4
DOBRO STANJE OKOLJA OKOLJSKA DEJSTVA

STANJE OKOLJA - Salonit Anhovo

  • Upload
    others

  • View
    5

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

DOBROSTANJEOKOLJAOKOLJSKA DEJSTVA

Približno polovica objektov v Sloveniji je zgrajena iz cementa iz Anhovega. Proizvodnja cementa tu poteka že skoraj 100 let. Salonit Anhovo je zaradi obsežnih investicij danes na nivoju najsodobnejših evropskih cementarn. Skupina Salonit je danes v zasebni lasti in zaposluje 400 sodelavcev. Študije kažejo, da vsako delovno mesto v cementarni ustvari dodatnih šest posrednih delovnih mest. Zaradi uvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij in stalnega izboljševanja je danes v okolici Salonita Anhovo okolje čisto in ni degradirano, okoljski pogoji za življenje so bistveno boljši kot v večini urbanih krajev v Sloveniji.

Dejstva o azbestu

Proizvodnja azbest-cementnih izdelkov v Anhovem je bila ločena od sedanje cementarne, sama cementarna ni nikoli proizvajala azbest-cementnih kritin, zanje je dobavljala cement. V Salonitu Anhovo vsa leta pomagamo obolelim zaradi azbesta preko izplačevanja odškodnin, podpore zdravstvenim raziskavam, podpore društvom, ki delujejo na tem področju ter preko varnega odstranjevanja cementno-azbestnih kritin. V času uporabe azbesta je bilo podjetje v državni lasti, danes je cementarna v zasebni lasti.

V Sloveniji je bila proizvodnja in promet z azbestom ukinjena leta 1996. Po prepovedi je bil v industrijskem kompleksu v Anhovem

izveden sanacijski program s čiščenjem okolja. Azbest je bil vgrajen v več kot 300 vrstah proizvodov na lokacijah po

vsej Sloveniji. Glavna območja, kjer je bil v uporabi azbest, so: Anhovo, Ljubljana, Maribor, Jesenice, Medvode in Sodražica.

Obolevnost zaradi azbesta se pojavlja na več lokacijah. Približno tretjina vseh primerov obolelih zaradi azbesta je v Goriški

regiji, nekoliko manj kot polovica skupaj v Ljubljani in Mariboru, preostalih 20 % v okolici drugih krajev.

2006

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

2007 2008 2009 2010 2011

Trendi koncentracij delcev PM10

2012 2013 2014 2015 2016 2017

G. Polje PM10

WHO priporočilo

EU mejna vrednost

Morsko PM10

Konc

entr

acija

(µg/

m3 )

0,70

0,72

0,74

0,76

0,78

0,84

0,88

0,82

0,80

0,86

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Emisijski faktor (CO2)

BenchmarkSA

TlaSestava tal je enaka, kot je naravno zaledje in primerljiva s sestavo tal v regiji. V tleh nikoli niso bile ugotovljene prekomerne oziroma kritične koncen-tracije težkih kovin, kot so kadmij, nikelj, baker in krom.

Na kakovost VODE reke Soče Salonit Anhovo praktično nima vpliva, ker v glavnem uporablja hladilno vodo, ki ne prihaja v stik s snovmi iz procesa.

MERITVE IN KLJUČNA DEJSTVA O OKOLJU IN EMISIJAH

ZrakKakovost zraka je boljša kot v večini slovenskih krajev. Meritve izkazujejo, da je kakovost zraka v Občini Kanal ob Soči boljša kot v večini slovenskih krajih. V zraku ob meritvah niso bile ugotovljene prekomerne koncentracije težkih kovin kot so kadmij, nikelj, baker in krom.

Salonit Anhovo se po porabi energije in vplivih na okolje danes uvršča med najbolj učinkovite evropske cementarne. Za trajnostno rabo energije je Salonit Anhovo leta 2017 prejel nagrado EBRD. Med primere dobre prakse v krožnem gospodarstvu ga uvršča vrsta okoljskih kazalcev. Po emisijah CO2 se uvršča med energetsko in okoljsko 10 % najbolj učinkovitih cementarn v Evropi.

Energija

0

10

20

30

40

50

60

70

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Energijski delež sekundarnih energentov (%)

0

5

10

15

20

25

30

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Emisije prahu (mg/Nm3) - trajne meritve

Sosežig odpadkov v cementni proizvodnji

ne vpliva na emisije in povečane koncentracije

delcev v zraku. Emisije niso odvisne od so-sežiga

odpadkov kot gorivo (namesto naravnih virov),

ampak so odvisne od tehnoloških izboljšav in

uporabe BAT – najboljših razpoložljivih tehnologij.

Alternativna goriva

Salonit Anhovo ima eno najobsežnejših baz okoljskih podatkov, ki nastaja v sodelovanju z mnogimi raziskovalnimi organizacijami: Kemijski inštitut, Inštitut

Jožef Stefan, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta, NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano) Maribor,

NLZOH Nova Gorica in drugi.