Ljubljana in onesnaženje okolja

Projektna nalogaAvtorji: dijaki 3.f razreda

Gimnazija Bežigrad2012/2013

EU emisijski standardi

regulirani izpusti NOx, ogljikovodikov, CO

in drugih določenih delcev, ne za CO2

cestni promet v EU odgovoren za 20% CO2

izpustov

izpusti CO2 v EU predstavljajo 3.5%

svetovnih

Izboljšave izpustov

12.3.2013 – Evropska komisija sprejme

nov zakon o omejitvi izpustov

Redna poročanja o

prilagajanju na

spremembe, razvojnih

strategijah

Zgodovina mestnega prometa

l. 1901 – začetek javnega prometa, ˝doba

tramvajev˝ trolejbusi avtobus

prizadevanje za zmanjševanje izpusta CO2

v ozračje

biodizel, hibridni pogon, zemeljski plin,

vodik, elektrika

Gospodarska povezava ljubljanskih regij

cilj razvoja: izboljšanje blaginje prebivalcev

MOL

Ključni projekti

- Tehnološki park Brdo Ljubljana

- oživitev centra mesta, prilagoditev

prometa, spodbujanje trgovin, gostinskih

uslug, kulturnih ustanov v starem mestu

Toplarna in njeno delovanje

proizvodni obrat

proizvajanje toplote in električne energije

iz premoga,

lesnih sekancev

delovanje na principu

soproizvodnje

Proizvodnja

90% potreb po ogrevni toploti Ljubljane,

3% potreb po električni energiji v Sloveniji

l.2002 – energent indonezijski premog

l.2008 – energent lesni sekanci

Ravnanje z odpadki

skladno z zakonodajo izdelana tudi ocena

odpadkov za pepel in žlindro – uporabna

odpadka

l.2006 izdelan načrt gospodarjenja z

odpadki TE-TOL-a

Meritve izpustov v zrak

TE-TOL spremlja emisije za CH4, CO, CO2,

didušikov oksid , dušikove okside,...

trajne meritve se izvajajo na skupnem

dimniku, občasne meritve enkrat na leto v

sklopu nadzora obratovanja

Uporaba okoljsko spremeljivejšega premoga

TE-TOL izvaja vrsto ukrepov

zamenjava domačega premoga z boljšim

uvoženim – nižja vsebnost žvepla in

pepela ter višja kurilna vrednost

Meritve izpustov v vodo

večina vode pride iz Ljubljanice

spremlja se temperatura, pH vrednost,

količina neraztopljenih snovi, strupenost

za vodne bolhe,...

Primerjava TE-TOL z drugimi termoelektrarnami

termoelektrarna Brestanica,

termoelektrarna Šoštanj, termoelektrarna

Trbovlje, termoelektrarna v okviru toplarne

v Ljubjani in jedrska elektrarna Krško

Stanje onesnaženosti hidrosfere

4 razredi onesnaženosti rek

Ljubljanica: pred vstopom v Ljubljano

2.razred, po Ljubljani pa 2-3.razred

Projekt Izboljšava hidravličnega delovanja

kanalizacijskega sistema v Ljubljani

centralna čistilna naprava

Onesnaženost zraka v Ljubljani

približno enako stanje kot prejšnja leta

največji vpliv: individualna kurišča v

zimskem času

kakovost zraka najslabša

pozimi, inverzija

Emisije ogljikovega dioksida

fosilna goriva

lesna biomasa od leta 2009

večanje emisij v sektorju industrija

manjšanje emisij v prometu

Vpliv na okolje

emisije plinov, aerosolov in saj

nastanek kislega dežja

kakovost zraka v Sloveniji se je v zadnjih letih

izboljšala

kljub temu siromašenje biotske pestrosti

predvsem v ekosistemih kmetijskega in

urbanega okolja

Vpliv na živa bitja

astma, poškodbe reproduktivnega sistema

kisli dež – škodljiv drevesom,

živalim, rastlinam,

kemijskemu ravnovesju vode v

jezerih

smog – škodljiv živalim

Vloga flore v biosferi

biosfera – sklop vseh živečih organizmov

na našem planetu

rastline kot največja skupina avtotrofov v

biosferi omogočajo hrano

medsebojna povezanost živih bitij

Skrb za okolje

problem smetenja

izbira prevoznega sredstva

varčevanje z energijo

mestne zelene površine pomagajo

popravljati škodo in onesnaženje