3333M

OR

JE

Morje

MORJE

7. Onesnaževanje z ladij

8. Višina morja

9. Klorofil-a v morju

10. Kisik v pridnenem sloju

11. Kakovost kopalnih voda obalnega morja

34

MO

RJ

E

Kazalec prikazuje letno število onesnaženj na morju v Sloveniji, ki so bila javljena Službi za varstvo obalnega morja glede na poznavanje povzročitelja onesnaženja in vrsto onesnaževala (olja ali drugo).

Slika 7-2: Število javljenih onesnaženj morja v Sloveniji glede na vrsto onesnaževala

Slika 7-1: Število javljenih onesnaženj na morju v Sloveniji glede na poznavanje povzročitelja

0

10

20

30

40

50

60

70

80

19

77

19

78

19

79

19

80

19

81

19

82

19

83

19

84

19

85

19

86

19

87

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

šte

vilo

on

esn

aěe

nj

neznan znan

šte

vilo

on

esn

aže

nj

19

77

19

78

19

79

19

80

19

81

19

82

19

83

19

84

19

85

19

86

19

87

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

0

10

20

30

40

50

60

70

80

druga onesnaženja olje (nafta)

CILJ

• Zaščita in ohranjanje morskega okolja, vključno z zmanjšanjem vpliva pomorskega prometa, vnosa od-padkov in izpustov nevarnih snovi.

7. ONESNAŽEVANJE Z LADIJ

35M

OR

JE

Od leta 1977 do leta 2004 je Služba za varstvo obalnega morja (SVOM) ukrepala v 656 primerih, od tega je bilo 307 onesnaženj z olji. Povzročitelj je bil znan v 146 primerih, v 510 primerih pa neznan.V letih od 1992 do leta 2000 je opazen rahel vzpon števila javljenih onesnaženj. Vpliv ima vsekakor večja ozaveščenost ljudi, ki opažene pojave sporočijo, še več pa porast števila manjših čolnov za rekreacijo (v Sloveniji jih je registriranih približno 9.000). Ne glede na kakovost obstoječega podat-kovnega vira je mogoče sklepati, da v Sloveniji prevladujejo izlitja manjših količin olj (teže razgradljivih naftnih derivatov) v morje. Ob upoštevanju skupnega števila opaženih in jav-ljenih primerov lahko predvidevamo, da ima to onesnaženje glede na vse značilnosti našega morja (polzaprt, plitev zaliv z razmeroma majhno prostornino, velikim vplivom podneb-nih dejavnikov in slabo izmenjavo vodnih mas …) znatne negativne vplive na morsko okolje, posebno v primerjavi z odprtimi morji.To dejstvo narekuje potrebo po ureditvi detekcijskega sistema in oblikovanja ustrezne podatkovne zbirke za sle-denje sorodnih kazalcev v prometu, katerih cilj je odpraviti onesnaženje s težko razgradljivimi olji in prepovedati njihovo izlivanje. Poleg ladijskega prometa prispevajo pomemben delež onesnaženja tudi čolni – gre za majhna, ilegalna izlitja v morsko okolje, predvsem poleti.

Navedeni podatki in dejstva glede dosedanjih primerov izlitja pod mejo zaznavnosti EU-standarda (izlitje več kakor 7 ton) pa nikakor ne pomenijo, da pri nas ali v neposredni bližini našega morja ne more priti do večjega takega onesnaže-nja. Severni Jadran postaja namreč v svetovnem merilu ena pomembnejših plovnih poti za nafto in njene derivate ter druge bolj ali manj nevarne snovi. To pa je tudi za naše morje veliko tveganje zaradi možnega večjega in nenadnega izlitja le-teh. Če bi se v naše morje izlila večja količina nafte ali njenih derivatov, bi bili ob trenutni nezadostni opremljenosti priča hitremu širjenju onesnaženja na pomembne predele morja in obale. Zaradi zaprtosti in plitvosti našega morja ter geo-morfološke raznovrstnosti obalnega pasu bi bilo čiščenje in odprava posledic onesnaženja zelo težavna naloga, gospo-darska in ekološka škoda na morju in obali pa velika. V teku so že meddržavne dejavnosti (Slovenija, Italija in Hr-vaška) glede izvajanja Sporazuma o subregionalnem načrtu ukrepov za preprečevanje večjih onesnaženj v Jadranskem morju, za pripravljenost in odzivanje nanje, ki je bil podpisan novembra 2005 v Portorožu na 14. rednem zasedanju po-godbenic Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja oziroma Barcelonske konvencije.

36

MO

RJ

E

PODATKI IN VIRI:

enota 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990

znan število 0 0 0 0 0 0 5 0 14 5 4 8 6 13

neznan število 3 2 24 38 5 16 4 1 2 0 11 6 7 12

skupaj število 3 2 24 38 5 16 9 1 16 5 15 14 13 25

Preglednica 7-2: Število javljenih onesnaženj morja v Sloveniji glede na vrsto onesnaževala Vir: Podatki Javne vodnogospodarske službe za varstvo obalnega morja (SVOM), 2005

Preglednica 7-1: Število javljenih onesnaženj na morju v Sloveniji glede na poznavanje povzročitelja Vir: Podatki Javne vodnogospodarske službe za varstvo obalnega morja (SVOM), 2005

Podatki so povzeti po tabelaričnem pregledu onesnaženja iz mesečnih poročil o delu Javne vodnogospodarske službe za varstvo obalnega morja (SVOM) Koper. Zbrani so bili ob posameznih dogodkih za vo-denje notranje evidence za potrebe SVOM. Glede na navedeno so obstoječi podatki zelo pomanjkljivi in so lahko le orientacija. Čeprav ne vsebujejo ovrednotenih količin (tone, m2 ...) po posameznih do-godkih, je iz posameznih poročil mogoče razbrati, da doslej še ni bilo onesnaženja z več kakor sedmimi tonami razlite nafte. Kljub velikim

pomanjkljivostim pa jasno kažejo število dogodkov po letih, število onesnaženj z olji in drugimi snovmi ter podatek o znanem ali nezna-nem povzročitelju. Po metodologiji kazalca, kakršnega prikazuje Evropska agencija za okolje (Indicator Fact Sheet – 41a: Accidental oil tanker spills), za onesnaženje morja zaradi nesreč z izlitjem nafte iz tankerjev, ki pre-segajo količino sedmih ton, je Slovenija pod mejo zaznavnosti. Zato mednarodna primerljivost v tem primeru ni smiselna.

enota 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990

olje (nafta) število 3 2 3 8 5 9 8 1 10 2 7 9 3 15

druga onesnaženja število 0 0 21 30 0 7 1 0 6 3 8 5 10 10

skupaj število 3 2 24 38 5 16 9 1 16 5 15 14 13 25

enota 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

olje (nafta) število 5 11 18 18 15 15 30 29 22 24 16 8 7 4

druga onesnaženja število 2 6 9 8 11 22 22 43 31 25 37 16 6 10

skupaj število 7 17 27 26 26 37 52 72 53 49 53 24 13 14

enota 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

znan število 4 15 9 7 9 8 6 9 4 3 10 1 1 5

neznan število 3 2 18 19 17 29 46 63 49 46 43 23 12 9

skupaj število 7 17 27 26 26 37 52 72 53 49 53 24 13 14

37M

OR

JE

CILJ

• Zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odsto-panj višin morja, kar bo izboljšalo napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.

8. VIŠINA MORJA

Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Ko-prskem zalivu v obdobju 1960–2005.

S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe.

Slika 8-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

viši

na

mo

rja

(cm

)

19

60

19

61

19

62

19

63

19

64

19

65

19

66

19

67

19

68

19

69

19

70

19

71

19

72

19

73

19

74

19

75

19

76

19

77

19

78

19

79

19

80

19

81

19

82

19

83

19

84

19

85

19

86

19

87

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

min. letna višinamaks. letna višinasrednja letna višina

38

MO

RJ

E

Preglednica 8-2: Ključne višine morja v obdobju 1960 do 2005 in izračun višine za napovedani dvig UNEP – 30 cm Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006, UNEP, 2001, Kolega, 2006

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gi-bala med 211 in 222 cm. Največje odstopanje od srednje obdobne vrednosti, ki znaša 215 cm, je bilo 7 cm.V opazovanem obdobju izkazuje višina morja na slovenski obali gibanje v smeri zviševanja. Gibanje višine morja je istega velikostnega reda kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredo-zemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100. V opazovanem obdobju je višina morja 299 krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 cm. Povprečna višina morja ob poplavljanju je bila 309 cm. Najvišja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Morje poplavlja povprečno 7,3-krat na

leto. Do poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih. Poplave so posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih povzročita zlasti padanje zračnega pritiska in močni južni vetrovi.Urbana slovenska obala je prilagojena na sedanje razmere, ko morje največ nekajkrat v letu poplavi niže ležeče predele. Najbolj ogroženo je mesto Piran, kjer je ob vsakoletnih po-plavah morja prizadeta površina 3,5 km2 in 22 ljudi. Ob iz-jemnih poplavah bi bilo prizadeto območje 7,7 km2 in 1.266 ljudi. Predvideno zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb bo zahtevalo raznovrstno prilagajanje.

višina morja v cm danes višina morja v cm ob napovedanem dvigu

srednja višina morja 215 245

vrednost povprečne plime 248 278

vrednost povprečne oseke 182 212

začetek poplavljanja 300 300

povprečna poplava 309 339

vsakoletna poplava 330 360

izjemna poplava 394 424

39M

OR

JE

Vir podatkov je podatkovna zbirka Dolgoletni niz višin morja, s katero upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI. Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC – Intergovernmental Oceanographic Commission) Manuals and guides No. 14: Volumes I–III.

Za kakovost kazalca je poleg lokacije pomembna dolžina niza podatkov in njihova kakovost. Lokacija je primerna, ker dinamika voda v sever-nem delu Jadranskega morja in Koprskem zalivu, razen meteoroloških

vplivov, ni velika. Dolžina niza je primerna za uvrstitev na mednarodne sezname nihanja višin morja. Kakovost nizov podatkov ob vzhodni obali Jadranskega morja je mednarodno dobro ocenjena. Z začetkom leta 2006 je merilno mesto v Kopru prenovljeno. Pomen podatkov ka-zalca povečujejo: monolitnost merilne postaje, najsodobnejša merilna oprema za višine morja skupaj z zveznimi GPS in občasnimi gravimetrič-nimi meritvami višinskih zemeljskih pomikov merilnega mesta, standardi ISO ARSO in globalna izmenjava podatkov.

White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.Nataša Kolega, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav, GZ 46/1, Ljubljana, 2006.

PODATKI IN VIRI

Preglednica 8-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

enota 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972

srednja letna višina cm 218 216 213 219 211 217 220 214 215 214 220 216 215

maks. letna višina cm 238 232 233 237 225 231 236 225 233 226 240 224 220

min. letna višina cm 190 200 199 210 189 208 206 202 205 204 212 201 203

srednja letna višina indeks (1960 = 100) 100 99 98 100 96 99 101 98 99 98 101 99 98

enota 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985

srednja letna višina cm 213 216 212 215 216 217 216 217 217 216 216 218 216

maks. letna višina cm 220 230 221 231 225 227 228 234 240 231 226 231 227

min. letna višina cm 200 204 204 199 204 204 191 204 203 205 203 209 209

srednja letna višina indeks (1960 = 100) 97 99 97 99 99 100 99 99 99 99 99 100 99

enota 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998

srednja letna višina cm 218 218 217 211 211 212 216 217 221 219 220 216 217

maks. letna višina cm 230 228 223 223 229 226,3 242,8 236,6 226,2 230,1 238,4 233,8 228,5

min. letna višina cm 210 205 211 194 192 200,3 195,2 195,8 208,7 212,2 206,6 192,2 199,5

srednja letna višina indeks (1960 = 100) 100 100 100 96 97 97 99 99 101 100 101 99 99

enota 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

srednja letna višina cm 219 219 219 217 217 222 220

maks. letna višina cm 226 240,6 230,8 234,5 227,6 234 226

min. letna višina cm 210,9 203,8 207,1 199,9 201,8 211 208

srednja letna višina indeks (1960 = 100) 100 100 100 100 99 102 101

40

MO

RJ

E

9. KLOROFIL-a V OBALNEM MORJU

CILJ

• Zaščita in ohranjanje morskega okolja.

• Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje in rast morskih školjk in polžev.

• Zmanjšanje količine hranilnih snovi v obalnih vodah.

Kazalec opisuje povprečne poletne vrednosti klorofila-a, od maja do septembra, na globini od 0 do 10 m. Vsebnost klorofila-a je kazalec prekomerne obremenjenosti voda s hra-nilnimi snovmi. Poleti je primarna proizvodnja fitoplanktona in posledično vsebnost klorofila-a omejena s hranilnimi snovmi. Kazalec je tako neposredno povezan s problemom poveča-nega vnosa hranilnih snovi iz človekovih dejavnosti, saj so na obalnem območju naravni viri hranil poleti najmanjši. Predstav-lja lahko tudi učinke ukrepov namenjenih zmanjšanju vnosa hranilnih snovi.

V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so se avtorji raziskav trofič-nega stanja slovenskega obalnega morja naslonili na klasifika-cijo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V zadnjih letih pa se uporablja tudi razvrščanje na osnovi trofičnega indeksa – TRIX, ki temelji na določanju vsebnosti hranilnih soli dušika in celokupnega fosforja ter zasičenosti s kisikom v povezavi z vsebnostjo klorofila.

Slika 9-1: Povprečne letne vrednosti klorofila-a na globini 0–10 m na merilnih mestih v slovenskem obalnem morju

0

2

4

6

8

10

12

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

klo

rofil

-a (

µg

/l)

jugovzhodni del Tržaškega zaliva (000F) jugozahodni del Tržaškega zaliva (000G) osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ)

2006

41M

OR

JE

Slika 9-3: Lokacije merilnih mest v Tržaškem zalivuVir: Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geo-detska uprava Republike Slovenije

Slika 9-2: Povprečne poletne vrednosti klorofila-a na globini 0–10 m na merilnih mestih v slovenskem obalnem morju

klo

rofil

-a (

µg

/l)

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

jugovzhodni del Tržaškega zaliva (000F) jugozahodni del Tržaškega zaliva (000G) osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ)

0

1

2

3

4

5

6

2006

42

MO

RJ

E

Preglednica 9-3: Primerjava povprečnih poletnih vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini od 0–10 m na štirih območjih v Evropi (razredi so oblikovani glede na 20 %, 40 %, 60 % in 80 % percentilne porazdelitve klorofila)Vir: Ærtebjerg in Carstensen, 2004; Tržaški zaliv – Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

razredi Tržaški zaliv Sredozemsko morje Severno in Irsko morje Baltik

0–20 % 0,0–0,55 0,0–0,18 0,0–1,7 0,0–1,9

20–40 % 0,55–0,79 0,18–0,35 1,7–2,9 1,9–2,4

40–60 % 0,79–1,07 0,35–0,72 2,9–6,2 2,4–2,9

60–80 % 1,07–1,58 0,72–2,60 6,2–9,5 2,9–4,55

80–100 % > 1,58 > 2,60 > 9,5 > 4,55

Učinki prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi so lahko škodljiva cvetenja alg, ki povzročijo spre-membo barve vode, nastanek pene, pogin bentoške favne, prostoživečih in gojenih rib ter zastrupitve ljudi ob uživanju školjk. Velika biomasa fitoplanktona lahko zmanjša prozor-nost vode in spodnjo mejo uspevanja morskih cvetnic in makroalg. Poleg lokalnega pomanjkanja kisika, zmanjšanja biotske raznovrstnosti in spremenjenega obsega vzrejnih območij za ribe, lahko vse zgoraj našteto pospeši tudi rast nitastih makroalg. Severni Jadran, katerega del je slovensko obalno morje, sodi med najproduktivnejše dele Sredozemskega morja. Posledice prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi se kažejo preko cvetenja fitoplanktona, pridnenega pomanjkanja kisika, pomorov pridnenih organizmov, iz-jemnih cvetenj alg, pojavljanja strupenih vrst alg, nastajanja sluzastih agregatov, in povečane pokritosti morskega dna s hitrorastočimi zelenimi algami. Večji del Tržaškega zaliva, zlasti njegov vzhodni, slovenski del, je prvenstveno s hranilnimi snovmi reven vodni ekosi-

stem z manjšimi znaki prekomerne obremenjenosti. To je zlasti očitno v manjših, polzaprtih zalivih, v katere se zlivajo komunalne odplake. Upoštevajoč povprečne letne vrednosti prozornosti morja in klorofila-a pod 2,5 µg/l lahko slovensko obalno morje po OECD klasifikaciji uvrstimo med s hranilnimi snovmi revna obalna območja. Izmerjene koncentracije so sicer dokaj spremenljive, a v okviru podobnih vrednosti. Najvišje vrednosti so namerjene v hladnem delu leta ob značilnih sezonskih viških fitoplank-tona. Rezultati kažejo na upadanje koncentracije klorofila-a v obdobju 1997–2005 in posledično na zmanjševanje pre-komerne obremenjenosti na izbranih postajah (slika 9-1, 9-2).V primerjavi z oceno vrednosti kazalcev v Baltiku in Sever-nem morju so vrednosti v slovenskem morju nizke (pre-glednica 9-3). Glede na izbrane lokacije v evropskem delu Sredozemskega morja pa presegajo povprečje in so znatno višje.

43M

OR

JE

PODATKI IN VIRI

leto obdobje št. meritev rezultati (µg/l)

1997 14.1.–13.10. 10 0,73 0,48 0,90 2,40 0,79 1,53 1,23 0,56 0,67 1,31 np np

1998 28.1.–15.12. 12 0,90 10,24 0,80 1,51 1,05 0,24 0,47 0,35 0,91 1,53 9,07 1,07

1999 14.1.–8.12. 11 0,90 10,24 0,80 1,51 1,05 0,24 0,47 0,35 0,91 1,34 1,14 np

2000 13.1.–12.12. 12 0,66 0,65 0,71 0,75 0,62 0,78 0,99 0,69 0,47 0,64 2,19 1,22

2001 17.1.–12.11. 11 0,84 2,80 1,35 1,60 0,99 0,56 0,60 0,41 1,63 1,87 0,78 np

2002 16.1.–12.11. 11 1,66 1,26 0,77 1,03 0,68 4,05 0,68 0,35 1,22 2,13 1,85 np

2003 29.1.–15.12. 12 1,19 0,83 0,99 1,45 1,00 0,53 0,59 0,41 2,22 0,69 3,72 1,44

2004 20.1.–15.12. 12 0,71 1,06 0,66 1,44 1,40 2,85 0,83 1,32 0,50 2,07 4,21 1,47

2005 18.1.–16.12. 12 1,12 1,66 0,59 1,37 0,55 0,46 0,94 0,64 0,58 2,64 0,82 0,26

leto obdobje št. meritev rezultati (µg/l)

1997 14.1.–13.10. 9 0,88 0,82 1,22 1,51 np 1,45 1,37 0,91 1,74 1,66 np np

1998 28.1.–15.12. 12 1,74 6,46 0,83 2,56 1,58 0,32 1,93 0,46 1,43 2,16 7,43 1,40

1999 14.1.–8.12. 10 1,74 6,46 0,83 2,56 1,58 0,32 1,93 np 0,46 1,43 1,08 np

2000 13.1.–12.12. 0 np np np np np np np np np np np np

2001 17.1.–12.11. 11 0,87 4,34 1,97 2,76 0,59 0,54 0,42 0,65 1,91 3,24 1,15 np

2002 16.1.–12.11. 11 7,23 1,20 2,43 0,90 0,69 1,77 0,62 1,94 2,41 1,48 2,64 np

Preglednica 9-1a: Povprečne letne vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini 0–10 m v jugovzhodnem delu Tržaškega zaliva (000F)Vir: Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

Preglednica 9-1b: Povprečne letne vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini 0–10 m v jugozahodnem delu Tržaškega zaliva (000G)Vir: Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

44

MO

RJ

E

Preglednica 9-2a: Povprečne poletne vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini 0–10 m v jugovzhodnem delu Tržaškega zaliva (000F)Vir: Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

leto obdobje št. meritev rezultati (µg/l)

1997 19.5.–17. 9. 5 0,79 1,53 1,23 0,56 0,67

1998 12.5.–15.9. 5 1,05 0,24 0,47 0,35 0,91

1999 18.5.–13.9. 5 1,05 0,24 0,47 0,35 0,91

2000 16.5.–12.9. 5 0,62 0,78 0,99 0,69 0,47

2001 15.5.–11.9. 5 0,99 0,56 0,60 0,41 1,63

2002 14.5.–17.9. 5 0,68 4,05 0,68 0,35 1,22

2003 19.5.–17.9. 5 1,00 0,53 0,59 0,41 2,22

2004 11.5.–14.9. 5 1,40 2,85 0,83 1,32 0,50

2005 12.5.–14.9 5 0,55 0,46 0,94 0,64 0,58

leto obdobje št. meritev rezultati (µg/l)

1997 19.5.–17. 9. 5 0,03 1,45 1,37 0,91 1,74

1998 12.5.–15.9. 5 1,58 0,32 1,93 0,46 1,43

1999 18.5.–13.9. 5 1,58 0,32 1,93 0,46 1,43

2000 16.5.–12.9. 5 np np np np np

2001 15.5.–11.9. 5 0,59 0,54 0,42 0,65 1,91

2002 14.5.–17.9. 5 0,69 1,77 0,62 1,94 2,41

PreglePreglednica 9-2b: Povprečne poletne vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini 0–10 m v jugozahodnem delu Tržaškega zaliva (000G)Vir: Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

leto obdobje št. meritev rezultati (µg/l)

1997 14.1.–13.10. 10 5,15 3,40 2,85 0,89 0,78 2,60 5,39 2,21 3,61 3,61 np np

1998 28.1.–15.12. 12 1,35 10,99 3,20 2,64 1,02 0,36 0,95 0,44 0,74 2,32 9,62 1,01

1999 14.1.–8.12. 11 1,35 10,99 3,20 2,64 1,02 0,36 0,95 0,44 0,74 1,16 1,14 np

2000 13.1.–12.12. 12 0,67 2,06 1,60 1,84 0,83 1,04 1,93 0,74 0,64 1,17 2,94 3,70

2001 17.1.–12.11. 11 0,67 5,94 1,92 3,51 0,93 0,55 0,88 0,35 1,65 2,76 0,81 np

2002 16.1.–12.11. 11 5,72 1,09 0,84 0,93 0,84 1,58 0,44 2,62 2,37 1,92 2,62 np

2003 29.1.–15.12. 12 1,61 0,90 0,72 1,85 0,79 0,79 0,51 0,53 2,00 0,64 1,01 1,03

2004 20.1.–15.12. 12 0,69 1,00 0,86 1,58 1,88 2,84 1,54 0,93 0,47 1,85 4,58 2,12

2005 18.1.–16.12. 12 1,14 1,73 0,52 3,24 1,24 0,44 0,97 1,22 1,67 1,81 2,25 0,20

Preglednica 9-1c: Povprečne letne vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini 0–10 m v osrednjem delu Tržaškega zaliva (00CZ)Vir: Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

45M

OR

JE

Vir podatkov je zbirka podatkov (Koncentracije klorofila_a v sloven-skem delu Tržaškega Zaliva.xls) Morske biološke postaje, Nacional-nega inštituta za biologijo. Zbrani podatki prikazujejo koncentracijo klorofila-a na določenih globinah ter na izbranih merilnih postajah v slo-venskem morju. Koncentracija klorofila-a je bila določena z uporabo fluorometrične metode (Holm-Hansen et al., 1965) in je pokazatelj biomase fitoplanktona. Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega teritorialnega morja in zajemajo obdobje od leta 1997–2005. Meritve koncentracij klorofila-a se izvajajo enkrat mesečno. Pridobljene so v okviru širšega monitoringa Javne agencije za razisko-valno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje. Iz vrednosti koncentracij na globinah do 10 m so bila izračunana povprečja posameznih (dnevnih) meritev, ki so prikazane na slikah 9-1 in 9-2. Na podlagi teh povprečij, so bila izračunana povprečja za posamezno merilno (vzorčno) mesto v izbranem obdobju. V analizi so upoštevana merilna mesta, kjer je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo. Oceno trenda je na tem nizu podatkov nemogoče oceniti, ker so notranja nihanja prevelika.

Ærtebjerg, G., in J. Carstensen. 2004. (WEU13) Chlorofi-a concen-trations in transitional, coastal and marine waters. NERI.

Degobbis, D., R. Precali, C. R. Ferrari, T. Ćakovac, A. Rinaldi, I. Ivančić, M. Gismondi, in N. Smodlaka. 2005. Changes in nutrient concentrations and ratios during mucilage events in the period 1999–2002. The Science of the Total Environment 353: 103–114.

Fonda-Umani, S., L. Milani, D. Borme, A. de Olazabal, S. Parlato, R. Precali, R. Kraus, D. Lučić, J. Njire, C. Totti, T. Romagnoli, M. Pom-pei, in M. Cangini. 1999. Inter-annual variations of planktonic food webs in the northern Adriatic Sea. The Science of the Total Environ-ment 353: 218–231.

Harding, L. W. j., D. Degobbis, in R. Precali. 1999. Production and fate of phytoplankton : annual cycles and interannual variability. V: T. C. Malone, A. Malej, L. W. Harding, Jr., N. Smodlaka, in R. E. Turner [eds.], Ecosystems at the land-sea margin : drainage basin to coastal sea., 131–172. American Geophysical Union, Washington, DC.

Holm-Hansen, O., C. J. Lorenzen, R. W. Holmes, in J. D. H. Stric-kland. 1965. Fluorimetric determination of chlorophyll. Journal of Consil 30: 3–15.

Mozetič, P., O. Bajt, B. Čermelj, N. Kovač, R. Milačič, M. Šiško, in V. Turk. 2005. Monitoring kakovosti morja, brakičnih voda in voda za živ-ljenje in rast morskih školjk in morskih polžev v letu 2004. Nacionalni inštitut za biologijo: Morska biološka postaja, Piran, Poročila MBP – Morska biološka postaja, 76.

Vollenweider, R. A., F. Giovanardi, G. Montanari, in A. Rinaldi. 1998. Characterization of the trophic conditions of marine coastal waters with special reference to the NW Adriatic Sea: Proposal for a trophic scale, turbidity and generalized water quality index. Environmetrics 9: 329–357.

leto obdobje št. meritev rezultati (µg/l)

1997 19.5.–17. 9. 5 0,78 2,60 5,39 2,21 3,61

1998 12.5.–15.9. 5 1,02 0,36 0,95 0,44 0,74

1999 18.5.–13.9. 5 1,02 0,36 0,95 0,44 0,74

2000 16.5.–12.9. 5 0,83 1,04 1,93 0,74 0,64

2001 15.5.–11.9. 5 0,93 0,55 0,88 0,35 1,65

2002 14.5.–17.9. 5 0,84 1,58 0,44 2,62 2,37

2003 19.5.–17.9. 5 0,79 0,79 0,51 0,53 2,00

2004 11.5.–14.9. 5 1,88 2,84 1,54 0,93 0,47

2005 12.5.–14.9 5 1,24 0,44 0,97 1,22 1,67

Preglednica 9-2c: Povprečne poletne vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini 0–10 m v osrednjem delu Tržaškega zaliva (00CZ)Vir: Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

46

MO

RJ

E

10. KISIK V PRIDNENEM SLOJU

CILJ

• Zaščita in ohranjanje morskega okolja.

• Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje in rast morskih školjk in polžev.

• Zmanjšanje količine hranilnih snovi v obalnih vodah.

Kazalec prikazuje relativno pogostnost pojavljanja nizkih kon-centracij (< 2 ml/l) raztopljenega kisika v pridnenem sloju v po-letnem obdobju, od maja do novembra. Prikazane so srednje vrednosti vsebnosti raztopljenega kisika v globini nad 10 m. Povprečja posameznih merilnih postaj v obdobju od 1989 do 2005 so prikazana na slikah 10-1 in 10-2. Prikazani sta samo merilni postaji, kjer je pomanjkanje kisika v pridnenem sloju za-beleženo, to sta postaji v osrednjem (00CZ) in jugozahodnem (000G) delu Tržaškega zaliva (glej sliko 9-3).

Poglavitna dejavnika, ki vplivata na nastanek pomanjkanja ki-sika v pridnenem sloju sta povečana količina organskih delcev in usedanje. Navpično mešanje vodnih mas pa omogoča večjo oskrbo s kisikom in s tem zmanjšanje pomanjkanja kisika v pridnenem sloju.

Slika 10-1: Vsebnost kisika v pridnenem sloju (globina 24 m) na vzorčnem mestu v osrednjem delu Tržaškega zaliva (00CZ)

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

kon

ce

ntr

acija

(m

l/l)

raztopljeni kisik biološko pomanjkanje kisika

2006

47M

OR

JE

Slika 10-2: Vsebnost kisika v pridnenem sloju (globina 22 m) na vzorčnem mestu v jugozahodnem delu Tržaškega zaliva (000G)

Severni del Jadranskega morja je eno izmed številnih obal-nih morskih območij, kjer lahko v poznem poletju ali jeseni opazujemo zelo različne stopnje pomanjkanja kisika v pri-dnenem sloju. Sem sodi tudi Tržaški zaliv, kjer se kemijska sestava vodnega stolpca in gibanje vodnih mas močno spreminjata v odvisnosti od sezonskega gibanja. Pozimi je vodni stolpec relativno enoten, že spomladi pa se prične razslojevati zaradi segrevanja površinskega sloja in vnosa sveže rečne vode. Višek razslojevanje doseže poleti. Se-zonsko gibanje temperaturne razslojenosti je pod močnim vplivom sončnega obsevanja. Močne nevihte lahko znatno premešajo vodni stolpec tudi poleti. Jesensko ohlajanje in vpliv vetrov ponovno vzpostavita enovit vodni sloj. Prve temeljite in sistematične raziskave kisikovih razmer v pridnenem sloju izvirajo iz devetdesetih let prejšnjega sto-letja. Sovpadajo z vzpostavitvijo “Observatorija severnega Jadrana” in monitoringa osrednjega dela Tržaškega zaliva. Pred tem so obstajali le podatki iz plitvejšega, ozkega, pri-obalnega pasu.Tržaški zaliv je polzaprt, plitev zaliv, v katerem beležimo sezonsko znižanje kisika v pridnenem sloju, od poznega poletja do jeseni. Delno in celo popolno pomanjkanje je bilo v Tržaškem zalivu ugotovljeno v letih 1974, 1983, 1987 in

1990. Razsežnost popolnega pomanjkanja kisika na dnu je bila največja leta 1983, ko je zajela približno tretjino zaliva, takšne razmere pa so trajale dva tedna. Posledica pomanj-kanja kisika je bil obsežen pogin bentoških organizmov. V drugih primerih so bila prizadeta manjša območja v osred-njem delu zaliva. Kasnejše meritve, ki so redno vključevale tudi osrednji del zaliva so pokazale, da se kisik v obdobju od avgusta do oktobra skoraj vsako leto približa kritični meji, da pa so kisikove razmere v jugovzhodnem delu praviloma boljše. Pogostnost pojavljanja nizkih koncentracij kisika v pridne-nem sloju v obalnem in morskem okolju na območju Trža-škega zaliva ne nakazuje prepoznavnega trenda. V obdobju od leta 1989 do 2005 se je pomanjkanje kisika pojavilo v osrednjem delu Tržaškega zaliva občasno, v poznem poletju in jeseni, in sicer v letih 1989, 1990, 1994, 1995, 2000 in 2001 (sliki 10-1 in 10-2). V jugovzhodnem delu zaliva se je pomanjkanje v enakem obdobju pojavilo le dvakrat in sicer v letih 1989 in 1990. Na vseh vzorčnih mestih predstavlja pojav primanjkljaja kisika manj kot 3 % vseh izmerjenih vre-dnosti. Na globinah, manjših od 20 m, pomanjkanje kisika ni bilo zabeleženo.

kon

ce

ntr

acija

(m

l/l)

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

raztopljeni kisik biološko pomanjkanje kisika

48

MO

RJ

E

PODATKI IN VIRI

Preglednica 10-1: Vsebnost kisika (ml/l) v pridnenem sloju (globina 24 m) na vzorčnem mestu v osrednjem delu Tržaškega zaliva (OOCZ)Vir: Zbirka podatkov Kisik v pridnenem sloju Tržaškega zaliva – slovenski del zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

leto obdobje št. meritev rezultati (ml/l)

1989 30.5.–7.12. 9 4,18 4,54 3,37 1,33 1,48 2,70 1,76 4,30 5,97 np np np np np

1990 11.1.–12.11. 12 4,75 5,97 6,02 5,54 5,38 5,41 4,43 4,06 2,66 1,35 3,82 5,00 np np

1991 9.1.–16.12. 12 3,94 5,95 6,26 5,83 4,94 3,80 3,44 3,35 1,98 2,49 5,14 5,93 np np

1992 14.1.–21.12. 13 6,16 6,34 6,73 5,67 6,08 5,24 4,27 3,71 3,66 3,47 4,07 4,45 5,19 np

1993 19.1.–7.12. 12 5,63 5,42 5,96 5,50 6,22 6,11 4,84 4,30 4,75 3,99 3,30 5,59 np np

1994 17.1.–13.12. 12 5,58 6,37 6,36 5,22 4,66 5,07 5,45 4,15 1,31 3,92 2,93 4,86 np np

1995 12.1.–8.12. 14 5,77 6,10 5,15 5,87 4,75 4,50 4,39 3,29 3,50 0,33 0,29 5,24 5,24 6,06

1996 11.1.–11.12. 12 4,91 6,53 7,05 7,18 5,33 4,95 5,01 4,30 3,02 2,99 4,94 5,16 np np

1997 14.1.–9.12. 12 5,76 5,70 5,96 6,19 4,62 4,39 3,78 2,20 3,84 1,98 4,09 4,96 np np

1998 28.1.–15.12. 12 6,28 6,53 6,13 5,48 4,30 4,63 5,39 4,52 3,25 2,03 4,84 5,39 np np

1999 14.1.–8.12. 12 5,47 6,58 6,25 5,42 4,21 4,31 3,64 2,44 2,81 4,24 5,43 5,90 np np

2000 13.1.–12.12. 24

6,08 6,54 6,98 5,91 5,84 7,15 6,37 5,30 4,56 4,23 5,09 3,76 3,93 3,07

3,06 1,52 2,57 3,36 4,41 4,48 4,68 3,54 2,70 3,97 np np np np

2001 17.1.–12.11. 21

6,66 5,98 4,00 6,93 7,38 5,13 3,70 6,18 5,58 6,78 2,97 5,26 4,34 3,01

4,28 4,48 3,82 3,42 0,68 5,18 5,27 np np np np np np np

2002 12.2.–12.11. 19

5,76 5,76 5,59 5,19 4,38 4,75 6,24 5,20 4,86 3,76 4,69 3,37 4,15 2,07

4,79 3,95 4,61 5,87 6,37 np np np np np np np np np

2003 29.1.–15.12. 12 4,93 6,18 5,92 6,53 5,97 5,55 5,46 3,01 3,43 5,26 5,38 5,86 np np

2004 20.1.–15.12. 12 6,08 6,22 6,53 6,27 5,88 5,10 3,78 3,37 4,46 4,90 5,50 5,67 np np

2005 18.1.–16.12. 12 5,92 6,65 6,92 6,11 6,28 5,65 5,42 3,35 2,98 3,90 2,35 5,47 np np

49M

OR

JE

Preglednica 10-2: Vsebnost kisika (ml/l) v pridnenem sloju (globina 22 m) na vzorčnem mestu v jugozahodnem delu Tržaškega zaliva (000G)Vir: Zbirka podatkov Kisik v pridnenem sloju Tržaškega zaliva – slovenski del zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

leto obdobje št. meritev rezultati (ml/l)

1989 30.5.–7.12. 9 4,74 4,83 3,67 3,44 2,60 3,60 1,84 4,84 5,80 np np np np np

1990 11.1.–12.11. 12 5,73 4,52 6,00 5,39 5,14 5,19 4,64 4,79 3,84 1,73 3,25 3,83 np np

1991 9.1.–12.11. 12 4,89 6,27 5,84 4,99 5,84 4,21 3,06 3,15 3,71 4,43 5,40 5,25 np np

1992 14.1.–21.12. 14 5,34 6,19 4,57 6,20 5,05 5,08 4,52 4,54 3,81 2,62 4,80 4,79 4,54 5,52

1993 12.1.–9.11 11 5,41 6,25 6,18 6,22 6,57 6,21 5,27 5,06 4,76 5,09 5,24 np np np

1994 22.2.–13.12. 11 6,37 6,18 5,51 5,56 5,14 4,78 4,72 3,28 3,92 3,61 4,23 np np np

1995 12.1.–8.12. 12 6,26 6,44 6,32 5,67 5,14 4,24 4,95 4,72 4,13 3,68 5,27 5,88 np np

1996 11.1.–11.12. 12 4,83 6,48 6,57 7,00 5,80 5,85 4,62 4,47 4,11 4,65 4,84 5,21 np np

1997 14.1.–9.12. 12 5,63 5,78 5,89 6,22 4,95 5,36 4,64 4,95 3,80 3,00 4,61 5,20 np np

1998 28.1.–15.12. 12 6,28 6,51 6,32 5,64 4,91 5,61 5,17 4,29 2,92 4,26 4,38 5,71 np np

1999 14.1.–8.12. 11 5,47 6,52 5,99 5,64 4,16 4,31 3,64 2,79 3,32 4,33 5,90 np np np

2000 13.1.–12.12. 12 6,63 7,03 6,93 6,56 5,21 4,25 4,29 4,20 3,41 4,38 4,50 3,70 np np

2001 17.1.–11.12. 12 6,24 6,93 7,44 6,68 5,29 5,63 4,39 3,89 2,69 2,86 5,27 6,15 np np

2002 12.3.–12.11. 9 6,21 2,95 5,31 5,58 5,07 3,84 4,89 6,37 6,38 np np np np np

50

MO

RJ

E

Podatki so iz zbirke podatkov (Kisik v pridnenem sloju Tržaškega za-liva_slovenski del zaliva.xls) Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo. Prikazani podatki so zbrani v okviru raziskovalnih aktivnosti Morske biološke postaje v Piranu in v okviru monitoringa osrednjega dela Tržaškega zaliva, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike slovenije (ARRS) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Zbrani podatki prikazujejo vsebnost raz-topljenega kisika na največji globini vzorčevanja, ki je značilna za vsako posamezno merilno mesto (glej sliki 10-1 in 10-2). Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega ozemeljskega morja za obdobje od leta 1989–2005. Meritve raztopljenega kisika se iz-vajajo enkrat mesečno z multiparametrično CTD sondo. Natančnost (0,02–0,1 ml/l) in kakovost (zanesljivost) podatkov je zagotovljena z rednim umerjanjem opreme in senzorjev. Na podlagi teh vrednosti je bil izračunan odstotek tistih vrednosti, ki so pod mejo biološkega po-manjkanja kisika (torej nižje od 2 ml/l). V analizi smo upoštevali merilna mesta, kjer je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo, globina dna pa 22 oziroma 24 m. Iz niza zgodovinskih podatkov je razvidno, da je primanjkljaj kisika v Tržaškem zalivu vezan na globine večje od naših vrednosti.

Ærtebjerg, G., in J. Carstensen. 2004. (WEU15) Frequency of low bottom oxygen concentrations in coastal and marine waters. NERI.

Degobbis, D., A. Malej, in S. Fonda-Umani. 1997. The mucilage phe-nomenon in the Northern Adriatic - a critical review of the past scienti-

fic hypotheses. State of the art and new scientific hypotheses on the phenomenon of mucilages in the Adriatic Sea, Trieste: 24-25.

Degobbis, D., R. Precali, I. Ivančić, N. Smodlaka, D. Fuks, in S. Kveder. 2000. Long-term changes in the northern Adriatic ecosystem related to anthropogenic eutrophication. International Journal of Envi-ronment and Pollution 13: 495-533.

Kemp, W. M., J. Faganeli, S. Puskaric, E. M. Smith, in W. R. Boyton. 1999. Pelagic-Benthic Coupling and Nutrient Cycling. V: T. C. Ma-lone, A. Malej, L. W. Harding, Jr., N. Smodlaka, inR. E. Turner [eds.], Coastal and Estuarine Studies, 295-339. American Geophysical Union, Washington DC.

Malačič, V. 1991. Estimation of the vertical eddy diffusion coefficient of heat in thr Gulf of Trieste (Northern Adriatic). Oceanologica Acta 14: 23-32.

Malej, A., in V. Malačič. 1995. Factors affecting bottom layer oxygen depletion in the Gulf of Trieste (Adriatic Sea). Annales 7: 33-42.

Malej, A., P. Mozetič, V. Malačič, in V. Turk. 1997. Response of Sum-mer Phytoplankton to Episodic Meteorological Events (Gulf of Trieste, Adriatic Sea). Marine Ecology 18: 273-288.

51M

OR

JE

11. KAKOVOST KOPALNIH VODAOBALNEGA MORJA

CILJ

• Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavlja-nje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopal-nih voda zaradi varovanja zdravja prebivalstva.

Do julija leta 2003 je potekalo občasno ali redno spremljanje in nadzor kakovosti kopalne vode na morju na 32 odvzemnih mestih.

Od leta 2004 dalje, skladno z zahtevami direktive o kopalnih vodah, Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja monito-ring higienske ustreznosti na 6 območij kopalnih voda, na 13 naravnih kopališčih pa spremljanje kakovosti kopalne vode za-gotavlja upravljavec kopališča.

Ustreznost kopalne vode se ocenjuje po kriterijih nacionalne zakonodaje in po kriterijih Kopalne direktive 76/160/EGS. Slednja predpisuje manj strožje kriterije za mikrobiološke para-metre, kopalno vodo pa oceni kot neustrezno, če je bilo v času ene kopalne sezone več kot 5 % vzorcev neustreznih, glede na predpisane zahteve.

Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda in predpisanih zahtev higienske ustreznosti kopalne vode so vrednosti za leti 2004 in 2005 prikazane posebej in niso nepo-sredno primerljive s predhodnim obdobjem.

Slika 11-1: Delež ustreznih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v letih 1996 do 2003 (po nacionalnih predpisih)

Slika 11-2: Delež ustreznih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v letih 2004 in 2005 (po nacionalnih predpisih)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

ust

rezn

i vzo

rci (

%)

mikrobiološko ustrezni vzorci fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci

Kopalna voda v naravnih kopališčih je vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer je dovoljena posebna raba voda za dejavnost kopališč in je kopanje organizirano. Kopalna voda na območjih kopalnih voda pa je vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se na lastno odgovornost kopa večje število ljudi in je določeno s predpisi o vodah.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

naravnakopališča– 2004

območjakopalnih voda

– 2004

naravnakopališča– 2005

območjakopalnih voda

– 2005

ust

rezn

i vzo

rci (

%)

mikrobiološko ustrezni vzorci fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci

52

MO

RJ

E

Slika 11-3: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po kriterijih kopalne direktive)

Slika 11-4: Kopalne vode obalnega morjaVir: Agencija Republike Slovenije za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije

Leta 2003 je bilo v 32 kopališčih ob morju odvzetih 335 vzorcev. Po kriterijih nacionalne zakonodaje je bilo mikro-biološko neustreznih 34 vzorcev (10 %), fizikalno-kemijsko pa 1 vzorec (0,3 %). Voda v kopališčih ob morju je ustrezala predpisanim zahtevam.

Upoštevajoč kriterije kopalne direktive je bilo v letu 2004 10,5 % kopalnih voda na morju neustreznih. Kakovost ko-palnih voda se je v letu 2005 nekoliko izboljšala, saj je bila le ena kopalna voda izmed 19 neustrezna, kar predstavlja 5,3 %. Po skladnosti kopalnih voda na morju sodimo v vrh evropskih držav.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2004 2005

kop

aln

a vo

da

(%)

neustrezna ustrezna

53M

OR

JE

Preglednica 11-3: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po kriterijih kopalne direktive)Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, http://www.arso.gov.si/

Preglednica 11-2: Delež ustreznih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v letih 2004 in 2005 (po nacionalnih predpisih)Vir: Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode na območjih kopalnih voda v letih 2004–2005, Agencija Republike Slovenije za okolje in na naravnih kopališčih v letih 2004-2005, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

PODATKI IN VIRI

Preglednica 11-1: Delež ustreznih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v letih 1996 do 2003 (po nacionalnih predpisih)Vir: Zbirka podatkov o kopališčih ob naravnih vodah 1996-2003, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005

enota 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

odvzeti vzorci za mikrobiološke priskave število 640 640 608 640 608 608 415 335

mikrobiološko ustrezni vzorci število 476 541 439 548 537 527 373 301

mikrobiološko ustrezni vzorci % 74 85 72 86 88 87 90 90

odvzeti vzorci za fizikalno kemijske priskave število 621 636 570 640 608 608 415 335

fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci ševilo 616 636 553 640 608 599 414 334

fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci % 99 100 97 100 100 99 100 100

2004 2005

enota naravna kopališča območja kopalnih voda naravna kopališča območja kopalnih voda

odvzeti vzorci število 117 72 117 120

mikrobiološko ustrezni vzorci število 110 71 113 119

mikrobiološko ustrezni vzorci % 94 99 97 99

fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci število 117 72 117 120

fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci % 100 100 100 100

2004 2005

enota število % število %

ustrezna kopalna voda 17 89,5 18 94,7

neustrezna kopalna voda 2 10,5 1 5,3

nezadovoljivo vzorčenje 0 0 0 0

54

MO

RJ

E

Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ). Po novi zakonodaji iz leta 2003 upravlja IVZ zbirko podatkov o naravnih kopališčih, zbirko podatkov o območjih kopalnih voda pa ministrstvo, pristojno za okolje. Vir za kazalec za leto 2003 vsebuje podatke o kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu ko-palne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja ter številu higiensko neustreznih vzorcev in vzroku neustreznosti, v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88). Iz rezulta-tov preskušanj se oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode, zaradi varovanja zdravja ljudi.

Pri podatkih iz preglednice 11-1 so, kot izhaja iz letnega poročila IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih ko-palnih vodah in skladnost z zahtevami za parametre iz do tedaj veljavne zakonodaje.

Avgusta 2003 so začeli veljati novi podzakonski predpisi, ki določajo naravna kopališča in območja kopalnih voda ter nadzor nad njimi: Pra-

vilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. RS, št. 73/03), Uredba o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS, št. 70/03 in 72/04) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Ur. l. 79/03). Novi predpisi so usklajeni s kopalno direktivo iz leta 1975 (Council Directive 76/160/EGS) in Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04).

Pri podatkih iz preglednice 11-2 so upoštevani rezultati kakovosti ko-palnih voda, podani v poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih ko-pališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji za leti 2004 in 2005. Poročili sta pripravili Agencija Republike Slovenije za okolje in Inštitut za varovanje zdravja. V preglednici 11-3 so podatki zbrani iz poročil Ev-ropske komisije za leti 2004 in 2005. Ustreznost kopalnih voda je do-ločena na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalno-kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskusov dveh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora). Pri vrednotenju vzorcev in kopalne vode so upoštevane zahteve nacionalne zakonodaje in kopalne direktive.