VLOGA DIALOGA PRI UČENJU MATEMATIKE

Predstavitev na seminarju dne 25.9.2009Prof.ddr. Barica Marentič Požarnik

Utemeljitve pomena dialoga - pogovora

… nekoč

Že od Sokrata dalje…

Auguštin: …”In tako sem se učil – ne od tistih, ki so me poučevali, ampak od onih, ki so z menoj razpravljali”

… in danesKako se gradi znanje?

Vloga kognitivistov: kako poteka smiselno besedno učenje Ausubel

Odločilna vloga obstoječega predznanja (kognitivne strukture, shem…)

Kognitivni konstruktivizem (Piaget) in Socialni konstruktivizem – Vigotski

“Začetek učenja je v dialoškem procesu, katerega vsebino otrok ponotranji”

“Resnica se ne rodi ali znajde v glavi posamezne osebe, rodi se med ljudmi, ki jo v procesu dialoške izmenjave iščejo skupaj. “(Bahtin)

Paradoks učnega pogovora Pogovor – sam ali v kombinaciji z

razlago – ena pogostejših metod Toda: njegovih možnosti za razvijanje

razumevanja, poglabljanje razmišljanja… običajno ne izkoristimo v polni meri

Ali sploh opazimo, kako pogovor običajno poteka ?

Po Applebeeju poteka “trmasto drugače od pogovorov na drugih področjih”

Kaj pravijo raziskave? Raziskava Peklaj s sodel.(2008) Ocene učencev 8.r. OŠ (470 učencev 13 učiteljev)in 3.r. gimnazij (437 dijakov 10 učiteljev) na 4-stopenjski lestvici od 1 – nikoli do 4 -

vedno

o tem, kako učitelji vodijo pouk pri slovenščini in matematiki

Nekaj rezultatov (Peklaj in sodel. 2008)

(povprečne ocene 1-4)

Učitelj posreduje snov jasno in razumljivo

Učitelj sproti preverja, ali razumemo

Spodbuja, da navajamo lastne zamisli

Delamo v skupinah Spodbuja, da med seboj

razpravljamo Navaja, da se poslušamo

OŠgimn.

3,30 3,06

3,16 2,90

2,70 2,33 1,40 1,31

1,91 1,54 2,91 2,29

Namen predavanja 1. Utemeljiti, zakaj so (dobri) učni pogovori

pomembni za učenje

2. Usmeriti pozornost na to, kako učni pogovori potekajo – v čem se razlikujejo bolj in manj uspešni pogovori

3. Katere zmožnosti so potrebne za vodenje pristnega, plodnega pogovora

Izhodišče: ozavestiti se…

Pred vami sta odlomka dveh učnih pogovorov (pogovor 1 in 2);

Poskušajte izluščiti čim več značilnosti, zlasti razlik med obema.

Kako te po vašem vplivajo na odzivanje, učenje, razmišljanje učencev?

Značilnosti prevladujočega“tradicionalnega” pogovora

Stalno zaporedje: VOPI (angl. IRE), Učiteljeva kontrola tem, govorcev… Prevladujejo zaprta vprašanja, podobna

testnim, Malo časa za odgovore, Učenčevi odgovori kratki, enobesedni Skopi odzivi učitelja, Naslednje vprašanje se ne veže na odgovor, Ni komunikacije med učenci…

Nekaj značilnosti “pristnega” učnega pogovora/dialoga

- Več odprtih vprašanj, s tem več “prostora”- Vprašanja/naloge so miselno izzivalne- Nova vprašanja na osnovi odgovorov- Daljše verige pogovornih izmenjav,- Učenci izražajo svoje izkušnje, ideje (tudi

nedokončane),- Učenci vključujejo nove podteme, sprašujejo,- Pogovor med učenci samimi,- Učitelj daje dovolj časa za razmislek - parafrazira, povzema, uokvirja odgovore

Kaj pridobimo s takim pogovorom? Daljši odgovori “s svojimi besedami” –

spodbuja govorni in hkrati miselni razvoj Vpletanje in upoštevanje izkušenj, predznanja

- bolj trdno, kakovostno znanje Učenci se učijo drug od drugega (sodelovanje) Boljša zapomnitev in globlje razumevanje Večji interes učencev, “močnejše” ukvarjanje s

temo Boljši rezultati na preizkusih znanja Učitelj bolje spozna učence, njihovo

razumevanje, strategije, način razmišljanja

Katere zmožnosti potrebujemo za vodenje takega pogovora? Vzpostaviti spodbudno ozračje, odnose Zastavljati primerna vprašanja, naloge Znati poslušati- se vživeti v učence Dati ČAS za razmislek Se spodbudno odzivati Dajati enake možnosti vsem Navajati učence na kulturo dialoga Spodbujati učence k spraševanju Ohranjati “rdečo nit”, povezovati v veliko

sliko

Tesna povezanost med odnosno in vsebinsko razsežnostjo pogovora

Ključna vloga razrednega vzdušja: Medsebojnega zaupanja, Sprejetosti, Spoštovanja, Upoštevanja pravil, Dajanja “prostora”

Kaj vpliva na učenje in znanje pri matematiki?

Zveza med poučevanjem in učenjem ni neposredna! Posredujoče variable:

A) vrsta nalog/vprašanjB) kakovost diskurza/dialoga: manj

nalog, a bolj poglobljen dialog “Opiši, kako bi/si reševal…” “Razloži, zakaj si uporabil ta

postopek” Hiebert, Wearne, 1993

Vloga primernih vprašanj in nalog- problemov

Uporabnost taksonomij (Bloom, Marzan,

SOLO…) v matem.? Pomembna je razlika med nalogami,

usmerjenimi v (pojmovno) razumevanje in v algoritmične spretnosti

Predvideti, kakšne spoznavne procese terja reševanje naloge

Koliko in kako govori učitelj – koliko učenci? “Železni zakon” dveh tretjin (že desetletja) Iz raziskave (Hiebert Wierne 1993) o pouku

matem. V OŠ: Prevladujejo kratki učenčevi odgovori (1-2

besedni), učiteljeve izjave med 6 in 10 besed;

Vrsta vprašanj/nalog vpliva na dolžino in kompleksnost učenčevih odgovorov

Bolje je manj nalog/problemov na uro Odgovarjati v stavkih?

Sestavite, zapišite eno tipično vprašanje /nalogo kot izhodišče za kakovosten pogovor.

Zamislite si (izpeljite) dialog na tej osnovi

POGOVOR NE VODI VEDNO DO ENEGA ODGOVORA

Dati ČAS za razmislek Po vprašanju često preteče le 1

sekunda; Že podaljšanje na 3 sekunde prinese

pozitivne posledice (raziskava Rowe): Da je manj vprašanj, a so boljša Daljši, boljši odgovori Boljše upoštevanje odgovorov “Nevidni” učenci se oglasijo Učenci več sprašujejo

Pomen vzajemnega poslušanja “Empatično” poslušanje: vživljanje v

čustveni in miselni svet sogovornika, Nepopolni odgovori so “okno” v svet

učenčevega razmišljanja Navajanje učencev na poslušanje

drug drugega, ne le učitelja.

Učiteljevi odzivi so “ogledalo” poslušanja.

Možni odzivi na učenčeve odgovore: Na pravilne odgovore Na napačne odgovore

“Spoštujmo poštene napake” Na delno pravilne odgovore Na “prehitre” odgovore Kaj pa, če odgovora ni?Premalo je: “parafraziranja” (“izboljšanja”),

navezovanja na učenčeve odgovore, povzemanja, “podajanja” naprej…

Dajati vsem enake možnosti

Vsi učenci imajo pravico do govorjenja in odgovornost poslušanja

Javljanje ali pozivanje? Ali se več oglašajo dekleta ali fantje? Sodelovanje boljših – slabših učencev Učenci iz drugih jezikovnih območij “Večni govorniki” in molčečneži“Recepti”, ki pomagajo – vaše izkušnje

Navajanje učencev na kulturo dialoga

Skupno postavljanje pravil Dosledno spremljanje dogovorov Občasna “metadiskusija” – time-out

“Kje smo?”

Pouk kot “disciplinirana improvizacija”

Prožno se odzivati na konkretne učence in situacijo (kot jazz orkester!),

A hkrati ne pozabiti na pomembne osrednje cilje razvijanja mišljenja, razumevanja pri predmetu – ohranjati rdečo nit oziroma osnovno temo,

Ujeti ravnotežje med načrtovanjem in improvizacijo

Izkušeni učitelji, ki obvladajo širši repertoar metod, uspešneje improvizirajo!

UČINKOVIT POGOVOR JE DISCIPLINIRANA IMPROVIZACIJA

Kako se izpopolniti?

Zastaviti si cilje Dobiti “zaveznike” Se ozavestiti, kako dialogi običajno

potekajo (avdio zapisi, “kritični prijatelj”, vzajemne hospitacije)

Posluh za odzive učencev, Pomen prepričanj (o učenju, pouku,

znanju…matematike)

Sam/a in v dialogu s kolegisi razjasnjevati vprašanja:

KAJ poučujem? KAKO poučujem? ČEMU poučujem? KDO sem jaz, ki poučuje? – kaj me

navdihuje, kaj mi pomeni biti učitelj…Ali sem predvsem matematik ali učitelj matematike?

Spremembe, ki izhajajo iz osebnega prepričanja, so največ vredne!

Veliko uspehov in zadovoljstvapri delu z učenci

in hvala za pozornost!