VARSTVO OKOLJA V KOHEZIJSKI POLITIKI EU · Varovanje okolja je postalo eno od ključnih tem prihodnosti. Zaradi teh razlogov so že leta 1997 sprejeli odločitev, da je vključevanje

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

ZAKLJUČNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE

VARSTVO OKOLJA V KOHEZIJSKI POLITIKI EU

Ljubljana, oktober 2017 DAVID MEZANG TUŠEK

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani David Mezang Tušek, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor predloženega dela

z naslovom Varstvo okolja v kohezijski politiki EU, pripravljenega v sodelovanju s svetovalko doc. dr.

Sonja Šlander Wostner.

I Z J A V L J A M

1. da sem predloženo delo pripravil samostojno;

2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;

3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbel/-a, da

so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu,

citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze

v Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih

– kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;

5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo

za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;

6. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih

v njem jasno označil;

7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za

raziskavo pridobil soglasje etične komisije;

8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z

drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim

informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico

shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega

dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem

in v tej izjavi.

V Ljubljani, dne ___________________ Podpis študenta: ___________________

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 KOHEZIJSKA POLITIKA IN NJENA ZGODOVINA .......................................... 1

2 FINANČNA PERSPEKTIVA 2007-2013 ................................................................... 2

3 FINANČNA PERSPEKTIVA 2014-2020 ................................................................... 3

4 FINANCIRANJE KOHEZIJSKE POLITIKE IN NJENI SKLADI ....................... 5

4.1 Evropski sklad za regionalni razvoj ........................................................................... 5

4.2 Evropski socialni sklad .............................................................................................. 6

4.3 Kohezijski sklad ......................................................................................................... 6

5 KOHEZIJSKA POLITIKA IN OKOLJE ................................................................. 7

5.1 Kohezijska politika in varstvo okolja v EU ............................................................... 7

5.2 Varstvo okolja v kohezijski politiki Slovenije ........................................................... 9

5.2.1 Področje ravnanja s komunalnimi odpadki v OP ROPI ................................ 10

5.2.2 Varstvo okolja - področje voda v OP ROPI .................................................. 11

5.2.2.1 Odvajanja in čiščenja odpadnih voda ........................................................ 11

5.2.2.2 Oskrba s pitno vodo ................................................................................... 11

5.2.2.3 Zmanjševanje škodljivega delovanja voda ................................................ 11

6 PRIMERI USPEŠNO ZAKLJUČENIH OKOLJEVARSTVENIH PROJEKTOV

V SLOVENIJI ZA OBDOBOJE 2007-2013 .................................................................... 12

6.1 Primer dobre prakse 1: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (CČN

Nova Gorica) ........................................................................................................... 12

6.1.1 Opis projekta ................................................................................................. 12

6.1.2 Financiranje ................................................................................................... 14

6.1.3 Upravičenci projekta...................................................................................... 14

6.1.4 Prispevek projekta k dosežku operativnega programa .................................. 15

6.2 Primer dobre prakse 2: Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje

vodnih virov Bele Krajine Krajine .......................................................................... 17

6.2.1 Opis projekta ................................................................................................. 17

6.2.2 Financiranje ................................................................................................... 19

6.2.3 Glavni upravičenci ......................................................................................... 19


ii

6.3 Primer dobre prakse 3: Regionalni center za ravnanje z odpadki Pomurje – II.

FAZA (Cero Puconci II. FAZA) ............................................................................. 21

6.3.1 Opis projekta ................................................................................................. 22

6.3.2 Financiranje ................................................................................................... 23

6.3.3 Glavni upravičenci ........................................................................................ 23


SKLEP ................................................................................................................................ 25

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 27

KAZALO TABEL

Tabela 1: Viri financiranja po razvojnih prioritetah na področju okolja (v EUR, tekoče

cene) ................................................................................................................. 10

Tabela 2: Novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje v km s pripadajočimi objekti po občinah

.......................................................................................................................... 13

Tabela 3: Izračun prispevka Skupnosti v EUR ................................................................. 14

Tabela 4: Razdelitev virov sofinanciranja projekta v EUR ................................................ 14

Tabela 5: Kazalniki rezultata po OP ROPI 2007-2013 v populacijskih enotah ................. 15

Tabela 6: Priključenost PE na odvajanje in čiščenje pred in po izvedbi projekta .............. 16

Tabela 7: Izračun prispevka Skupnosti v EUR .................................................................. 19

Tabela 8: Razdelitev virov sofinanciranja projekta v EUR ................................................ 19

Tabela 9: Občine s številom PE in številom prvič priključenih PE na vodovod ............... 20

Tabela 10: Število novo priključenih PE na čistilni napravi in na kanalizacijo ................. 21

Tabela 11: Izračun prispevka Skupnosti EU ...................................................................... 23

Tabela 12: Razdelitev virov sofinanciranja projekta v EUR .............................................. 23

KAZALO SLIK

Slika 1: Finančnih sredstev KS namenjenih za okoljske projekte v EUR ............................ 9

Slika 2: Prikaz upravičencev projekta na zemljevidu. ........................................................ 24

SEZNAM KRATIC

BDP – Bruto domači proizvod

BND – Bruto nacionalni dohodek

CČN – Centralna čistilna naprava

iii

CERO – Center za ravnanje z odpadki

ESRR – Europski sklad za regionalni razvoj

ESS – Evropski socialni sklad

EU – Evropska unija

EU15 – 15 držav Evropske unije

EU25 - 25 držav Evropske unije

EUR – Evro

ID – Identifikacijska številka

IT – Informatika

KS – Kohezijski sklad

OP – Operativni program

OP ROPI – Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture

PE – Populacijske enote

RS – Republika Slovenija

SVLR – Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko

SVRK – Služba Vlade RS za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko

1

UVOD

Kohezijska politika je bila prvič v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) omenjena že v Rimski

pogodbi leta 1957 in ima pomembno vlogo v delovanju EU. V prvi vrsti je namenjena

zmanjšanju razvojnih razlik med regijami EU. Tako je v vseh teh letih veliko doprinesla k

razvoju regij in zmanjšanju razlik. Zaradi hitrega razvoja regij smo se začeli vedno bolj

zavedati podnebnih sprememb. Varovanje okolja je postalo eno od ključnih tem prihodnosti.

Zaradi teh razlogov so že leta 1997 sprejeli odločitev, da je vključevanje okolja v politke EU

zelo pomembno.

Zaključno nalogo z naslovom »Varstvo okolja v kohezijski politiki EU sem si izbral zaradi

zanimanja na področju kohezije in okolja. Menim, da je varovanje okolja ključno za

prihodnost bodočih generacij. Namen naloge je predstavitev varstva okolja v kohezijski

politiki EU in Sloveniji in na primeru konkretnih okoljskih projektov ugotoviti, ali so dosegli

svoj cilj in prinesli kakšno korist prebivalcem in okolju.

Zaključno nalogo sem razdelil na sedem glavnih delov. V prvem delu naloge se bom posvetil

predstavitvi in zgodovini kohezijske politike. Zanimalo me bo, kako je potekal razvoj in kaj

so temeljna načela kohezijske politike. Drugi del se bo nanašal na že zaključeno finančno

perspektivo 2007-2013 katera me bo tudi najbolj zanimal, saj bom tudi v nadaljevanju

predstavil projekte iz te perspektive. Tretji del bo vseboval predstavitev in cilje trenutne

perspektive 2014-2020, ki se trenutno izvaja. Četrti del je namenjen predstavitvi financiranja

kohezijske politike in opis skladov. V petem delu nameravam predstaviti pomen okolja v

kohezijski politiki. Zanimalo me bo kako poteka izvajanje na ravni EU in kako poteka

izvajanje na ravni Slovenije. Opisal bom tudi delovanje operativnega programa razvoja

okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (v nadaljevanju OP ROPI 2007-2013). Šesti

del naloge bom posvetil predstaviti trem uspešno zaključenim okoljevarstvenih projetkov v

Sloveniji. Vsak projekt bo vseboval opis, upravičence, financiranje in uspešnost. V

zaključnem delu pa bom predstavil sklepne misli.

1 KOHEZIJSKA POLITIKA IN NJENA ZGODOVINA

Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU. Gre za naložbe, ki so usmerjena k

pridobivanju novih delovnih mest, trajnostnega razvoja, poslovne konkurenčnosti,

gospodarske rasti in predvsem izboljšanje trenutnega stanja kakovosti življenja v EU. Že v

Enotnem evropskem dokumentu iz leta 1986 je bilo navedeno temeljno načelo ekonomske in

socialne kohezije: »zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost najmanj razvitih

regij« (Evropska komisija, 2014a). Kasneje se je leta 2007 oblikovala Lizbonska pogodba, ki

govori tako o ekonomski in socialni koheziji pri tem pa dodaja še teritorialno kohezijo.

Teritorialna kohezija pripomore k večji uravnoteženosti in trajnosti razvoja teritorija.

2

Kohezijska politika podpira več kot sto tisoč projektov, ki se financirajo iz dveh strukturnih in

kohezijskega sklada (Evropska komisija, 2014a).

Leta 1957 se je v Rimski pogodbi prvič začelo omenjati problematiko regionalnih razlik.

Tako so leta 1958 ustanovili Evropski socialni sklad (v nadaljevanju ESS), ki je najstarejši

strukturni sklad. Leta 1975 so vzpostavili Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljevanju

ESRR), ki je temelj za današnjo politiko v EU na področju regij. V Enotnem evropskem aktu

so leta 1986 postavili temelje za delovanje kohezijske politike. Po priključitvi Portugalske,

Španije in Grčije EU so leta 1988 začeli delovati strukturni skladi, kateri so bili vključeni v

krovno kohezijsko politiko. Leta 1993 je sledila ustanovitev Kohezijskega sklada (v

nadaljevanju KS) v Maastrichtski pogodbi. Med leti 1994 in 1999 so se sredstva za sklade

podvojila in so tako dosegale že eno tretjino Evropskega proračuna. Leta 1995 so dodali cilj,

ki je skrbel za podporo redko poseljenih območij na Švedskem in Finskem. EU se leta 2000 z

Lizbonsko strategijo spremenijo prednostne naloge na povečanje gospodarske rasti, inovacij

in delovnih mest. V obdobju med 2000 in 2006 so bile prednostne naloge oblikovane tako, da

odražajo cilje, ki so zapisani v lizbonski strategiji. Predpristopni instrumenti so priskrbeli, da

sta bila znanje in sredstva na voljo vsem kandidatkam pristopnicam v EU. Leta 2004 se

pridruži deset novih držav v EU, s čimer se doseže 20% povečanje prebivalstva in 5%

zvišanje bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP). EU ustanovi poseben proračun, ki

je namenjen novim članicam EU. V perspektivi 2007-2013 se je za namen okoljske

infrastrukture, varstva okolja in boja proti podnebnim spremembam namenilo že 30%

celotnega proračuna EU in 25 % proračuna za inovacije in raziskave. Nova finančna

perspektiva 2014-2020 se po novem bolj osredotoča na rezultate. Spremenili so se tudi cilji, ki

so v novi perspektivi ločeni na kar 11 delov. Vsi cilji so osredotočeni na dosego ciljev, ki je

zapisana v Strategiji Europa 2020 (EU skladi, 2014a, str. 7).

2 FINANČNA PERSPEKTIVA 2007-2013

V letih 2007 do 2013 je bilo iz naslova kohezijske politike za celotno EU namenjenih 308,041

miljarde evrov (v ocenah iz leta 2004). Namenjena sredstva so razvrstili v tri glavne cilje

(Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko EU (v nadaljevanju SVRK), 2017):

1. Cilj konvergence;

2. Cilj regionalna konkurenčnost in zaposlovanje;

3. Cilj Evropsko teritorialno sodelovanje;

1. Cilj konvergence

Od vseh kohezijskih sredstev v perspektivi 2007- 2013 je bilo za cilj konvergence namenjenih

251,163 milijarde evrov (v nadaljevanju EUR) kar predstavlja 81,54%. Razdelili so jih po

kriterijih (SVRK, 2017):

3

Najmanj razvite regije – Pogoj za manj razvito regijo je bil, da BDP na prebivalca v

obdobju od leta 2000 do 2002 ni presegalo 75% povprečja EU25.

Kohezijskim državam – Pogoj za kohezijsko državo je bil, da članica v obdobju od leta

2001 do leta 2003 niso dosegale 90% bruto nacionalnega dohodka (v nadaljevanju BND)

v EU.

Statistično prizadetim regijam – Pogoj za statistično prizadeto regijo je bil določen, da je

presežek regije v povprečju večji od 75% razvitosti EU25, ne bi pa bil večji v primeru

upoštevanja EU15.

Pogoj za pridobitev ponovne pomoči je bil določen, da države, katerih BND v okviru

EU25 presega 90% ostajajo pod navedenim pragom v okviru EU15.

2. Cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja

Od vseh kohezijskih sredstev v perspektivi 2007- 2013 je bilo za cilje regionalne

konkurenčnosti in zaposlovanja namenjenih 49,128 milijarde EUR, kar predstavlja 15,95%.

Razdelili so jih po kriterijih (SVRK, 2017):

Regije, ki niso bile statistično prizadete in so presegale 75% BDP v obdobju od leta 2000

do leta 2002;

Regije Cilja 1 s stopnjo razvitosti večjo od povprečja 75% EU15 od leta 2000 do 2002;

Cipru;

3. Cilj Evropsko teritorialno sodelovanje

Za cilje Evropsko teritorialnega sodelovanja je bilo v perspektivi 2007- 2013 namenjenih 7,75

milijarde EUR, kar predstavlja 2,52% vseh kohezijskih sredstev. Razdelili so jih po kriterijih

(SVRK, 2017):

Čezmejno medregijsko v okviru NUTS III na zunanjih in notranjih mejah EU;

Med-državno sodelovanje;

Med-regionalno sodelovanje (izmenjava izkušenj);

3 FINANČNA PERSPEKTIVA 2014-2020

V letih 2014 do 2020 je iz naslova kohezijske politike namenjenih za celotno EU 351,8

milijarde EUR. Kohezijska politika uresničuje strategijo Evropa 2020. Sam razvoj

prenovljene strategije kohezijske politike se je začel že marca 2010, njegov cilj pa je bil

doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti za naslednjih 10 let. Program pametne rasti

zajema: inovacije, izobraževanje, digitalna družba. Program trajnostne rasti zajema: podnebje,

energijo in mobilnost. Program vključujoče rasti zajema: zaposlenost, spretnosti, znanja, boj

proti revščini in socialna izključenost (EU skladi, 2014b).

4

11 glavnih tematskih ciljev v finančni perspektivi 2014-2020 (EU skladi, 2014c):

1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij:

Cilj Slovenije je usmerjen v izboljševanje infrastrukture za raziskave in informacije ter

spodbujanje naložb podjetij v raziskave in infrastrukturo.

2. Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove

uporabe in kakovosti:

Cilj Slovenije je usmerjen v uvajanje visokohitrostnih omrežij in širitev širokopasovnih

storitev ter izboljšavo aplikacij informacijsko-komunikacijskih tehnologij za e-vsebine.

3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za Evropski

kmetijski sklad in razvoj podeželja) ter sektorja ribištva in akvakulture (za Evropski sklad

ribištva in pomorstva):

Cilj Slovenije je usmerjen k razvoju in izvajanju novih poslovnih modelov in spodbujanju

podjetništva za mala in srednja podjetja.

4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih:

Cilj Slovenije je usmerjen k izboljšanju učinkovitosti pri ponovni uporabi obnovljivih

virov in podpori energetske učinkovitosti v javni infrastrukturi, k spodbujanju distribucije

in proizvodnje energije, ki je pridobljena iz obnovljivih virov, k razvojih novih

distribucijskih sistemov ter k spodbujanju nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij.

5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja

tveganj:

Cilj Slovenije je usmerjen k podpori za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s

pristopi, ki temeljijo na ekosistemu.

6. Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov:

Cilj Slovenije je usmerjen k vlaganju v vodni sektor, k varstvu in obnovi biotske

raznovrstnosti ter h ukrepom za izboljšanje urbanega okolja.

7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih

infrastrukturah:

Cilj Slovenije je usmerjen k razvoju celostnega, visokokakovostnega železniškega

sistema, k izboljšanje regionalne mobilnosti ter k podpori multimodalnega enotnega

evropskega prometnega območja.

8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile:

Cilj Slovenije je usmerjen k dostopnosti delovnih mest za iskalce zaposlitve in neaktivne

besede, k trajnostnem vključevanju mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni

in se ne izobražujejo ali usposabljajo, k aktivnemu in zdravemu staranju.

9. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini:

5

Cilj Slovenije je usmerjen k aktivnemu vključevanju, vključno s spodbujanjem enakih

možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti, k spodbujanju

razpoložljivosti cenovno dostopnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, k vlaganju

v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ki prispeva k razvoju na nacionalni, regionalni

in lokalni ravni, k spodbujanju socialnega podjetništva in poklicnega vključevanja v

socialna podjetja in k vlaganju v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

10. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje:

Cilj Slovenije je usmerjen k krepitvi enakega dostopa do vseživljenjskega učenja k

izboljšanju odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela in k

vlaganju v trajno usposabljanje in učenje.

11. Cilj Slovenije je usmerjen k naložbam v institucionalne zmogljivosti ter v učinkovitost

javne uprave in javnih storitev in k krepitvi zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki

izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in

zaposlovanja ter socialnih zadev.

4 FINANCIRANJE KOHEZIJSKE POLITIKE IN NJENI SKLADI

Kohezijska politika se financira iz dveh strukturnih ter Kohezijskega sklada. Skladi

kohezijske politike so (EU skladi, 2016; Evropska komisija, 2014e):

Evropski sklad za regionalni razvoj;

Evropski socialni sklad;

Kohezijski sklad;

4.1 Evropski sklad za regionalni razvoj

Strukturni sklad ESRR se ukvarja s krepitvijo gospodarske in socialne kohezije in

odpravljanjem največjih razvojnih neravnovesij med regijami. Gre za enega glavnih finančnih

instrumentov evropske kohezijske politike, ki je trenutno ocenjen na 196 milijard EUR za

obdobje 2014-2020. ESRR pomaga zmanjšati razlike v razvitosti med določenimi

podeželjskimi, mestnimi območji, industrijskimi regijami, območji z naravnimi in

geografskimi omejitvami, kot so npr. otoška, gorska in mejna območja. Prednostna področja

ESRR so (EU skladi, 2013; Evropska komisija, 2014b):

Inovacije in raziskave;

Informacijske, telekomunikacijske tehnologije in digitalna družba;

Podpora za mala in srednja podjetja;

Nizkoogljično gospodarstvo;

ESRR določa, da mora biti obseg sredstev za te prednostne naloge porabljen glede na

kategorijo regije po kriterijih (EU skladi, 2013; Evropska komisija, 2014b):

6

Razvitejše države, regije morajo porabiti vsaj 80 % sredstev namenjenih za vsaj dve

prednostni nalogi, ki jih določa ESRR. Dodatna morajo za projekte z nizkoogljičnim

gospodarstvom nameniti vsaj 20% sredstev.

Regije v prihodu morajo porabiti vsaj 60% sredstev namenjenih za ti dve prednostni

nalogi. Dodatna morajo za projekte z nizkoogljičnim gospodarstvom nameniti vsaj 15%

sredstev.

Manj razvite države morajo porabiti vsaj 50% sredstev namenjenih za ti dve prednostni

nalogi. Dodatna morajo za projekte z nizkoogljičnim gospodarstvom nameniti vsaj 12%

sredstev.

4.2 Evropski socialni sklad

Prva omemba ESS se je pojavila v rimski pogodbi leta 1957. Gre za najstarejši strukturni

sklad, ki je namenjen izboljšanju možnosti za zaposlitve in izobraževanje v EU. Pripomore k

zmanjšanju razlik življenskega standarda. Za obdobje 2014-2020 je za ESS namenjenih 83

milijarde EUR evropskih sredstev, kar predstavlja 18,3% proračuna EU. Ta denar je

namenjen investicijam v najpomembnejši kapital – ljudi. Do sredstev ESS so upravičene vse

regije EU. Zaradi hitrega napredka se EU sooča z novimi izivi: delavci potrebujejo dodatno

znanje, spretnost, vključenost v IT procese, težave pri mladih, ki iščejo prvo zaposlitev,

staranje prebivalstva ipd (EU skladi, 2013b; Evropska komisija, 2014c).

ESS je za obdobje 2014-2020 določil štiri cilje kohezijske politike (EU skladi, 2013b;

Evropska komisija, 2014c):

Trajnostno in kakovostno zaposlovanje in večja mobilnost delavcev;

Socialno vključevanje ter zmanjšanje revščine in diskriminacije;

Podpora za investicije v izobraževanju, vseživljensko učenje in boljšo usposobljenost

delavcev;

Krepitve zmogljivosti javnih institucij in drugih deležnikov ter učinkovita javna uprava;

4.3 Kohezijski sklad

Leta 1994 je bil KS ustanovljen s strani Evropske komisije in ni strukturni sklad kot sta ESRR

in ESS. KS pomaga državam članicam EU zmanjšati ekonomske razlike in socialna neskladja.

Sredstva iz KS lahko koristijo članice z BDP, ki znaša manj kot 90% povprečja EU. Za

obdobje od leta 2014 do leta 2020 je za KS namenjenih 63.4 milijarde EUR. Upravičene

države, ki lahko porabljajo sredstva so: Slovenija, Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska,

Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Grčija, Ciper, Malta in Portugalska. KS

financira do največ 85% izdatkov pri večjih projetkih. Preostanek sredstev pa mora zagotoviti

država. Sredstva iz KS se porablja za (EU skladi, 2013c; Evropska komisija, 2014d):

Okoljske projekte – čiščenje in odvajanje odpadnih voda, dostop do pitne vode, ravnanje

s komunalni odpadki, poplavna varnost, učinkovitejša raba energije in obnovljivih virov;

7

Prometno infrastrukturo – razvoj, gradnja prometnega infrastrukture;

5 KOHEZIJSKA POLITIKA IN OKOLJE

5.1 Kohezijska politika in varstvo okolja v EU

Prva uvedba zahtev po vključitvi varstva okolja v druge politike EU se je zgodila leta 1997 v

Amsterdamski pogodbi. Leta 2009 pa je bila določba o okolju vključena v Pogodbo o

delovanju EU (Uradni list Evropske unije C 326/47, 2012). Člen 11 določa: “Zahteve varstva

okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti z namenom

spodbujanja trajnostnega razvoja” (European Commission, 2016).

Integracijo okolja so potrdili tudi v 7. okoljskem akcijskem program do leta 2020. V njem se

poudarja, da je vključevanje okolja pomembno na vseh ustreznih področjih politik, saj bomo s

tem bistveno zmanjšali pritiske na okolje. Tako bomo tudi pri drugih politikah in dejavnostih

drugih sektrojev izpolnjevali okoljske in podnebne standarde (European Commission, 2016).

Kohezijska politika nosi posebno odgovornost za vključitev skrbi za okolje v svoje projekte.

Tudi v obdobju 2014-2020 potrjuje, da je trajnostni razvoj ena glavnih načel kohezijske

politike. V 8. členu Uredbe (EU) št. 1303/2013 (Uradni list Evropske unije L 347/320, 2013)

se odraža medsektroska narava trajnostnega razvoja. V uredbi pa so zapisane tudi druge

določbe, ki podpirajo okoljsko integracijo (European Commission, 2016).

Okoljska politika EU temelji na načelu previdnosti. Previdnostno načelo lahko uporabimo, ko

ni tveganja, da bi bila ukrep ali politika nevarna za zdravje ljudi ali okolje. Ob ugotovitvi, da

gre za sum, ki lahko povzroči nevarne učinke proizvoda se lahko odredi ustavitev in umik

proizvoda s trga. Druga načela okoljske politike so usmerjene v preventivo in govorijo, da je

škodo potrebno popraviti pri viru. Škodo pa je dolžan poravnati povzročitelj (Evropski

parlament, 2017).

Načelo odgovornosti povzročitelja je bila uvedena v direktivi o okoljski odgovornosti (Uradni

list Evropske unije L 143/56, 2013) in naj bi preprečevala in odpravljala škodo okolja,

zaščitenih vrst, naravnih virov, tal in voda. Pri izvajalcih dejavnosti, ki lahko povzročijo

izpuste nevarnih snovi v okolje, je potrebno sprejeti preventivne ukrepe. Če vseeno pride do

onesnaženja pa je potrebno sprejeti dodatne ukrepe in odpraviti posledice. Stroške teh

ukrepov in odpravljanja posledic nosi izvajalec. Razširjena direktiva o okoljski odgovornosti

(Uradni list Evropske unije L 143/56, 2013) vključuje tudi ravnanje z rudarskimi odpadki,

varnost pridobivanja nafte in plina na morju in delovanje geološkega shranjevanja. (Evropski

parlament, 2017).

Poznamo dva pristopa vključevanja okolja v kohezijsko politico (European Commission,

2016):

8

Horizontalni pristop (znano tudi kot “navzkrižna tema ali okoljsko integriranje):

Povezovanje je namenjeno okoljski trajnosti pri različnih temeljnih ciljih (zmanjševanje

stroškov, povečanje gospodarske konkurenčnosti, poslovanje z učinkovitejšo rabo virov);

Vertikalni pristop:

Integracija obravnava kot glavni cilj okoljske problem, čeprav le-to lahko vpliva tudi na

socialno-ekonomske cilje. Vlaganje v okoljsko infrastrukturo ne bi smelo biti omejeno

samo na izpolnjevanje zahtev okoljske zakonodaje EU, temveč bi lahko bila dobra

priložnost za privabljanje drugih naložb;

Cilji kohezijske politike na področju okolja, ki se v večini financira iz KS je izboljšanje

okolja. Naložbe na področju okolja so usmerjene v dolgoročne projekte nadgradnje in

izgradnje infrastrukture. Projekti se financirajo delno s strani EU sredstev in delno z

nacionalno udeležbo. Pri okoljskih projektih je maksimalna stopnja sofinanciranje 85% EU

sredstev. Države članice tesno sodelujejo z Evropsko komisijo pri pripravi in izvajanju

projektov. Za izpolnjevanje okoljske zakonodaje EU pri projektih jim finančno podporo

zagotavljajo strukturni skladi (Evropska komisija, 2010, str. 2).

Skupna vrednost proračuna za kohezijsko politiko v obdobju 2007-2013 je znašala 344

milijard EUR. Za okoljske ukrepe je bilo dodeljenih 104 milijarde EUR, od tega 44 milijard

vloženih neposredno naložbam na področju varovanja okolja. Ostalih 60 milijard EUR pa je

bilo namenjenih projektom, ki so posredno vplivali na okolje (Evropska komisija, 2010, str.

2).

Na sliki 1 je razvidno koliko sredstev je bilo namenjenih za področje okolja v obdobju 2007-

2013 za posamezne kategorije.

9

Slika 1: Finančnih sredstev KS namenjenih za okoljske projekte v EUR

Vir: Evropska komisija, 2010, str. 2.

Kohezijska politika je za varovanje okolja namenila veliko sredstev tudi za obdobje 2014-

2020. V tem je veliko priložnosti za doseganje okoljevarstvenih ciljev, večje gospodarske

rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Zaradi vključevanja okolja v programe kohezijske

politike prinasa velike prednosti na področju varčevanja z viri in denarjem, poveča

konkurenčne prednosti regije, ustvarja pozitivno podobo javnosti, obvladuje tveganja in

povzroči skladnost s politikami. Ta priložnost je zelo pomembna za EU na poti k bolj

konkurenčnemu nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki pripomore k učinkovitosti in trajni rabi

virov (European Commission, 2016).

5.2 Varstvo okolja v kohezijski politiki Slovenije

Slovenija je finančni perspektivi 2007-2013 uspela pridobiti 4,1 milijarde EUR evropskih

sredstev za izvedbo treh operativnih programov: OP krepitve regionalnih razvojnih

potencialov, OP razvoja človeških virov in OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture

(Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (v nadaljevanju SVLR), 2011),

ki ga v nadaljevanju podrobneje opisujem.

OP ROPI je vreden 1,57 milijarde EUR. Financira se iz dveh skladov in sicer iz KS v višini

1,4 milijarde EUR in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 165 milijonov EUR.

(SVLR, 2011, str. 4). V splošnem je skupni cilj operativnega programa »zagotoviti pogoje za

rast z zagotavljanjem trajne mobilnosti, izboljšanja kakovosti okolja in za izgradnjo ustrezne

10

infrastrukture.« (SVLR, 2012, str. 6). OP ROPI financira projekte okoljske in prometne

infrastrukture in področje trajnostne rabe energije (SVLR, 2012, str. 6).

Za OP ROPI je na področju okolja opredeljena strategija varstva okolja s ciljem: »z izgradnjo

in upravljanjem okoljske infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno

življenjsko okolje.« (SVLR, 2012, str. 93)

Osredotočenost OP ROPI okolja se deli na področje ravnanje s komunalnimi odpadki in

področje voda. Varstvo okolja - področje voda pa je razdeljeno na tri sklope: odvajanja in

čiščenja odpadnih voda, oskrba s pitno vodo in zmanjševanje škodljivega delovanja voda

(SVLR, 2011, str. 4).

Tabela 1: Viri financiranja po razvojnih prioritetah na področju okolja (v EUR, tekoče cene)

Okvirna finančna

razdelitev

nacionalne udeležbe

Sredstva

EU

(a)

Nacionaln

a udeležba

(b) (= (c)

+ (d))

Nacionaln

i javni

viri (c)

Nacionaln

i

zasebni

viri

(d)

Skupno

financiranj

e

(e) = (a) +

(b)

Stopnja

sofinanciranj

a

(f) = (a) / €

Ravnanje s

komunalni

mi odpadki

(KS - javni)

155.568.42

6

27.453.25

2

27.453.25

2

0 183.021.67

8

0,85

Varstvo

okolja -

področje

voda (KS -

javni)

392.923.16

6

69.339.38

3

69.339.38

3

0 462.262.54

9

0,85

Vir: SVLR, 2012, str.131.

5.2.1 Področje ravnanja s komunalnimi odpadki v OP ROPI

Iz tabele 1 je razvidno, da je bilo za projekte s področja ravnanja s komunalnimi odpadki

namenjenih skupno 183.021.678 EUR. Financiranje je bilo razdeljeno na sredstva EU v višini

155.568.426 EUR kar predstavlja 85% sofinanciranja področja in nacionalne udeležbe v

višini 27.453.252 EUR, kar predstavlja preostanek 15%. (SVLR, 2012).

11

Ključne naloge na področju ravnanja s komunalnimi odpadki so: gradnja objektov za

mehansko in biološko predelavo odpadkov, termična obdelava muljev iz čistilnih naprav,

pospešitev gradnje zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov in predelavo večjih količin

uporabnih frakcij ter pospešitev posameznih faz obdelave odpadkov. (SVLR, 2012).

5.2.2 Varstvo okolja - področje voda v OP ROPI

Tabela 1 prikazuje, da je bilo za projekte s področja voda namenjenih skupno 462.262.549

EUR. Financiranje je bilo razdeljeno na sredstva EU v višini 392.923.166 EUR kar

predstavlja 85% sofinanciranja področja in nacionalne udeležbe v višini 69.339.383 EUR kar

predstavlja preostanek 15% (SVLR, 2012, str. 131).

5.2.2.1 Odvajanja in čiščenja odpadnih voda

Ključna naloga na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je zagotoviti ustrezno

čiščenje komunalnih odpadnih voda in s tem zmanjšati onesnaženost okolja. Rešitev za to je

komunalno opremljanje aglomeracij katerih obremenjenost presega 100.000 populacijskih

enot (v nadaljevanju PE), 15.000 PE, 10.000 PE na občutljivih območjih oziroma 2.000 PE

(SVLR, 2012, str. 94).

5.2.2.2 Oskrba s pitno vodo

Ključne naloge na področju izboljšanja oskrbe s pitno vodo so izgradnja in nadgradnja že

obstoječih vodovodnih sistemov in čistilnih naprav za pitno vodo, priključitev novih

prebivalcev na vodovodno omrežje, izgradnja ustrezne infrastrukture za zajem in porabo

podtalnice in površinskih voda za potrebe pitne vode, hidravlično izboljšavo obstoječe

vodovodnega omrežja in zagotovitev zdrave pitne vode in varovanje in bogatenje dosedanjih

vodnih virov (SVLR, 2012, str. 94).

5.2.2.3 Zmanjševanje škodljivega delovanja voda

Ključne naloge na področju zmanjšanja škodljivega delovanja voda temeljijo na skupnem

akcijskem programu skupnosti proti poplavam, podnebnim spremembam in problematiko

voda celotnega območja. Aktivnosti, ki se izvajajo za zmanjšanje so gradnja in posodobitve

protipoplavne zaščite, zadrževanje prekomernih količin voda in postopno odvajanje vode

(SVLR, 2012, str. 94, 95).

12

6 PRIMERI USPEŠNO ZAKLJUČENIH OKOLJEVARSTVENIH

PROJEKTOV V SLOVENIJI ZA OBDOBJE 2007-2013

V nadaljevanju bom predstavil tri projekte, ki so primeri uspešno zaključenih

okoljevarstvenih projetkov v Sloveniji, financiranih iz sredstev kohezijske politike. Gre za

projekte (Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (Centralna čistilna naprava (v

nadaljevanju CČN) Nova Gorica), Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje

vodnih virov Bele Krajine in Regionalni center za ravnanje z odpadki Pomurje – II. faza

(Center za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju CERO) Puconci II. FAZA). Te projekte sem

izbral, ker vsi trije projekti obravnavajo različne problematike na področju okolja. Hotel sem

spoznati področje čiščenje voda, področje oskrbo s pitno vodo kot tudi predelavo odpadkov.

Pri projektih me je zanimala vsebina, financiranje, kdo so upravičenci projekta, njihovi cilji in

prispevek, ki so ga projekti doprinesli k uresničevanju ciljev OP ROPI 2007-2013. Vsi

projekti so že uspešno zaključeni.

6.1 Primer dobre prakse 1: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v

porečju Soče (CČN Nova Gorica)

Projekt je bil je bil delno financiran s sredstvi KS in uspešno zaključen v perspektivi 2007-

2013. Sam projekt se povezuje z Operativnim programom razvoja okoljske in prometne

infrastrukture za obdobje 2007-2013.

6.1.1 Opis projekta

Gre za skupen projekt več občin: Nove Gorice, Šempetra – Vrtojba in Miren – Kostanjevica.

Uresničuje cilje operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture na

področju voda. Prednostna usmeritev se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih

vod (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008a, str. 5).

Projekt je obsegal izgradno centralne čistilne naprave v Novi gorici s kapaciteto 50500 PE in

18,739 km dolgo kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti v omenjenih občinah. Namen

projekta po izgradnji je bil doseči predpisanih 95% priključenih na čistilno napravo in javno

kanalizacijo. Gre za območja, katera je potrebno opremiti s kanalizacijo skladno z evropskimi

direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. To je zapisano v predpristopni

pogodbi s ciljem zmanjševanja vplivov na okolje (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008a, str.

5) .

13

Tabela 2: Novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje v km s pripadajočimi objekti po občinah

MO Nova

Gorica – ID

1515 Kromberk

Miren –

Kostanjevica – ID

1033 Miren

Šempeter –

Vrtojba – ID

1490 Vrtojba

in

ID 1492

Šempeter pri

Gorici

SKUPAJ

Kanalizacijsko

omrežje km 1,753 10,216 6,770 18,739

Črpališča kos 1 9 2 12

Razbremenilni

objekti kos 19 0 8 27

Zadrževalni

bazeni kos 3 0 1 4

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2008a, str. 3.

Prikaz gradnje kanalizacijskega omrežja in pripadajočih objektov, ki je številčno

predstavljeno v tabeli 2. Iz tabele je razvidno, da je bilo v sklopu projekta zgrajenih 18,7 km

kanalizacijskega omrežja, 12 črpališč, 27 razbremenilnikov in 4 zadrževalniki.

Investitorji so si na področju odvajanja in čiščenja komunalne vode zastavili naslednje cilje

(Ministrstvo za okolje in prostor, 2008a, str. 6):

Izpolnjevanje zakonodaje pri izgradnji in obnovi komunalne infrastrukture;

Priključitev novih pribivalcev na javno kanalizacijo in čistilno naprava;

Zmanjšanje nevarnih izpustov v vode;

Izboljšanje življenskih pogojev prebivalstvu;

Izboljšanje stanja na področju zdravja prebivalcev;

Projekt zasleduje cilje, ki jih določa OP ROPI za obdobje 2007-2013 za razvojno prioriteto

Varstvo okolja – področje vode (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008a, str. 6):

Izgradnja infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skladu z relavantnimi

EU direktivami in predpristopno pogodbo;

Zmanjšanje okoljskih vplivov (tla, voda);

Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev;

14

6.1.2 Financiranje

Izračun in višina financiranja s strani KS skladno z OP ROPI 2007-2013 je prikazana v tabeli

3.

Tabela 3: Izračun prispevka Skupnosti v EUR

Vrednost

1. Upravičeni stroški (v EUR, nediskontiran) 40.405.539,00

2. Stopnja primanjkljaja v financiranju (%), če je primerno =

(E.1.2.11.)

81,97%

3. Znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za

prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2).

33.120.420,32

4. Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85%

5. Prispevek EU (EUR) = (3) * (4) 28.152.357,27

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2008a, str 49.

Maksimalna višina financiranja iz evropskih sredstev (KS) znaša 28.152.357,27 EUR kot je

prikazano v tabeli 3. V izračunu so odšteti vsi neupravičeni stroški in prihodki, ki nastanejo

pri projektu.

Tabela 4: Razdelitev virov sofinanciranja projekta v EUR

Vir skupnih stroškov (EUR)

Skupni stroški Sredstva EU Državni

proračun

Zasebni viri Občinski

proračun

(a) = (b) + (c) +

(d) + (e)

(b) (c) (d) (e)

48.486.647,00 28.152.357,27 4.968.063,05 0,00 15.366.226,68

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2008, str. 49.

Celoten projekt je bil ocenjen na 48.486.647,00 EUR prikazano v tabeli 4. V to spadajo

sredstva KS, državni viri in občinski viri.

6.1.3 Upravičenci projekta

Glavna območja projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Soče (CČN Nova

Gorica) so tri občine Nova Gorica, Miren – Kostanjevica, in Šempeter - Vrtojba. Projekt bo

upravičencem omogočil urejanje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Glavni

upravičenci so prebivalci oziroma gospodinjstva in gospodarstvo v omenjenih občinah, ki

15

stanujejo v naseljih večjih od 2000 PE in tisti, ki so že priključeni na druge kanalizacije in jih

je možno ustrezno priključiti na novo čistilno napravo. Upravičenci so prav tako tudi

prebivalci večjih naselij opremljenih z greznicami, ki jih ni možno priključiti na drugo čistilno

napravo (Ministrstvo za okolje in proctor, 2008a, str. 15).

6.1.4 Prispevek projekta k dosežku operativnega programa

Projekt je uspel uresničiti naslednje cilje operativnega programa razvoja okoljske in prometne

infrastrukture za obdobje 2007-2013 (Ministrstvo za okolje in proctor, 2008a, str. 25):

Izgradnja infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skladu z relavantnimi

EU direktivami in predpristopno pogodbo;

Zmanjšanje okoljskih vplivov (tla, voda);

Tabela 5: Kazalniki rezultata po OP ROPI 2007-2013 v populacijskih enotah

Opis kazalnika rezultata Enota Količina

Kazalnik 1

Povečanje števila prebivalcev,

priključenih na javni kanalizacijski

sistem

PE 6.410

Kazalnik 2 Zmanjšanje emisij v vode PE 41.686

Kazalnik 3

Povečanje števila aglomeracij (z

obremenjenostjo nad 2000 PE)

opremljenih z odvajanjem in

čiščenjem

št. 4


Kazalnik 1 v tabeli 5 nam pove, da se je s tem projektom povečalo število za 6410 PE

priključenih na javni kanalizacijski sistem. To je povečanje za 4,27% ciljnega rezultata po OP

ROPI na ravni države. OP ROPI 2007-2013 je imel cilj doseči 150000 novih PE priključenih

na javno kanalizacijsko omrežje (Ministrstvo za okolje in proctor, 2008a, str. 25).

V tabeli 6 so prikazani podatki v številkah po občinah, ki so bile zajete v projekt. Vidni so

podatki v PE pred izvedbo projekta in po izvedbi projekta. Izračunan je tudi delež

priključenosti občine po izvedbi projekta glede na število PE v posamezni občini.

16

Tabela 6: Priključenost PE na odvajanje in čiščenje pred in po izvedbi projekta

Vsi

priključeni

na

odvajanje

pred

izvedbo

Vsi

priključeni

na odvajanje

po izvedbi

projekta

Delež

priključenosti

na odvajanje

po izvedbi

projekta

Projekt

Aglomeracija: 1515 Kromberk, 29.078 PE 24.425 28.154 96,82%

Aglomeracija: 1033 Miren, 2.739 PE 685 2.643 96,49%

Aglomeracija: 1490 Vrtojba, 3.793 PE 2.618 3.693 97,36%

Aglomeracija: 1492 Šempeter pri Gorici,

6.595 PE 3.759 6.441 97,66%

SKUPAJ 31.487 40.931 /

Vsi

priključeni

na čiščenje

pred

izvedbo

Vsi

priključeni

na čiščenje

po izvedbi

projekta

Delež

priključenosti

na čiščenje po

izvedbi

projekta

Projekt

Aglomeracija: 1515 Kromberk, 29.078 PE 0 28.154 96,82%

Aglomeracija: 1033 Miren, 2.739 PE 0 2.643 96,49%

Aglomeracija: 1490 Vrtojba, 3.793 PE 0 3.693 97,36%

Aglomeracija: 1492 Šempeter pri Gorici,

6.595 PE 0 6.441 97,66%

Aglomeracija: 1535 Grgar, 795 0 755 95,00%

SKUPAJ 0 41.686 /


17

V tabeli 5 nam kazalnik 2 pove, da se je s tem projektom zmanjšalo število emisij v vode za

41686 PE. To je zmanjšanje za 16,67% ciljnega rezultata po OP ROPI. OP ROPI 2007-2013

je imel cilj doseči zmanjšanje za 250000 PE na področju zmanjšanja emisij v vode

(Ministrstvo za okolje in proctor, 2008a, str. 25).

Kot je razvidno iz tabele 5 nam kazalnik 3 pove, da se je s tem projektom povečalo število za

4 aglomeracije opremljene z odvajanjem in čiščenjem. To znaša 10% več ciljnega programa

po OP ROPI. OP ROPI 2007-2013 je imel cilj doseči povečanje za 40 aglomeracij

opremljenih z odvajanjem in čiščenjem (Ministrstvo za okolje in proctor, 2008a, str. 25).

Vsi kazalniki kažejo, da je projekt pozitivno vplival na območje kot tudi na cilje OP ROPI

2007-2013. V občinah Kromberk, Miren, Vrtojba in Šempeter pri Gorici je skupno na novo

pridobilo priklop na odvajanje 9444 PE. To pomeni, da so vse omenjene občine zagotovile

zahtevi najmanj 95% priključenih na kanalizacijsko omrežje. Glede na število PE v občinah

pa so dosegli tudi več kot 95% priključenost na čistilno napravo v vseh občinah. S temi

ugotovitvami lahko zaključim, da je bil projekt uspešen in je doprinesel dodatno korist

prebivalcem.

6.2 Primer dobre prakse 2: Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo

in varovanje vodnih virov Bele Krajine Krajine




6.2.1 Opis projekta

Problematika Bele Krajine je, da nima zadostnih količin pitne vode v sušnih obdobjih. Gre za

porečje Kolpe s pritokom Dobličice in Lahinje. Zaradi vse večjih potreb po pitni vodi, težav z

oskrbo pitne vode v oddaljenih območjih in velike vodne izgube se je pojavlja potreba po

programih za obnovo in razširitev vodovoda, izgradnje novih rezervoarjev, črpališč ipd

(Ministrstvo za okolje in prostor, 2008b, str. 6).

Na vseh območjih z urejenim vodovodnim omrežjem bi praviloma moralo biti zagotovljeno

odvajanje odpadnih voda in njihovo ustrezno čiščenje. Čiščenje, odvajanje, zbiranje in

transport odpadne, padavinske vode mora biti opravljen na neškodljiv način. Postopki morajo

varovati površinske in podzemne vode (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008b, str. 6).

Gre za skupni projekt treh občin: Črnomelj, Metlika in Semič. Uresničuje cilje operativnega

programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture na področju voda. Projekt prispeva k

reševanju oskrbe s pitno vodo, hkrati pa dopolnjuje že obstoječi način čiščenja in odvajanja

18

odpadnih voda. S tem prispeva k čistemu okolju in ohranjanju naravnih vodnih virov


Projekt Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine je

sestavljen iz štirih delov (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008b, str. 7):

1. Vodooskrba v občinah Črnomelj in Semič;

2. Vodooskrba v občini Metlika;

3. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občinah Črnomelj in Semič;

4. Odvajanje odpadne vode v občini Metlika;

Glavni cilji in značilnosti projetka:

1. Vodooskrba:

Začetek gradnje skupne regionalne vodooskrbe občin Črnomelj, Metlika in Semič segajo že v

leto 1996. Glavni cilji (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008b, str. 7):

Povezovanje ločenih vodnih sistemov občin Metlika in Črnomelj. Cilj je priključitev

občin na enoten vodni vir;

Obnova glavnih vodovodov in ohranjanje vode;

Zagotovitev dodatnih vodnih virov in priključitev na večji vodni sistem;

Varovanje vodnih virov pred onesnaženjem;

Zmanjšanje vodnih izgub - obnova omrežja vodovoda;

Izgradnja mankajočih delov vodovodnega omrežja in pomožne infrastrukture;

2. Odvajanje in čiščenje:

Za oskrbo s pitno vodo je pomembno, da zaščitimo vodne vire. Urejeno pa mora biti tudi

odvajanje in čiščenje porabljene vode, saj tako prispevamo k varovanju vodnih virov in

okolja. Tako preprečimo odvajanje neprečiščene vode v tla in podtalnico. Projekt je

vključeval gradnjo mankajočih delov kanalizacije v Črnomlju, Metliki in Semiču, izgradnjo

čistilne naprave v Semiču in obnova čistilne naprave v Črnomlju (Ministrstvo za okolje in

prostor, 2008b, str. 6).

Načrtovano je bilo, da bodo občine s tem projektom pridobile varno in trajno oskrbo z vodo

vsaj do leta 2030. Vodooskrba in izpolnjevanje pogojev so dosegli z (Ministrstvo za okolje in

prostor, 2008b, str. 7):

Zagotavljanje neoporečnih in primernih vodnih virov;

Varovanje obstoječih vodnih virov;

Izgradnja vodovoda (488 čisto novih PE);

Zmanjšanje vodnih izgub na največ 30%;

Izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije za zaščito vodnih virov;

19

6.2.2 Financiranje

Izračun in višina financiranja s strani KS skladno z OP ROPI 2007-2013 sta prikazana v tabeli

7.

Tabela 7: Izračun prispevka Skupnosti v EUR

Celotna

investicija OP ROPI

Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) 29.208.946 25.000.000

Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 76,647% 76,647%

znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja

za prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2) (ob

upoštevanju največjega javnega prispevka v

skladu s pravili o državni pomoči) 22.387.771 19.161.739

Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 85%

Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4) 19.029.604 16.287.478

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2008b, str. 62.

V tabeli 7 je prikazana maksimalna višina financiranja iz evropskih sredstev, ki znaša

16.287.478 EUR. V izračunu so upoštevani vsi neupravičeni stroški in prihodki, ki nastanejo

pri projektu.


Vir skupnih investicijskih stroškov (EUR)

Skupni stroški Sredstva EU Državni

proračun

Nacionalni

zasebni viri

Občinski

proračun

a)= b)+c)+d)+e) b) c) d) e)

35.050.735 16.287.478 14.672.642 4.090.615

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2008b, str. 63.

Celoten projekt je bil vreden 35.050.735 EUR vidno v tabeli 8. V to spadajo sredstva KS,

državni viri in občinski viri.

6.2.3 Glavni upravičenci

Glavni upravičenci projekta Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih

virov Bele Krajine so tri občine: Semič, Metlika in Črnomelj (Ministrstvo za okolje in prostor,

2008b, str 10).

20


Projekt je pripomogel k ciljem operativnega programa z naslednjimi učinki (Ministrstvo za

okolje in prostor, 2008b, str. 21):

varnejšo oskrbo pitne vode – povečanje števila oseb na vodovodnih sistemih, ki so bili

pred tem stalno ali občasno izpostavljeni neustrezni pitni vodi. V tabeli 9 so 488

prebivalcem na novo priključili na javni vodovod in izboljšali vodo že obstoječim

uporabnikom, saj so zamenjali dotrajane dele cevovodov in zagotovile dodatne stalne vire

pitne vode.

Priključitev na javno kanalizacijo – V tabeli 10 je razvidno, da so 489 prebivalcev na

novo priključili na kanalizacijski sistem in s tem povečali število večjih naselij z javno

kanalizacijo.

Zmanjšanje emisij v vode – V tabeli 10 je razvidno, da so 1911 prebivalcev priključili na

čistilne naprave.

Tabela 9: Občine s številom PE in številom prvič priključenih PE na vodovod

Občina Št. prebivalcev Št. prebivalcev – prva

priključitev na javni vodovod

Črnomelj 14.580 354

Semič 4.495 134

Metlika 8.123 0*

SKUPAJ 27.198 488

* V Metliki ni bilo novih priključkov

Vir: Ministrstvo za okolje in proctor, 2008b, str. 10.

Rezultat 488 prebivalcev na novo priključenih na javni vodovod v tabeli 9 nam pove, da je

projekt doprinesel 3,25% ciljnega rezultata po OP ROPI 2007-2013. OP ROPI 2007-2013 je

imel cilj doseči 15000 novih PE priključenih na javno kanalizacijsko omrežje (Ministrstvo za

okolje in prostor, 2008b, str. 25).

21

Tabela 10: Število novo priključenih PE na čistilni napravi in na kanalizacijo

Občina Število novo priključenih

prebivalcev na čistilne

naprave

Število novo priključenih

prebivalcev na kanalizacijo

Črnomelj 600 0

Semič 1.172 350

Metlika 139 139

SKUPAJ 1.911 489

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor. 2008b, str. 10.

Rezultat 489 prebivalcev na novo priključenih na kanalizacijo v tabeli 10 nam pove, da je

projekt doprinesel 0,32% ciljnega rezultata na nacionalni ravni po OP ROPI 2007-2013. OP

ROPI 2007-2013 je imel cilj doseči 150.000 novih PE priključenih na javno kanalizacijsko

omrežje (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008b, str. 25).

Rezultat 1.911 prebivalcev na novo priključenih na čistilno napravo v tabeli 10 nam pove, da

je projekt doprinesel 0,3% ciljnega rezultata na nacionalni ravni po OP ROPI 2007-2013. OP

ROPI 2007-2013 je imel cilj doseči 660.000 novih PE priključenih na čistilne naprave


Glede na navedene številke vidimo, da je projekt v odstotkih malo doprinesel k ciljem OP

ROPI 2007-2013. Vendar to ne pomeni, da ni bil uspešen. Gre se za regijo na kateri je manjša

poseljenost in velike razdalje med populacijo. Tako je bilo potrebno obnoviti in na novo

izgraditi zelo veliko vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Že med samim izvajanjem in

tudi po zaključku je doprinesel k večji zaposljenosti. Pri mali poseljenosti prihaja do velikih

stroškov, zato je tudi sam projekt ocenjen na nekaj več kot 35 milijonov EUR. Projekt je bil

izrednega pomena za sodelujoče občine, saj so tako zagotovili normalno življenje ljudem na

redkeje poseljenem območju. S tem lahko zaključim, da kljub zgornjim navedenim številkam

lahko projekt uvrstim kot uspešno zaključen in izredno pomembene za omenjeno regijo.

6.3 Primer dobre prakse 3: Regionalni center za ravnanje z odpadki

Pomurje – II. FAZA (Cero Puconci II. FAZA)




22

6.3.1 Opis projekta

Projekt je bil namenjen 27 občinam Pomurske regije in je predstavljal rešitev za predelavo in

odlaganje odpadkov v regiji. Projekt je bil zasnovan v dveh fazah. Faza dve je razširitev

projekta CERO Puconci faza I. iz leta 2000, ki ga je investirala občina Puconci. Puconci faza

I. je obsegala sanacijo in širitev odlagališča odpadkov. Zgrajeni so bili objekti za zbiranje in

ločeno sortiranje odpadkov, kompostarno odprtega tipa in pomožni objekti. Projekt CERO

Puconci faza I. se je zaključila leta 2008 (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 11, 12).

II. faza projekta CERO Puconci je nadaljevanje projekta CERO Puconci I. faza in se je

osredotočala na širitev odlagališča z novim odlagalnim poljem. Zgrajen je bil tudi objekt za

biološko mehansko obdelavo komunalnih odpadkov in kompostarna zaprtega tipa. Zaradi

izcedne in druge odpadne tehnološke vode so nadgradili tudi čistilno napravo in povečali

odlagalne kapacitete (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 12).

II. faza projekta CERO Puconci je modernizacija in nadgradnja obstoječe infrastrukture in

sistema obdelave odpadkov. To vključno s I. fazo projekta predstavlja tehnično tehnološko

celoto. S tem so omogočili (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 12):

Zbiranje ločenih odpadkov na dva dela. Na lahke kateri imajo visoko kurilno vrednostjo

in na težke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, nato pa je:

1. Potrebno konfekcionirati in zmanjšati obseg visokokaloričnih odpadkov in povečati

njihovo kurilno vrednost;

2. Potrebno čim bolj razgraditi organski delež odpadkov ter zmanjšati količino pred

odlaganjem;

Kompostiranje je potrebno tudi biološke odpadke gospodinjstev v objektih za obdelavo

biološko obremenjenih odpadkov;

Kosovne odpadke je potrebno raztaviti in mehansko obdelati;

Zmanjšanje okoljskih vplivov s sanacijo pomanjkljivo izvedenih posegov v I. fazi

projekta;

Povečanje odlagalnega prostora z dobo vsaj 16 let;

Odlaganje preostanka odpadkov po obdelavi v skladu v skladu z zahtevami Uredbe o

odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS št. 32/06, 98/07, 62/08, 53/09);

Zasledovani so bili cilji s področja zakonodaje ravnanja z odpadki, v katerem je zahteva po

recikliranju in ponovni uporabi recikliranih snovi. Skladno z veljavnimi predpisi je dovoljeno

odlagati obdelane odpadke in izločiti odpadke, ki so namenjeni pripravi nadomestnih goriv.

V II. Fazi projekta so omogočili namensko mehansko biološko obdelavo mešanih odpadkov,

novo notranje kompostišče za biološke odpadke in tudi boljše očiščevanje izcedne vode do

stopnje za izpust v vodotok. V I. fazi je bila voda prečiščena le s potopnim diskom, kar je

pomenilo, da prečiščeno vodo niso mogli spustiti v vodotok, ampak nazaj na obstoječe

odlagališče (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 12).

23

6.3.2 Financiranje

Izračun in višina financiranja s strani KS skladno z OP ROPI 2007-2013 je prikazana v tabeli

11.

Tabela 11: Izračun prispevka Skupnosti EU

Vrednost

1. Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) 18.143.118

2. Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 87,43%

3.

Znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za

prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2) (ob upoštevanju

največjega javnega prispevka v skladu s pravili o

državni pomoči) 15.862.528,06

4. Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85%

5. Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4) 13.483.148,85

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 58.

V tabeli 11 je prikazana maksimalna višina financiranja iz evropskih sredstev katera znaša

13.483.149,59 EUR. V izračunu so upoštevani vsi neupravičeni stroški in prihodki, ki

nastanejo pri projektu.


Vir skupnih naložbenih stroškov (EUR)

Skupni stroški

Sredstva EU

Državni

proračun

Nacionalni

zasebni

Občinski

proračun

a) = b) + c) + d) +

e) b) c) d) e)

23.196.120,00 13.483.148,85 2.379.379,52 7.333.591,63


V tabeli 12 so razvidni skupni stroški razdelitve, ki znašajo 23.196.120,00 EUR. V to spadajo

sredstva KS, državni viri in občinski viri.

6.3.3 Glavni upravičenci

Upravičenec projekta je konzorcij 27 občin Pomurske regije. Gre za 124.719 prebivalcev

(podatek SURS, popis). Teh 27 občin je: Murska Sobota, Gornja Radgona, Tišina, Puconci,

Lendava, Črenšovci, Radenci, Apače, Veržej, Odranci, Beltinci, Moravske Toplice,

24

Rogaševci, Dobrovnik, Kobilje, Šalovci, Kuzma, Ljutomer, Gornji Petrovci, Cankova, Hodoš,

Velika Polana, Križevci, Sveti Jurij, Grad in Razkrižje. Ugotovljeno je bilo tudi, da glede na

izvor komunalnih odpadkov nastane v gospodinjstvih 92% odpadkov, pri poslovnih subjektih

pa 8% odpadkov (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 20).

Slika 2: Prikaz upravičencev projekta na zemljevidu.


Projekt se je začel že leta 2002, ko so se občine dogovorile o medsebojnih razmerjih in se

dogovorila, da ga bodo skupaj financirale. Leta 2005 je bil podpisan aneks 2 za projekt I. faza

in ponovno razdelitev medsebojnih razmerij. Leta 2008 se je podpisal aneks 3, kateri je

zajemal 20 občin (brez občin UE Lendava). Leta 2009 pa so v aneksu 4 vključili še dodatnih

sedem občin UE Lendava in aneks 5 kateri ureja sofinanciranje projekta II. Faza za vseh 27

občin (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 20).


Ključni cilji operativnega programa na področju ravnanja z odpadki se nanašajo na postopke

odstranjevanja odpadkov, obdelavo odpadkov s ciljem zmanjšanja vpliva na okolje. V

projektu so stremeli k cilju zmanjšanja odloženih nevarnih odpadkov. Dosegajo ga predvsem

s povečanim ločenim zbiranjem odpadkov, ki jih kasneje predelajo. K vsemu pripomore tudi

zgrajena infrastruktura mehansko-biološke predelave odpadkov (Ministrstvo za okolje in

prostor, 2008c, str. 20).

25

Glavni cilji po ROPI (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 28):

Predelava večjih količin komunalnih odpadkov pred odstranjevanjem;

Ustrezna obdelava preostankov odpadkov in muljev iz čistilnih naprav v skladu z

veljavnimi predpisi;

Zmanjševanje tveganja zaradi neustreznega ravnanja z odpadki;

Količina odloženih nevarnih odpadkov se je pri projektu zmanjšala iz skupno 42.900 ton/letno

(pred projektom leta 2010) na 11.500 ton/letno (po projektu leta 2013). To predstavlja snovno

in energijsko izrabo razlike 31.400 ton komunalnih odpadkov. V operativnem programu

2007-2013 je cilj zmanjšanje iz 845.000 ton na 550.000 ton letno. Razlike v zmanjšanju je

enaka 295.000 ton kar predstavlja 100% izpolnjen cilj po ROPI (Ministrstvo za okolje in

prostor, 2008c, str. 28).

Projekt je prispeval 10,64% zmanjšanje količin odloženih nevarnih odpadkov na državnem

nivoju po ROPI (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 29).

V povečanje ločenih količin zbranih frakcij je bila vključena celotna Pomurska regija, ki letno

proizvede 45000 ton odpadkov (podatek za leto 2010). V letu 2013 so občutili povečanje na

46200 ton odpadkov, vendar se je letno ločeno zajemalo 18000 ton lesa, naravnega lesa,

embalaže, biomase, odpadnega paprija, odpadnih kovin, odpadnega stekla, kuhinjskih

odpadkov, odpadne plastike. V operativnem program 2007-2013 je cilj povečanje ločenih

količin frakcij iz 205000 ton na 500000 ton letno. Razlika v povečanju je enaka 295000 ton

letno in predstavlja 100% izpolnjen cilj po ROPI (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str.

29).

Projekt je prispeval okoli 6% k povečanju količin ločenih zbranih frakcij na državnem nivoju

po ROPI (Ministrstvo za okolje in prostor, 2008c, str. 29).

Z zaključkom projekta v letu 2015 so bili izpolnjeni cilji projekta. Prinesli pa so tudi nekaj

dodatnih pridobitev za občine kot so nova delovna mesta, izboljšanje okolja in izraba surovin,

katere so pridobili s predelavo odpadkov. Projekt je doprinesel tudi velik delež k OP ROPI

2007-2013. Tako lahko sklepam, da je bil projekt uspešeno zaključen in so bili cilji doseženi.

SKLEP

V zaključni nalogi sem predstavil kohezijsko politiko, njene cilje, delovanje na področju

varstva okolja ter uspešno zaključene projekte na področju okolja. V nalogi sem se

osredotočil na perspektivo 2007-2013, saj so bili predstavljeni projekti financirani v tem

obdobju. Omenjena pa je tudi perspektiva 2014-2020 in njeni cilji.

Kohezijska politika na področju varovanja okolja ima izreden pomen tudi za Slovenijo, saj le

tako lahko določena manj razvita območja pridejo do pomembne okoljske infrastrukture. V

nalogi sem velik del posvetil okolju, ki je opredeljen v OP ROPI 2007-2013. Iz računskih

26

tabel sem spoznal tudi postopek izračuna deleža sofinanciranja projektov z EU sredstvi.

Predstavil sem tudi, koliko finančnih sredstev je bilo zagotovljenih za okoljske projekte in iz

katerih skladov so se financirali.

Vsi trije opisani projekti so se že zaključili in so doprinesli koristi tako prebivalcem kot

regijam. Opisani projekti so na področju varovanja okolja prispevali k zmanjšanju

onesnaženosti, ustrezni predelavi odpadkov, k dostopu do javne kanalizacije in trajni ter varni

oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

Iz pridobljenih podatkov o projektih izhaja, da so težave pri pridobivanju Evropskih sredstev

za okoljske projekte v veliki meri povezani s pripravo večjih infrastrukturnih projektov, ki

zahtevajo obsežno projektno in investicijsko dokumentacijo ter dolgotrajne postopke pri

umeščanju objektov v prostor in pridobivanju dovoljenj za gradnjo. V tem procesu je

pomembno tudi sodelovanje med občinami, zaradi kompleksnosti in finančne zahtevnosti

investicij. Pri nekaterih manjših občinah je težava že pri samem zagotavljanju kadra in lastnih

finančnih sredstev. Zaradi neustreznega upoštevanja pravil izvajanja kohezijske politike

prihaja pogosto do vračil že odobrenih EU sredstev. Priprava projektov bi zato morala biti

bolje načrtovana in organizirana. Kadrovska usposobljenost in zmogljivost upravičencev bi

morala biti boljša za učinkovito izvajanje tako velikih projektov.

Menim, da bi tudi v programskem obdobju 2014-2020 morali stremeti k nadaljnji izgradnji

čistilnih naprav in odvajanju odpadnih voda ter oskrbi s pitno vodo po načelih trajnostnega

razvoja, s čimer bomo zagotovili boljšo prihodnost naši družbi. Hkrati bi bilo potrebno

zagotoviti učinkovitejše črpanje sredstev kohezijske politike, ki trenutno predstavljajo

največja razvojna sredstva države. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti boljše sodelovanje

med posameznimi deležniki, vključeni v izvajanje kohezijske politike, in sicer tako na

nacionalni na ravni pristojnih služb v okviru posameznih ministerstev kot tudi na regijski in

lokalni ravni med občinami upravičenkami. Z jasno opredeljenimi projektnimi cilji na eni

strani ter jasnimi usmeritvami in navodili na drugi strani bi bila priprava projektov mnogo

lažja za upravičence.

Poleg zgoraj navedenega je za doseganje ciljev kohezijske politike na področju varstva okolja

pomembno, da se zagotovijo dodatna sredstva iz drugih virov bodisi državnih ali zasebnih, ki

dopolnjujejo sredstva evropske kohezijske politike. Komplementarni pristop in večja

fleksibilnost sta bistvenega pomena pri financiranju tovrstnih projektov. Za učinkovitejše

izvajanje okoljskih projektov bi morali biti potencialni upravičenci oz. občine sposobni

izkoristiti vse finančne mehanizme in priložnosti, ki so na voljo za investicije na področju

varstva okolja.

27

LITERATURA IN VIRI

1. European Commission. (2016). Environment and Cohesion Policy. Pridobljeno 30. junija

2017 na spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/environment/integration/cohesion_policy_en.htm

2. EU skladi. (2013a). Evropski sklad za regionalni razvoj. Pridobljeno 30. junija 2017 na

spletnem naslovu: http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/skladi/predstavitev-

skladov/evropski-sklad-za-regionalni-razvoj

3. EU skladi. (2013b). Evropski socialni sklad. Pridobljeno 30. junija 2017 na spletnem

naslovu http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/skladi/predstavitev-skladov/evropski-

socialni-sklad

4. EU skladi. (2013c). Kohezijski sklad. Pridobljeno 30. junija 2017 na spletnem naslovu

http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/skladi/predstavitev-skladov/kohezijski-sklad

5. EU skladi. (2014a). Predstavitev kohezijske politike 2014-2020. Pridobljeno 30. maja

2017 na spletnem naslovu http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/publikacije/predstavitev-

kohezijske-politike-eu-2014-2020.pdf

6. EU skladi. (2014b). Kohezija do 2020. Pridobljeno 4. avgusta 2017 na spletnem naslovu

http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/ekp-2014-2020

7. EU skladi. (2014c). Cilji kohezijske politike 2014-2020. Pridobljeno 4. avgusta 2017 na

spletnem naslovu http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/tematska-podrocja

8. EU skladi. (2016). Predstavitev skladov. Pridobljeno 29. junija 2017 na spletnem naslovu

http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/skladi/predstavitev-skladov

9. Evropska komisija. (2010). Kohezijska politika in okolje. Pridobljeno 21. septembra 2017

na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/cohesion/sl.pdf

10. Evropska komisija. (2014a). Kaj je kohezijska politika?. Pridobljeno 30. maja 2017 na

spletnem naslovu http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/faq/#1

11. Evropska komisija. (2014b). Evropski sklad za regionalni razvoj. Pridobljeno 30. junija

2017 na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/erdf/

12. Evropska komisija. (2014c). Evropski socialni sklad. Pridobljeno 30. junija 2017 na

spletnem naslovu http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/social-fund/

13. Evropska komisija. (2014d). Kohezijski sklad. Pridobljeno 30. junija 2017 na spletnem

naslovu http://ec.europa.eu/regional_policy/index.cfm/sl/funding/cohesion-fund/

14. Evropska komisija. (2014e). Evropski strukturni in investicijski skladi. Pridobljeno 30.

junija 2017 na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/

15. Evropski parlament. (2017). Okoljska politika: splošna načela in osnovni okvir.

Pridobljeno 20. septembra 2017 na spletnem naslovu

http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.1.html

16. Evropski parlament in Svet EU. (2013). Eur-Lex, Uradni list Evropske unije L 347/320.

Pridobljeno 2. oktobra 2017 na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32013R1303&from=SL

17. Ministrstvo za okolje in prostor. (2008a). Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju

Soče (CČN NOVA GORICA) (interno gradivo). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor.

18. Ministrstvo za okolje in prostor. (2008b). Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in

varovanje vodnih virov Bele Krajine (interno gradivo). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in

prostor.

http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/skladi/predstavitev-skladov/evropski-socialni-sklad

http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/skladi/predstavitev-skladov/evropski-socialni-sklad

http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/faq/#1

http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/social-fund/

http://ec.europa.eu/regional_policy/index.cfm/sl/funding/cohesion-fund/

http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.1.html

28

19. Ministrstvo za okolje in prostor. (2008c). Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje -

II. faza - (CERO Puconci II. faza) (interno gradivo). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in

prostor.

20. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj – SVLR. (2011). Evropska

sredstva za čistejše okolje. Pridobljeno 30. septembra 2017 na spletnem naslovu

http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/za-

medije/publikacije/files/svlr_brosura_evropska-sredstva-za-cistejse-okolje.pdf

21. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj – SVLR. (2012). ROPI 2007-

2013. Pridobljeno 30. septembra 2017 na spletnem naslovu

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/svlr/KOHEZIJA/Operativni_pr

ogrami/OP_ROPI_Usklajeno-1.pdf

22. Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko EU – SVRK. (2017). Cilji in sredstva

kohezijske politike 2007-2013. Pridobljeno 2. julija 2017 na spletnem naslovu

http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/evropska_kohezijska_politika/ekp_2004_200

6_in_2007_2013/kohezijska_politika_v_obdobju_2007_2013/cilji_in_sredstva_kohezijske

_politike_2007_2013/

http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/za-medije/publikacije/files/svlr_brosura_evropska-sredstva-za-cistejse-okolje.pdf

http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/za-medije/publikacije/files/svlr_brosura_evropska-sredstva-za-cistejse-okolje.pdf

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/svlr/KOHEZIJA/Operativni_programi/OP_ROPI_Usklajeno-1.pdf

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/svlr/KOHEZIJA/Operativni_programi/OP_ROPI_Usklajeno-1.pdf

http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/evropska_kohezijska_politika/ekp_2004_2006_in_2007_2013/kohezijska_politika_v_obdobju_2007_2013/cilji_in_sredstva_kohezijske_politike_2007_2013/



Documents

VARSTVO OKOLJA V KOHEZIJSKI POLITIKI EU · Varovanje okolja je postalo eno od ključnih tem prihodnosti. Zaradi teh razlogov so že leta 1997 sprejeli odločitev, da je vključevanje