Varstvo podzemne vode v Evropi

Varstvo podzemne vode v Evropi

NOVA DIREKTIVA O PODZEMNI VODI – UTRJEVANJE ZAKONODAJE EU

KH8108380SLC.indd 1 25/2/09 13:05:32

KH8108380SLC.indd 2 25/2/09 13:05:32


NOVA DIREKTIVA O PODZEMNI VODI – UTRJEVANJE ZAKONODAJE EU

KH8108380SLC.indd 3 25/2/09 13:05:33

Dodatne informacije o Evropski uniji so na voljo na spletnih straneh http://ec.europa.eu.

Kataložni zapis je na koncu te publikacije.

Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2008.

ISBN 978-92-79-09827-7DOI 10.2779/8997

Evropske skupnosti, 2008Vse pravice pridržane, uporaba gradiva je dovoljena z navedbo vira.

Tiskano v Španiji

Tiskano na recikliranem papirju, ki mu je bil podeljen znak za okolje EU za grafi čni papir(http://ec.europa.eu/environment/ecolabel)

Europe Direct je služba, ki vam pomaga najti odgovore na vaša vprašanja o Evropski uniji

Nova brezplačna telefonska številka

00 800 6 7 8 9 10 11(*) Določeni operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze na številko 00 800 ali

pa te klice zaračunavajo.

Fotografi je so prispevali:© Photodisc: strani 10, 32. © DigitalVision: strani 18, 19. © IStockPhoto: strani 1, 7, 8, 9, 11, 15, 24, 29, 31, 34, 35. © Evropski parlament: stran 23. © Evropska komisija: stran 25.

Izvode te publikacije lahko dobite brezplačno, do konca porabe zalog, na naslednjem naslovu :

Evropska KomisijaGeneralni direktorat OkoljeInformacijsko središče (BU-9 0/11)B-1049 Bruselj

http://bookshop.eu/

KH8108380SLC.indd 4 25/2/09 13:05:33


Vsebina

Predgovor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1. Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

2. Zakaj nova direktiva o podzemni vodi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

2.1. Kratek pregled zgodovine razvoja zakonodaje EU o podzemni vodi . . . 9 2.1.1. Prva direktiva (1980). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 2.1.2. Ocena (1982). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 2.1.3. Akcijski program za podzemno vodo (1996) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

2.2. Politični okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 2.2.1. Podzemna voda v Vodni direktivi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 2.2.2. Druge direktive, ki se nanašajo na varovanje podzemne vode. . . . . . . 17

2.3. Posvetovalni postopek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.3.1. Predlog Komisije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.3.2. Presoja vplivov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.3.3. Delovna skupina za podzemne vode v okviru

Skupne strategije za izvajanje (SSI) Vodne direktive . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.3.4. Politična pogajanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

3. Najpomembnejši deli direktive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

3.1. Splošni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

3.2. Dobro kemijsko stanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

3.3. Določitev in obrat trenda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

3.4. Ukrepi za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal. . . . . . . . . . . 27

4. Za učinkovito izvajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

4.1. Mejniki Vodne direktive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

4.2. Bistveni mejniki nove direktive. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

4.3. Pisna navodila – sodelovanje pri izvajanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

4.4. Raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

4.5. Povezave z mednarodnimi združenji in programi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

5. Naslednji koraki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

5

KH8108380SLC.indd 5 25/2/09 13:05:34

6Varstvo podzemne vode v Evropi

Že dolgo se zavedamo, da je treba podzemno vodo varovati. Vendar so bila takšna prizadevanja zaradi necelovitega načrtovanja vrsto let brez uspeha. Razlog je predvsem v tem, da ni bilo posebnega instrumenta, s katerim bi zagotavljali usklajeno delovanje po vsej Evropski uniji. Prva zakonodaja o podzemnih vodah (Direktiva 80/68/EGS) je imela omejene možnosti uporabe in je bila v prvi vrsti namenjena nadzoru emisij iz industrijskih in komunalnih virov. Direktive, namenjene nadzoru razpršenega onesnaževanja iz kmetijskih in industrijskih virov, so bile sprejete šele kasneje.

Ministrska konferenca o podzemni vodi, ki je potekala 26. in 27. novembra 1991 v Haagu, je pozvala k pripravi akcijskega programa, s katerimi bi v Evropski uniji preprečili dolgoročno zmanjševanje količin podzemne vode in poslabševanje njene kakovosti. Komisija je zato leta 1996 najprej sprejela sporočilo o programu ukrepov za podzemno vodo, ki je bil nato vklju-čen v Vodno direktivo, sprejeto štiri leta pozneje (2000/60/ES). Podzemna voda je bila tako prvič vključena v celovit sistem upravljanja voda, kamor ta bistveni del okolja po svoji naravi tudi spada. Vodna direktiva vključuje podzemno vodo v načrt upravljanja povodij in za vodna telesa podzemne vode postavlja jasne mejnike glede razmejitve, ekonomske analize, opre-delitve (analiza obremenitev in vplivov), spremljanja stanja in oblikovanja programov ukrepov, s katerimi bodo do konca leta 2015 zagotovljene tako zadostne količine podzemne vode, kakor tudi njeno dobro kemijsko stanje.

Vodni direktivi je 12. decembra 2006 sledil sprejem hčerinske direktive, ki je opredelila dodatne strokovne zahteve za varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (Direktiva 2006/118/ES).

Pred nami je obdobje praktičnega izvajanja Vodne direktive in njene hčerinske direktive o podzemni vodi. V naslednjih dveh letih nas čakajo ključni mejniki, med katerimi je najpomembnejši priprava prvega načrta upravljanja povodij (2009–2015). Na področju upravljanja podzemnih voda bo nekaj posebnosti, saj morajo države članice do konca leta 2008 določiti „vredno-sti praga“ (standarde kakovosti). Uspešno izvajanje celotnega pravnega okvira EU bo odvisno predvsem od uspešne izme-njave med državami članicami, sektorji in strokami. Za uspešno in učinkovito izvajanje Vodne direktive je bistveno enotno razumevanje njenih določb po vsej EU, zato se pripravljajo navodila in druga pisna gradiva. Del tega je tudi ta brošura, v kateri je pojasnjen pravni okvir varstva podzemne vode in glavni praktični ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da bo do leta 2015 dosežen zastavljeni cilj „dobrega stanja voda“.

Stavros DimasČLAN KOMISIJE

Predgovor

KH8108380SLC.indd 6 25/2/09 13:05:35



Podzemna voda predstavlja največjo zalogo sladke vode na svetu, saj nanjo odpade več kot 97 odstotkov vseh razpoložljivih sladkih voda na zemlji (pri tem so izvzeti ledeniki in ledeniške gore). Preostale tri odstotke predstavljajo pretežno površinske vode (jezera, reke, mokrišča) in vlaga v tleh. Do nedavnega se je pozornost podzemni vodi namenjala predvsem zaradi njene uporabe kot pitne vode (okoli 75 odstotkov prebivalcev Evropske unije (EU) se oskrbuje z vodo iz podzemnih vodnih virov) in zaradi dejstva, da je podzemna voda tudi pomemben vir za in-dustrijo (voda za hlajenje) in kmetijstvo (namakanje). Vedno bolj pa postaja jasno, da podzem-na voda ni zgolj rezervoar za oskrbo z vodo, ampak jo je treba zavarovati tudi zaradi njene okoljske vrednosti. Podzemna voda ima ključno vlogo v hidrološkem krogu in je odločilnega pomena za vzdrževanje mokrišč in rečnih tokov ter deluje kot zaloga v sušnih obdobjih. Z drugimi besedami, podzemna voda vzdržuje temeljni dotok v sisteme površinske vode (tj. vodo, ki napaja reke vse leto), od katerih se mnogi uporabljajo za oskrbo z vodo in rekreacijo. V mnogih rekah po Evropi več kot 50 odstotkov letnega pretoka zagotavljajo podzemne vode. V obdobjih nizkega pretoka se ta delež lahko zviša na več kot 90 odstotkov. Zaradi tega lahko poslabšanje kakovosti podzemne vode neposredno vpliva na z njo povezane površinske vode in pripadajoče ekosisteme.

Podzemna voda se skozi sloje pod zemeljskim površjem giblje počasi in zato lahko vplivi človekovih dejavnosti trajajo zelo dolgo. To pomeni, da lahko onesnaženje, ki je nastalo pred nekaj desetletji, bodisi zaradi kmetijske, industrijske ali drugih človekovih dejavnosti, danes še vedno ogroža kakovost podzemne vode. V nekaterih primerih se bo to nadaljevalo še več

Uvod1.

KH8108380SLC.indd 7 25/2/09 13:05:36


generacij. Dediščina preteklosti je jasno prepoznavna na velikih onesnaženih območjih, kot so npr. industrijske lokacije ali območja pristanišč. Na teh območjih je kljub uporabi najsodobnejše tehnologije in temu ustreznih javnih ali zasebnih fi nančnih sredstev, težko ali celo nemogoče hitro očistiti onesnaženje. Poleg tega so izkušnje s sanacijami onesnaženj v zadnjih 20 letih pokazale, da s sprejetimi ukrepi v večini primerov ni bilo mogoče popolnoma odstraniti vseh onesnaževal in da se iz virov onesnaženja, kljub delni odstranitvi, še dolgo sproščajo onesnaževala (tj. več generacij). Zaradi navedenih razlogov je potrebno pozornost v prvi vrsti nameniti preprečevanju onesnaževanja.

Poleg tega podzemna voda napaja sisteme površinske vode in zato se kakovost podzemne vode odraža tudi na kakovosti površinskih voda. Z drugimi besedami, če naravne reakcije razpada, kot je npr. biološka razgradnja pod zemeljskim površjem, ne bodo zadoščale za odstranitev onesnaževal, bo učinek človekove dejavnosti na kakovost podzemne vode sčasoma vplival tudi na pripadajoče vodne in neposredno odvisne kopenske ekosisteme.

Nenazadnje je podzemna voda skriti vir, ki je količinsko mnogo pomembnejši od površinske vode. Zaradi njene nedostop-nosti je preprečevanje onesnaževanja, spremljanje stanja (monitoring) in sanacija mnogo težje kot za površinske vode. Njena skrita narava otežuje tudi ustrezno določitev kraja, značilnosti in razumevanje vplivov onesnaževanja. Posledica tega je pogosto pomanjkanje ozaveščenosti in dokazov o obsegu tveganj in obremenitev. Nedavna poročila kažejo, da onesnaženje iz gospodinjskih, kmetijskih in industrijskih virov, kljub napredku na nekaterih področjih, še vedno vzbujajo skrb, bodisi zaradi neposrednih izpustov odpadnih voda, bodisi posredno zaradi uporabe dušikovih gnojil in pesticidov ali izluževanja iz starih onesnaženih industrijskih območij in deponij odpadkov (npr. odlagališč, rudnikov, težke proizvodne in-dustrije, itd.). Medtem ko so večino do danes ugotovljenega onesnaženja povzročili točkovni viri, obstajajo dokazi, da imajo čedalje večji vpliv na podzemno vodo razpršeni viri. Koncentracije nitratov na primer, trenutno presegajo priporočene vred-nosti v približno eni tretjini vodnih teles podzemnih voda v Evropi.

KH8108380SLC.indd 8 25/2/09 13:05:37


Zakaj nova direktiva o podzemni vodi?

2.1. Kratek pregled zgodovine razvoja zakonodaje EU o podzemni vodi

2.1.1. Prva direktiva (1980)

Začetki zakonodaje EU za podzemno vodo segajo v obdobje konca sedemdesetih let 20. sto-letja, ko je bila sprejeta Direktiva o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem zaradi neka-terih nevarnih snovi1. Ta direktiva zagotavlja varstvo podzemne vode in zahteva preprečevanje (neposrednega ali posrednega) vnosa prednostnih onesnaževal in omejitev vnosa drugih onesnaževal v podzemno vodo. S temi ukrepi direktiva preprečuje onesnaževanje podzemne vode z nevarnimi snovmi. Direktiva bo na podlagi Vodne direktive leta 2013 razveljavljena. Do tega leta bo ostala eden od veljavnih zakonodajnih instrumentov EU za preprečevanje ali ome-jevanje onesnaževanja, zatem pa bo nadomeščena z novo direktivo o podzemnih vodah (glej poglavje 3).

1 Direktiva 80/68/ES, UL L20 z dne 26.01.1980

2.


KH8108380SLC.indd 9 25/2/09 13:05:39


2.1.2. Ocena (1982)

Leta 1982 je Generalni direktorat za okolje, varstvo potrošnikov in jedrsko varnost Evropske skupnosti ocenil vire podzemne vode v državah članicah (tedanji deveterici). Oceno sestavljajo splošne raziskave (Viri podzemne vode Evropske skupnosti: zbirno poročilo) in posamezna poročila držav članic. Ta ocena je obravnavala predvsem količino podzemne vode. Po njeni objavi pa se je pozornost v Evropi (in Združenih državah) bolj osredotočila na kakovost podzemne vode. Izboljšali so se programi za spremljanje kakovosti (monitoring), vzpostavljeni pa so bili tudi mnogi sistemi za varovanje podzemne vode.

2.1.3. Akcijski program za podzemno vodo (1996)

V uradni izjavi Ministrske konference o podzemni vodi, ki je bila v Haagu leta 1991, je bila prepoznana potreba po nadaljnjem ukrepanju za preprečevanje dolgoročnega poslabševanja kakovosti in zmanjševanja količin sladkovodnih virov. Izražena je bila zahteva, da se do leta 2000 izvede program ukrepov (akcijski program) za spodbujanje trajnostnega upravljanja in va rovanja sladkovodnih virov. Svet je v svojih resolucijah iz leta 1992 in 1995 zahteval, da se implementira akcijski program in da se spremeni Direktiva o podzemni vodi. Temu je sledil predlog akcijskega programa o celovitem varovanju in upravl-janju podzemnih voda, ki ga je Evropska komisija sprejela 25. novembra 19962. Predlog je opredelil potrebo po vzpostavitvi postopkov za pravno ureditev črpanja ter monitoring kakovosti in količin sladke vode.

Evropski parlament in Svet sta zatem zaprosila Komisijo, da vzpostavi okvir za evropsko vodno politiko. Ta zahteva je oktobra 2000 privedla do sprejetja Vodne direktive (VD)3.

Poleg varstva podzemne vode kot vira s številnimi vrstami rabe, Vodna di-rektiva določa, da je treba podzemno vodo zavarovati tudi zaradi njene okoljske vrednosti. Na ta način vzpostavlja izzivov poln zakonodajni okvir s ciljem, da se za vse vode – površinske,

2 KOM 1996/03553 Direktiva 2000/60/ES, UL L327 z dne 23.10.2000

KH8108380SLC.indd 10 25/2/09 13:05:40



podzemne, obalne in somornice – do konca leta 2015 doseže dobro stanje. Ta sodobni zakonodajni dokument EU določa jasne cilje, vendar državam članicam dopušča fl eksibilnost pri načinu uresničevanja le-teh. Temelji na mejnikih, kot so ocena tveganja človekovih obremenitev in vplivov, programi monitoringov, priprava načrtov upravljanja voda (prvi bo objavljen leta 2009) in zasnova ter izvajanje programov ukrepov. Podzemna voda je ena ključnih vsebin Vodne direktive, ki se za podzemne vode osredotoča na cilje količinskega in kemijskega stanja, za površinske vode pa na cilje ekološkega in kemi-jskega stanja.

Cilji količinskega stanja podzemne vode so v Vodni direktivi jasni. Potrebno je zagotoviti ravnotežje med črpanjem in obnavljanjem podzemne vode. Merila za določitev kemijskega stanja podzemne vode pa so bolj zapletena in niso bila povsem rešena, ko se je Vodna direktiva sprejemala. Evropski parlament in Svet sta zato zaprosila, naj Komisija pripravi predlog »hčerinske« direktive, ki bo pojasnila merila za dobro kemijsko stanje podzemne vode in specifi cirala tehnične zahteve, povezane z določevanjem in obrati trendov. Ta nova direktiva o podzemnih vodah je bila sprejeta decembra 20064.

2.2. Politični okvir

2.2.1. Podzemna voda v Vodni direktivi

Elementi Vodne direktive, ki obravnavajo podzemno vodo, obsegajo številne aktivno sti za doseganje dobrega količinskega in kemijskega stanja do leta 2015. Od držav članic zahtevajo, da:

■ Znotraj vodnih območjih določijo vodna telesa podzemne vode (enote upravljanja), opišejo njihove značilnosti in o njih poročajo Ev-ropski komisiji. Opis značilnosti vodnih teles se nanaša na razumevanje sistema, zlasti na poznavanje gonilnih sil (D), obremenitev (P), stanja (S), vplivov (I) in odzivov (R), kar predstavlja hrbtenico načrtovanja upravljanja voda (slika 1). Vključuje analizo obremenitev in vplivov človekove dejavnosti na kakovost podzemne vode, s ciljem določiti vodna te-

4 Direktiva 2006/118/EC, UL L372 z dne 12.12.2006

KH8108380SLC.indd 11 25/2/09 13:05:41


lesa, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev Vodne direktive. Ta ocena mora glede na vrste obre-menitev in ranljivost vodonosnikov ovrednotiti tveganja, povezana z rabo vode, in interakcije s pripadajočimi vodnimi ali kopenskimi ekosistemi (slika 2). Države članice so morale to določitev izvesti med letoma 2004 in 2005 in o rezultatih poročati Evropski komisiji. Poročilo s povzetkom poročil držav članic je pripravila in objavila Evropska komisija marca 20075.

Slika 1 – Princip »DPSIR«

5 Poročilo Evropske komisije o Vodni direktivi, marec 2007

KmetijstvoIndustrija

EnergetikaTransport

Gospodinjstva/Poraba

Izpusti

Raba zemlje

Raba virov

Stanje okolja

• Fizikalno• Kemično• Obnavljanje

Narava in okolje

Zdravje

D P S I

Gonilne sile Obremenitve Stanje Vpliv

R

Odziv

KH8108380SLC.indd 12 25/2/09 13:05:43


13

Slika 2 – Glavne gonilne sile (D) in z njimi povezane obremenitve (P) na podzemno vodo. Stanje (S) in vplivi (I) se odražajo na podzemni vodi kot tudi na pripadajočih vodnih in neposredno odvisnih kopenskih ekosistemih. Odzivi so programi ukrepov relevantne EU zakonodaje (predvsem programi ukrepov Vodne direktive)

�

�

�

� �

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

� �

Odtok

Nevarnost onesnaženja iz razpršenih/točkovnih virov (urbani, kmetijski,

industrijski): “ogrožena vodna telesa”

Črpanje pitne vode (uporabnik kot

receptor)

Odzivi

Interakcije z vodnimi in kopenskimi ekosistemi kot receptorji. Povezava s stanjem površinskih voda in okoljskimi standardi kakovosti (OSK).

Cilji kakovosti(vezani na vrednosti naravnega ozadja in

ranljivost vodonosnikov)

Direktni ali indirektni izpusti

KH8108380SLC.indd 13 25/2/09 13:05:44

■ Znotraj vsakega vodnega območja vzpostavijo registre zavarovanih območij, ki so določena zaradi posebne zaščite površinskih in podzemnih voda ali ohranjanja habitatov in vrst, ki so neposredno odvisni od vode. Registri morajo vključevati vsa vodna telesa, ki se uporabljajo za črpanje pitne vode, in vsa zavarovana območja po naslednjih direktivah: Direktiva o kopalnih vodah6, ranljiva območja po Nitratni direktivi7, občutljiva območja po Direktivi o komunalnih odpad-nih vodah8, območja, namenjena varovanju habitatov in vrst, vključno z območji Nature 2000, določenimi v okviru Direk-tive o habitatih9 in Ptičje direktive10. Registre je treba dopolnjevati skladno s posodobitvami načrtov upravljanja voda.

■ Na podlagi opredelitve značilnosti vodnih teles in ocene tveganja, vzpostavijo mreže za monitoring, s katerim se zagotovi celovit pregled kemijskega in količinskega stanja podzemne vode. Države članice so morale vzpostaviti in začeti izvajati programe monitoringov do konca leta 2006. Podatki, pridobljeni v okviru monitoringa, predstavljajo bistven element v celotnem ciklu upravljanja z vodami (slika 3).

Slika 3 – Cikel upravljanja z vodami

6 Direktiva 76/160/EGS, UL L31 z dne 5.02.19767 Direktiva 91/676/EGS, UL L375 z dne 31.12.19918 Direktiva 91/271/EGS, UL L135 z dne 30.05.19919 Direktiva 92/43/EGS, UL L206 z dne 22.07.199210 Direktiva 79/409/EGS, UL L103 z dne 25.04.1979


Uporaba informacij

Ocenjevanje in poročanje

Obdelava podatkov

Program monitoringa

Zajem vzorcev

Laboratorijska analiza

Analiza podatkov

Zahteve po informacijah

Upravljanje z vodami

Strategija ocenjevanja

KH8108380SLC.indd 14 25/2/09 13:05:46



■ Za vsako vodno območje izdelajo načrt upravljanja voda (NUV), ki mora vključevati povzetek obremenitev in vplivov človekove dejavnosti na stanje podzemne vode, predstavitev rezultatov monitoringa v obliki kart, povzetek ekonomske analize rabe vode, povzetek programov varovanja ter ukrepov nadziranja in sanacije. Objava prvega načrta je predvidena do konca leta 2009. Prvi načrt se ponovno pregleda in dopolni do konca leta 2015 in potem vsakih šest let.

■ Do leta 2010 upoštevajo načelo povračila stroškov storitev na področju vode, skupaj s stroški varstva okolja in izkoriščanja virov v skladu z načelom onesnaževalec plača.

■ Do konca leta 2009 oblikujejo programe ukrepov za uresničevanje okoljskih ciljev Vodne direktive (ukrepi za nadziranje črpanja, ukrepi za preprečevanje ali nadziranje onesnaževanja), ki se morajo začeti izvajati do konca leta 2012. Osnovni ukrepi vključujejo zlasti nadzor črpanja podzemne vode in nadzor (s predhodnim dovoljenjem) umetnega napajanja ali bogatenja vodnih teles podzemne vode (pod pogojem, da to ne ogroža uresničevanja okoljskih ciljev). V okviru osnovnih ukrepov je urejeno tudi odvajanje iz točkovnih in razpršenih virov onesnaženja. Neposredno odvajanje onesnaževal v podzemno vodo je prepovedano na podlagi vrste določb, naštetih v 11. členu Vodne direktive. Program ukrepov je treba ponovno pregledati in po potrebi posodobiti do leta 2015 in zatem vsakih šest let. Slika 4 povzema osnovne in dopol-nilne ukrepe, ki jih predpisuje Vodna direktiva.

KH8108380SLC.indd 15 25/2/09 13:05:47


Slika 4 – Osnovni in dopolnili ukrepi Vodne direktive, ki se nanašajo na podzemno vodo

Ukrepi v skladu z EU zakonodajo■ Direktiva o kopalnih vodah 76/160/EGS■ Ptičja direktiva 79/409/EGS■ Direktiva o pitni vodi 98/83/ES■ Direktiva o večjih nesrečah (Seveso) 96/82/ES■ Direktiva o presoji vplivov na okolje 85/337/EGS■ Direktiva o blatu iz čistilnih naprav 86/278/EEC■ Direkt. o čiščenju komun. odpadne vode 91/271/EEC■ Direktiva o fi tofarmacevtskih sredstvih 91/414/EGS■ Nitratna direktiva 91/676/EGS■ Habitatna direktiva 92/43/EGS■ IPPC direktiva 96/61/ES

Dodatni ukrepi■ Pravni, administrativni in fi skalni instrumenti■ Pogajanja o okoljskih programih■ Nadzor emisij, nadzor nad odvzemanjem■ Kodeksi dobre prakse, usmerjanje povpraševanja■ Ponovna vzpostavitev in obnova močvirij■ Ukrepi za gospodarnost in ponovno uporabo■ Razsoljevalni obrati■ Gradbeni projekti, projekti rehabilitacije■ Umetno obnavljanje vodonosnikov■ Izobraževalni projekti, raziskave, predstavitve

DODATNI UKREPI

OSNOVNIUKREPI

KH8108380SLC.indd 16 25/2/09 13:05:47


17

2.2.2. Druge direktive, ki se nanašajo na varovanje podzemne vode

Zakonodaja, namenjena varovanju podzemne vode pred onesnaženjem in poslabšanjem, je del širšega zakonodajnega okvira, katerega začetki segajo v devetdeseta leta 20. stoletja. Koncept varstva podzemne vode, kakor ga obravnavajo različni zakonodajni dokumenti, je zdaj popolnoma vključen v osnovne ukrepe Vodne direktive3.

Potreba po zagotavljanju ustreznega povezovanja različnih pravnih instrumentov je ponazorjena na sliki 5.

Slika 5 – Področja, ki jih pokrivajo pravni instrumenti EU in so neposredno ali posredno povezana z zaščito podzemne vode (UWW: komunalne odpadne vode – CPD: direktiva o gradbenih proizvodih – IPPC: celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaženja). Seznam ni popoln.

POLITIKAVodna direktiva

POLITIKAKopalne vode

POLITIKAKomunalne odpadne

vode, gradbeniproizvodi

POLITIKAPesticidi, nitrati,

biocidi

POLITIKABlato iz čistilnih

naprav, deponije

POLITIKAPodzemna voda

POLITIKAPitna voda

POLITIKAPtiči,

habitati

POLITIKASeveso,

IPPC

POLITIKAPresoja vplivov na okolje

PITNAVODA

URBANISEKTOR

KMETIJ-STVO

INDUSTRIJA

KH8108380SLC.indd 17 25/2/09 13:05:49

Različni instrumenti so neposredno povezani z Vodno direktivo in z novo Direktivo o podzemnih vodah. Predstavljajo del ukrepov, ki jih bo treba izvajati, da bi dosegli dobro stanje okolja do konca leta 2015. Namen vseh instrumentov je preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal v podzemno vodo. Njihove glavne značilnosti so povzete v nadaljevanju:

■ Cilj Nitratne direktive7 je zmanjšati in preprečevati onesnaževanje vode, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Ni-tratna direktiva od držav članic zahteva, da določijo ranljiva območja na vseh površinah, s katerih odtekajo vode – vključno s podzemno – ki so prizadete ali jih utegne prizadeti onesnaženje z nitrati. To so tiste vode, ki vsebujejo nad 50 mg/l ni-tratov ali bi lahko vsebovale take koncentracije, če ukrepi ne bi bili sprejeti. Povezava s politiko o podzemni vodi je jasna, to pomeni, da koncentracije nitratov ne smejo preseči mejne vrednosti 50 mg/l. Akcijski programi po Nitratni direktivi so eden osnovnih ukrepov Vodne direktive (priloga VI) in mehanizem za obrat trendov onesnaženosti z nitrati po Direktivi o podzemnih vodah (priloga IV, del B).

■ Cilj Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode8 je varovanje okolja pred škodljivimi učinki odvajanja komunalne odpadne vode in odpadne vode iz industrijskih virov. Določitev »občutljivih območij«, ki jih zahteva Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode, se nanaša na sladko vodo, ustja rek in obalne vode, ki so bogate s hranilnimi snovmi, na jezera in vodotoke, ki se izlivajo v jezera oz. rezervoarje z majhno vodno izmenjavo, in na površinsko sladko vodo, namenjeno za pitno vodo, ki bi lahko vsebovala koncentracije nitratov višje kot 50 mg/l. Povezava te direktive z zakonodajo o podzemni vodi se nanaša predvsem na obveznost preprečevanja ali omejevanja vnosa onesnaževal (vključno onesnaževal komu-nalnega izvora) v podzemno vodo.

■ Direktiva o fi tofarmacevtskih sredstvih11 in Direktiva o biocidnih pripravkih12 v Evropski uniji obravnavata izda-jo dovoljenj, dajanje na trg, uporabo in nadzor fi tofarmacevtskih sredstev in biocidnih pripravkov, kot so pesticidi, herbi-cidi ali fungicidi. Glede podzemne vode se dovoljenje izda samo v primeru, če izdelki ne vplivajo škodljivo na človekovo zdravje ali na podzemno vodo in če nimajo nezaželenih učinkov na okolje, zlasti na onesnaženje voda, vključno s pitno in podzemno vodo. Nova Direktiva o podzemni vodi4 določa najvišje dovoljene koncentracije fi tofarmacevtskih sredstev v podzemni vodi kot standarde kakovosti podzemne vode.

11 Direktiva 91/414/EGS, UL L230 z dne 19.08.199112 Direktiva 98/8/ES, UL L123 z dne 24.04.1998


KH8108380SLC.indd 18 25/2/09 13:05:51



■ Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC)13 določa ukrepe, namenjene preprečevanju ali zmanjševanju onesnaževanja zraka, vode ali tal. Direktiva se uporablja predvsem za številne industrijske dejavnosti z visoko možnostjo onesnaževanja, kot so energetika, proizvodnja in obdelava kovin, mineralna in kemična industrija, objekti za ravnanje z odpadki, proizvodnja živil ter neindustrijske dejavnosti, kot je živinoreja. Uvaja določbe za izdajanje dovoljenj za obstoječe in nove obrate. Dovoljenja vključujejo zahteve za zagotavljanje varstva tal in podzemne vode ter določajo mejne emisijske vrednosti za onesnaževala. Kakor druge direktive, navedene v tem poglavju, je tudi IPPC direktiva del osnovnih ukrepov Vodne direktive.

■ Direktiva o odlagališčih odpadkov14 skuša preprečiti ali zmanjšati negativne učinke odlagališč na okolje, vključno s podzemno vodo. Kakor direktiva IPPC tudi direktiva o odlagališčih odpadkov uvaja določbe za izdajo dovoljenj na pod-lagi cele vrste pogojev, vključno s presojo vplivov na okolje, in je del osnovnih ukrepov Vodne direktive. Za vsako odlagališče je treba opredeliti značilnosti podzemne vode ter geološke in hidrogeološke razmere na območju. Odlagališča morajo biti načrtovana tako, da se iz odpadkov prepreči izcejanje onesnaževal v podzemno vodo ter da se zbirajo in čistijo onesnažene in izcedne vode iz odlagališča. Z uporabo ustreznih tehnično - varnostnih ukrepov, kot so pregrade in tes-nilne plasti, se prepreči onesnaževanje tal in podzemne ali površinske vode. Direktiva določa tudi merila za preizkušanje in prevzem odpadkov, ob upoštevanju varovanja okolja, vključno s podzemno vodo.

13 Direktiva 96/61/EGS, UL L257 z dne 10.10.199614 Direktiva 99/31/ES, UL L182 z dne 16.07.1999

KH8108380SLC.indd 19 25/2/09 13:05:52

■ Druge direktive so posredno povezane s predpisi o podzemni vodi. To je Okvirna direktiva o odpadkih15, ki zahteva, da se odpadki predelajo ali odstranijo brez ogrožanja okolja in podzemne vode in Direktiva o gradbenih proizvo-dih16, v kateri so določbe o gradbenih proizvodih, ki bi lahko bili nevarni za zdravje stanovalcev ali sosedov zaradi onesnaženja ali zastrupitve vode ali tal.

2.3. Posvetovalni postopek

2.3.1. Predlog Komisije

Vodna direktiva je izrecno zahtevala, da se podrobnosti o kemijskem stanju in drugih ukrepih za identifi kacijo in obrat tren-dov onesnaževal v podzemni vodi določijo s posebno direktivo. Evropska komisija je tako septembra 2003 predložila pred-log za novo Direktivo o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem. Predlog direktive je prvič uvedel cilje glede kakov-osti podzemne vode za celotno EU. Od držav članic je zahteval, da spremljajo in ocenjujejo kakovost podzemne vode na podlagi skupnih meril in ugotavljajo ter sprožijo obrate trendov onesnaževanja podzemnih voda.

S sprejetjem predloga je Komisija izpolnila obveznost po 17. členu Vodne direktive, ki zahteva tehnične specifi kacije za dopolnitev splošne zakonodajne ureditve podzemnih voda (pokriva vidike opredelitve značilnosti vodnih teles, analizo obremenitev in vplivov, monitoring in programe ukrepov). Vključuje tudi kriterije za oceno dobrega kemijskega stanja, kri-terije za identifi kacijo trendov, določitev začetne točke za obrat trenda ter komplementarne elemente programov ukrepov (preprečevanje in omejevanje vnosa onesnaževal v podzemno vodo). Vsi ti elementi so povezani z razvojem in izvajanjem načrtov upravljanja voda, katerih cilj je doseči »dobro okoljsko stanje« do leta 2015.

2.3.2. Presoja vplivov

Bela knjiga o evropskem upravljanju poudarja, da je treba zakonodajne predloge obravnavati na podlagi učinkovite analize primernosti poseganja na ravni EU in oceniti, ali je predpis zares potreben. Analiza mora oceniti ekonomski, socialni in okoljski vpliv predpisa kakor tudi analizo stroškov in koristi izbranega pristopa. V tej zvezi je Komisija razvila novo celovito metodo presoje vplivov, ki je opisana v Sporočilu o presoji vplivov17. Cilj presoje vplivov je pomagati strukturirati proces oblikovanja politike ter prepoznati in oceniti problem in zastavljene cilje. Presoja vplivov prepoznava glavne alternativne

15 Direktiva 2006/12/ES, UL L102 z dne 11.04.200616 Direktiva 89/106/ES, UL L40 z dne 11.02.198917 KOM 2002/276


KH8108380SLC.indd 20 25/2/09 13:05:53


21

možnosti za uresničevanje ciljev in analizira njihove verjetne posledice. Oriše prednosti in pomanjkljivosti vsake možnosti, sinergije in kompromise. Obravnavati jo je potrebno kot pomoč pri političnem odločanju in ne kot nadomestek zanj. K predlogu Komisije za direktivo o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem je bila opravljena dvostopenjska presoja vplivov. Ti dve stopnji sta bili:

■ Kratka predhodna presoja, opravljena januarja 2003, ki je opredelila glavne cilje predloga in ključna vprašanja, ki jih je treba obravnavati kot del razširjene presoje vplivov, in

■ Razširjena presoja, pripravljena na podlagi posvetovanj z drugimi oddelki Komisije, državami članicami in zainteresiranimi stranmi v obdobju januar – april 2003.

Presoja vplivov je proučila glavne značilnosti predlagane direktive o podzemnih vodah. Ocenila je opcije za oceno kemij-skega stanja teles podzemne vode ter identifi kacijo in obrat pomembnih naraščajočih trendov v koncentracijah onesnaževal. Presodila je tudi ukrepe za preprečevanje in nadziranje onesnaževanja podzemne vode iz točkovnih in razpršenih virov onesnaženja.

Razširjena presoja vplivov je obravnavala ekonomske, socialne in okoljske vidike predloga, pri čemer je predpostavi-la, da so ali bodo s podzemno vodo povezane direktive (glej poglavje 2.2.2) v celoti izvajane. Opisala je različne možnosti, vključno z odločitvami, ki so že bile sprejete ali se proučujejo. Obravnavala je tudi stroške in koristi vsake možnosti.

2.3.3. Delovna skupina za podzemne vode v okviru Skupne strategije za izvajanje (SSI) Vodne direktive

Države članice EU, Norveška in Evropska komisija so razvile skupno strategijo za podporo pri izvajanju Vodne direktive, ki določa okvir za ukrepanje EU na področju vodne politike (v nadaljevanju skupna strategija za izvajanje (SSI) Vodne direk-tive18). Glavni cilj te strategije je zagotoviti medsebojno povezano in usklajeno izvajanje direktive s pomočjo pojas-njevanja metodoloških vprašanj, ki omogoča doseganje skupnega razumevanja tehničnih in znanstvenih posledic Vodne direktive. Na tej podlagi delujejo pod vodstvom skupine za strateško usklajevanje (SSU) delovne skupine ali ad hoc strokovne skupine, sestavljene iz držav članic in predstavnikov organizacij interesnih skupin. Delo nadzira Komisija in vodni direktorji EU (slika 6).

18 http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/implementation.html

KH8108380SLC.indd 21 25/2/09 13:05:53


Slika 6 – Skupna strategija izvajanja (SSI) Vodne direktive

Strateška usmerjevalna skupina “VD in kmetijstvo”

Predseduje: FR, UK in Komisija

Strateška usmerjevalna skupina“VD in hidromorfologija”

Predseduje: DE, UK in Komisija

Forum deležnikov“Pomanjkanje vode in suše”

Predseduje: Komisija skupaj s FR/ES/IT

Interesne skupine, nevladne organizacije, raziskovalci, strokovnjaki, itd.

Vodni direktorjiVodenje procesa izvajanja

Predseduje: Predsedstvo skupaj s Komisijo

Skupina za načrtovanje “Cilji/Izjeme/Ekonomija”Predseduje: Komisija in DK

Delovna skupina A“Ekološko stanje”

Predseduje: JRC, DE in UK

Delovna skupina F“Poplave”

Predseduje: Komisija

Delovna skupina D “Poročanje”Predseduje: Komisija, EEA in FR

“GIS” Strokovna mreža

EU Delovna skupina za podzemno vodo (DS C)

STRATEŠKA KOORDINACIJSKA SKUPINA

VD & kmetijstvousmerjevalna skupina

Forum deležnikovPomanjkanje vode & Suše

Raba zemlje & podzemna vodaVodi: Komisija

Ocena tveganjaVodijo: AT, WATCH, NICOLE

PLENARNA DS CPREDSEDUJE: KOMISIJA

SKUPAJ Z AT

Odbor iz člena 21

Strateška koordinacij. skupinaKoordinacija delovnega programa

Predseduje: Komisija

Skladnost & trendiVodita (VP): FR, NL

Vodita (ST navodila): AT, UK

Delovna skupina E “Prednostne snovi”Predseduje: Komisija

“Kemijski monitoring”

Delovna skupina C “Podzemna voda”Predseduje: Komisija in AT

“Kemijski monitoring”

KH8108380SLC.indd 22 25/2/09 13:05:55



V tem okviru je bila ustanovljena tudi delovna skupina za podzemno vodo. Njeno prvotno poslanstvo je bilo pomoč Evrop-ski komisiji v razvojni fazi priprave osnutka direktive za podzemne vode, ki je potekalo v letih 2002 – 2004. Cilj skupine je nato prerasel v izmenjavo informacij in izkušenj o podzemni vodi, povezanih z Vodno direktivo (npr. določitev značilnosti, ocena tveganj, monitoring, kemijsko stanje in trendi, programi ukrepov). Člani delovne skupine izmenjujejo informacije in izkušnje na različne načine, kot so delavnice, tehnična poročila in pisna navodila, ki zbirajo izkušnje držav članic. Drugo ob-dobje delovne skupine (2004 – 2006) je bilo uspešno, rezultat njenega dela je objava treh tehničnih poročil (glej spodaj). Delovna skupina za podzemno vodo začenja tretje obdobje (2007 – 2009). Cilj je osredotočenje na izvajanje nove direktive o podzemni vodi in izvajanje elementov Vodne direktive, ki se nanašajo na podzemne vode, zlasti monitoring in priprava prvega načrta upravljanja voda.

2.3.4. Politična pogajanja

K predlogu Komisije je decembra 2003 podal svoje mnenje Odbor regij, marca 2004 pa Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Zaradi volitev v Evropski parlament, prvega branja ni bilo mogoče dokončati v letu 2004 in se je razprava ponovno začela v novi sestavi Evropskega parlamenta (2004 – 2009). Novi poročevalki Kristi Klass je uspelo, da je bilo prvo branje predloga direktive v EP zaključeno aprila 2005. Zatem je bil junija 2005 dosežen politični dogovor v Svetu, ki mu je v janu-arju 2006 sledilo sprejetje skupnega stališča s kvalifi cirano večino. Drugo branje direktive je bilo v Evropskem parlamentu junija 2006. Odgovor Sveta na drugo branje EP je bil sprejet septembra 2006, kar je odprlo pot za spravna pogajanja, kajti Svet nekaterih sprememb ni mogel sprejeti (za več podrobnosti o političnih razpravah glej Sporočilo Komisije in mnenje na spletni strani18).

Po dolgih pogajanjih med Evropskim parlamentom in Svetom je bil v oktobru 2006 v spravnem postopku dosežen sporazum. Ključni vprašanji pri pogajanjih sta se nanašali na poslabšanje kakovosti podzemne vode in na razmerje do EU zakonodaje glede onesnaževanja podzemne vode z nitrati. Sprava je omogočila doseganje kompromisa, ki uvaja jasne zahteve za preprečevanje kakršnegakoli poslabšanja stanja podzemne vode in določa standard za vsebnost nitra-tov 50 mg/l kot eno od meril za dobro kemijsko stanje, ki naj bi bilo doseženo do leta 2015. Pri tem ne spreminja Ni-tratne direktive.

Nova direktiva o podzemni vodi je bila sprejeta decembra 2006. Vodno direktivo dopolnjuje z jasno določitvijo okoljskih ciljev glede kemijskega stanja podzemne vode in zagotavlja kontinuiteto s prvotno Direktivo o podzemnih vodah1 iz leta 1980 o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem z nevarnimi snovmi, ki bo z Vodno direktivo konec leta 2013 razve-ljavljena.

KH8108380SLC.indd 23 25/2/09 13:05:56


Najpomembnejši deli direktive

3.1. Splošni uvod

Nova Direktiva o podzemnih vodah4 (DPV) vzpostavlja ureditev, ki določa standarde kakovosti za podzemno vodo in uvaja ukrepe za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal vanjo. Določa merila kakovosti, ki upoštevajo lokalne značilnosti in omogoča izvedbo nadaljnjih izboljšav na podlagi podatkov monitoringa in novih znanstvenih spoznanj. Direktiva tako predstavlja skladen in znanstveno osnovan odgovor na zahteve Vodne direktive glede ocene kemijskega stanja podzemne vode ter identifi kacije in obrata pomembnih in stalno naraščajočih trendov. Države članice bodo morale določiti standarde kakovosti (vrednosti praga) na najprimernejši ravni in upoštevati lokalne ali regionalne razmere. S tem, ko dopolnjuje Vodno direktivo, Direktiva o podzemnih vodah zahteva, da:

■ države članice do konca leta 2008 določijo vrednosti praga (standarde kakovosti) za podzem-no vodo;

■ se ob uporabi obstoječih podatkov in podatkov monitoringa, ki ga predpisuje Vodna direk-tiva (navedeni kot podatki na osnovni ravni, dobljeni v obdobju 2007 – 2008) opravijo študije o trendih onesnaževanja;

3.

KH8108380SLC.indd 24 25/2/09 13:05:57


■ se trendi onesnaževanja obrnejo, tako da se z izva-janjem ukrepov, določenih v Vodni direktivi, do leta 2015 dosežejo okoljski cilji;

■ se začnejo izvajati ukrepi za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal v podzemno vodo, tako da se okoljski cilji Vodne direktive lahko dosežejo do leta 2015;

■ se v letu 2013 in zatem vsakih šest let izvedejo pregledi tehničnih določb direktive ;

■ se izpolnjevanje meril o dobrem kemijskem stanju (na podlagi standar-dov EU za nitrate in pesticide in vrednosti praga, ki jih določijo države članice) doseže do konca leta 2015.

3.2. Dobro kemijsko stanje

Dobro kemijsko stanje je opredeljeno v Vodni direktivi. Merila temeljijo na izpolnjevanju ciljev kakovosti (upoštevanje ustre-znih standardov, nikakršnega vdora slane vode), ki morajo biti doseženi do konca leta 2015. Vzpostavitev meril dobrega kemijskega stanja, ki jih je bilo treba določiti v novi direktivi o podzemni vodi, je bila ena od nalog 17. člena Vodne direktive. Izbrana usmeritev temelji na upoštevanju standardov kakovosti za podzemno vodo na ravni EU (nitrati in pesticidi), ki kre-pijo ostale direktive, s katerimi se prav tako ščiti podzemna voda. Glede ostalih onesnaževal je prevladalo mnenje, da sprejetje standardov kakovosti na ravni Skupnosti ni izvedljivo zaradi visoke naravne spremenljivosti snovi v podzemni vodi (ki so odvisne od hidrogeoloških pogojev, vrednosti ozadja, poti onesnaževal in interakcij z različnimi fazami porazdelitve snovi v okolju). Poleg tega se je potrebno pri obvladovanju onesnaženja podzemne vode osredotočiti na dejanska tveganja, ugo-tovljena z analizo obremenitev in vplivov po 5. členu Vodne direktive. Zato ureditev po novi direktivi o podzemni vodi od držav članic zahteva, da vzpostavijo lastne standarde kakovosti podzemne vode (navedene kot vrednosti praga), ob upoštevanju ugotovljenih tveganj in seznama snovi iz priloge II direktive. Vrednosti praga je treba določiti za vsa onesnaževala, ki so značilna za vodna telesa podzemne vode, pri katerih obstaja tveganje, da ne bo dosežen cilj dobrega kemijskega stanja. To je potrebno storiti na najprimernejši ravni, npr. na državni, na ravni vodnega območja ali na ravni vodnega telesa podzemne vode. Direktiva določa splošne smernice o tem, kako določiti vrednosti praga (priloga II). Seznam vrednosti


KH8108380SLC.indd 25 25/2/09 13:05:59

praga, ki ga določijo države članice, se lahko redno dopolnjuje v okviru načrtov upravljanja voda, kar lahko privede do upoštevanja dodatnih snovi (ob novo ugotovljenih tveganjih) ali do črtanja snovi s seznama (če predhodno ugotovljena tveganja ne obstajajo več).

Ocena kemijskega stanja bo temeljila na primerjavi podatkov, dobljenih z monitoringom in vrednosti standardov kako-vosti (evropski standardi kakovosti za podzemno vodo in/ali vrednosti praga). Načeloma ne bo smelo nobeno telo podzemne vode presegati standardov kakovosti. Dopustno je, da so vrednosti standardov kakovosti presežene zaradi lokalnih obremenitev (npr. onesnaženja iz točkovnih virov), ki pa ne ogroža stanja celotnega telesa podzemne vode. Di-rektiva torej dopušča možnost, da se raziščejo razlogi za presežene vrednosti, in se kemijsko stanje določi na podlagi dejanskih tveganj za celotno telo podzemne vode (tj. tveganje za človekovo zdravje, pripadajoče vodne ali kopenske ekosisteme ter tveganje za dovoljene rabe in vlogo podzemne vode). To pomeni, da lahko pride do okoliščin, pri katerih bodo presežene vrednosti standardov kakovosti ustrezale lokalnim obremenitvam, ki jih je treba nadzirati in po možnosti sanirati, vodno telo podzemne vode pa ne bo razvrščeno v slabo kemijsko stanje. V drugih okoliščinah pa je lahko eden ali več primerov preseženih vrednosti standarda kakovosti resna nevarnost za celotno telo podzemne vode, posledica česar je razvrstitev vodnega telesa v slabo stanje. Odločitve se bodo sprejemale za vsak primer posebej v okviru priprave načrtov upravljanja voda.

3.3. Določitev in obrat trenda

Drugi element, ki ga zahteva 17. člen Vodne direktive, se nanaša na določevanje stalnih naraščajočih trendov onesnaževanja in njihov obrat. To je drugi »steber« nove direktive, ki določa, da bo trende potrebno določevati za vsa tista onesnaževala, ki opredeljujejo podzemno vodo kot ogroženo (to je povezano z analizo obremenitev in vplivov po Vodni direktivi). Izraz »značilen« (signifikanten) trend je pojasnjen v prilogi IV direktive. Povezan je s statistično (povsem matematično) in okoljsko pomembnostjo, ki se kot taka nanaša na dejanska tveganja, ki jih predstavljajo ugotovljeni naraščajoči trendi.

Obveznost obrata trenda določa, da je potrebno vsak značilen in stalno naraščajoči trend obrniti, ko se doseže 75 odstotk-ov vrednosti evropskih standardov kakovosti podzemne vode in vrednosti praga (slika 7). To glavno načelo se lahko prila-godi lokalnim okoliščinam na podlagi utemeljenih drugačnih odstotkov standarda kakovosti. Z drugimi besedami, možne so situacije obrata trenda, ko vsebnosti onesnaževal dosežejo 50 odstotkov vrednosti standarda kakovosti (ob visoki ran-ljivosti vodonosnika), medtem ko je obrat pri vrednosti, višji od 75 odstotkov možen, kadar tveganje za preseganje stan-dardov kakovosti ni verjetno. Obrati trendov se dosežejo s programi ukrepov Vodne direktive, pri čemer predstavlja zakon-odaja, ki se posredno nanaša na podzemne vode, orodje za zagotavljanje učinkovite izvedbe (npr. Nitratna direktiva, Direktiva IPPC itd.).


KH8108380SLC.indd 26 25/2/09 13:05:59


Slika 7 – Princip identifi kacije in obrata statistično in okoljsko značilnih naraščajočih trendov

3.4. Ukrepi za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal

Ukrepi za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal so tretji ključni del direktive, ki so zajeti že v stari direktivi o podzem-nih vodah1. Stara direktiva vsebuje elemente, ki so sedaj zajeti tudi v drugih direktivah, na primer v Direktivi o odlagališčih od-padkov, zaradi česar je v nekaterih vidikih postala odveč, kajti program ukrepov je predviden tudi v Vodni direktivi. To je razlog za razveljavitev direktive v letu 2013 (eno leto po tem, ko se bodo začeli izvajati programi ukrepov v skladu z Vodno direktivo). Toda nekatere določbe bi se po razveljavitvi direktive izgubile brez ustreznega nadaljnjega obravnavanja, zlasti posebne zah-teve o preprečevanju vnosa nevarnih snovi v podzemno vodo in omejevanju vnosa drugih onesnaževal. Zaradi tega nova di-rektiva vključuje pravne zahteve za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal v podzemno vodo, ki se ujemajo s staro direktivo, in so v celoti usklajene z Vodno direktivo. To pomeni, da so ukrepi za preprečevanje ali omejevanje onesnaževanja po novi direktivi hkrati tudi ukrepi, ki jih določa Vodna direktiva in morajo biti pripravljeni za izvedbo do leta 2012. Seveda pa to vsekakor ne pomeni, da se z izvajanjem ukrepov ne sme začeti pred letom 2012, dokler se še vedno uporablja stara direktiva o podzemni vodi in je veljavna druga zakonodaja, ki se posredno nanaša na podzemne vode. Po novi direktivi bodo določbe o preprečevanju in omejevanju vnosa onesnaževal poenotene in skladne z načrtom upravljanja voda iz Vodne direktive. To je tesno povezano z opisanimi potrebami po konceptualnem modeliranju (slika 8).

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Čas (leto)Osnovno leto

koncentracija

Začetna točka za obrat trenda kot % standarda ali vrednosti praga (odvisno od trenda in z njim povezanega tveganja)

Vrednost praga ali standard

%

Raven naravnega ozadja

Osnovna raven

27

KH8108380SLC.indd 27 25/2/09 13:06:00


Slika 8 – Določbe “preprečevanja in omejevanja” v povezavi z oceno tveganja vnosov (in razumevanja sistema)

Konceptualni model

Nevarne snovi

Nenevarna onesnaževala

SPREJEMNI MEDIJ

– nasičena cona– nenasičena cona– telo podzemne vode

– tekstura– struktura– vsebnost mineralov– organska snov

VNOSI

– padavine, reke, jezera, itd.– nevarnosti, izpusti, neposredni

ali posredni vnosi

Nevarnosti vnosov

= PREPREČITI

= OMEJITI

FAKTORJI– pH– topnost mineralov– redoks potencial: O

2, karbonatno

ravnotežje

PROCESI

– tokovi (nenasičeni in nasičeni)– adsorpcija, ionska izmenjava,

redoks reakcije– raztapljanje / obarjanje– bakterijska aktivnost

KH8108380SLC.indd 28 25/2/09 13:06:02


Za učinkovito izvajanje

4.1. Mejniki Vodne direktive

Nova direktiva o podzemnih vodah je sestavni del celovitega zakonodajnega okvira, ki ga predstavlja Vodna direktiva. Uspešnost njenega izvajanja bo tako odvisna od učinkovitosti iz-vajanja delov Vodne direktive, ki se nanašajo na podzemno vodo kakor tudi od relevantnih predpisov v kmetijstvu, industriji, komunalni dejavnosti in ravnanju z odpadki. V nadaljevanju našteti mejniki so osnova za implementacijo Vodne direktive :

■ Analiza obremenitev in vplivov po 5. členu Vodne direktive: o tej so države članice že poročale in je bila uporabljena za ugotavljanje »ogroženih« teles podzemne vode. Ta analiza je ključna sestavina nove direktive za podzemne vode, saj neposredno vpliva na določanje vrednosti praga in obveznosti glede trendov.

■ Na podlagi ugotovitev, navedenih v prejšnji točki, so bili oblikovani programi monitoringov, ki so se začeli izvajati konec leta 2006. Zbiranje podatkov bo ključnega pomena za dopol-nitev ocene tveganja, kar bo pripomoglo k jasni opredelitvi snovi, ki jih morajo države članice upoštevati za določitev vrednosti praga.

4.


KH8108380SLC.indd 29 25/2/09 13:06:03


■ Razvoj prvega načrta upravljanja voda je seveda ključni mejnik za celotno Vodno direktivo in torej tudi za podzemno vodo (slika 9). Prvi načrt morajo države članice pripraviti za javno obravnavo do konca leta 2008 in objaviti do konca leta 2009. V zvezi s tem bo potrebno do leta 2012 oblikovati in začeti izvajati programe ukrepov, s katerimi bodo do leta 2015 doseženi cilji Vodne direktive glede dobrega stanja.

Slika 9 – Povezovanje v okviru načrtovanja upravljanja voda

➡ Sodelovanje pri pripravi načrta upravljanja voda, vključno z analizo pritiskov, vplivov in rab

Vir originalne sheme: Ministrstvo za okolje, Québec, Kanada

➡ Vse vode➡ Ob vodi, zavarovana območja➡ Kakovost & količina➡ Vsi uporabniki / Sektorska politika

KH8108380SLC.indd 30 25/2/09 13:06:05


4.2. Bistveni mejniki nove direktive

Bistveni mejniki nove direktive se nanašajo na:

■ Uvedbo vrednosti praga, ki jih morajo države članice prvič določiti do konca leta 2008. Kakor je poudarjeno v nadaljevanju, je potrebna visoka raven sodelovanja, da bi zagotovili usklajeno in primerljivo določene vrednosti praga v vsej EU. Posodo-bitve vrednosti praga (obravnavanih snovi in številčnih vrednosti) bodo možne v poročilih o načrtu upravljanja voda.

■ Študije trendov na podlagi novih podatkov monitoringa in obstoječih informacij. Ugotovljene trende s pripadajočimi ukrepi za obrat trenda je treba načeloma vključiti v prvi načrt upravljanja voda. Vendar bo najbrž problem zagotoviti taka poročila samo s podatki za dve leti. V praksi to pomeni, da se bo o trendih verjetno poročalo šele na koncu izvajanja načrta leta 2015. Seveda pa to ne pomeni, naj se ukrepi ne izvajajo pred tem datumom, kajti prav gotovo bodo imeli pozitivne učinke na trende onesnaženja.

■ Naslednji bistveni mejnik se nanaša na pregled direktive na podlagi znanstvenega razvoja, ki je predviden v letu 2013.

4.3. Pisna navodila – sodelovanje pri izvajanju

Kakor je bilo poudarjeno, bo učinkovito izvajanje zakonodaje odvisno od visoke ravni sodelovanja med okoljskimi agencijami ali ministrstvi držav članic, zainteresiranimi stranmi različnih sektorjev (kmetijstvo, industrija in komunalna dejavnost), nevlad-nimi organizacijami, znanstveno skupnostjo in Evropsko komisijo. V središču Skupne strategije za izvajanje Vodne direktive, ki se uporablja od leta 2001 (glej poglavje 2.3.3), je torej ozaveščenost. V delovni skupini za podzemno vodo je zbranih več kot 80 strokovnjakov, ki se sestanejo dvakrat letno, da bi izmenjali izkušnje, razpravljali o tehničnih težavah v zvezi z izvajanjem in pripravljali pisna navodila. Ta delovna skupina je od leta 2002 pomagala Komisiji pri oblikovanju predloga direktive, objavlje-nega leta 2003. Zatem se je osredotočila na pripravo ključnih pisnih navodil, objavljenih v letu 2006, in sicer:

■ Navodilo o monitoringu podzemne vode, ki zagotavlja praktične informacije o določilih Vodne direktive glede monito-ringa podzemne vode;

■ Navodilo o podzemni vodi v zavarovanih območjih, ki pojasnjuje povezave med določbami Vodne direktive in zakono-dajo o pitni vodi;

■ Navodilo o »neposrednih in posrednih« vnosih, s ciljem zagotoviti priporočila za oblikovanje ukrepov za preprečevanje ali omejevanje vnosov onesnaževal v podzemno vodo.


KH8108380SLC.indd 31 25/2/09 13:06:06


Ostala pisna navodila se še pripravljajo ali načrtujejo in se nanašajo zlasti na:

■ Opredelitev skladnosti, vključno s priporočili o vzpostavitvi vrednosti praga in s tem povezanih zahtev izpolnjevanja skladnosti; tehnične specifi kacije o ugotavljanju trendov in njihovem obratu. Razprave o izpolnjevanju skladnosti se nanašajo tako na kemijsko kot tudi na količinsko stanje.

■ Rabo tal in podzemno vodo, kjer si prizadevajo pojasniti povezavo s kmetijsko zakonodajo (vključno z navzkrižno sklad-nostjo z reformo skupne kmetijske politike (SKP)) kot tudi z določili, ki se nanašajo na velika onesnažena območja. Ta doku-ment bo obravnaval tudi podnebne spremembe in vplive le-teh na upravljanje podzemnih voda.

4.4. Raziskave

Pogodba o ustanovitvi Evropske unije navaja, da morajo okvirni raziskovalni programi izpolnjevati dva glavna strateška cilja. Zagotavljati morajo znanstveno in tehnološko podlago za industrijo in spodbujati njeno mednarodno konkurenčnost ter raziskovalne dejavnosti v podporo drugih politik EU. Okvirni programi naj bi pomagali reševati probleme in se odzivali na večje družbenogospodarske izzive, s katerimi se srečuje družba. Okvirni raziskovalni program je glavni dokument Evropske unije za fi nanciranje raziskav in razvoja. Šesti raziskovalni program se je končal decembra 2006, sedanji raziskovalni program pa je sedmi in se je začel januarja 2007 ter bo trajal do konca leta 201319.

Šesti okvirni program predstavlja odgovor Komisije na zahteve lizbonskega vrha v marcu 2000, ki je z oblikovanjem notranjega trga za znanost in tehnologijo (evropsko raziskovalno območje) pozval k boljši izrabi evropskih raziskav. Kot odgovor na raziskovalne potrebe, ki so jih določili oblikovalci politike, je odprl možnost za fi nanciranje projektov »po meri«. Na področju problematike podzemnih voda je tako potekal projekt BRIDGE (skrajšano za »Background cRiteria for the IDentifi cation of Groundwater thrEsholds«)), z namenom razviti skupno metodologijo, ki naj bi jo uporabljale države članice za določitev vrednosti praga podzemne vode (s čimer se neposredno podpira novo sprejeta direktiva o podzem-ni vodi)20. Zbrano znanje je temelj za pripravo pisnih navodil, omenjenih v poglavju 4.3 (slika 10). To je samo eden od mnogih raziskovalnih projektov, ki so se izvajali v 6. okvirnem programu. Informacije o projektih, ki jih fi nancira EU, vključno z raziskovalnimi projekti, ki se nanašajo na vodni sektor, so na voljo pri Službi Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju (CORDIS)21.

19 7. okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (2007-2013)20 BRIDGE projekt, http://ec.europa.eu/research/fp6/ssp/bridge_en.htm21 CORDIS, http://cordis.europa.eu/

KH8108380SLC.indd 32 25/2/09 13:06:07


33

Slika 10 – Elementi klasifi kacije stanja podzemne vode iz študije BRIDGE projekta (fi nanciran iz sredstev 6. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj)

V okviru sedmega okvirnega programa (ki sta ga sprejela Evropski parlament in Svet decembra 2006) znaša proračun za okolje za obdobje 2007–2013 (skupaj s podnebnimi spremembami) 1890 milijonov evrov (v skupnem proračunu 50 521 milijonov evrov)19. Pokriva celo vrsto raziskovalnih dejavnosti, ki se nanašajo tudi na vodni sektor, in od katerih bodo nekatere posredno ali neposredno prispevale k izvajanju nove direktive o podzemni vodi. Zlasti razpis za leto 2008 vključuje temo o ‘sistemih podzemne vode’, ki je lansirana z namenom pridobivanja novih znanj o delovanju sistemov podzemne vode z vidika sprememb direktive v letu 2013.

Variabilnost v naravni kakovosti zaradi hidrokemije

Nivo detekcije/ določljivosti

Slaba kakovost zaradi naravno povišanih

koncentracij, toda brez vpliva človeka (kemijsko

stanje: dobro)

Receptorsko naravnan standardspremenljiva

kakovost podzemne vode

podzemna voda brez motenj

Onesnažena podzemna voda (možni pomembni

vplivi)

INDIKACIJA SLABEGA STANJA

DOBRO STANJE

NARAVNA KAKOVOST

VP

LIV

ČLO

VEKA

Nar

ašča

joča

kon

cent

raci

ja o

nesn

ažev

ala

Nar

ašča

joča

kon

cent

raci

ja

KH8108380SLC.indd 33 25/2/09 13:06:09

4.5. Povezave z mednarodnimi združenji in programi

Delovna skupina za podzemno vodo, ki deluje v okviru skupne strategije za izvajanje Vodne direktive, pri izmenjavi informa-cij in globalnem širjenju priporočil o dobrih praksah upravljanja podzemne vode sodeluje z Mednarodnim hidrološkim programom Unesca (IHP) 22. V tem pogledu so posebej zanimiva metodološka navodila, smernice in pregledi o onesnaženju podzemne vode in čezmejnih vodonosnikov, ki so na spletni strani IHP-UNESCO. Ti dokumenti so pomembni tudi za pripra-vo tehničnih navodilih na nivoju EU v zvezi z izvajanjem nove direktive o podzemnih vodah.

Druge povezave z organizacijami zainteresiranih strani se vzpostavljajo prek delovne skupine C, v kateri so predstavniki in-dustrije, kmetijstva in civilne družbe, znanstvene skupnosti in okoljskih agencij oziroma ministrstev držav članic. Delovna skupina za podzemne vode sodeluje tudi z mednarodnimi združenji, kot so Mednarodno združenje hidrogeologov (IAH), Združenje evropskih geoloških služb (Eurogeosurveys), Evropsko združenje za vodo (EWA), Mednarodni center za ocenje-vanje virov podzemne vode (IGRAC), organizacijami, ki predstavljajo industrijske sektorje (npr. CEFIC, EUREAU, Eurometaux, COPA-CEGECA, itd.) in ekološkimi interesnimi skupinami (zastopa jih Evropski okoljski urad).

22 http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/groundwater/scienc_tec/links/index_en.htm


KH8108380SLC.indd 34 25/2/09 13:06:10



Za razvoj usklajenega sistema upravljanja podzemne vode na ravni EU in učinkovito izva-janje nove direktive, bo v prihodnjih letih potrebno dejavno interdisciplinarno sodelovanje različnih sektorjev. To se bo močno, vendar ne izključno, opiralo na učinkovito vključevanje različnih okoljskih politik. Integracija bo ključnega pomena tudi za raziskovalne prispevke (učinkovit prenos znanstvenih izsledkov oblikovalcem politike), izmenjavo praks in praktičnih predstavitev. Sodelovanje v delovni skupini za podzemno vodo (DS C), ki je v veliki meri povezano z raziskovalnimi projekti, je enkratna priložnost za oblikovanje na znanju temelječe zakonodaje za podzemno vodo (kemijsko in količinsko) do leta 2013, ko je predviden ponovni pregled direktive.

Dodatek: GlosarBRIDGE Background cRiteria for the IDentifi cation of Groundwater thrEsholdsSSI Skupna strategija za izvajanje DPV Direktiva o podzemnih vodahNUV Načrt upravljanja voda VD Vodna direktivaDS C Delovna skupina C za podzemne vode

5. Naslednji koraki

Evropska Komisija


Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti

2008 – 35 strani - 21 x 21 cm

ISBN 978-92-79-09827-7

KH8108380SLC.indd 35 25/2/09 13:06:11

KH-81-08-380-SL-C

ISBN 978-92-79-09827-7

KH8108380SLC.indd 36 25/2/09 13:06:13

Documents

Varstvo podzemne vode v Evropi