . Ce b i gospodarske organizacije pokazale odpor p ro t i t emu pr i spevku in ga za r a d i tega zbor i proizvajalcev ne b i odobr i l i , moramo r a č u n a t i na izpad v sprejetih d r u ž b e n i h p lan ih . V p r a š a n j e so p r a v i l n o reš i l i le v obč in i Č r n o mel j , kjer so r azp rav l j a l i s posameznimi podjetji , j i h r azde l i l i v v e č stopenj in ta pr i spevek nato procentualno določ i l i posameznim stopnjam- p r i m e r no. Č lan i zborov proizvaja lcev so premalo t o lmač i l i v p r a š a n j e tega pr i spevka po k o l e k t i v i h i n tudi s indikat n i odigra l svoje vloge.

Gospodarska organizacija — zbor proizvajalcev —

komuna Odnosi med gospodarsko or

ganizacijo in komuno k l jub temu, da o tem mnogo p i š e m o i n razpravl jamo, še vedno niso t a k š n i , kot b i m o r a l i b i t i . Osnovno nalogo p r i tem bi mor a l i i zpo ln i t i zbor i p ro i zva j a l cev. P redvsem b i morale o b č i n e zagotovit i kadre , k i b i zborom p r i p r a v l j a l i mater ia l za n j iho vo delo. Razen tega obč ine razpravl ja jo i n se posvetujejo o raznih v p r a š a n j i h le z v o d i l n i m i ope ra t ivn imi organi podjetij i n v č a s i h s predsedniki del av sk ih svetov i n u p r a v n i h odborov. K o l e k t i v i ostajajo p r i tem n a č i n u dela od k o m u n oddal jeni , razen tega pa s tem k r š i m o tudi n a č e l a delavskega i n d r u ž b e n e g a upravl jan ja . O b č ine b i mnogo laže r e š e v a l « v p r a š a n j e stanovanjske i n k o -

(Nadaljevanje r>a 2. strani)

V R E M E Z A C A S O D 11. D O 20. V U .

O k r o g 15. j u l i j a krajevne a l i kratkotrajne nevihtne padav i ne, druge dn i lepo poletno v t e -me.

Stran • Stev. 27 (433)

Z a v o r e s o z a c v i l i l e (P rene« s 1. strani)

majo na zadnjem b la tn iku rdečega odbojnega stekla, o d nes r e č , k i so nastale po k r i v d i vozn ikov motorn ih v o z i l , je povz roč i l a 9 odstotkov p r imerov va jenos t , 7 odstotkov vožnja po l e v i s t rani in S odstotkov p r imerov voznik'., k i niso i m e l i v o z n i š k e g a dovoljenja.

S srtatistočrJ m i podatku' smo torej zak l juč i l i . K a j uk ren i t i , da bi š t ev i lo prometn ih n e s r e č • m a n j š a l ; £ tako zaščiltili ž iv ljenje uporabnikov cest? Na vsak n a č i n je m(važnejse, na uč i t : l j ud i hodi t i in vozi t i po • M t i i č j h .

Vzgoja državljanov — skrb vse družbe

Gostota n a š e g a prometa je le neznatna v p r i m e r i z bo.j razvvt imi d r ž a v a m i , vendar je t t ev i lo n e s r e č p r e c e j š n j e in iz dneva v dan raste. V oikraju je registriran-;h 660 motorn ih vo-•13, vozn i šk i izpit pa ima 1290 l jud i , torej pr ide eno vozi lo na dva izučena voznčka . Resno moramo m i s l i h na vzgojo l j u d i v poznavanju cestnopro-metn ih predpisov. Osnovno Je toretj vzgoja d r ž a v l j a n o v , to pa je stvar vse d r u ž b e . To lahko d o s e ž e m o na več n a č i n o v . Vsa avtom oto d r u š t v a b; mora la ime t i komisi je z a promet, k i b i se ukvar ja le s tem v p r a š a n j e m . Nujno b i bi lo po o b č i n a h s k l i cevati sestanke v o z n i k o v moto rn ih v o z i l -n kolesarjev ter os ta ' ih uporabnikov cest. Na t a k i h s e s t a n k n bi j i m p r i k a za l i v p r a š a n j e prometa v prav; l uč i . Mnogo lahko d o s e ž e m o tudi z vzgojo šo l ske mladine . Dobro b i b i lo , da b i vsaj enkra t tedensko ime l i otroci pouk o prometu na cestah in o ce^tnoprometnih znak ih . Eno od mnogm sredstev so tudi potu joče cestnoprometne razstave.

HKIIIIIIIIIIIIIIIHMIMMKIIIIIIIIIIIIIII mili

razn. Glede dobr c , m r e ž a

d i a i i l m i in podobno. kolesarjev pa b i b i lo

p r ipomni t i to le : t rgovska naj bi tudi na podeže l ju

a l i t r ik ra t prej opozor i l , še čet r t i č naredi i s t i prestopek i n mu potem, ko m u je predpisa! 200 din kazni , zabrus;: »Na. tu

Z U N A N J E P O L I T I Č N I TEDENSK I P k E G L L U

H u d a telesna p o š k o d b a — posledica kolesarjeve neprevidnost i ! Prometno-varnostni predpis i veljajo i s n a s v s e , imamo pa

j i h zato, da b i l judem i n prometu z n j i m i pomagal i !

ime la na zalogi rdeča odbojna s tekla . M a r s i k a t e r ; kolesar je p l ača l kazen 200 d in zaradi tega stekla in b; ga bti l ahko za ta denar k u p i l , če ne b i mora l i t i ponj v Novo mesto . . .

Se n e č e m u je nujno treba posveti t i več pozornost i : k a znovanju p r e k r š k o v cestnopro-metnega reda. Le ta 1957 so ob-č i n s k ; sodnik i za p r e k r š k e zaradi p rometn ih prestopkov i z r e k l i 12 ukorov, 58 kazn i do 500 d i n i n 23 kazni do 1000 d in , okra jn i sodnik za p r e k r š k e pa je i z reke l 8 ukorov, 12 kazn i do 500 d m in 24 kazn . do 1000 d in . Posebno poglavje so takozvane mandatne kazn i , to so tiste, k i j i h p r e d p i š e m i l i č n i k sam na l i cu mesta. M i l i č n i k u gotovo ni pr;jetno, ko p r e k r š -n ik , k; ga je m o g o č e že dva

Naš obisk Odločba Okrajnega zavoda za

socialno zavarovanje Novo mesto: » O d t o č a m , da i m a Simon Tepina, krojaški mojster, zaposlen pri podjetju Krojač Novo mesto, pravico do polne osebne pokojnine, ker izpol-

jev na Koroškem. Nato sem \ delal leto dni v Ljubljani, eno\ leto v Slavonski Slatini, se vr-\ nil za leto dni na Jesenice in\ se nato dokončno preselil v No-\ vo mesio. Upam, da se lahko\ pohvalim, da tem star Novo-\ meščan, saj živim tu že od \ 1925. leta, torej 33 let.

V Novem mestu tem delal j p r i raznih mojstrih: 13 let pri\ Šetincu, nato 3 leta pri Pelko- j tu. Končno sem se zaposlil v\ Železniški obrtni zadrugi inde-\

i m a š , pa j i h požrtiil« L j u d s k a mi l i c a , posebno prometna, se zelo t rud i p r i r e š e v a n j u v p r a šan j varnost i n a š e g a prometa, je pa p r e v e č m a l o š t e v i l n a . Bo l j strogo b i b i l o treba preganjati Pijanost med vožn jo in sicer z z a č a s n i m a l i s t a ln im odvzemom v o z n i š k e g a dovoljenja. V D o len j sk ih T o p l i c a h je voznik , k i m u je b i lo zaradi p i janost i že š e s t k r a t z a č a s n o odvzeto v o z n i ško dovoljenje, pa ga je vedno dobi l nazaj. — P r ; 178 nesrečah je b i lo l an i kaznovan ih le 185 oseb. T o je vsekakor p re malo. Kaznova lno po l i t i ko je treba poostr i t i tako, da bo k a zen za p r e k r š n i k a o b č u t n a .

V N o v e m mestu se bo k m a l u pojavi l av tomobi l z z v o č n i k o m ; stal bo k j e r k o l i . Č lovek bo nep rav i lno p r e č k a l cesto, kolesar neprav i lno v o z i l , jiz z v o č n i k a pa bo zadonei m i l i č n i k o v glas: »Tova r i š s s i v i m k lobukom, v t emnomodr i obleki^ ne Btojte na ces t i šču i n ne p r e č k a j t e ceste tako, kot ste jo p r avka r ! Predno greste čez cesto, se ozrite na obe strani i n še le ko ste ugotovi l ; , da je cesta proš la , jo p r e č k a j t e kofiikor h i tro m o r e t e « .

Č l o v e k u , k i ga bo ogovor i l glas iz »vocrdka , bo verjetno nerodno, » » r d e l bo, vendar — svoje napake ne bo v e č ponov i l . J . M .

Se o dolenjskih krompirjevih rekorderjih

izreuuo , ,uiai: i i i . i i ' j i i.ujiouek .... m ut >veta in v š i r š e m smislu tudi za mi r v t»vetu je obisk predsednika Z d r u ž e n e arabske republ ike Naserja v Jugos lav i j i . Po ude l ežb i p r i proslavah petnajste obletnice bojev na Sutjeski sta se T i to in Naser odpeljala na Br ione , kjer sta imela pomembne d r ž a v n i š k e pogovore. K temu je treba dodati pomembno dejstvo, da se je zunanj ima min is t roma Z A R in F L R J na B r i o n i h p r id ruž i l tudi g r šk i zunanji minis ter Averof , k i je pred odhodom iz A t e n i z j av i l , da G r č i j a s icer izpolnjuje svoje obveznosti v o k v i r u atlantskega pakta, da pa želi Iskreno sodelovanje z vsemi p r i j a te l j sk imi d r ž a v a m i , k i ne sodi jo v noben blok, posebno z Jugoslavi jo i n Z A R .

Pomen teh razgovorov je predvsem v tem, d a je dan zgled, k a k o je treba pos p e š e v a t i sodelovanje med d r ž a v a m i ne glede na nj ihovo notranjo ureditev. V tem p r i m e r u imamo t r i d r ž a v e , Izmed ka te r ih je G r č i j a v zahodnem bloku , ke r je č l a n i ca N A T O , medtem ko Jugos lav i ja i n Z A R ne pr ipadata nobenemu b loku . Toda notranja d r u ž b e n a uredi tev nI v nobeni izmed teh treh d r ž a v enaka. In vendar se med n j i m i poglablja sodelovanje, p r i j a teljske vezi pa so vsak dan m o č n e j š e . N e k i b r i t ansk i tednik je ob Naser jevem obisku zapisal , da »zdaj pa res vse k a ž e , da sta oba d r ž a v n i k a (Tito i n Naser) iskreno vdana p o l i t i k i mi ro l jubne koeks i -s tence«, P ravzaprav b i mora lo b i t i to l e vsakomur prej znano na Zahodu In na Vzhodu . Res pa je, da je neka te r im tu j im d r ž a v n i k o m postalo l e l e zdaj popolnoma

, ... u-. J veseljem sprejel i — razen libanonske vlade. Hammarsk jd ld je dal to izjavo na podlagi poroč i l , k i J ih j« prejel od opazovalcev O Z N v L ibanonu .

T a izjava v bistvu pomeni, da po mnenju funkcionarjev O Z N n i povoda za zu nanje v m e š a v a n j e v l ibanonske zadeve. To je b i lo votaRo o l a j š an j e , zakaj že resno

Spodbudna znamenja je trenutno edino ugodno znamenje na poti k v r h u — do konference na na jv i š j i r avn i . M a r s i k a j je že kazalo, da so na obeh straneh že opustil] misel na konferenco predsednikov vlad Vzhoda in Z a hoda, ko so A m e r i č a n i i n Rus i (slednji v zadnjem hipu) p r i v o l i l i v u d e l e ž b o na konferenci v Ž e n e v i . Rus i so n a m r e č zahteval i , da b i mora l i A m e r i č a n i takoj po konferenci prenehati z j ed r sk imi poskusi, sicer konferenca ne b | ime la nobenega smis la . A m e r i č a n i pa so odgovarjal i , da je konferenca v Ž e n e v i strogo t e h n i č n e narave i n da potemtakem w* more po l i t i čno zavezati nobenega u d e l e ž e n c a . G r o z i lo je Že, da Rus i ne bodo pr i š l i , pa so le. Odt le j mednarodni opazovalci zaznamujejo rahel »dvig b a r o m e t r a « in upajo, da bo po tej konferenci p r i š lo do drugega sestanka, k i naj b i ugotovi l sredstva sa p r e p r e č i t e v nenadnega napada,

je bilo govora, da b i se utegnile Z D A in V e l i k a B r i t a n i j a v m e š a t i v L i b a n o n u in tam » n a p r a v i t i red« . Z D A imajo n a m r e č šes to ladjevje na Sredozemskem mor ju , B r i t a n c i pa so nakop ič i l i na C i p r u nad trideset t isoč mož, k i so baje potrebni za red na otoku. Vsem je b i lo seveda anano, da so t i vo jak i tam, če b i bi lo t reba posredovati v L ibanonu .

Novice , k i prihajajo od tam In a sed e ž a O Z N v N e w T o r k u so zdaj bolj spodbudne. Govor i jo celo, da se utegnejo v L i b a n o n u pobotati i n da bo tako odpravl jen l e zadnji razlog za k a k r i n o k o l i v m e š a v a n j e od zunaj.

To b i bi lo vsekakor najbolje, saj b i t i v tem p r imeru Zahod p r i h r a n i l pustolovščino, k i b i ga verjetno drago val ja la . Srednji vzhod pa bi po d a l j š e m času doživel p o m i r j u j o č o spravo, k i b i blagodejno v p l i v a l a na vse to področ je .

Nalijmo si čistega vina!

P r e j š n j i mesec s m o o b j a v i l i , pogovor z d v e m a n a j b o l j š i m a

lal tam. Veliko sem šival r a j p r i d e l o v a l c e m a k r o m p i r j a v o b č in i T rebn j e , l a n s k i m a z m a g o -

nju.i? vse pogoje tako glede delovne dobe kot starosti« Približno tako se glasi odločba, ki jo je tovarii Tepina prejel.

"Leta 1911 sem se šel učit v Kranj. Doma sem iz Straži-iča pri Kranju. Tudi moj oče je bil obrtnik, izdelovalec sit. Ko sem o p r a v i l pomočniiki izpit, sem dobil poziv v vojsko. Ker sem bil slaboten, me niso poslali na fronto, delal sem v vojaški krojaški delavnici.

Po razpadu Avstrije tem te kot Maistrov borec udeležil bo-

partitane. Po osvoboditvi temi do 1949. leta delal doma; na to j sem se vključil v ponotmo usta- \ novljeno železniško zadrugo, j Ko je bila 1953. leta razpušie-\ na, tem odšel k podjetju Kro- j jač, kjer delam te danet.*

»•Kako ste zadovoljni s po- \ kojnino?«

»•Moram priznati da nisem \ toliko pričakoval. Res je si- \ cer, da tem 60 let ttar in d a j imam p o l n i h 35 let službe, ven- j dar ponavljam, da tem z od-\ merjeno pokojnino zelo zado- -voljen.

SIMON TEPINA s« j« p r i - j družil redkim obrtnikom v na-j Šem okraju, ki to d o č a k a l i p o - : kojnino. Petintridetet let po- j štenega in vztrajnega obrtni- j škega dela je za njim. Marši- j kak kos kruha in m a r s i k a t e r o J malico je v teh letih, posebno j v stari Jugoslaviji, dal vajen-\ cem. Ob lepem delovnem i n -življenjskem j u b i l e j u mu tskre-l no čestitamo!

v a l c e m a v doseganju v e č j i h h e k t a r s k i h p r i d e l k o v . Z d a j pa n a m p i š e K m e t i j s k a z a d r u g a

. V e l i k a L o k a , d a je l a n i dosegel n a j b o l j š i p r i d e l e k k r o m p i r j a v o b č i n i T r e b n j e (pa m e n d a tud i v J u g o s l a v i j i , ko t vse k a že) , t o v a r i š F R A N C B U K O V E C iz V E L . L O K E , k i je p r i d e l a l na h e k t a r 67.062 k g K R O M P I R J A . N a d r u g e m m e s t u b i b i l p o t e m t a k e m t o v a r i i I V A N C E H I Z P O N I K E V S 67.033 k g k r o m p i r j a n a hek ta r , na t re tj em p a F R A N C F I N K I Z P O N I K E V « p r i d e l k o m 85.016 k g k r o m p i r j a n a hek ta r .

N a v p r a š a n j e , kda j bodo i z p l a č a n e nagrade l a n s k o l e t n e g a t e k m o v a n j a z« v e č j e p r i d e l k e , s p o r o č a m o po n a v o d i l u o k r a j ne z a d r u ž n e zveze : nag rade so zagotovl jene z o d l o k o m z v e z nega i z v r š n e g a sveta , n i p a i « snano, kda j bodo i z p l a č a n e . T u d i n a O Z Z p r i č a k u j e j o , da bo to v n a j k r a j š e m č a s u ,

(Prenos s 1. strani) munalne gradi tve, Če b i s svoj i m i pot rebami seznanjale k o lek t ive gospodarskih organizac i j , povedale zakaj sredstva potrebujejo in izdelale gospodarske r a č u n i c e za razna dela in p r io r i t e tn i v r s tn i red. Torej na l i jmo l judem č i s tega v i n a , pa bodo t a k š n a v p r a š a n j a sami reševa l i i n celo zahteval i nj ihovo r e š e v a n j e ! Z a n i m i v o je, da del a v s k i svet i i n up ravn i odbori že l i jo s t ikov z obč ino , že l i jo , da b i se p reds tavn ik i o b č i n e udeleževa l i sej organov delavskega upravl jan ja . Ugotovimo pa l a h ko, da so t i s t i k i dobri le v občini Č r n o m e l j .

Stanovanjska izgradnja Gospodarske organizacije, k i

b i gradi le stanovanja iz las tnih sredstev a l i s posoj i l i , so zelo redke, kot na p r i m e r Novoteks , S G P P i o n i r i n Kmet i j sko -go -zdarsko posestvo N o v o mesto ter m a n j š e š tev i lo ostal ih. V o d i l n i u s l u ž b e n e c nekega podjetja , k i je odobr i l i zp lač i lo Šest ih n a d p l a č , srdi to zahteva od o b č i n e stanovanje, S G P P i o n i r je ime lo 62 mi l i jonov d in za notranjo del i tev in je od tega zneska podjetje nameni lo 16 mi l i jonov za gradnjo stanovanjskega b loka , k i bo k m a l u vse l j iv . Podjetja b i mora la g ledati Is š i r š ih perspekt iv ter notranja sredstva v več j i mer i kot doslej usmerjat i v negospodarske Investicije, v gradnjo

menz, raznih sani tar i j , za m a l i ce i n podobno. Razen tega bi mora la ta sredstva dajati tudi za sp lo šno d r u ž b e n e potrebe.

Nadure ln nepredviden porast delovne sile

V merilu okraja se Je v letošnjem prvem četrtletju zaposlilo na novo >M ljudi. Na splošno Je opaziti v naši republiki, da bomo te letos dosegli raven števila zaposlenih, predvideno s petletnim načrtom perspektivnega razvoja. Ponekod skušajo tak hiter porast delovne sile utemeljevati s prepovedjo nadur. Uredba, ki Je izšla, namreč prepoveduj« izplačilo nadur razen v izjemnih primerih. Vendar taka utemeljitev ne drži, ker nadurnega dela v okraju nismo preganjali. Je pa vrsta predvsem manjših obrtnih podjetij, ki izplačujejo veliko Itevilo nadur, kadar pa Je vprašanje odvajanja družbenih prispevkov, jim »zmanjka sredstev«. V tej smeri pa bi bilo res potrebno izplačila nadur preganjati. Gotovo imajo na tako močan porast delovne sile precejšen vpliv tudi dela na avto cesti.

Pri tem vprašanju moramo resno upoštevati dvoje: prvič to, da Je priliv delovne sile velik. In drugič, da so mnogi delavci neizkušeni ln nelzurjeni, so podjetju bolj v breme kot v korist. Dvignili smo namreč samo število zaposlenih, ne pa tudi kvaliteto In količino proizvodnje. Namen perspektivnega načrta je bil dvigniti proizvodnjo vn tako povečati življenjsko raven delovnega človeka. S hitrim prilivom delovne sile pa se kupna moč hitreje veča kot Magevni fondi.

Ce vprašanje ocenjujemo is teh plati, bt bilo torej bolje kršiti zakon glede nadur kot pa najemati novo delovno »llo. Razen tega bi podjetja morala Iskati no

tranje rezerve, točno proučiti tehnološki proces dela, ugotovit' napake in pomanjkljivosti na posameznih delovnih mestih in take vrzeli najprej odpraviti. Sele nato naj bi šla na iskanje nove delovne sile. Sindikat je poklican, da v takšnem stanju kritično ocenjuje ukrepe gospodarskih organizacij, občine pa bi tudi morale posredovati v tej smeri.

Zbornica In strokovna zdruienja

Oba ta dva organa nista odigrala tiste vloge, ki bi jo morala Posredi Je predvsem vprašanje trgovine ln obrti. Ta podjetja spadajo v tretjo skupino in v tej skupini Je bilo največ nepravilnosti v delitvi dohodka, IzplačMu nadplač Itd. Sindikalne podružnice združujejo le malo podjetij, ki so majhna ln torej v tej smeri ne morejo učinkovito posredovati, to pa Je naloga predvsem zbornice ln zdruienij. Na ža lo s t nI bilo opaziti nltl enega posredovanja omenjenih oTganov v tej smeri. Podjetja si sama Iščejo kupce in tržišča ter tavajo po naš) republiki in državi Iščoč kupce. Niso redki primeri, da obrtno podjetje, ki je v občini, prodaja svoje Izdelke nekam v Maribor aH Kranj, domača podjetja pa iste izdelke kupujejo v sosednji občini aH drugod.

Razumeti moramo, da je nepravilno in tudi nesoclalistično, da neko podjetje zaradi Izrednih konjukturnih pogojev deli pet aH lest nadplač. medtem ko v drugem podjetju, kjer se Je kolektiv trudil in mučil, zaradi slabšega položaja dobi le redne prejemke. O tem smo doslej dovolj razpravljali In nam preostane samo le akcija.

Obrtna in trnovska podjetja s* dosegla določen napredek, vendar brez sodelovanja zbornic In zdru tenj, ki hI posebno glede na slab kadrovski sestav manJAlh podjetij

Plenum okrajne obrtne zbornice P o o b č n e m zboru, k i Je bJl «7.

ap r i l a letos in je nakaza l š t e v i l ne perspekt iva v o b r t n i š t v u pa tudi mara ikako t e ž a v o , je b i l v soboto 28. Junija s k l i c a n p r v i z b o r n i č n i p lenum, na ka terem so razpravljalij 0 p r i k l j u č i t v i obrtn ikov iz obč in B r e ž i c e , V l d e m -K r š k o , Senovo i n Sevnica .

S p r i k l j u č i t v i j o obr tn ikov i« o b m o č j a dosedanje t rbovel jske obrtne zbornice se bo dv ignAo z b o r n i č n o č l a n s t v o na 3207 oseb, š t ev i lo vajencev pa na 102.V

Notranjepolitični tedenski pregled

Močne ši od vseh obročev T i s t i m , k i so M ude lež i l i v e l i č a s t n e

proslave petnajstletnice bi tke na Sutjeski , bo ostal dogodek v nepozabnem spominu. Sredi s e l en« kot l ine o b d a n « z go r sk imi v r h o v i Treskavice , M a g l i c a , Ž a l e n gore, sredi teh gora j« majhna Jasa. N a Jasi se J« sbralo nekaj manj kot osem t isoč prež ive l ih borcev Sutjeske. Z a s t a v o n o š e so r a s v i l i p r o l e t a r s k « s a s t a v « T spomin na t l i t e legendarne Junake V . ofenzive, k i so v tej neenaki borbi darova l i svoja ž iv l j e n ja sa zmago social izma. Devetnajst t i soč J« b i lo borcev in ranjencev, k i so se preb i j a l i skozi o b r o č e In osem tisoč se j i h j« postroj i lo 4. j u l i j a . Komandan t i hero jsk ih br igad so preje l i Is rok m a r š a l a T i t a najv i š j a pr iznanja . V s a k a brigada je b i la p r o g l a š e n a za narodnega heroja.

» P o s e b e n pomen bitke na Sutjeski Je v tem.« Je dejal v svojem govoru na pros lav i predsednik Ti to , »da Je pokazala vsemu svetu, kdo se bori v Jugos lav i j i . V i , t o v a r i « ln t o v a r i š i r e ste mora l i leto l n pol in še več p re l iva t i k r i po vsej naš i deže l i v boju proti okupatorju, medtem pa je drug žel vašo slavo. Slavo vnt t lza-nov so p r ip i sova l i č e t n i k o m in k leveta l i n a š boj. Toda tu so bile v potokih k r v i sprane k l e v e t « In v i ste Izšli Iz tega RJ*«1

č l o v e š k e g a boja čist i kot sonce, T a k r a l In vedno, is vsakega boja ste l i U i «'istl M l tudi sedaj osHJamo M s l l , ker sme •no tn i , ker l jubimo I v t i t domovinu, k n l j ub imo graditev social izma, ker že l imo t o d « l o v a t l z vsemi narodi sveta .«

Tako Je govor i l predsednik borcem, k i so r azb i l i ofenzivo š e s t k r a t m o č n e j š e g a s o v r a ž n i k a i n k i so dokaza l i , k a k š n a Je j ek lena vol ja enotnih množ ic . V s a k a l e tako zahrbtna k leve ta je i n bo ob t ak i enotnosti k l a v r n o propadla . P r e b i l i smo obroč« , v katere so nas s t i ska l i med vo j no, in p reb i l i se bomo iz soteek, v katere nas hoče jo pot isni t i tudi po vo jn i , kaj t i vo l ja l judstva i n resnica sta m o č n e j š a od vseh obroč«v ,

Predsednik Je satem dejal , da s« J« Jugos lav i ja k l jub vsem skrhem, k i Jih J« lm«la v z v e n i svoj im notranj im razvojem In z gradnjo, savzemala od prvega dne po koncu vojne prav tako vztrajno tudi za ohrani tev m i r u v svetu, N a l a pol i t i k a je mi ro l jubna , nobenega naroda na svetu ne s o v r a ž i m o , m l l jubimo l j ud i , ml l jubimo » a r o d c , ne maramo pa t ist ih, k i l judstvo varajo aH ga vodijo po n a p a č n i pol i .

»Soc ia l i s t i čna Jugos lav i ja Je p r e ž e l a od duha n a š e g a ve l ikega narodnoosvobodilnega boja in r e v o l u r i i c duha h « r « l s m « i s t i h borcev, k i so padl i sa to, kar s d a !

tmnnio M i l i d c i r l a je p r e ž e t a s duhoir social izma In gradi svoj« ž iv l j en je take kot more In kot sna. T u d i j u n a š t v a Bn iJOfkO so porok, da bomo zgrad i l i suelali '.em in da sa nas ni nobene ovire In d< iaa noben i obrekovanja ne morejo odvr

• i l l l od » » č r t a n e poti « Scds.ct tUoč l jud i je nuvduše i t i

pozdravi lo hesede predsednika T i t a in besede n a i « g a gosta, p r e d s e d n i k i / d n i

l ene arabske republ ike Naserja. Po tem so sa borci i n u d e l e ž e n c i p r o s l a v « napot i l i h k a m n i t i bel i grobnic i , v ka toro so položil i Mflo pad l ih junakov. T o l i k o *o j i h naš l i v g robovih na K l e k o v l h - M U l n k l a -dah, L u č k i h k o l i b a h in v pragozdovih, v ka te r ih domujejo l e danes v o l k o v i . V s a k a ped zemlje je napojena s k r v j o . H grobnic i so p r i l l « v č r n o odete m a t e r « herojev Sutjeske, j o k a j o č so boža l e i n obj e m a l « mrs lo kamenje, ka j t i ž r tev nI mogoče posabl t l . les t tntr ldeset dn i so s« p a r t l s a n s k « b r i g a d « tolkle s s o v r a ž n i k o m Z o k r v a v l j e n i h » o l o t a j e v so po roča l i komandantom: I sgubi l l smo polovico, dve t re t j in i boroav, toda r a č u n a j t e s n a m i kot da smo na po loža j ih I« val, Sutjoska nI samo podoba j una l t va , Sut jcska J« tudi na jpomemhnej la smaga borcev sa soclal l sem.

Vojskovodja , k i j« vod i l to ve l iko bi tko, J« pred dnevi na pros lavi deja l : »Nekateri l judje s« niso n i če sa r nauč i l i Is pretekle tragedije. Toda t is t i , k i so obču t i l i hoj na svoj ih p leč ih , k | so k r v a v e l i po rasnih gosdovlh In pol j ih , k i so b i l i ranjeni in so na svoj ih p leč ih obču t i l i kaj j« vojna, kakor tudi narodi , k i so pretrpeli vse vojne strahote — vsi ti noče jo volne. T a proslava tu Ima s i m b o l i č a n i n a -ča j p r o t « s t a p ro t i nov im vojnam, proti novim ž r t v a m posameznih l jud i In vs«g« Moveštva.«

To so tudi m i s l i borcev s Sutjeske In 'o st l e le tudi v i l naši narodi B o j i ns iutjeakl so se b i l i sa mir , sa svobodo In a socializem. Borci Sutjeske so padli za

tO, dn bom«, lahko mirno gradili, njihovo unaštvn O;»N bo vedno spominJ.ilo. taktno so doiinosti do domovini Na iutjeskl H mludl raj u H , kako |e Irfba

ž r t v o v a t i ž lv l jepj« za svobodo Sutjcska nas J« uč i l a ceni t i svobodo In m i r .

K e r se bo s tem p r i tokom razš i r i l o t u d i dalo p r i zbornicii, »ta b i l a r a z š i r j e n a njen up ravn i o d bor i n predsedstvo. V ujpravn: odbor zbornice so b i h koop t i ra ni dosedanji predsednik i pododborov: Ivan O s t r o v r l n l k , k r o j a č iz Sevnice , J a n k o Omerza , k r o j a č ix Senovega, D u l a r Roman iz V i d e m - K r š k e g a m F r a n c H v a le, d i rek tor K o m u n a l e v B r e ž i cah. Ra««n teh sta b i l a imenovana I« Frane Sebkar , sobosl i kar iz V i d e m - K r š k e g a , i n V e n -dei F l c k o i« Sovn/tee. H k r a t i je b i l koopt i ran v z b o r n i č n o p redsedstvo D o l a r Roman, v nadzorn i odbor pa l e Ivan B a š k o v i č , k lepar v B r e i l c a h , ln J e š « Kol« man *% mizarske zadruge v Sevn ic i . T u d i v mojst rsko in p o m o č n i š k o Izpitno komjsljo se b i l i prevzeti v s i predlagani obrtnik',, k i so že prod tem sod«lov«>H v tem svojstvu p r i O O Z Trbov l j e .

S tem j« biil« uradno i z v r š e n a p r i k l j u č i t e v dela obr tn ikov b l v -iega t rbovel jskega okraja , o d r o ma t a m o š n j e obrtne zbornice, obr tm zborn ic i Novo maslo. Predsednik zbo rn i c« H e n r i k C l -goj j i h j« pozval k d« lu , pou d a r j a j o č , da hoč« zbornica dvlignitl obrt na na jv . l j o r a v « n ; okrep i t i j« treba zlastit obstoj«*« o h r t n « d e l a v n i c « , Vrl bodo v bod o č e m gospodarstvu Igrale po-membnn v lofo . ln osnovati tudi

0 ti nesrečni Skrati T i s k a r s k i š k r a t jo Je z a d n j i č

zagodel n a m In l o v c e m v D o l , T o p l i c a h . K o smo p o r o č a l i - O lovu , l o v c i h l n d i v j a č i n i « , amo p r a v i l n o zap i s a l i v rokopla , da HO t n p l i i k i Invci p o r a b i l i Z A I.OVISCK 97.000 d i n , t i s k a r s k i š k r a t pa J i m je ponaga jo l s l e m , d « Je t i ska l *za l e t o v i šče«. T o v a r i l i l o v c i , oproat l te! ^ k r a t v t i s k a r n i je brez *do-hreRn p o g l e d a « . . .

• im 1M METROV (ii ono KO »puščalo nabiralci mor-gkiri gob v Okoi

St*V. 27 (433) • D O L E N J S K I L I S T Stran I

Suha krajina se razvila O b č i n a Ž u ž e m b e r k s lav j te

d n i svoj o b č i n s k i p r a z n i k . T o je. z a vse o b č a n e p o m e n l j i v v sako le tn i me jn ik , saj ob p ros l a v l j a n j u pre tehta jo tudi uspehe, k i so j i h v zadnjem, č a s u dosegl i , in n a č r t e za b o d o č e delo o b č i n e . Na?, d o p i s n i k je zato z a s t a v i l neka j v p r a š a n j tov. J o ž e t u Grosencl, p redsedn i k u n b č . l j u d . odbora .

» K a n o se r a z v i j a v o b č i n i d r u ž b e n o i n d e l a v s k o u p r a v l j a n j e ? «

- N a š e d r u ž b e n e o rgan izac i j e r e š u j e j o v e č i n o m a p r a k t f č n a V p r a š a n j a . P r e d mesecem d n i tvmo i m e l i zbore v o l i l c e v i n n a n j i h r a z p r a v l j a l i n a j v e č o d v o j n e m : o e l e k t r i f i k a c i j i i n o p l e t i l j s k e m ob ra tu , k i bo, kot upamo, s t eke l že letos v Ž u ž e m b e r k u . L j u d j e že l i j o e lekt r i ko , h k r a t i pa b i se r a d i z a p o s l i l i d o m a , d a j i m ne b i b i l o t reba h o d i t i za k r u h o m d r u gam. D r u ž b e n o in d e l a v s k o up rav l j an j e se ugodno r a z v i j a , s icer pa i m a m o doslej samo d v a d e l a v s k a sve ta i n š e t a s ta b i l a letos p r v i č i zvo l j ena .

N a j o m e n i m š e v p r a š a n j e šolstva, k i j e p r i nas zelo per e č e . N a š e p o d r o č j e je ze lo o d m a k n j e n o , zato u č i t e l j s t v o bež i d r u g a m .

» I n gospodars tvo, gospodarske o rgan izac i j e ter k m e t i j stvo?*"

» L e t o s smo nape l i vse s i l e za nov i p l e t i l j s k i obra t v Ž u ž e m b e r k u . P ros to re v z a d r u ž n e m d o m u f.e p r e u r e j a m o i n bomo, kot. upamo, k m a l u p r i č e l i n a m e š č a t i stroje. O b r a t bo l a h k o zapos l i l 400 l j u d i . K l j u b znatn e m u n a p r e d k u , k i s m o ga do segl i po o s v o b o d i t v i , smo p a l e vedno m e d na jbo l j zaos t a l i m i o b č i n a m i o k r a j a .

G l e d e k m e t i j s t v a ugo t av l j a m o kot povsod, d a je b i l d r u ž beni p l an p repozno sprejet in n a m je s p o m l a d a n s k a setev » u š l a « , p a tud i zadruge so se p r e m a l o z a n i m a l e za d v i g k m e t i j ske p ro i zvodn je . V s e s i l e bomo m o r a l i n a p e t i p r i j esensk i se tv i . Pogodbeno sode lova nje se s i ce r r a z v i j a , a k m e t i j s k a p r o i z v o d n j a ras te po -

Dtmes zaseda ObLO Novo mesto

Danes dopoldne se je zače la v D o m u J L A 5. skupna seja obeh zborov o b č i n s k e g a l judskega odbora Novo mesto, za katero je predsednik Maks V a l e p red lož i l po roč i l o i n razpravo o fiolstvu v n o v o m e š k i obč in i . P o r o č a l a bo tudi komis i j a za vol i tve i n imenovanja.

P o skupni seji bosta ločeni sej i obeh zborov. N a seji o b č i n skega zbora bodo i z v o l i l i p redsednika zbora i n pos luša l i poročil i komisi je za gospodarstvo in komis i je za pravne predpise, medtem ko bo zbor p ro izva ja l cev r azprav l j a l prav tako o poroč i l ih teh dveh komis i j .

č a s n e j e kot p r e d v i d e v a d r u ž b e ni p l a n . U s m e r j a m o jo p redvsem v ž i v i n o r e j o , v p o v e č a n j e p ro i zvodn je k r m i l i n v goji tev z d r a v i l n i h ze l i šč . Z a p o s p e š i tev ž i v i n o r e j e smo .us tanovi l i o semenjeva lno postajo, k i k a r dobro u s p e v a . «

» K a j pa n a d a l j n j i r a z v o j ? « »Z vso s i lo se b o r i m o za d v i g

k m e t i j s k e p ro i zvodn je v t reh smereh , k i sem j i h že o m e n i l .

Razen tega bomo k r e p i l i podjetja, k i ž e obstojajo a l i so še v g r a d n j i ter s k u š a l i u s t anov i t i nova . P ros to rov , k i bi se d a l i v ta n a m e n z m a n j š i m i p reured i t v a m ; z l a h k a p r i p r a v i t i i m a mo za p r i b l i ž n o 900 k m 8 . De lovno s i lo i m a m o d o m a , razen tega p a t u d i s t anovan j sko v p r a š a n j e n i p e r e č e «

» V č e m je po vasem m i š l j e nju bistvo dosedanjega razvoja

i n v č e m so n a j v a ž n e j š i uspeh Suhe k r a j i n e ? «

» M i s l i m , d a s e m v doseda n jem razgovoru že K p r e q e j š n j . m e r i o d g o v o r i l n a obe v p r a š a n j i . S u h a k r a j i n a se r azv i j a , p o č a s i s icer , toda r a z v i j a se. V vseh nas je že l j a po n a p r e d k u in upamo, d a bomo tej želji z v z t r a j n i m d e l o m v ce lo t i za d o s t i l i . * J . M .

Pri mizarjih ob Krki Z obiska v » M I Z A R S T V U « na Dvoru pri Žužemberku

P r i š e l sem prepoizno, ker so se de lavc i »Miza r s tva Dvor« že vsu l i skozi vrata .

»Kako je, fant je?« »Dobra , dobro. Ce bi b i lo s la

bo, b i šli d r u g a m , « so m i odv ra ča l i v z n a č i l n e m suhokrajnskem n a r e č j u .

Zelena K r k a š u m i preko jezu n e d a l e č od stavbe, k i je v njej več ina obratov mizars tva Dvor . Včas ih so bi le tukaj fuž ine , na to pa sk l ad i šče oglja. Danes b r nijo miza r sk i s t roj i . Les gre »kozi š t e v i l n e roke, preden je kos p o h i š t v a izdelan.

»Miza r s tvo Dvor« zaposluje l e tos preko 40 l j ud i , u s tva r i l i pa bodo 30 mi l i jonov prometa, k i ga imajo že v celoti zagotovljenega s pogodbami. Naj povemo za pr imer javo, da je delalo leta 1851 tukaj manj kot 20 l j ud i . P o časi so obrat p o v e č a v a h , zapos loval i iz leta v leto več l j u d i ; \-2pcredn0 s tem pa je rasla t u di p ro izvodnja . L a n i je 29 l j u d i us tvar i lo 19 mi l i jonov , letos pa bo nekaj v e č ko 40 l j ud i us tva

r i lo več kot 30 mi l i jonov prometa. O d kod tako m o č a n porast v enem letu?

K o so p r i če l i , so ime l i 8 star ih i z rab l jen ih strojev. Te so počas i zamenjal i z n o v i m i i n dokurpovali še razne druge m i zarske stroje. Danes imajo v p r i m e r i z letom 1951, ko so p r i čeli , s t rojni pa rk za 140% več j i . P ro izvodnjo p o h i š t v a po že l j ah posameznih strank, k i je b i l a n a j v e č j a ov i r a uvedbi t ip iz i rane proizvodnje, so lan i popolnoma opust i l i . T a k o so dosegli tudi pogoje, da so delo n o r m i r a l i . D a nes ima podjetje več kot 90% kapacitet i z k o r i š č e n i h . T i p i z i r a na proizvodnja, izpopolnjen s t rojni park i n normirano delo — vse to Je pr ipomoglo, da je produkt ivnost narasla za 37%. De lavc i pa seveda tudi več za s luž i jo .

Osnovna t e ž a v a je pomanjkanje su rov in , predvsem vezanega lesa, panel p lošč i n fu rn i r sk ih p lošč . D o m a č a proizvodnja tov r s tn ih surovin l e ne zadošča vsem potrebam.

V soboto bo 6. skupna sefa obeh zborov 0L0

Predsednik O L O Novo mesto tov. F ranc P i r k o v l č je s k l i c a l za soboto 12. j u l i j a 6. skupno sejo obeh okra jn ih zborov, na ka ter i bodo obravnava l i :

po roč i l o predsednika O L O N o vo mesto o p r i k l j u č i t v i dela b i v šega okraja Trbovl je k okraju Novo mesto; do loč i t ev š t ev i l a odbornikov okr. zbora in zbora proizvajalcev; določ i l i bodo dan vol i tev v okra jn i zbor ln zbor proizvaja lcev; določi l i bodo po loža jne p l a č e u s l u ž b e n c e m up ravn ih organov O L O i n ka tegorizaci jo obč in glede p o l o ž a j n ih p l a č ; po t rd i l i bodo po loža jne p lače okr . zavoda za soc, zavarovanje; r azprav l j a l i bodo o oprost i tvah ča sop i sn ih podjetij p l a č e v a n j a p r o r a č u n s k e g a p r i spevka; do loč i l i bodo v i š ino s t r o š k o v odbornikom, č l a n o m komis i j i n svetov O L O ter v i s i no dnevnic v okra ju . O d b o r n i k i bodo po t rd i l i tudi prenos p r i stojnosti do kul turnoprosve tn ih zavodov v o b č i n a h B r e ž i c e , V i -d e m - K r š k o , Senovo i n Sevnica .

Bpomin na odhod dolenjskih borcev na Sutjeske: vodja okrajne skupine SI borcev je bM tov. Maka Vale, predsednik okrajnega odbora Zvese boroev. t. Julija dopoldne pa Je bilo na okrašenem Glavnem trgn v Novem mestu veliko slavje, na katerem sta govorila zbranim Sutje fčanom, brigadirjem • avto ceste 1» množic i Novometeanov tovariša Jane« Vrtkevič ln Franc Poko

r e « — Poki

Svet za finance bo p o r o č a l o us tanovi tv i okrajne komunalne banke v N o v e m mestu, na seji pa bodo razen tega reš i l i v e č p r e m o ž e n j s k o - p r a v n i h zadev, jamstev gospod, podjetjem, i z popoln i l i bodo svete in komis i je O L O , imenova l i p r o r a č u n s k o k o misi jo, up ravn i odbor p o č i t n i š k e g a doma »Fazan« v P o r t o r o ž u i n sodnika okrajnega sod i šča V i d e m - K r š k o .

Pred prihodom tujih brigad

V G l a v n e m š t a b u mlad in sk ih b r igad p r i č a k u j e j o ta i n p r ihod n j i teden pr ihod mladincev iz t- . ' h d r ž a v , k i bodo pomagal i gradi t i avtomobi lsko cesto. P r i j av l j en i so mlad inc i iz Zahodne N e m č i j e , Pol jske , Z D A , Avs t r i j e , Tuniea, Izraela, Holandi je , B e l gije, Franc i je , Vzhodne N e m č i j e , M a r o k a i n v e č j a skupina m l a d i ne iz Z d r u ž e n e arabske r epub l i ke. T u j i mlad inc i bodo de la l i na odseku p r i K r o n o v e m , nastanjen i pa bodo v naselju »Boris K i dr ič« b l i z u Otočca . <

a v V D o m u l j udske p r o o v e t « v

N o v e m mes tu je b i l a v p o č a s t i tev D n e v a borca s v e č a n a a k a d e m i j a z res k v a l i t e t n i m sporedom. N a l epo p r i r e j e n e m o d r u j o m e d d v e m a t e m n i m a zas to roma n a r d e č e m ozad ju v i se l z n a k p ro l e t a r cev — petok r a k a s s r p o m i n k l a d i v o m , pod n j o r d e č a č r t a z n a p i s o m S u t j e s k a 1943, pod njo č r n a č r t a t n e m š k o , u s t a i k o i n f a š i s t i č n o č e l a d o ter Č e t n i š k a Su-bara . S i m b o l i č n i p r i k a z borbe dveh front, k i s ta se b o r i l i n a Ž iv l j en j e i n emr t .

V kvalitetnom programu, ki ga jo pričel predsednik OLO

K e r so p o v e č a l i proizvodnjo, potrebujejo tud i več ja obratna sredistva, v e l i k a t e ž a v a pa je za podjetje oddaljenost od že lezn i ške postaje, k e r je prevoz i z d e l kov i n dovoz su rov in zelo drag.

Obše l sem vse š t i r i oddelke podjetja. V p r v e m brni jo razne žage ter v r t a l n i s troj i , k i obdelujejo les, nato lepijo furni r , v m o n t a ž n e m oddelku posamezne dele sestavljajo, v l a k i r n i c i pa dajo vsakemu kosu p o h i š t v a z barvo i n l akom še lesk in l e poto.

Letos so p r v i č v o l i l i de lavsk i svet, ke r Je k o l e k t i v narasel na p reko 30 l j ud i . Delajo v s ind i ka tu , v k u l t u r n o u m e t n i š k & m d r u š t v u , p o č a s i uvajajo odbojko ln nogomet ter mis l i jo tudi na namizn i tenis.

C as bež i . Včajsih so bi le tu fuž ine , nato so oglar j i d o v a ž a l i v sk l ad i š če oglje, danes pa del a nov obrat — »Mizars tvo Dvor« . Č e p r a v 40 l judi p r av za p rav ni mnogo, je za Suho k r a j ino to le precej . Š t i r i d e s e t f an tov i n deklet, samih d o m a č i n o v , se je p r i de lu v »Mizars tvu Dvor« izuči lo ter dobilo pok l ic in k r u h . N j i h o v i oče t j e i n matere, sosedje i n sovasčan i vozi jo les na žago in ga prodajajo, on i pa ta les obdelujejo in dajejo na t rg nove izdelke.

Zelena K r k a š u m i , čas bež i i n spreminja okol ico, spreminjajo se pa tud i l judje i n navade.

M .

ZA 13. JULIJ, OBČINSKI PRAZNIK v

čine Žužemberk TOPLO ČESTITAJO VSEM PREBIVALCEM SUHE KRAJINE:

Občinski ljudski odbor Žužemberk

Občinski odbor Zveze borcev Občinski odbor S Z D L * Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Rezervni oficirji v občini Društvo upokojencev

Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZWI Občinski odbor RK Občinski odbor Ljudske

tehnike TVD Partizan

Ob tej p r i ložnos t i čes t i t a jo tudi k o l e k t i v i naslednjih podjetij , k i se hk ra t i toplo p r i p o r o č a j o svo j im odjemalcem:

Splošno mizarstvo DVOR — Gradbeno podjetje »REMONT« v Žužemberku — Gostišče »KI TRGU« Žužemberk — »KRUP0N« Žužemberk — Kmetijska zadruga Žužemberk — Kmetijska zadruga Dvor — Kmetijska zadruga Hinje

Kmetijska zadruga Sela-Hinje

E n d a n m e d z m a g o v a l c i Obisk v naselju Korenitka — Deset dni so imeli zastavo Glavnega štaba MDB brigadirji Iz T u i I *

kolek t iva jo Dvajse t i februar 1942. Vas V u k o s a v c l na M a j e v i c i . Bosna pokr i ta / uebeio plastjo Nenadoma P' '* 1 » beilo ob*u-či l ih , vod i J ih če tn i šk i Izdajalec. » T a m so, v hiš i!« S t re l i , eksplozije r o č n i h bomb i n spet s t re l i . Stab m a j e v i š k e g a part izanskega odreda je obkol jen. Vsak takoj ve, ka j m u je s tor i t i . O J d r i ! Bij!« Toda s o v r a ž n i k je m o č n e j š i . D r u g za d rug im padajo č lan i š t a b a . M u n i c i j e zmanjkuje. S poslednj imi , r edk imi , dobro mer jenimi s t re l i iz p iš to l odgovarjajo par t i sani . V vsakem od p r e ž i v e l i h k l ju je uporna mise l : poslednji s t re l bo zame. Komandan t Ivan M a r k o v i č - I r a e se z ruš i sa oknom. Tenak curek k r v i se m u po-cedi iz ust. Obras, poln muke In zatajenih bo leč in , nenadoma osvet l i nasmeh. V o č e h m u zaigra s l i k a b o d o č e g a ž iv l j en ja :

H r i b , na njem barake, okol i n j ih stotine mladih fantov i n deklet , br igadir jev. M e d n j imi njegov rod — bosenska br igada iz Tuz le . Iz g r l m l a d i h g rad i -

„ ^ ^ ^ ^ » « « • « « « » « . « . 1 . MIHI

Cas poč i tn i c je tu l n tmo n a -preg l i novodobnega k o n j i č k a — T A M O V avtobus — ln se odpel j a l i od Save v dol ino K r k e — do Ž u ž e m b e r k a .

» K r k a je č u d o v i t a reka!« , so v z k l i k a l i t is t i , k i so p r i š l i ta dan p r v i č na njen breg. Zadovol jn i amo j i m p r i t r j eva l i . Zakaj se ne b i n a v d u š e v a l i ob pogledu na to t iho in p r ikupno dolenjsko reko, k i ao Ji pe l i slavo že vse d r u g a č n i i ožje, š t ev i ln i geografi ln potoplsci n a š e g a rodu, tudi učen i možje Iz tujine.

K r e n i l i smo v vaa V i d e m , dO smo b i l i p r i č a K r k i n e g a rojstva. R e k a K r k a Izvira na dveh k r a j i h ; eden Je p r i podzemeljski j a m i , k i Jo je vple ta l pisatelj Joalp J u r č i č , b l ižnj i rojak z M u l j a v a , v svojo povest o slovenskem, j a n l č a r j u J u r i j u K o z j a ku. D r u g i i zv i r ek Je Po l ta r lca . K o se zd ruž i t a , dajeta dom Imen i t n i m po i t rvem. O n j ih Je pisal l a V a l v a z o r pred 250 le t i .

Zgorn j i tok reke K r k e s lovi po Pr i je tn ih in za fotografsko oko v a b l j i v i h s lnpovlh. K r k a Je v zgornjem toku vsa živa, sknkl ja •vojevrstno (ne tako kakor Soča, tudi barvo Ima d r u g a č n o ) . Pot i ; nnjde v globini med stenami , medtem ko teče cestu pre-c*)J v i š je .

K r k a Je n a v d u š i l a že mnog«' Poanike, da so JI sk ladal i rime MedS najbolj znanimi Je č lan Moderne — DrOfOtln Kett , kt i* neknj časa žiycl v Novem mestu. T u d i b l l l n j a rojaka A n ton H r i b ; i r - K o r i n j s k l In Scve r ln

tov. F r a n c P i r k o v i č s s p o m i n s k i m govorom, so sode lova l i p i o n i r j i , z d r u ž e n a o rkes t r a J L A i n P D D u š a n Je reb , p r v a k a l j u b l j a n s k e opere V i l m a B u k o v e c i n M i r o B r a j n i k s sol i s t i č n i m i t o č k a m i i n č l a n S N G J a n e z R o h a č e k z r e c i t a c i j a m i . O b k o n c u je i n v a l i d s k i p e v s k i zbor N o v o mesto zape l v e n č e k p a r t i z a n s k i h peomi .

V e s spored je b i l k v a l i t e t e n i n se je t ud i naglo o d v i j a l , p r i r ed i t e l j ema — D o m u J L A in o b č i n s k e m u odboru Z B N o v o mesto — vse p r i znan j e ! Dvorana j e b i l a polna.

'TtnTTrri 1111111 r I " " " V i t r u m u i n

teljev doni borbena pesem ma-j e v i š k i h part izanov, v rokah zas t a v o n o š e plapola r d e č a prehodna zastava na svet lem drogu. Ivan M a r k o v i č - I r a c z a t r e p e č e , poslednji drget objame telo, veke pokri je jo svetlo s l iko , ž ivljenje ugasne.

Š e s t n a j s t let je min i lo od takra t l n zadnji sen komandanta m a j e v i š k e g a part izanskega odreda je ostvarjen. Sedemkrat udarna, dvakra t posebej pohvaljena od Glavnega š t a b a M D B , nos i lka prehodne zastavice G l a v nega š t aba , se v r a č a I. T u z l a n -

• P R O I Z V O D N J A (N B L A ' - O V N I P R O M E T narašča letos iz meseca v mesec. Do kuiica maja je bila proizvodnja v državi za lfl odstotkov večja kot lam v istem času-Oskrbovanje trga je znatno boljše kot v zacetfcu leta. Več je na pcorlaj obutve, tekstila, pohištva, kovinskega blaga, kemičnih, nekovinskih im dru-gtfli izdelkov. Blagovni promet je bil v msju za lfl.s odet večj i ko+ lani V tem mesecu.

ska br igada » Ivan M a r k o v i č -I rac« domov. G l e d a m te mlade l jud i , br igadir je i n br igadi rke . N a v p r a š a n j e , kako so to dosegli, odgovarjajo:

»Priš l i smo delat, delamo — in n ič več.«

Ponoč i so ure jeval i prostor oko l i barak, g rad i l i š k a r p e , sad i l i t ravno rušo in de la l i ograje. Podnevi n i b i lo časa . Najprej delo na trasi, nato kul turnopro-svetno in po l i t i čno i zob raževa nje, č i ščenje barak in t abo r i š ča . Toda nas lednik i Ivana M a r k o v i -č a - I r c a se niso u s t r a š i l i .

V dveh mesecih so na avto cesti presegali normo p o v p r e č n o za 379%. B i l i so p r v i v uredi tvi barak, v osebni higieni , v k u l -turnoprosvetnem de lu ln povsod drugje. P r v a tuzlanska brigada je dosegla p o v p r e č n o oceno 4,7 točk , p r i na jbo l j š i možn i oceni 5 točk.

K e r nisem b i l zadovoljen z odgovorom brigadir jev, sem se obrn i l na komandanta naselja tov. Rada Canaka : »Tak izreden uspeh so dosegli z izredno no-t-anjo enot •"• oj

S t K H l 4 D O L E N J S K I L I S T « Stev. 27 (433)

IENA IN DOM ti SODOBNO GOSPODINJSTVO ti ŽENA IN DOM ti SODOBNO GOSPODINJSTVO

Za mladino - za bodočnost Društvo prijateljev mladine v Kostanjevici sc zaveda svojega poslanstva

Dosedanj i odibor D P M v Ko-Otanjevicu je cielal nekaj v e i kot ieto dn i i'n je že na p o č n e m fboru s k l e n i l nadal jevat ; deio p r e j š n j e g a odbora, to je vzgaja t i p r e d š o l s k o , šo lsko LQ posol-iako miadlino v duhu aociahst icne

skupnost i . Naloga d r u š t v a je, da ae mlad ina k o l i k o r m o g o č e za posl i i n o č u v a okol ice , k i b. nanjo kva rno v p l i v a l a . N u d i t i Ji; je treba dovol j ku l tu rnega r azvedr i l a ter š p o r t n e g a udej-sfcvovanja. Pomagat i je treba s t a r š e m p r i vzgo j i otrok, pomagal;: socialno Ln zdravstveno š ibki mLadini ter ob raznih o t r o š k i h p r a z n i k i h poskrbet i za

pogostitev. P r i več in i č l a n o v smo tud.

letos p r i pobi ran ju Č lana r ine i n p r i i skanju p o m o č i i n raznih uslug na le te l i na vsestransko razumevanje in pripravljenost na p o m o č . Z a l tega ne moremo r e č ; za vse. T u d i b o r i h še s tdese t d inar jev je za nekatere p r e v e č , das; se ves nab ran i denar porabi i zk l jučno za mladino . N e malo je b i lo tudi t ak ih , k i sami n imajo otrok, so pa č l a n a r i n o p l ača l i , ker vedo, da dela D P M 2a s r e č n e j š o i n vese l e j šo m l a dost mladega rodu.

Mlade l jud i l jubimo, vendar mor^nm b:ti z n j im; tudi strogi in - 'oj 'edni in ne smemo n ikda r opust i t i n i t i k a z n i n i t i nagrade, k i jo o^rok zas luž i . VsaK oi se mora l p o s k u š a t i v ž ' v e t i v m l a dega č loveka , ga razumet i , se m u p r i b l i ž a t i i n m u pr i ja te l jsko svetovat i .

Se nekaj s tva rn ih p r ipomb o de lu D P M v K o s t a n j e v i c i V s a ko leto gredo mimo nas p r i r e di tve, k i postajajo vse kva l i t e t n e j š e . Takra t se zbero n a š e m a r l j i v e t o v a r i š i c e i n T o n č k a A h m i č e v a odpre blaigajno, ka j t ;

brez ma l inovca in kakega p r i -boljž.ka ne gre nobena p r i r e d i tev. T a k o je D P M v Kos tan jev i ci pogostilo otroke n a š e i n sosednj ih obč in na l anskem p io-n i rekem pevskem fest ivalu, oo dnevu mladost i , ob z a k l j u č k u lanskega šo l skega leta, ob novoletni j e l k i , k i jo je p r i p r a v i l o p ioni r jem in letos p r v i č tudi

s t a r š e m , ob p razn iku žena , ko smo sprejel ; v p ion i r sko organi zacijo n a š e cicibane, pa spet ob l e t o š n j e m dnevu mladost i . D a b i b i l i n a š i m o t rokom dnev i ob K r k i še lepši , da b i se po K r k i v o z i l i tudi otroci s h r ibov l n sosednj ih šol. je d r u š t v o na pobudo ravnatel ja šole kup i lo .čoln , k i nosi ime po s lov i t i Se l i skar -j ev i poves t i »-Sinji ga leb« .

N a d r u š t v e n i h s^jah smo obravnava l i tudi vzgojne probleme, ka j t i vedno smo v n a l -

tesmejši povezavi s šo l sk im v o d s tvom in u č i t e l j s k i m k o l e k t i vom, ka te r im smo iskreno hva ležni za vso njihovo p o ž r t v o v a l no p o m o č in sodelovanje.

Posebej moramo omeni t i , da nam je v v e l i k o p o m o č tesna povezanost s predsednico Zveze pri jatel jev mladine L R S tov. Ado K r i v i č e v o , z O k r a j n i m odborom D P M , z odborom S Z D L in n jegovim predsednikom J o -ž e t o m Greg lom, z Zavodom za socialno z a v a r o v a n j « v N o v e m

mestu, kakor tudi z vsemi orga nizaoi jaml , d r u š t v i , ustanovam in podjetji v kra ju .

D r u š t v o je imelo v nedelj u 15. j un i j a svoj redn i le tn i občni zbor in v g lavnem izvo l i lo isti odibor. Doslej je b i la predsednica Stana G a j š k o v a , tajnica L j u ba H v a l o v a in b l a g a j n i č a r k ? Tončka A h m i č e v a .

D r u š t v o je nedavno na p r v i seji sprejelo nove naloge i n se j i h bo lo t i lo še z v e č j i m poletom.

Zaščita zdravja in osebnosti « . . . Sele kontracepci ja i n ne sam abortus po

meni pravo obvladovanje pr i rode tudi na tem p o d r o č j u . Soc i a l i s t i čna d r u ž b a i n njena zdravstvena s lužba , k i naj ne zd rav i samo boln ih , ampak naj z d r a v i m ohranja zdravje, d r u ž i n a m zdrave matere, l ahko na ta n a č i n v sk l ad i svoje interese z interesom posameznika. Poleg tega pa je iz vseh podatkov razvidno, da je že l ja po o t roku tako m o č n a , da š t ev i l o rojstev tudi tam, kjer imajo r a z š r i j e n o kontracepci jo, raste v sorazmerju z ma te r i a ln im p o l o ž a j e m d r u ž i n , ne pa v sorazmerju s propagando. Zato leže uk rep i za porast š t e v i l a otrok — na p o d r o č j u stanovanjske izgradnje, r a z š i r i t v e ustanov za otroke, modernizaci je gospodinjstva, ne pa na p o d r o č j u p r e p r e č e v a n j a propagande kontracepcije i n p r e p r e č e v a n j a š i r še uporabe predpisov za dovol jeni abortus. Toda kadar se ž e n s k a zateka k abortusu, pomeni , da je nismo obvest i l i i n jI da l i bo l j š ega . Ona bale s tem »svobodno« razpolaga s seboj, a ta »svoboda« je zanjo sprejemanje t e ž k e g a r i z i k a nase. A l i je to vsaj za ceno njene osebne s r e č e ? Statistike p o r o č a j o o 70—80% f r ig idn ih ž e n a h . In dalje: da je osnovni vzrok za to s t rah pred zanosi tvi jo, brez ozi ra na m o ž n o s t a l i n e m o ž n o s t sp lavl jenja .

Kon t r acepc i j a zato pomeni naravnost r evo lu c ionarn i ukrep v smer i za šč i t e zdrav ja i n oseb

nosti ž e n s k e . T o je metoda, k jer n i t reba gov o r i t i o i n d i k a c i j a h zanjo, ke r je osnovna i n d i kac i j a osebna že l ja . Posebej so v a ž n e p r i tem tiste n a j m o d e r n e j š e metode, k i j i h l ahko ž e n s k e same uporabl jajo. S tem je dano v roke žen i sredstvo, da sama regu l i r a spoče t j e otrok i n da sama od loča o posledicah svojega spolnega ž iv l jenja, ne da b i to škod i lo njenemu zdrav ju . Zato n i č u d n o , da se v l i t e r a tu r i posebno t i s t ih d r ž a v , k je r že dal j č a s a uporabl jajo kontracepcijo, navaja ta kot posebno v a ž e n element ž e n ske samostojnosti i n enakopravnost i — poleg ekonomskih in po l i t i čn ih p rav ic — i n da obenem zadeva ob tako obsojanje a l i podcenjevanje vseh, k i mis l i jo , da svet za vekomaj s lon i na pa t r i a rha ln i m o r a l i . Neka te r i meni jo , da je tako razdvajanje spolnega ž iv l j en j a od »ci l ja«, to je od r a z m n o ž e v a n j a , nevarno za mora lo . Z v e l i k o več jo s i lovitost jo napadajo — posebno p r e d n j a č i tu k a t o l i š k a cerkev — kontracepci jo , kot so sploh kdaj napadal i pojave, kakor so lega l izac i ja prost i tuci je v j a v n i h h i š a h , t rgov ina % b e l i m blagom i n podobno. Zaveda t i se vseh odgovornosti do potomstva i n zato rod i t i le z a ž e l e n e otroke, k i bodo l jub l j en i i n negovani , p a č n i nemoralno in neodgovorno o b n a š a n j e ! «

V I Đ A T O M S I C (V »Naš ih r a z g l e d i h « 7. V I . 1958.)

V L A D O L A M TJ T : S S U T J E S K E (1946) Ob i šč i t e razstavo u m e t n i š k i h s l i k z mot i v i s Sutjeske, k i je odpr ta v n o v o m e š k e m D o m u J L A do konca j u l i j a !

Družbeno upravljanje v prosveti

Cvetje v stanovame! Medtem ko je našim mate

ram bilo nekako prirojeno, da so gojile mnogo rož in z njimi krasila okna svojih stanovanj, je mlajšim gospodinjam mno-gokje skrb za cvetlice tuja.

Res, čas, ki nas priganja k delu, nam pogosto ne dopušča, da bi gojile cvetje na vrtu, krasile z njim okenske police ali ga skrbno nameščale v Pate.

Žene v svetu P o zadnjem popisu p r e b i v a l

stva v Franci j i , (leta 1954) Je razv.dno, da tvor i jo žene 52,1 •/• vseh prebivalcev . V P a r i z u je to razmerje še v i š j e : 55,8 °/o.

O d 19,220.000 delavcev je 6,680.000 žena , se p r av i v e č kot t re t j ina. Sta t is t ika p r ipomin ja , da vlada to razmerje že 50 let, toda zadnje čase se je rajširiil k rog žen ine zaposli tve. Zdaj ne dela več predvsem v tovarnah, ampak tud; po u rad ih in v šo lah , Zaninv.v je tudi podatek, da imajo žene š t i r i ure na teden k r a j š i delovnii čas kot m o š k i .

V indus t r i j i i n t r g o v m i je 858 fc&Dč ž ena lastnic, de lavk pa 1,459.000, Iadjark 900, astronomk 83, šefinj posta.j 952, 2 ženi pa sta nadzornic i v i n s k i h k l e t i .

V prosvet; najdemo med u č n i m osebjem licejev i n s redn j ih šol 13.850 žena (proti 15.650 rnošk .m) , 296 žena je predavatel j i c na v i š j ih šo l ah .

Morda Se niste poskusile

Zeljnate zrezke p r i p i a v l -rao takode: manjšo zeljnato glavo zrežemo na tanke rezine in Jih pražimo. Dodamo prav malo vode i n solimo. K o postane zelje mehko, ga ohladimo, m u primešamo eno do drve jajci, koščke narezane k O b a -se ;n toliko drobtin, d a lahko oblikujemo zieake. P o valjamo Jih v m o k i . Jajcu ln drobtinah ln ocvremo na vroči ma»ti Serviramo s krompirjevim pirejem.

ftplnačna Juha z ovsenimi kosmiči: 3 dkK maftoobe, 8 dkg ovsen.h kosmićev, zelenjavna Juha, četrt kiz spimace. 2 Sltai smetane, so., /.elen peterSH). V m a ščobi ovsene kosmiče m a lo opražimo. Jih zalojemo z zelenjavno joho osolimo In skuhamo Nato dodamo špi-načo, p r e v i e m o in začinimo s sekljanrm peterStljem in smetano.

O d 35.000 zd ravn ikov v F r a n c i ^ je 5000 žena , med d i p l o m i r a n i m m e d i c i n s k i m osebjem pa je 17 odstotkov ž e n a .

(Po S lov . Jadranu)

Razstava »Družina in gospodinjstvo«

V Zagrebu bo od 6. — 21. septembra na novem d e l u velesej -ma odprta razstava D r u ž i n a i n gospodinjstvo. Pokrov i t e l j s tvo jo prevze l m a r š a l T i to .

Organ izac i j sk i odbor pod predsedstvom Pepce K a r d e l j e v e je spreje l d o k o n č n i p rog ram razstave. N a razstavnem prostoru bo poslovalo več servisov po n a č e l u »Oprav i s a m « .

Ob i skova lc i te razstave so .x>-do seznani M z e k o n o m i č n o g r a d i tv i jo stanovanj ter n j ihovo p r a k t i č n o i n ceneno uredi tv i jo . De l razstave bo p o s v e č e n stanovan jsk i skupnost i in njeni d r u ž beni funkc i j i v r azb remen i tv i delovne ž e n e .

Z d d j , ko je bogastvo rož v polnem razcvetu, naj ne bo stanovanja ali vsaj v v s a k e m stanovanju kotička brez dehtečih, živobarvnih, nežno ali bujno razcvetenih šopkov cvetja!

z. g.

D r u ž b e n o upravl janje se t ud i v Kos t an j ev i c i lepo r a z r a š č a i n poglablja . Z a p r i m e r vzemimo razne odbore i n komis i je , k i j i h imamo v prosvet i . Svet za p ro -sveto in ku l tu ro , k i je osrednj i organ s p o d r o č j a šo l s tva , k u l ture i n prosvete, sestavljajo: Z u p a n č i č J o ž e , B a r b i č I v i , Z a gore M a r i j a , P i s a n s k i Prane, M a s n i k Va l t e r , K o š a k F a n i , K e -r i n F ranc , Pišete Ivan i n S m r e k a r L a d o kot predsednik.

O b č i n s k i svet Svobod in p ro svetnih d r u š t e v sestavljajo: M a k s i Ivana, K o š a k E m i l , K o -vač ič Mina , B a n i č T o n č k a , J e reb R u ž a i n Zfupančič K o n r a d , k i jo predsednik.

O b a sveta P» imata po v e č k o m i s i j , v k a t e r i h delajo na j r a z l i č n e j š i , najbolj a k t i v n i č l a n i S Z D L . T a k o sestavljajo obč in sko p ioni rsko komis i jo n a s lednj i t o v a r i š i : G a j š e k Stana, Grege l J o i e kot predsednik, Hvada L j u b a , Lapajne M a r i j a , K o i a k E m i l , K u Š a r Magda , F l e ko J o i e , P i s ansk i F ranc in Z a gore M a r i j a . — Odbor d r u š t v a pr i ja te l jev mtedjne sestavljajo;

ln vendar nas prav pogled na lep šopek od srca razveseli! Šopek marjetic, ki jih potrgamo na polju in mu dodamo ne-razcvetele cvetove maka, tri, pet cvetov gladiol, ki jih kupimo na trgu, ali šopek zajč.-1

kov in resede, ki ga porežemo na vrtu, nam prinese v stanovanje toliko vedrine, sonca in radosti, da se temu užitku res ne bi smeli odreči. Obogati nam življenje. Če pa smo ga prejeli v dar, čutimo resničnost pregovora: »Cvetje pove to, česar srce ne m o r e / « . Tudi izreki »•Naj rože govore!« in »Sope t e rožic je vizitka srca«, krijejo zrna resnice.

N A Š I P O G O V O R I

Dojenček Joče, j o č e n e u t o l a ž l j i v o . ••Saj m u n i č ne m a n j k a , « m e n i m a t i i n je z a d o v o l j n a , k e r m i s l i , da je zanj vse s t o r i l a , Če je p o s t a v i l a v o z i č e k z o t r o k o m n a s o n ce, d a ga pregreje . P r i t e m pa ne p o m i s l i , k a k o m u je v r o č e v p l e n i č k a h , m o r d a Se v p o l i -v i n i l n i h h l a č k a h , k a k o ga s l ep i sonce, k i p r i p e k a . K e r ne m o re p o t o ž i t i , p a č ne v e m o , k a k o hudo m u je. N i č bol je se m u ne godi , č e ga pope l j emo na sp rehod in je i zpos t av l j en p r i pek i a l i če m u b l e š č i sve t loba , k i je posebno nep r i j e t na t a kra t , č e je nebo r a h l o p o o b l a č -no, s k o z i o b l a k e pa p rod i r a jo ž a r k i , k i j i h Čuti le o t rok , k i leži na h r b t u in zre v nebo.

O t r o k nas z j o k o m opoza r j a

nase. P o m i s l i m o i n p o i š č i m o v z r o k , zaka j j o č e ! T e lepe p o le tne d n i s t o r i m o mnogo z a n j , če. pos t av imo k o š a r i c o , p r e v l e -

bkup in.« ude , pae i iod ln j skr iu tečaja v Črnomlju (Foto: Jože Škof)

ceno z b l a g o m in z ž i m n a t i m ( n i k a k o r pe rna t im) v l o ž k o m , v senco. D o v o l j bo d e l e ž e n u l t r a v i o l e t n i h ž a r k o v , k i j i h po t re buje za z d r a v o rast i n r azvo j . K o pa ga pope l j emo n a sprehod, r a z p n i m o n a d n jegovo g l av i co m a j h e n s e n č n i k , k i ga spre ten m e h a n i k m o n t i r a k v z g l a v j u v o z i č k a .

D o j e n č k o v o zadovo l j s tvo bo p l a č i l o za n a š o l j u b e č o s k r b !

z- g

GOSPODINJSKA BELE2NICA

O) i 11''•m- lupine so odlično srerl .-.tvo za gnojenje sobnih rastlin Lupine dobro »toloemo in pomešamo z zemljo v cvetličnih ločkih

# Sir ho o, fO»OS rn.un pred nekaj l » t |

Stev. 27 (433) • D O L B N J S K I L I S T Stcao 9

Drobne novice lz Suhe kraj ine N O V A K O N J A C I J A

G r a d i j o j o p r i Ž u ž e m b e r k u pred S t a v č o vas jo za p o k o p pog inu le ž i v i n e . N a p o d r o č j u S u he k r a j i n e razsa ja v r a n i č n i p r i sad . K m e t j e pokopu je jo ž i v i n o po n j i v a h , v p r i s a d se pa. i i r i nap re j . Z n o v o kon j ač i jo , iTa jeno i z betona, bo t ud i ta bolezen zajezena.

S A D N I N A S A D Je u r e d i l a na 7 ha z e m l j i š č a k m e t i j s k a z a d r u g a Ž u ž e m b e r k . O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r je to t e m l j i š č e ko t last s p l o š n o l j u d skega p r e m o ž e n j a d a l z a d r u g i v u p r a v l j a n j e . N a 2 h a so po-• a d i l i j a b o l k a , n a 5 ha p a me-l a n i nasad s 500 j a b l a n a m i in 700 v i š n j a m i . Z a le to 1959 p r i p r a v l j a j o n a p o d r o č j u k m e t i j ske zadruge S e l a - S u m b e r k 3 ha s a d o v n j a k a v pogodbenem sode lovan ju s k m e t i .

O S E M E N J E V A N J E IN Ž I V I N O R E J A

Da bi d o b i l i Č i m b o l j š o v r s to ž i v i n e in o d p r a v i l i pogosto j a lovost i n os ta le bo l ezn i , so v o b č i n i Ž u ž e m b e r k u v e d l i u m e t no osemenjevanje i n sp r e j e l i od lok o p a v š a l n i s k o č n i n i . Osem e n j e v a l n a posta ja Ž u ž e m b e r k osem en i m e s e č n o po 75 te l ic i n k r a v . D o s e d a n j i h bo lezn i je že za m a n j . N a p o d r o č j u ob č i n e s ta os ta la s amo d v a b i k a v e n e m p l e m e n i l n e m k r o g u . V govedore j i k r i ž a j o d o m a č o s i -v o r j a v o p a s m o z - a b e r d e n a n -gusto* mesna to p a s m o i n so doslej t a k o o p l e m e n i l i ž e 25 tel i c i n k r a v . V p r a š i č e r e j i p a so u s m e r i l i p r o i z v o d n j o v re jo bel o p o ž l a h t n j e n e p a s m e p r a š i čev .

R A Z M E J I T E V K M E T I J S K I H IN G O Z D N I H P O D R O Č I J

N a p o d r o č j u H i n j r azmeju je 3000 h a g o z d n i h i n p a š n i š k i h p o v r š i n . Z r a z m e j i t v i j o bodo p r i d o b i l i v e č ko t 100 ha n o v i h p a š n i k o v , k i so b i l i doslej s l a bo i z k o r i š č e n i . D e l i z k u p i č k a bodo u p o r a b i l i z a e l e k t r i f i k a ci jo ,

K M E T I J S K I S T R O J I IN Z A Š Č I T N A S R E D S T V A

Letos za t i r a jo v o b č i n i Ž u ž e m b e r k k o l o r a d s k e g a h r o š č a ln k r o m p i r j e v o plesen s t r e m i

n o v i m i š k r o p i l n i c a m i B i s e r k a i n 18 n a h r b t n i m i š k r o p i l n i c a m i . Z a S č i t n a s reds tva so na zalogi V z a d o s t n i h k o l i č i n a h , ven da r j« o p a z i t i , d a so š le za d ruge p r e v e č v n a k u p p r a š n i h s reds tev i n n a b a v i l e p r ema lo š k r o p i v .

V A Š K I K O L O B A R Letos v jeseni bodo v S u h i

k r a j i n i zače l i sejati ž i t a na v e č j i h s t r n j e n i h p o d r o č j i h v o b l i k i pogodbenega sodelovan ja k m e t o v z zadrugo. T a k n a č in setve o m o g o č a l a ž j o z a š č i t o p red b o l e z n i m i in š k o d l j i v c i , o m o g o č a p a tud i uva jan je v a š k e g a ko loba r j a .

8 U S A P R I Z A D E L A S E N O L e t o š n j a s u š a j e S u h o k r a j i

no m o č n o p r i z a d e l a , p r edvsem

v p r i d e l k u ž i v i n s k e k rme . K m e t j e že kupuje jo seno na K o č e v s k e m in ga vozi jo domov. Pose ja t i bo t reba č i m v e č s t r n i š č n e ko ruze ter opust i t i repo in jo zamenja t i s ko le ra bo, k i vsebuje mnogo v e č h r a n i l n i h s n o v i . N a ta n a č i n bo m o g o č e vsaj de lno u b l a ž i t i pom a n j k a n j e k r m e .

E L E K T R I F I K A C I J A V Ž u ž e m b e r k u so u s t a n o v i l i

e l e k t r i f i k a c t j s k i odbor, v ka terem so zas topani p r e d s t a v n i k i vseh d r u ž b e n i h o rgan izac i j . O d b o r bo ko t p o m o ž n i opera t i v n i o r g a n o b č i n e r e š e v a l v p r a š a n j e e l e k t r i f i k a c i j e Suhe k ra j i ne . D a l j n o v o d D v o r — A j dovec je že v g r a dn j i , i z k o p a ne so j a m e i n p r i p r a v l j e n i d rog o v i . U p a j o , d a bo 29. n o v e m

bra na p o d r o č j u A j d o v c a zasve t i l a e l e k t r i k a . I K m e t j e iz vas i K r i ž i i n V r h o v o se s k u š a jo e l e k t r i f i c i r a t i z l a s tn imi s reds tv i ob d e l n i podpor i ob č i n e .

N O V A K O V A Č I J A N A D V O R U

P r i č e l i jo bodo g rad i t i takoj k o p re jme jo n a č r t e od Z a voda za p o s p e š e v a n j e obrt. L j u b l j a n e , k j e r so zanje zapro s i l i . N o v a k o v a č i j a bo imela š t i r i o g n j i š č a . S t a r a n a m r e č ne ustreza h i g i e n s k i m in p o ž a r n o v a r n o s t n i m p redp i som.

L O K A L N I V O D O V O D namerava jo g r a d i t i v Ž u ž e m be rku . R e p u b l i š k i h ig i ensk i zavod so že zap ros i l i za pot rebne n a č r t e .

Zares je bil praznik! Občani Mokronoga so pokazali svojo politično zavest in voljo za napredek —

Nad tisoč ljudi v povorki 1. j u l i j a je praznovala obč ina

Mokronog Ovoj p raznik . Ze p r e j š n j i v e č e r so na bliižnjih h r i b i h k resov i oznanjali slovesno r a z p o l o ž e n j e prebiva ls tva , k i ga je spremlja lo pokanje m o ž na rjev i n mnogobarvne rakete, medtem ko je b i l a v d v o r a n : z a d r u ž n e g a doma slavnostna akademija . Pester i n dobro p r i p rav l jen spored je še p o m n o ž i l slovesno r a z p o l o ž e n j e . Zopet so b i l i n a š i p i o n i r j i i n mladina na n a š e m odru in pokaizali so svoja pr izadevanja i n t rud navzoč e m u preb iva ls tvu , k i je v v e l i k e m š t e v i l u napolni lo dvorano. Ob tej p r i l i k i je tov. predsednik O b L O nagrad i l na jbo l j š e u č e n ce in u č e n k e v pr iznanje in spodbudo z« dosežene u č n e uspehe.

Na sam prazn ik je b i l a s lavnostna seja O b L O , na ka te r ; je predsednik o b č i n e n a v z o č i m o d bo rn ikom i n p reds tavn ikom or ganizacije govor i l o pomenu praznika . P o k o n č a n i seji pa je predsednik Z B izroč i l o d l i k o v a nja 17 borcem i n ak t iv i s tom is N O B . V e l i k o stevMo o d l i k o v a n -cev je ponovno po t rd i lo dejstvo, da je obč ina dajala med N O B res ve l ik d e l e ž za dosego c i l jev O F .

Naravnost presenetl j ivo pa je b i la o rgan iz i rana povorka . 2e v zgodnjih ju t r an j ih urah so pr ihajal j iz raznih vasi o k r a š e n i vozovi , kolesar j i , motoris t i i n skupine o b č a n o v na z b i r n i prostor. T u smo lahko o b č u d o v a l i domiselnost n a š i h k o l e k t i vov in v a š č a n o v . K o l e k t i v Gozdne uprave je v povork i p r e v a ž a l kopo, v a š č a n i Do la p r ; Z b u r a h so zbu ja l i pozornost s s v o j i m h ramom i n gorico, Zbure so pr ikazovale razne d o m a č e obr t i , L a k e n č a n i k u hanje žgan j a i n t r l ice i td . P o vorka je skra tka pokazala ne le pr ipravl jenos t n a š i h l jud i za manifestacijo dela, m a r v e č tudi svojo p o l i t i č n o pripadnost, p o vorke se je ude l ež i lo nad t isoč l j ud i . N a p o k o p a l i š č u so se ob grobovih pad l ih borcev pok lo n i l i vsem ž r t v a m iz N O B ter

položi l i na grobove vence organizacij .

Po k o n č a n i p o v o r k ; je b i lo slavnostno zborovanje pred zad r u ž n i m domom, na katerem je govor i l predsednik o b č i n e tov. Jože J e r i č 0 pomenu praznika in o perspekt ivah razvoja k o mune. S lavnos t i so pr isostvoval i tud«i l j udsk i poslanec tov. Goban, predsednik okr . odb. Z B tov. M a k s V a l e m drugi gostje. Po zborovanju je b i la o tvor i tev o t r o š k e g a iigrišča, k i ga je uredi lo D r u š t v o pri jatel jev mladine .

Pe t i o b č i n s k i praznik je z vsem svoj im potekom prav lepo uspel i n ponovno dokazal , da je prebivals tvo o b č i n e Mokronog kot v n a j t e ž j i h č a s ih n a š e zgodovine t ud i danes pr ipravl jeno skupno de la t i za napredek obč ine in vse n a š e skupnos t i

£N3Skl 0BVE! ČEVALtC

PeleR 11. juli ja - Oiga Sobota 12. julija — Mohor Nedelja 13. juli ja — Dragan Ponedeljek 14. julija - Franc Torek. 15. julija — Justa Sreda 16. jul i ja — Dan tanklstov S O N C E : vzhaja 11. ju l i ja ob

s. 21 in zahaja ob 19.53 Dan je lolg 15 ur in 32 m;nut.

VSA; IS iulij,- ob 19 3H mlaj

CSMEM do 14. 7. italijansk. barvni fi lm »Ljubavna simfonija«. Od 15. do 17. 7. poljska komedija »Klobuk gospoda Anatola«.

Črnomel j : 11. in 13. 7. jugoslovanski f i lm »Svojega telesa gospodar«. 15. In lfl. 7. francoski film »Primer dr. Laurent i ja«.

Metl ika: 12. in 13. 7. jugoslovanski fi lm »Ne čakaj na maj«. 16. 7. »Friderik Chopin«.

Kostanjevica: 13 7. italijansiki film »Atila«. 16. 7. ruski barvni film »Kneginja Meri«.

Trebnje: 13. in 13. 7. ruski barvni fi lm »Dvanajsta noč«. Predstava v nedeljo ob 14., 16. in 19 u r l .

Mokronog: 13. 7. amerišiki f i lm > Provincijalka«.

Semič: 13. 7. italijanski f i lm »Zidovi Malapage«.

Žužemberk ; 13. 7. angleški fi lm •>Pod rdečim morjem«.

Dol . Topliee: 12, 7. amer. barv. film »Borba v vsemlrju«. 13. 7. amer i šk i barvni f i lm »Sneg na Ki l imandlaru«. 16. 7. argentinski film »Vojna Gaučev«.

.'.toko in i vajenki kuharsko stroko. Informacije pri G03tinsk) zbornici Novo mesto.

Hotel Metropol Novo mesto sprejme 1 vajenca z* natakarsko stroko. Pogoji za sprejem i . uspešno do