I. UVOD V STATUSNO GOSPODARSKO PRAVO

Natej vire gospodarskega statusnega prava

VIRI GOSPODARSKEGA STATUSNEGA PRAVA

NEPOSREDNOPOSREDNO

Ustava : 74. len (gospodarska pobuda je svobodna) ZGD-1 Drugi zakoni Podzakonski predpisi (uredbe -sprejme vlada, pravilniki-sprejmejo republiki upravni organi, uredbe, navodila, odloki) Akti ES Sodna praksa sodia ES Sodna praksa Obiaji Pravna znanost Standardi V praksi se uporabljajo kodeksi podjetnike kulture oz. korporacijskega upravljanja-npr. kodeks upravljanja javnih delnikih drub

Koliko novel ima ZGD, ZGD-1

1. Zakon o gospodarskih drubah oz. gospodarska ustavaJe temeljni sistemski zakon na podroju prava gospodarskih drub v Republiki Sloveniji.Prvotni ZGD je sprejel Dravni zbor 27.5.1993 in je bil objavljen 10.6.1993, veljati pa je zael 10.7.1993.S sprejemom ZGD je prenehal veljati Zakon o podjetjih. NALOGA: Ureja statusna-korporacijskorpavna vpraanja pri ustanavljanju in poslovanju gospodarskih drub, ki so opredeljene kot pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost. SESTAVA: Vsebinsko razdeljen na 10 delov1. Skupne dolobe za vse drube1. Normiran podjetnik1. Drube1. Povezane drube1. Gospodarsko interesno zdruenje in evropsko gospodarsko interesno zdruenje1. Statusna preoblikovanja1. Reim tujih podjetij v SlovenijiVIII.-X. nadzor, kazenske in predhodne ter konne dolobe NOVELE:V 13 letih svoje veljave do leta 206 doivel 8 novel in to predvsem zaradi usklajevanja s pravnim redom Evropske skupnosti. ZGD-A, ZGD-B /1994: Nanaata se na podaljanje roka za uskladitev gospodarskih drub z doloili novega zakona, brez kakrnihkoli vsebinskih sprememb. ZGD-C/1998: limitirala zakonsko odpravnino neupravieno odpoklicanih direktorjev kapitalskih drub ZGD-D/1998:komplementarno s prejnjo novelo omejila dobo trajanja konkurenne klavzule za neupravieno odpoklicane direktorje ZGD-E/1999:cilj je bil uskladitev s pravom EU glede diskriminatornih pogojev za tuje dravljane pri vodenju gospodarskih drub ZGD-F/2001:bila rezultat posebnega projekta Uskladitev slovenskega prava drub s pravom EU o gospodarskih drubah, v okviru programa Phare.Bistvena novost je normiranje delitve gospodarskih drub. ZGD-G/2004:glavni cilj je bil uskladiti pravno ureditev podrunic tujih podjetij iz drav lanic s pravnim redom ES ZGD-H/2004: cilj v skladu z uredbo ES uskladiti bilanno pravo in uvesti uporabo mednarodnih raunovodskih standardov

Kateri zakon je uvedel kosovne delnice

b) Zakon o gospodarskih drubah 14.4.2006 je bil sprejet prenovljen zakon o gospodarskih drubah ZGD-1. V uradnem listu RS je bil objavljen 19.4.2006. RAZLOGI ZA SPREJETJE: v uskladitvi evropskim pravom drub, to je v uvedbi evropske delnike drube, kot nadnacionalne pravnoorganizacijske oblike opravljanja gospodarskih dejavnosti v obliki delnike drube v slovenski pravni sistem prehod na skupno denarno enoto evro in v tej zvezi normativno urediti evro delnice. Uvedel tudi kosovne delnice NOVELE: ZGD-1A/2008:Uskladitev z 10. direktivo o ezmejnih zdruitvah kapitalskih drub ZGD-1B/2008:uskladitev z direktivami sprejetimi med 2006-2007 in so spremenile direktive s podroja drub, predvsem z bilanno-raunovodskega podroja, podroja urejanja kapitalskih vpraanj, revizije ter statusnih preoblikovanj ZGD-1C/27.52009:implemenitala evropsko pravo drub o pravicah drub

c) ZGD-1COsnovni namen te novele je bil implementacija direktive 2007/36/ES o uveljavljanju doloenih pravic delniarjev drub, ki kotirajo na borzi. S spremembami in dopolnitvami se dopolnjujejo oz. krepijo naela enake obravnave delniarjev, obveenost delniarjev ter manjinske pravice delniarjev pri izvrevanju glasovnih pravic na skupini delniarjev.Glede na aktualne razprave o nagrajevanju managerjev in lanov nadzornih svetov, e posebej v kriznem obdobju pa je novela uredila tudi nekatera s tem povezana vpraanja.

Direktiva 2007/36/ES o pravicah delniarjev:Zaela veljati 3.8.2007 in jo morajo lanice implementirati v nacionalne pravne rede do 3.8.2009. Ta direktiva ureja naslednja vpraanja oz. institute povezane s skupino in pravicami delniarjev, povezanimi s skupino: enako obravnavanje delniarjev v zvezi s skupino informacije pred skupino delniarjev pravica uvrstitve tok na dnevni red skupine delniarjev in predloitve osnutkov sklepov zahteve za udelebo in glasovanje na skupini delniarjev udeleba na skupini delniarjev z elektronskimi sredstvi pravica postavljanja vpraanj glasovanje s pooblastilo formalnosti o imenovanju pooblaencev in o uradnem obveanju glasovanje po poti odstranitev nekaterih ovir za uinkovito uveljavljanje glasovalnih pravic rezultati glasovanja

Tudi z vidika implementacije direktive je najpomembneja zahteva , da mora druba objaviti sklic skupine najkasneje na 21. dan pred dnevom skupine, oz. najkasneje na 14. dan, e tako odloi skupina delniarjev in e druba delniarjem omogoa, da glasujejo z elektronskimi sredstvi, ki so dostopna vsem delniarjem, in ne gre za sklic letne skupine delniarjev.Odpravljena je delniarska blokada ( share blocking), tako da udeleba na skupini delniarjev in glasovanje na njej nista pogojena s tem, da bi moral delniar svoje delnice pred skupino deponirati ali prenesti k drugi fizini ali pravni osebi ali da bi morale biti vpisane na njeno ime. Pravica delniarja, da proda ali drugae prenese svoje delnice v obdobju med referennim datumom in skupino delniarjev ne more biti omejena drugae, kot je morebiti omejena zunaj tega obdobja. Zaradi tega mora vsaka lanica zagotoviti , da velja za vse drube en sam referenni datum, ki pa ne sme biti ve kot 30 dni pred datumom skupine delniarjev.

d)Varstvo pravic na podroju korporacijskih razmerij:Pravo drub- ureja razmerja med drubeniki oz. delniarji v gospodarskih drubah glede drubinega podjetja in razmerja med drubeniki oz. delniarji na eni strani in drubo na drugi strani kor pravno osebo. Bistvena sestavina pravne ureditve v korporacijskih razmerjih je monost da imetniki korporacijskih pravic zavarujejo svoje pravice oz. da se s pravnimi sredstvi nosilci obveznosti prisilijo k njihovi izpolnitvi. Spori se na podroju korporacijskih razmerij praviloma reujejo pred sodiem v nepravdnem postopku v katerem se zagotavlja pravno varstvo imetnikov pravic oz. upravienj.

PODJETJE IN DRUBA

Cilj podjetnike igre vsakega podjetnika je poveevanje svojega premoenja, kar se kae v ustvarjanju dobika s svojo ustvarjalnostjo in z dobro igro na raun drugih. K podjetnitvu je mogoe pristopiti kot sredstvu za ustvarjanje premoenja lastniki koncept) ali pa kot nainu ivljenja v okviru sodelovanja v igri (podjetniki puerizem) .

1. Pojem podjetja Pojem podjetja izhaja iz latinske besede suscipere oz. francoske entreprendre, kar pomeni opravljati neko dejavnost v smislu organiziranega podjema.

Je generalni pojem za skupek organiziranega premoenja in ljudi, organiziranih in namenjenih opravljanju gospodarske dejavnosti , ki mu pravni red posredno prek njegovega nosilca podjetnitva (drube kot pravno pojavne oblike podjetja) priznava status pravne osebe, s pravicami in obveznostmi.

Praviloma pojem podjetje zajema tudi delavce, ki opravljajo delo v podjetju, vendar prisotnost delavcev ni pogoj za obstoj podjetja. Podjetje je objekt prava in ne subjekt kot je bilo to v asu socializma.

Podjetje mora imeti subjektivno (vodstvo in delavci) ter objektivno ( premoenje) komponento, imeti mora kakovostne proizvode, topografijo, lokacijo prostorov in dodatne osebne lastnosti ( monost poslovnega komuniciranja, nastopanja na trgu) za doseganje gospodarskih uinkov

2. Podjetje- predmet ali subjekt prava?S pravnega vidika ima podjetje te znailnosti: njegova pojavna oblika je druba je gospodarska enota, sestavljena iz (materialnih in lovekih) gospodarskih dejavniko je drubena skupina ljudi, povezanih organizacijski, ekonomsko in pravno opravljanje gospodarske dejavnosti je mono vsebinsko, asovno in prostorsko urejati je pravno, vsebinsko in prostorsko loeno od lastnika, od v podjetje vloenega kapitala je sredstvo s katerim njegov imetnik ( druba) zagotavlja svoj prihodek je sredie avtonomnih premoenjskih pravnih razmerjih posebne vrste zasleduje trajno in plansko dolgorone cilje je skupnost ljudi, premoenjskih sredstev,pravic ,obveznosti,dejavnosti, poslovnih monosti, znanja, izkuenj in drugih sestavin je objekt v pravnem prometu.

Za podjetnitvo je pomembno, daje relativno avtonomno in da v to avtonomijo lahko posee le zakon.Podjetje ni pravni subjekt in tudi ni poslovno sposobno.

Podjetje bi lahko opredelili kot trajno skupnost funkcionalno zdruenih delovnih moi ljudi in stvarnih ter drugi premoenjskih sredstev, s katerimi druba trajno opravlja pridobitno dejavnost na trgu zaradi pridobivanja dobika.

Tudi ZGD-1 se je izognil definiciji podjetja, sicer pa zakon ne ureja podjetij temve razmerja med drubeniki v drubi glede njenega podjetja.

3. Organizacijske in ekonomske znailnosti podjetjaPri poskusu opredeljevanja podjetja v okviru trgovinskega prava se je poskualo definirati podjetje v razmerju do njegovega lastnika. Ta pristop opredeljuje 2 pojma, pojem podjetja in pojem nosilca podjetnitva.

Za podjetje kot organizirano gospodarsko enoto je znailna zlasti njegova funkcija v zvezi z opravljanjem doloene dejavnosti zaradi pridobivanja dobika. Z vidika funkcionalnosti podjetja pa so zanj znailni: minimum organiziranih materialnih sredstev,ki so razlina glede na funkcijo in pomen podjetja minimalna organiziranost dela, ki ga opravljajo nosilci podjetnitva sami ali pa krog oseb, ki nimajo lastninskih upravienj nad sredstvi v podjetju (delavci) enotna funkcionalna organiziranost sredstev in ljudi v skladu s cilji podjetja nastop organizirane gospodarske enote prek svoje pojavne oblike-drube ( v zunanji pravni sferi, praviloma na trgu) opravljanje doloenega dela, v obliki dejavnosti, bodisi da gre za proizvodnjo bodisi da gre za storitveno dejavnost samostojnost gospodarske organizirane enote sodelovanje v pravnem prometu na trgu po naelih ponudbe in povpraevanja proti nadomestilu trajnost in planska organiziranost enote.

Podjetje nima pravne osebnosti, ni nosilec dejavnosti in ne nastopa v pravnem prometu. Je objekt fizine (npr. pri podjetniku posamezniku) ali pravne osebe ( npr. drube) in se v pravnem prometu pojavlja v razlinih pojavnih oblikah drub ali podjetnika. Z ekonomskega, organizacijskega in pojmovnega vidika je podjetje predvsem organizirana in premoenja enota, v okviru katere so nepreminine in preminine, pravice in denar zdrueni in organizirani v doloeni funkciji, ki jo s svojim delom dejansko uresniujejo fizine osebe. Gre za skupnost premoenja in ljudi, med seboj povezanih v funkciji opravlja doloene dejavnosti trajnega znaaja. 4. Podjetnike teorije6. Teorija namembnega premoenjaOpredeljuje organizirano premoenje kot podjetje, ki mu pripada skupnost vseh dobrin, organiziranih zaradi doseganja skupnega cilja. Organizirano namembno premoenje je udejanjeno s svojim ciljem.

6. Teorija podjetju kot posebnem premoenju trgovcaPremoenje trgovca je posebno premoenje. 6. Podjetje kot skupnost dejavnosti, premoenja in gospodarskih monostiPodjetje je skupek poslovne dejavnosti, podjetnikega premoenja in poslovnih monosti za uspeh. 6. Podjetje kot dejansko nematerialno dobroPodjetje je mono dati drugemu v izkorianje le v ekonomskem pomenu, ni pa mono prenesti lastninske pravice nad podjetjem, razen prenosa lastninske pravice na posamezni stvari. 6. Teorija posebne pravice nad podjetjemPodjetje je posebna pravica nad podjetnitvo namenjenim premoenjem kot nematerialnim dobrim . 6. Podjetje kot objekt stvarne pravice vijega redaPodjetja so posledica tenje za dobikom. Sodobna podjetja so skupnost gospodarskih dobrin, znanja, delovne sile, ki se med seboj zdruujejo po naelu racionalnosti zaradi doseganja najvejega monega rezultata.

Pomen podjetja je danes trojni: Za lastnika je podjetje partner in temelj za ustvarjanje dobika, Za delavce je to vir plae Za gospodarstvo pa vir produkcije in pogoj za razvoj gospodarskega sistema. 6. Podjetje skupnost premoenja in osebDelo in podjetnost sta sinonima in enako pomembna za loveko delovanje ter da so v podjetju potrebni tako lastniki s svojimi podjetnikimi idejam kot tudi delavci. 6. Podjetje kot nematerialno dobro stvarnega pravaPodjetje je torej premina stvar, ki prinaa plodove. Ker je lastnik premine stvari podjetnik, mu ti plodovi tudi pripadajo. Podjetje je organiziranje dejavnosti, v srediu katere je posebno premoenje trgovca. 6. Teorija instituconalizacijePodjetje je organizacijska celovitost, ki ni identina z drubo, temve je druba pojavna oblika podjetja. 6. Teorija podjetja kot interesne skupnostiTeorija poskua opredeliti podjetje kot socioloki organizem, v katerem si vsi udeleenci prizadevajo dosei medsebojno dinamino ravnoteje in tako ustvarjati skupne cilje. 6. Podjetje kot pravna osebaPri tem ne gre za pravno personifikacijo podjetja, temve se podjetju priznavajo doloene pravne sposobnosti, da nastopa v pravnem prometu. Pri tem podjetje ni pravna oseba in od zakonodajalca se ne zahteva, da prizna podjetju status pravne osebe, temve se uporablja samo doloena analogija, ki v doloenih pravnih razmerjih podjetje izenauje s pravno oziroma fizino osebo. 6. Podjetje kot organizacijaOrganizacijo lahko opredeljujemo kot drubeni akcijski sistem ali drubeno namembno zdruenje. Za pojmovanje podjetja kot organizacije so znailni zlasti trije vidiki: funkcionalno organizirano premoenje v povezavi z nepremoenjskimi pravicami organizirano poslovanje in organizirano zdruenje ljudi (delavcev)

Organizacija podjetja mora sluiti 4 temeljnim nalogam: uresnievanju zastavljenih ciljev integraciji lanov prilagoditvi lanov in samoobstoju organizacije, kar pomeni, da mora biti organizacija vedno pripravljena prilagajati se. Organizacija mora avtorizirati svojo strukturo skozi oblikovanje organov. Z vidika pojmovanja podjetja kot organizacije s podjetje ponuja kot organizacija ustvarjanja ali delitve materialnih dobrin oz. storitev.

V teoriji je splono sprejeto stalie, da ima podjetje kot organizacija lastne interese, ki se loijo od interesov drube in drubenikov. Za interese podjetja skrbi poslovodstvo, za interese drube nadzorni svet, za individualne interese drubenikov pa skrbi skupina drube.

5. Pravica do podjetjaGlede na to, da je svobodno gospodarsko pobudo praviloma mono uresnievati s podjetjem, lahko govorimo o ustavni pravici do podjetja, to je pravici do organiziranega izvajanja gospodarske dejavnosti.

Pravica do podjetja je pravica posameznika, da ustanovi eno od pojavnih oblik podjetja (drubo ali pa organizira podjetje kot podjetnik posameznik), zagotovi pogoje za delovanje, svobodo izbere podroja dejavnosti in obliko podjetja ter odloi o njegovem obstoju. S lani svoje druine pa posameznik ustanovi druinsko drubo, ki organizira generacijsko podjetje. ( o generacijskem podjetju govorimo kot o obliki drube, glede na znailnost generacije, ki ji pripada ustanovitelj. Tako bo inovator izbral obliko podjetnika posameznika ali osebno drubo, zlasti dvojno drubo. Otroci in zakonec ustanovitelja praviloma vodijo drubo v duhu in obliki ustanovitelja, tretja generacija pa obiajno spreminjajo obliko pojavnih oblik podjetja.)

6. Vrste podjetij1. Ekonomska znanost razvra podjetja po:- poslovnem predmetu- vrednosti osnovnega kapitala- nainu organiziranosti poslovanja upravljanja ipd.1. Razmejitev podjetij glede na pojavne oblike:- podjetje posameznika- podjetje drubePodjetja drub loimo na podjetja pri osebnih podjetja pri kapitalskih drubah. Razmejitev drub v objektivnem, subjektivnem smislu- objektivni ( kot skup premoenja, brez ljudi)- subjektivnem pomenu ( kot skup premoenja in ljudi) Razmejitev glede na namen- ustvarjanje dobika - namen ni ustvarjanje gospodarskih ciljev (GIZ, zadruga, podjetja organizirana pri doloenih dravnih organih, nosilcih javnih slub) Razmejitev glede na poloaj in lastnosti drubenikov v drubi:- individualne oblike podjetij (gospodarskih subjektov) kot sta enoosebna druba in s.p- kolektivne oblike, kot so osebne in kapitalske drube. Razmejitev glede na podjetje- komplementarja (d.o.o.) lahko izkljuno namenjeno upravljanju in pomonim dejavnostim kd., ki je nosilec gospodarskih dejavnosti. Organizacija in poslovanje podjetja sta odvisna tudi od tega, ali ima druba delniarje ali drubenike, ki s svojim delom prispevajo h gospodarskim ciljem podjetja. - podjetje pri enoosebni drubi (d.d in d.o.o z enim drubenikom.)- podjetje pri d.d in d.o.o- komanditne drube pri dvojni drubi

7. Podjetje/obrat/podrunica Obrat se praviloma pojmuje kot skupnost produkcijskih dejavnikov ( sredstva in delavci), kot zaokroena celota z doloeno identiteto in je del podjetja. Podjetje in obrat sta obliki organizacije, s tem da je namen organizacije obrata izvedba celote ali dela delovnotehninega procesa, namen organizacije podjetja pa je gospodarjenje.

ZGD-1 pojem obrata uporablja pri opredeljevanju predmeta pogodbe o zakupu obrata, ali pogodbe o prepustitvi obrata. Podjetje je lahko sestavljeno iz ve obratov lahko pa sploh nima nobenega. Obrat skua dosei neposredne cilje z izdelavo doloenega proizvoda oz. opravljanjem dolone storitve. Podjetje pa ima kompleksneje in bolj posredne cilje. Pri obratu je pomembna tehnina organizacija, pri podjetju pa poslovna organizacija. Podrunica- lahko jo opredelimo kot obrat, ki je geografsko loen od matine drube in ima doloeno poslovno samostojnost. Podrunice lahko opravljajo vse dejavnosti, ki jih lahko opravlja matina druba. V pravnem prometu podrunica nastopa v imenu in za raun drube, s tem da le-ta v celoti odgovarja tudi za njene obveznosti z vsem svojim premoenjem. Podrunica lahko ima lastnega prokurista.

Podrunica je vmesna organizacijska oblika med podjetjem in obratom, pri emer je pri podrunici vedno odpeto vpraanje, koliko je odvisna oz. neodvisna od podjetja, kar za obrat ne velja. Podrunica ima doloen manevrski prostor za delovanje, ki ga pri obratu praviloma ni. Podrunica-npr. poslovna enota, agencija, predstavnitvo, poslovni oddelek in podobno.

8. Razmerje med drubo in podjetjem Podjetje je predmet drube oziroma predmet njenih pravic, pri emer se ta predmet pojmuje kot premoenjska masa (universitas facti) ne pa kot pravna enota (universitas iuris). Podjetje kot predmet in sredstvo drube stopa v pravni promet s pojavno obliko drube. Gospodarsko funkcijo drube izvaja podjetje, pravno pa druba. Druba je nosilec podjetnitva, podjetje pa ga uresniuje, zato je podjetje podrejeno drubi.

Drubo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje,ne pa doseeni rezultati gospodarjenja (dobiek) s katerim razpolaga druba. Podjetje je objekt, druba pa subjekt v pravnem prometu. Zato ima pravna znanost, kadar govori o podjetju, v bistvu v mislih drubo, ekonomska znanost pa ima, kadar govori o drubi v mislih podjetje. Pravna teorija obravnava pravni poloaj podjetij, s tem da obravnava pojavno oliko drub.

Sodobne teorije podjetje obravnavajo kot skupnost vsega premoenja, organiziranega za izvajanje podjetnike dejavnosti, s katerim upravlja nosilec podjetnitva, to je podjetnik posameznik ali druba. To pomeni,da lahko s pravnega vidika odnos med podjetjem in drubo opredelimo z ugotovitvijo, da druba ni podjetje, temve da druba ima podjetje kot sredstvo za doseganje drubenih ciljev. Druba je nosilec podjetnitva in pravno pojavna oblika podjetja. Druba lahko obstaja brez podjetja ( po prodaji podjetja,) podjetje brez drube pa ne more obstajati. Pravo se ukvarja z drubo. ( v steajnem postopku je jasno izraena razlika med podjetjem in drubo: steaj se zane nad drubo, ne pa nad podjetjem, eprav je razlog v podjetju; podjetje po opravljeni prodaji ni ve v steaju, druba pa je e.)

Druba je skupnost oseb, ki so med seboj povezane s pravnim poslom, imajo skupne cilje in doloeno organizacijo, v okviru katere posamezni lani drube delujejo. V drubi (societas) lani zasledujejo in uresniujejo individualne cilje, ki jih je po naravi mogoe uresniiti le skupno, v nasprotju s skupnostjo (communio incidens), v kateri posamezniki uresniujejo individualne interese, ki jih po naravi mogoe uresniiti tudi individualno.

Za gospodarske drube je znailno, da: nastanejo na podlagi doloenega pravnega posla (sklenjene pogodbe ali s sprejemom statuta imajo status pravne osebe so registrirane imajo lastno organizacijo delovanja in upravljanja opravljajo pridobitno dejavnost na trgu skupno delovanje drubenikov.

Na kakna 2 naina se ustanovijo gospodarski subjekti

8.1 Ustanovitev drube s pravnim aktomGospodarska druba je pravna skupnost ljudi, ki se ustanovi, organizira, deluje in preneha v skladu s pravnimi normami. Ustanovitev drube (nastanek nove drube, preoblikovanje drube pridobitev nove oblike) in prenehanje so vedno posledica doloenega pravnega akta.

Drube se ustanavljajo za doloen ali nedoloen as. Pri nastanku drube gre za civilnopravno razmerje, na podlagi katerega udeleenci pridobijo doloene pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z drubo in drubinim podjetjem.Bistveno za akt o ustanovitvi je, da pri ustanoviteljih obstaja elja po ustanovitvi novega pravnega subjekta v obliki drube affectio societatis.

Med drubeniki mora obstajati doloena stopnja medsebojnega zaupanja, pravno razmerje, na podlagi katerega druba nastane, pa mora biti oblikovano v skladu z zakonom in temeljnimi naeli obligacijskega pravnega razmerja.

Druba je praviloma sestavljena najmanj iz 2 drubenikov, vendar pa je izjemoma mono, da posamezne vrste drub ustanovi posameznik kot je to pri enoosebnih d.d in d.o.o.

Ustanovitev drube temelji na pravnem poslu ( akt o ustanovitvi), ki ima obliko pogodbe (d.o.o), statuta ( d.d) ali individualnega akta ( enoosebna d.o.o.)Znailnost omenjenega pravnega posla je, da gre za pravno razmerje, v katerem nastopajo udeleenci kot nosilci individualnih pravic, obveznosti in odgovornosti, med katerimi praviloma ni nasprotij.

Z aktom o ustanovitvi se urejajo in usklajujejo odnosi med drubeniki glede uresnievanja skupnega cilja. Pogodbo, na podlagi katere se ustanovi druba imenujemo drubena pogodba.Za drubeno pogodbo, s katero je ustanovljena druba je pravno pomembno dejstvo, da take pogodbe ni mogoe razdreti, ker ima drubena pogodba statusne znailnosti. Uinke razdrte pogodbe je mogoe dosei le po postopku prenehanja drube.

Do ustanovitve drube so pogodbene stranke nosilci pravic, obveznosti in odgovornosti, po vpisu drube v sodni register, s katerim druba pridobi status pravne osebe, pa druba postane nosilec pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja, ki je nastalo pred registracijo drube, razen tistih pravic in obveznosti, ki po naravi pripadajo ustanoviteljem drube, (npr. pravica do upravljanja, dividende). Drubeniki morajo po registraciji drube na njo prenesti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih sklenili v zvezi z bodoo drubo.

S pogodbo se ustanoviZ aktom o ustanovitviNa podlagi statuta

1. d.n.o1. t.d.1. k.d1. d.o.o (2 ali ve drubenikov1. GIZ1. d.o.o (en ustanovitelj)1. d.d.1. k.d.d.

8.2 Status pravne osebePravna oseba je organizacija ljudi oz. premoenja ali ljudi in premoenja, ki je po pravnem redu premoenjska enota in nosilec pravic in obveznosti. Pogoje za pridobitev statusa pravne osebe doloajo predpisi.

Danes poznamo v glavnem 2 sistema pridobivanja statusa pravne osebe, normativni in koncesijski. NORMATIVNI- doloena tvorba pridobi lastnost pravne osebe tako, da pristojnemu dravnemu organi predloi vlogo z dokazi o izpolnjevanju pogojev doloenih v zakonu o ustanovitvi in nastanku pravne osebe. Pristojni organ le ugotavlja, ali so pogoji izpolnjeni in pravno osebo vpie v ustrezni register, ki ima znaaj javne knjige. KONCESIJSKI- doloena tvorba pridobi pravno osebnost tako, da pristojni organ zaprosi za odobritev ustanovitve pravne osebe, pri emer je takna odobritev odvisna od volje pristojnega organa. SVOBODNI SISTEM- pravna oseba nastane e s samim organiziranjem

Po ZGD-1 so vse oblike drub, razen tihe drube, pravne osebe.

Gospodarska druba ima vse znailnosti pravne osebe, zlasti pa: je drubena tvorba loena od drubenikov oz. lanov, ki jo sestavljajo ima svoje premoenje, ki je loeno od premoenja lanov drube ima doloen namen, cilje oz. naloge (opravljanje dejavnosti zaradi pridobitne dejavnosti) ima svojo upravljavsko organizacijo, prek katere oblikuje in izjavlja svojo voljo in veljavni pravi red ji priznava obstoj in pravno ter poslovno sposobnost.

Pravna sposobnost se kae v pravici drube, da je subjekt pravic in obveznosti in v tem, da se loi od lanov drube (naelo loenosti.) Drubi omogoa, da samostojno in veljavno stopa v pravna razmerja, daje izjave s pravnim uinkom in prevzema obveznosti ter pridobiva pravice.

8.3 Registracija drubZa nastanek drube kot pravne osebe in zaetek opravljanja dejavnosti ter uresnievanja zastavljenih ciljev je pogoj registracija drube v sodnem registru. Registracija je povezana z normativnim in koncesijskim sistemom pridobitve statusa pravne osebe.

8.4 Organizacija dela in upravljanjaGospodarska druba se loi od vseh drugih oblik zdruenj fizinih in pravnih oseb tudi po tem, da je racionalno organizirana in da ima pravno strogo urejen nain odloanja. Gre za uveljavljanje nael racionalne optimalnosti, uinkovitega upravljanja in stroge pravne normiranosti, ki jih pri drugih asociacijah v takih strogih oblikah ne poznamo.

Organizacija upravljanja v drubi je urejena z zakonom in aktom o ustanovitvi. Pojem upravljanja se nanaa na sistem sprejemanja odloitev v drubi, ki je lahko enotirni ali dvotirni. Predpisan je nain oblikovanja volje drube, in nain izjavljanja volje organov vodenja in nadzora. e druba ne posluje v skladu z organizacijskimi in gospodarskimi naeli, nastopijo negativne gospodarske posledice. e gre za kritev naela racionalne organiziranosti in poslovanja, so sankcije finanne teave in izguba, ki lahko drubo pripelje v steaj.Pri kritvah nael upravljanja, ki so urejena v zakonu ali v drubeni pogodbi oz. statutu, je sankcija ninost ali izpodbojnost doloenih aktov ter plailo kode, e je sprejet protipravni sklep.

8.5 Opravljanje pridobitne dejavnostiDruba opravlja gospodarsko pridobitno dejavnost, za katero je znailno da se opravlja na trgu in zaradi pridobivanja dobika ( lukrativi namen).

Opravljanje dejavnosti na trgu pomeni, da se rezultati te dejavnost vrednotijo v trnih razmerah, zlasti pri doseganju cene, ki zagotavlja kritje strokov in ustvarja doloeno razliko, iz katere se oblikuje dobiek. Opravljanje dejavnosti je trajno, eprav lahko druba spreminja svojo dejavnost.

Gledano s pravnega vidika je pomembno, da mora biti dejavnost doloena e v ustanovitvenem aktu drube in registrirana ter objavljena. Naeloma lahko vse drube opravljajo vse vrste dejavnosti, razen e zakon ne doloa drugae. Za vse drube velja, da so gospodarske, etudi ne opravljajo pridobitne dejavnosti kot svoje izkljune dejavnosti.

8.6 Skupno delovanje drubenikovZakon posebej ne doloa da morajo drubeniki v drubi sodelovati, vendar pa je po sami naravi medsebojno skupno organizirano sodelovanje drubenikov nujno, saj druba brez taknega sodelovanja ne more delovati, zlasti pa redno opravljati dejavnosti. Stopnja intenzivnosti medsebojnega sodelovanja je pri posameznih oblikah drub razlina. Pri osebnih drubah so drubeniki neposredno vkljueni v delovanje drube, pri delnikih drubah pa delniarji ne sodelujejo tako intenzivno med seboj v zvezi z delovanjem drube.Popolna odsotnost pripravljenost za medsebojno organizirano sodelovanje drubenikov, zlasti pa poslovodstva v drubi je razlog za prenehanje drube.

II. STATUSNE ZNAILNOSTI GOSPODARSKIH DRUB

DEJAVNOST GOSPODARSKE DRUBE

1. Pojem dejavnosti Dejavnost je glavni ustvarjalni vir za doseganje ciljev drube in temeljna statusna znailnost drube. Drube smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki jih po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarske posle (6/1)Dejavnost mora biti opredeljena v aktu o ustanovitvi (d.d- statut, drubena pogodba-ostale osebne in kapitalske drube) in vpisana v sodni register.

Opravljanje dejavnosti samo po sebi ni cilj drube. Z dejavnostjo se uresniujejo cilji drube. Dejavnost je lahko pridobitna ali pa tudi ne.

Znailnosti dejavnosti gospodarske drube: jo druba opravlja samostojno v okviru svojega podjetja z rezultati dejavnosti nastopa na trgu gre za organizirano in programirano dejavnost je relativno trajne narave ob tem druba opravlja tudi tiste posle, ki so povezani s to dejavnostjo.

2. Dejavnost in drugi posli V dejavnost neposredno ne tejejo drugi posli, ki jih druba opravlja kot pomone posle v zvezi z dejavnostjo. Z drugimi posli, ki jih opravlja druba se pravzaprav ustvarijo razmere za izvajanje dejavnosti. (npr. posli nakupa in prodaje osnovnih sredstev, gradnja novih zgradb)

Dejavnost- skupek aktivnosti-poslov ki jih opravlja druba.To so dejanska opravila, ki jih drubino podjetje opravlja (npr. pri proizvodnji doloenih proizvodov) oziroma, ki so potrebna, da druba izpolni svoje obveznosti do tretjih. Prav tako v okvir dejavnosti spadajo vsi tisti posli, ki so potrebni za opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu ( npr. reklama). Prav tako v okvir dejavnosti lahko tejemo vse aktivnosti, usmerjene v pridobivanje oz. ohranjanje trnega delea na trgu ( vzpostavljanje poslovnih stikov s poslovnimi partnerji)

Druge posle pa druba opravlja v zvezi z upravljanjem poslovno nepotrebnega premoenja, ali pa opravljanje finannih nalob, oddajanje nepotrebnih poslovnih prostorov v najem in podobno. Sem spadajo tudi tisti posli, ki jih druba obasno opravlja zaradi izkorianja svojih premoenjskih zmogljivosti, ter posli, ki jih opravlja zaradi obvladovanja tveganja (npr. sklepanje zavarovanj)

Druba sme opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Posledica opravljanja gospodarske dejavnosti zunaj registrirane dejavnosti je sankcija v obliki prekrka, ni pa civilnopravnih posledic. (pravni posli, ki jih sklene druba s 3. osebami s katerimi je prekoraila dejavnost, doloeno v statutu oz. drubeni pogodbi ali sicer dovoljene posle, veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali pa morala vedeti za prekoraitev).

Za doloanje dejavnosti in za razvranje poslovnih subjektov po dejavnosti se uporablja standardna klasifikacija dejavnosti, ki doloa dejavnosti po podrojih, podpodrojih, oddelkih, skupinah, in podrazredih.

Opredelite teorijo Ultra vires in njen pomen za gospodarske drube?

3. Veljavnost pravnih poslov pri prekoraitvi dejavnosti (teorija ultra vires)Ultra vires-pomeni, da mora druba opravljati le posle doloene v statutu ali drubeni pogodbi, e presee namen doloen v statutu ali drubeni pogodbi je tak pravni posel neveljaven.

ZGD- (teorija ultra vires pod doloenimi pogoji odpravljena) posebej ureja veljavnost pravnih poslov, ki jih sklene druba s tretjimi osebami, s katerimi prekorai v omenjenih aktih doloeno dejavnost. Takni posli so po izrecni dolobi zakona veljavni pod pogojem, da so kot taki pravno dovoljeni in da tretja oseba ni vedela ali pa ni mogla vedeti za prekoraitev opravljanja gospodarskih poslov iz statuta ali drubeni pogodbi doloene dejavnosti.

4. Dejavnost in cilji drube oz. podjetjaV zvezi s cilji drube se v teoriji zastavlja vpraanje ali gre pri dejavnosti za dejanske cilje drube ali cilje podjetja. Pravo pozna le cilje drube, ne pa ciljev podjetja, ker je po temeljni zasnovi zakona druba pravna oblika podjetja.

Cilji podjetja so lahko torej del ciljev drube. Zakon ne omenja ciljev drube. Druba se lahko ustanovi zaradi vsakega z zakonom dovoljenega cilja. Cilji drube so lahko opredeljeni v aktu o ustanovitvi, vendar to ni z zakonom predpisano.

Zakonodajalec ne kae nobenega interesa da bi ugotavljal cilje drubenikov ob ustanovitvi drube.V definiciji drube zakon v 3/1 doloa le da je opravljanje pridobitne dejavnosti temeljna znailnost drube. Iz tega je mogoe sklepati tudi na to, kakne cilje ima druba.

4.1 Dejavnost kot sredstvo za doseganje ciljev drubeDejavnost je sredstvo za uresniitev cilja, ki je praviloma v ustvarjanju dobika, vendar to ni vedno cilj ustanavljanja drube.

Zdruevanje v drubo je motivirano pri drubenikih z interesi po uresnievanju doloenega cilja, ki ga drubeniki sami individualno praviloma ne morejo uresniiti. Podlage za zdruevanje pri posameznih drubenikih v drubo so lahko motivirane z razlinimi razlogi. Pogosto gre za uresnievanje delovnih in strokovnih sposobnosti loveka.

V gospodarsko drubo se najpogosteje zdruujejo drubeniki, ki elijo investirati svoja sredstva, pri emer pa sredstva posameznika ne zadoajo za realizacijo doloenih gospodarskih ciljev. Z zdruevanjem sredstev med posameznimi drubeniki v okviru drube se lahko uresniijo tudi veji gospodarski podjemi.

Motivi za zdruevanje se uresniijo z ustanovitvijo drube. V okviru drube pa vsak drubenik skua uresniiti svoj interes, ki pa ga je mogoe uresniiti samo prek skupnega cilja.

4.2 Dobiek kot temeljni cilj drubeSkupni cilj je predpostavka za ustanovitev drube.Od cilja je odvisen tip drube, delei in poloaj drubenikov ter organizacija drube. Pri ustanovitvi drube mora biti podano soglasje drubenikov o cilju drube.

Pridobivanje dobika je cilj gospodarske drube (opredeljen mora biti v aktu o ustanovitvi). To je zakonsko opredeljen cilj, vendar pa ni nujno, da druba skua dosei omenjeni cilj. V doloenih primerih druba ne bi mogla uresnievat tega cilja (npr. likvidacijski postopek), kar pa ni razlog za prenehanje drube.Druba pa lahko doloi, tudi, da njen cilj ni pridobivanje dobika (neprofitna druba.)

Skupni cilj drube ni identien s ciljem posameznika in z njegovim interesom. ele k druba uresnii omenjeni skupni interes (ustvari dobiek), lahko drubeniki uresniujejo svoj interes in svoj individualni cilj(npr. pridobitev sredstev v obliki dividende). Individualni interesi drubenikov so skupni do trenutka uresniitve skupnega cilja drube.

Pri gospodarskih drubah pogosto tudi skupnega cilja ni (npr. d.o.o. ki jo ustanovi posameznik), pa je cilj drube praviloma individualni cilj ustanovitelja.Cilj drube je predpostavka za ustanovitev drube, ki je sodie posebej ne ugotavlja.

Dejavnost je v razmerju do cilja drube sredstvo za njegovo uresnievanje, zato dejavnost ne gre enaiti s cilji drube.

4.3 Interesna nasprotja med drubo in podjetjemTeorija o nasprotnih interesih v drubi : V zaetku 20. stoletja v evropski teoriji znana kot problem nasprotij med podjetnikim interesom (Unternehmensinteresse) in interesom drube ( Geseellschaftsinteresse) ter individualnim interesom delniarja oz. drubenika.Glede na obstoj omenjenih nasprotij je zakonodajalec v drubi oblikoval 3 organe, ki predstavljajo posamezne interese: poslovodstvo, ki zastopa in varuje interese podjetja nadzorni svet, ki varuje interese drube kot celote in je tudi arbiter med interesi podjetja in drube ter skupina, v kateri delniarji oz. drubeniki uresniujejo svoje individualne interese.

Primeri v ZGD: samostojnosti lanov nadzornega sveta in individualne pravice delniarja, da razpolaga s svojimi pravicami na skupini.

PRAVNA OSEBNOST IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI DRUBE

1. Pravna osebnost in popolna odgovornost za obveznosti -7. len ZGD-1Vse drube razen tihe so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu. Vsaka pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem. NAELO POPOLNE ODGOVORNOSTIPoleg sistema popolne odgovornosti pa tudi zakon konstituira doloene oblike odgovornosti drubenikov za obveznosti drube. Gre za obliko porotvene odgovornosti, ki temelji na zakonu, npr. spregled pravne osebnosti, ali na drubeni pogodbi.

V pravnem prometu za obveznosti druba odgovarja z vsem svojim premoenjem (stvari, pravice in denar.) To naelo je dosledno izpeljano tako, da v primeru prezadolenosti pripelje drubo do njenega prenehanja (steaja) in se upniki poplaajo iz celotnih sredstev, katerih lastnik je druba. Naelo popolne odgovornosti velja za vse vrste drub, ker gre pri vseh drubah za enotno institucionalno tvorbo, v kateri je celotno premoenje drube do terjatev upnikov v enakem pravnem reimu.

Zakon podrobneje ureja odgovornost posameznih oblik gospodarskih subjektov. Naelo popolne odgovornosti velja tudi za podjetnika, ki odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem, tj. s tistim, ki je v zvezi z njegovo dejavnostjo, in tudi z drugim osebnim premoenjem, razen s tistim, ki je posebej varovano v izvrilnem postopku.

Enako pravilo velja tudi za nosilca tihe drube. Tihi drubenik ne odgovarja za obveznosti tihe drube, ker je imetnik pravic in obveznosti nosilec tihe drube. Tihi drubenik sodeluje v podjetju nosilca tihe drube samo s premoenjskim vlokom in stopi v razmerje le z nosilcem tihe drube, ne pa z njegovimi upniki. Nosilec tihe drube pa odgovarja glede na svojo statusno obliko.

Pri osebnih drubah odgovarjajo primarno drube z vsem svojim premoenjem, poleg tega pa dodatno (subsidiarno) odgovarjajo tudi drubeniki. D.n.o. :Dno kot pravna oseba odgovarja z vsem svojim premoenjem, razen tega pa zanjo odgovarjajo tudi vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem.Odgovornost drubenikov za obveznosti d.n.o. je subsidiarna. Upnik mora pisno zahtevati izpolnitev obveznosti od drube, s katero je neposredno v pravnem razmerju. e druba ne izpolni obveznosti, lahko upnik uveljavlja izpolnitev obveznosti od kateregakoli drubenika. Drubeniki dno med seboj odgovarjajo za obveznosti drube solidarno.

K.d:Komplementar v k.d. :ima enak poloaj kot drubenik pri dno. Komanditisti v kd ne odgovarjajo za obveznosti drube, razen, e komanditist vodi posle drube.e komanditist ni v celoti plaal svojega vloka drubi, odgovarja komanditist neposredno upnikom do viine neplaanega zneska.

Pri kapitalskih drubah delniarji pri d.d in drubeniki pri doo. ne odgovarjajo za obveznosti drube. Pri k.d.d velja enako naelo kot pri k.d. Komplementar odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem.

Doloila zakona o odgovornosti drubenikov so kogentne narave. Kadar je odgovornost drubenika predpisana, je enaka ne glede na to, ali je drubenik fizina ali pravna oseba. Razen omenjene zakonske subsidiarne porotvene odgovornosti pa lahko drubeniki na podlagi pravnega posla prevzamejo odgovornost za obveznosti drube ( npr. z osebnim podpisom menice ali s sklenitvijo porotvene pogodbe). V skladu z dolobami OZ, ki urejajo porotveno pogodbo.

Spregled pravne osebnosti

2. Spregled pravne osebnostiInstitucija spregled pravne osebnosti omogoa doloeno korekcijo temeljnega naela, da drubeniki pri kapitalskih drubah ne odgovarjajo za obveznosti drube.Drubeniki lahko izkoristijo drubo kot pravno osebo za doseganje doloenih koristi v kodo upnikov.

Institucija spregleda pravne osebnosti je sicer relativno mlada in se obravnava kot noveji pojav na podroju pravne osebnosti, vendar pa reuje stareji problem, ki je nastal takoj ob uveljavljanju teorije namembnega premoenja in priznavanja drubi status pravne osebe, brez obveznosti drubenikov, da odgovarjajo za njene obveznosti.Z uporabo te institucije upniki doseejo plailo svojih terjatev neposredno od drubenikov, etudi ti po zakonu ne odgovarjajo za obveznosti drube.

Ureditev spregleda pravne osebnosti je v 8. lenu ZGD-1. Ureditev omenjene institucije v naem pravu kot temeljnega naela, ki se uporablja za vse vrste kapitalskih drub pomeni zakonsko jasno opozorilo, da je posledica sodelovanja v podjetnitvu tudi osebna odgovornost, ki je bila v preteklosti v nai praksi tako reko neznana zaradi zgodovinskih okoliin in drugane organiziranosti gospodarskega sistema.

3. Spregled pravne osebnosti kot izjema v sistemu odgovornosti3.1 Zloraba pravne osebe in okodovanje upnikov kot podlaga za spregledPri doloanju meril za uporabo spregleda pravne osebnosti je zakonodajalec sprejel teorijo zlorabe pravne osebe in okodovanja tretjih. Pri teoriji zloraba pravne osebe gre za subjektivno institucionalno zlorabo drube kot pravne osebe za doseganje ciljev, ki so za posameznike prepovedani. Podlaga za uveljavitev spregleda pravne osebnosti, v skladu z omenjeno teorijo mora biti v sferi subjektivne odgovornosti drubenika. Praviloma gre za namerno zlorabo pravne osebe za uresniitev doloenih ciljev. Zloraba drube je podana, e se z njo uresniujejo cilji, ki so za drubenike subjektivno prepovedani. Med drubo in uresnienim ciljem mora obstajati objektivna vzrona povezanost, med ciljem in drubenikom pa subjektivni odnos odgovornosti za uresniitev prepovedanega cilja. Pojem zlorabe je treba razlagati kot civilni delikt. Breme dokazovanja predpostavk za spregled osebnosti lei na upniku, ki mora dokazat dejanje zlorabe drubenika.

Drubeniki so odgovorni: e so drubo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, e so drubo kot pravno osebo zlorabili za okodovanje svojih ali njenih upnikov ( npr. drubeniki obstojee drube sklenejo, da se premoenje drube obremeni z zastavno pravico banke, za kredit, ki so ga najeli drubeniki za svoj raun ali za raun 3. osebe in tako zmanjali monost njihovih upnikov, da se poplaajo iz njihovih poslovnih deleev, ki so manj vredni zaradi zastavljenega premoenja drube. V taknem primeru lahko uveljavljajo le nadomestilo kode zaradi zlonamerne uporabe premoenja pravne osebe z namenom okodovanja svojih upnikov). e so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem drube kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoenjem, ali (Za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti zadoa protipravno ravnanje s premoenjem pravne osebe. ) e so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjali premoenje drube (objektivna predpostavka), eprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam ( subjektivna predpostavka.)

podkapitalizacija

3.2 Kapitalska neustreznost (podkapitalizacija) kot predpostavka za spregled (8/4 ZGD-1)Je v praksi najpogosteja oblika okodovanja upnikov.Podkapitalizacija je premoenjsko stanje drube, ki ji onemogoa uresnievanje gospodarskih ciljev. Deli se na nominalno in materialno. nominalna e druba uporablja tuji namesto lastnega kapitala (npr. e so lastne potrebe drube krite s krediti). NI PODLAGA ZA SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI materialna gre dejansko za primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje drube. Je posledica ravnanja drubenikov in zato podlaga za uporabo spregleda pravne osebnosti. Pravna podlaga za materialno podkapitalizacijo je 8/4 ZGD-1. Odgovornost je podana tudi, e niso zagotovili dovolj premoenja za poslovanje drube, ker je besedilo zakona e so zmanjali treba razlagati tudi v smislu e niso zagotovili.

Drubeniki se lahko ekskulpirajo odgovornosti za obveznosti drube zaradi podkapitalizacije, e dokaejo, da je podkapitalizacija nastala brez njihove krivde.

Spregled pravne osebnosti po ZFPPod

3.3 Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP (zakon o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju)442. len uinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev:Sodie po uradni dolnosti, izbrie drubo iz sodnega registra brez likvidacije,e je prenehala poslovati oz. nima premoenja (predpostavka za obstoj tega razloga je, da v 2 zaporednih poslovnih letih ni predloila letnega poroila ali e obstajajo drugi razlogi, ki jih doloa ta zakon).

V primeru izbrisa drube po zakonu se teje, da so drubeniki oz. delniarji prevzeli obveznosti drube in sicer da bodo v roku 1 leta po izbrisu neposredno upnikom plaali vse obveznosti drube.(Temeljni razlog za prenos obveznosti je, da niso pravoasno poskrbeli za prenehanje drube v postopku likvidacije oz. steaja.)KDO ODGOVARJA:Tisti drubeniki/delniarji, ki so imeli aktivno vlogo v drubi ( tisti, ki so imeli veino delea in tisti, ki so lahko vplivali na to, da druba preneha po postopku likvidacije ali steaja oz. da se pravoasno preprei izbris drube iz sodnega registra po uradni dolnosti.)

e so v izbrisani pravni osebi ob njenem prenehanju zaposleni delavci jim z dnem prenehanja pravne osebe preneha delovno razmerje. Delavci, ki jim preneha pravno razmerje, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi steajnega postopka nad pravno osebo.

e je pravna oseba ob njenem prenehanju imela neplaane obveznosti, aktivni drubeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Predpostavka je, e drubenik ne dokae drugae, da je bil drubenik aktiven in zato odgovoren za obveznosti izbrisane drube, e je sam ali skupaj z osebami, ki so z njim oje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so dosegale najmanj 25% vseh glasovalnih pravic. Zahtevki zoper aktivne drubenike ali delniarje zastarajo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra.

FIRMA IN SEDE DRUBE1. UvodPri opravljanju gospodarske dejavnosti in pri nastopanju v pravnem prometu se drube individualizirajo s svojo firmo, ki je ime drube. Firma je izraz pravne subjektivitete drube, ki je nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu.

2. Pojem firmeZGD-1 opredeljuje firmo drube kot ime drube, ne pa kot ime podjetja. Firma je ime, s katerim druba posluje. Z zakonom ni izrecno poudarjena dolnost drube, temve je doloena dolnost da druba posluje s firmo, kar pomeni, da je firma drube njen sestavni del, saj druba brez firme ne more nastati in se druba brez firme ne more vpisati v sodni register. Firmo mora torej imeti vsaka druba, ne glede na njeno dejavnost. Ob trajnem uspenem gospodarskem poslovanju se firma drube spremeni v samostojno gospodarsko poslovno kategorijo, ki ima tudi svojo materialno vrednost. Firma je bistven del pravne osebnosti drube.

Naelo izkljunosti firme

3. Naela pravne ureditve firme naelo obveznosti firme nalaga, da mora vsaka druba imeti svojo firmo. Firma mora biti doloena v temeljnih statusnih aktih in druba mora z njo poslovati v pravnem prometu. naelo vpisa v sodni register narekuje, da mora biti vsaka firma vpisana v register. Registrsko sodie mora po uradni dolnosti paziti, ali je firma sestavljena v skladu z zakonom. naelo obvezne uporabe firme je del naela obveznosti firme, ki drubi nalaga, da mora v pravnem prometu uporabljati firmo tako, kot je vpisana v sodnem registru in v ustanovitvenem aktu. (zakon opredeljuje le da druba mora imeti firmo in da mora z njo poslovati tako, kot je vpisana v sodnem registru). naelo proste izbire firme nanaa se predvsem na monost, da ustanovitelj izbira in oblikuje firmo po prosti presoji, vendar v skladu z omejitvami, ki jih pozna zakon glede uporabe. (npr. izkljueno podvajanje firm). To naelo v skladu z naelom proste izbire dejavnosti. naelo stvarnosti in resninosti- ima sicer ve vidikov, vendar pa je bistvo omenjenega naela, da je v firmi oznaba dejavnosti, ki jo druba dejansko opravlja (naelo stvarnosti), in da vsebuje resnine oznabe (npr. ime ustanovitelja pri osebnih drubah), ter da ima firma resnino oznabo vrste drube naelo resninosti.Naelo resninosti in stvarnosti vsebuje tudi prepoved, da bi bili v firmo vneseni podatki, ki spravljajo ali utegnejo spraviti zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali pa da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe. Neresninost se lahko nanaa na pravne ali dejanske sestavine v firmi, ne glede na to, ali gre za obvezne ali pa za fakultativne sestavine. naelo enotnosti- omogoa, da drube, ki so med seboj povezane, uporabljajo v firmi skupne sestavine. naelo izkljuenosti- je med vsemi naeli firmskega prava, najpomembneje, saj narekuje vsaki drubi, da se mora njena firma jasno razlikovati od firm vseh drugih drub. Firma se mora razlikovati od firm vseh drugih drub v RS in ne samo od drub, ki so vpisane v posamezni register sodia. Povezane drube, lahko uporabljajo v firmi skupne sestavine, ki izkazujejo njihovo kapitalsko ali pogodbeno povezanost.Naela izkljunosti firme ni mogoe dosledno uveljavljati pri firmah osebnih drub, ker pri osebnih drubah drubeniki nastopajo s svojim imenom in priimkom. Zato zakon posebej doloa, da mora drubenik d.n.o. in komplementar k.d. ki ima enak priimek, kot je vsebovan e v firmi druge prej registrirane drube, vnesti v svojo firmo sestavino, po kateri se loi od prej registriranih firm. Takna razlikovalna sestavina bo npr. fantazijski dodatek v firmi pozneje vpisane osebne drube.

Opredelite bistvene sestavine firme?

4. Sestavine firmeObvezna sestavina firme oznaba dejavnosti ter oznaba oblike drubeFirma lahko vsebuje tudi dodatne sestavine, ki drubo podrobneje oznaujejo fantazijski dodatek.

4.1 Oznaba dejavnosti drube Oznaba dejavnosti v firmi drube je obvezna sestavina. ZGD-1 doloa, da mora biti v firmi oznaba, ki napotuje na dejavnost drube. Pri tem gre za bistven podatek individualizacije.Praviloma bo v firmi oznaba dejavnosti vzeta iz klasifikacije dejavnosti.e druba opravlja ve dejavnosti, mora njena firma vsebovati podatek, ki kae, da gre za opravljanje razlinih dejavnosti oz. ve vrst dejavnosti. V praksi bo zadostovala oznaba dejavnosti, na podlagi katere lahko poslovni partnerji in potroniki ugotovijo, za kakno vrsto dejavnosti gre. To pomeni, da v firmi ni treba vedno konkretneje oznaiti dejavnosti. Pri oznabi dejavnosti ni dovoljeno uporabljati tako splonih, generinih pojmov, po katerih ni mogoe opredeliti podroja dejavnost (npr. tovarna, industrija, hia..)Zakon s tem, ko predpisuje obvezno oznabo v firmi, ki napotuje na dejavnost uresniuje naelo stvarnosti firme. Lahko se uporabljajo tudi kratice, ki so splono razumljive.

4.2 Navedba oblike drube (27. len ZGD -1)Vsaka firma mora vsebovati navedbo oblike. Zakon doloa, da se oblike drub navajajo ob firmi z navedbo kratice. Firma d.n.o. priimek vsaj enega drubenika+ kratica d.n.o. Komanditna druba priimek vsaj enega komplementarja + k.d. Tiha druba oznaba nosilca tihe drube ni obvezna, lahko pa se oznai s t.d. Druba z omejeno odgovornostjo mora vsebovati kratico d.o.o Delnika druba d.d Komanditna delnika druba k.d.d. Dvojna druba (v kateri je komplementar kapitalska druba) v celoti navedena firma komplementarja z oznabo oblike drube in oblika k.d oz. d.n.o.

4.3 Dodatne sestavine ( fantazijski dodatek) (13. len ZGD-1) obvezen za kapitalske drubePrepovedane so oznabe, ki bi spravljale ali utegnile spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja drube. Firme kapitalskih drub pa morajo vsebovati dodatne sestavine, katerih namen je natanneja oznaitev drube (da se zadosti naelo izkljunosti firme).Dodatne sestavine ne smejo povzroiti zamenjave firme drube s firmo ali z znakom razlikovanja druge osebe. Zakon prepoveduje oznabe, s katerimi bi bile krene pravice drugih oseb, pri emer gre zlasti za pravice fizinih oseb do osebnega imena ali pa pravice s podroja industrijske lastnine.Omenjena prepoved je generalna klavzula, ki soasno tudi usmerja drube, da izberejo takne dodatne sestavine, ki drubo podrobneje individualizirajo v razmerju do drugih. Zlasti to velja za tiste drube, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost. Na omenjeno dolono mora po uradni dolnosti paziti registrsko sodie. Tukaj ne ge le za tipino javnopravno varstvo firm, ki so vpisane v sodni register temve tudi za varovanje potronikov in drugih udeleencev na trgu.

4.3.1 Prepoved vnaanja imen tujih drav in uporabe besede Slovenija Firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij. Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Dovoljenje vlade ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti je potrebno tudi zato, da se v firmi uporabijo besede, ki oznaujejo dravo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. dravni, republiki, obinski).- dovoljenje potrebno le, e se v firmo vnaa oznaba imena lokalne skupnosti in ne e gre za oznabo doloenega mesta oz. regije (npr. Skupina mestne obine Maribor)

4.3.2 Prepoved vnaanja imen osebIme in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; e je e umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e so e ivi, ter z dovoljenjem ministra ali ministrice ,pristojnega za javno upravo.

4.3.3 Nedovoljene sestavineZ nomotehninega vidika sta v zakonu 2 sploni prepovedi, ki se nanaata na sestavine firme. V 13. lenu, je govor o prepovedanih dodatnih sestavnih z vidika varstva trnih udeleencevTer 17. lenu, ki govori, da : Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki: nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravienca, ali vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

V zvezi z imeni oseb v firmi zakon posebej pooblaa organe in osebe, ki so dolne dati dovoljenje za vnos imena ali dela imena zgodovinske ali druge znamenite osebe v firmo, da zahtevajo izbris imena osebe iz firme oz. iz registra, je s poslovanjem drube kren ugled varovanega subjekta.

5. Uporaba firmeDruba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakrni je vpisana v register. Druba lahko uporablja tudi skrajano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma drube razlikuje od firm drugih drub, in oznako, za kakno drubo gre. Skrajana firma se mora vpisati v register.Druba lahko uporablja izkljuno skrajano firmo, ali pa tudi skrajano firmo ob popolni firmi. V poslovnih listinah drub, bosta morali biti navedeni popolna firma in skrajana firma. S skrajano firmo lahko posluje druba v notranjih razmerjih in tudi v razmerjih med drubami lanicami povezane drube.

Sede drube ni sestavni del firme, mora pa biti naveden poleg firme, zaradi varnosti pravnega prometa.

Firma in vse njene sestavine morajo biti v slovenskem jeziku. Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. Ne glede na prvi odstavek tega lena se v firmi lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, e: ustrezajo firmam, imenom ali priimkom drubenikov, ki so sestavni del firme, ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam, gre za domiljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih rk, ali gre za mrtvi jezik.

6. Sprememba firmeZakon doloa, da je mogoe podjetje prenesti le s firmo drube (24. len).Pri spremembi drubenikov v osebnih drubah zakon dovoljuje, da ime drubenika, igar ime je v firmi, kljub prenehanju njegovega lanstva v drubi lahko ostane v firmi drube, vendar le z njegovim izrecnim soglasjem. Praviloma bo ob prenehanju lanstva drubenika v osebni drubi tudi njegovo ime izbrisano iz firme drube.

e ima druba interes, da ime nekdanjega drubenika ostane v firmi drube, mora pridobiti njegovo izrecno soglasje in tudi oznaiti v firmi, da je njegovo lanstvo prenehalo.To je mogoe oznaiti s posebnimi dodatkom, npr. nekdanji.

e je lanstvo v drubi prenehalo zaradi smrti drubenika, lahko njegovo ime ostane v firmi drube, vendar imajo njegovi dedii pravico v dveh letih po smrti zahtevati, da se ime pokojnika izbrie iz firme. V primeru smrti drubenika mora biti v firmi oznaeno, da gre za umrlega drubenika.

Drubenik, kateremu je prenehalo lanstvo v drubi, njegovo ime pa ostalo firmi drube, oz. dedii pokojnega drubenika, igar ime je ostalo v firmi drube, lahko zahtevajo, da se njegovo ime izbrie kot sestavina firme, e druba kri njegov ugled.

Spremembe v firmi morajo biti vpisane v sodni register.

Nameravana firma

7. Nameravana firmaVsak lahko zahteva, da sodie vpie firmo v register, ne da bi hkrati bila ustanovljena druba ( 22. len).Omenjeno institucijo zakon opredeljuje kot nameravana firma.

Sodie bo vpisalo nameravano firmo le, e ustreza v zakonu opredeljenim merilom za firmo e ustanovljenih drub. Nameravane firme ni mogoe vpisati v register, e je takna ali podobna firma e vpisana v register v RS.

Varstvo nameravane firme je asovno omejeno.Sodie je zavezano varovati firmo le eno leto. e prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve drube s takno firmo v enem letu od vpisa nameravane firme je sodie po uradni dolnosti dolno izbrisati nameravano firmo iz registra.

e ustanovitelj ustanovi drubo po preteku enega leta, lahko uporabi nameravano firmo le, e medtem ni vpisana v sodni register enaka ali podobna firma, ali pa e ni v tem asu enaka ali podobna firma vpisana v register kot nameravana firma.Nameravana firma se lahko vekrat zavaruje, vendar vedno le za eno leto.

8. Varstvo firmeSodie po uradni dolnosti izvaja javnopravno varstvo. e ve drub, ki imajo sede na obmoju Republike Slovenije, priglasi sodiu firme, ki se ne loijo jasno druga od druge, ima pravico do vpisa firme druba, ki je firmo prva priglasila registrskemu sodiu.Zato ni nevarnosti, da bi bili vpisani 2 enaki firmi za drubi, ki opravljata enako dejavnost.

Mogoe pa je, da v doloenih primerih obstajajo podobnosti med firmami, ki so vpisane v sodni register v RS. V taknem primeru zakon omogoa drubi, ki meni, da se firma druge drube ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, da svojo firmo varuje v pravdnem postopku v okviru civilnopravnega varstva.

V takem primeru ima vsaka druba pravico zahtevati pri pristojnem sodiu varstvo svoje firme s tobo, s katero lahko zahteva: opustitev uporabe pozneje vpisane firme njen izbris iz registra plailo odkodnine n objavo sodbe na stroke toene stranke.

V postopku mora tonik izkazati upravien interes, da zahteva izbris firme druge drube iz sodnega registra,Varstvo v okviru civilnopravnega varstva preneha po preteku treh let od dneva, ko je bila v sodni register vpisana firma drube, zoper katero se zahteva varstvo.

Zakon omogoa tudi varstvo firme zoper drugo drubo, e druga druba nepravilno uporablja svojo firmo. V takem primeru bo druba lahko zahtevala opustitev nepravilne uporabe firme.

Varstvo firme je zagotovljeno tudi po drugih zakonih, predvsem pa zakonu o varstvu konkurence.Uporaba uje firme ali nepravilna uporaba pomeni dejanje nelojalne konkurence. Prizadeta druba lahko zahteva od sodia prepoved uporabe tuje firme in zahteva tudi plailo ustrezne odkodnine, kakor tudi objavo sodbe na toeneve stroke. Neupraviena uporaba tuje firme pri gospodarskem poslovanju je tudi kaznivo dejanje, za katero je zagroena zaporna kazen do treh let (kazenskopravno varstvo).

Sede drube in poslovni naslov

9. Sede drubeSede je vedno ob firmi in poslovnem naslovu identifikacijski podatek o drubi.Tako se po sedeu opredeljuje sodna pristojnost, pri emer ne gre samo za sodie, ki vodi register drub, ampak tudi za vrsto razlinih pravnih razmerij, v katera vstopa druba

Zakon opredeljuje pojem sedee kot kraj, ki je kot sede drube vpisan v register. S tem zakon uporablja formalno merilo, torej mesto vpisa drube v register. Izbira sedea je prosta, vendar pa zakon doloa, da je za sede mogoe doloiti kraj, kjer druba opravlja dejavnost ali kraj, kjer se preteno vodijo njeni posli.

Zakon prepreuje imenovanje fiktivnih sedeev, ki bi jih druba doloila zaradi izogibanja doloenim obveznostim ali izkorianja doloenih ugodnosti, npr. na davnem podroju.

Druba lahko posluje tudi zunaj kraja sedea prek podrunic. Podrunice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, kijih sicer lahko opravlja druba.

Sede je potrebni loiti od poslovnega naslova gospodarske drube (ulica, hina tevila in pota), ki ni statusna sestavina. V sodni register ni treba vpisati poslovnega naslova, zahteva pa vpisa poslovnega naslova ZSReg.

Velja, da obstaja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra, e je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov: na katerem ne sprejema uradnih poiljk ali je na tem naslovu neznana, na katerem je objet, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje a tem naslov ali ki ne obstaja.

Sede ni sestavni del firme.Sede je pomemben tudi za opredelitev tujih drub. Druba, ki ima sede zunaj RS, se teje kot tuja druba.O spremembi sedea mora odloati skupina kapitalske drube, o spremembi poslovnega naslova pa odloa poslovodstvo d.d, ker v statut ni treba vnaati poslovnega naslova, oziroma poslovodja d.o.o. ker poslovnega naslova tudi ni treba po zakonu vnaati v drubeno pogodbo.

Zastopanje v pravnih osebah

ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE DRUBE - 32. len

1. Pojem zastopanjaKadar gre za razmerje navzven, naproti tretjim, je govor o zastopanju po organu, kadar gre za notranje razmerje pa je govor o predstavljanju.

Zastopanje opredeljujemo kot zastopanje ekonomskih interesov druge osebe in delovanja v imenu in za raun druge osebe, z namenom varovati njene ekonomske in pravne interese.

Zastopanje loimo od predstavljanja drube po tem, da predstavnik nastopa v imenu drube pred pristojnimi dravnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoenjskopravne narave. Predstavnik ne nastopa v pravnem prometu, razen. e nima soasno tudi pooblastila za zastopanje drube, vendar v tem primeru izgubi lastnost predstavnika.Predstavnik ne more opravljati nobenih pravnih dejanj, na podlagi katerih bi oseba, ki jo predstavlja, pridobila pravice in obveznosti premoenjskopravne narave, temve opravlja le doloena dejanska opravila, v katerih ne gre za pravna dejanja s premoenjskopravnimi posledicami.

Pri zastopanju gre za opravljanje doloenih storitev, ki povzroajo spremembe v pravni sferi zastopane osebe. Na podlagi zastopnikega razmerja zastopnik sklepa pravne posle z izjavljanjem volje v imenu in za raun zastopane drube tako, da posledice iz pravnega posla nastanejo neposredno za drubo. Pravice in obveznosti iz tako nastalega pravnega razmerja gredo tisti drubi, v katere imenu in za katere raun je sklenjeno pravno razmerje.

Pri zastopanju loimo v teoriji in praksi dve vrsti zastopanja, posredno in neposredno zastopanje: Pri posrednem zastopanju zastopnik sklepa pravne posle v svojem imenu, toda za raun zastopanega. Pri tem se pravni uinki manifestirajo v pravni sferi zastopnika tako, da zastopnik prevzema obveznosti nasproti svojemu kontrahendu s tem, da jih odstopi zastopanemu. (npr komisionar, ki slepa pogodbe v svojem imenu, toda za raun svojega komitenta) Pri neposrednem zastopanju gre za pravno razmerje med dvema subjektoma, od katerih ena (zastopnik) opravlja doloene pravne posle za drugo osebo (zastopanega).V pravni teoriji se neposredno zastopanje deli na zakonsko ali nujno in pogodbeno zastopanje. Zakonsko ali nujno opredeljujemo tisto zastopanje, pri katerem pooblastilo zastopnika izhaja neposredno iz zakona ali iz konstitutivnega akta oz. akta pristojnega dravnega organa. Pogodbeno ali prostovoljno zastopanje pa temelji na pogodbi in je urejeno v OZ.

2. Zakoniti zastopnikDrubo zastopajo osebe, ki so doloene z zakonom ali aktom o ustanovitvi drube (zakoniti zastopniki) na podlagi zakona. V teoriji loimo zastopnika, ki ima pooblastilo v zakonu (zastopanje po zakonu) in zastopnika,ki je doloen v aktu o ustanovitvi drube (statutarni zastopnik).

ZastopnikPooblaenec

Ima izvirno pooblastilo (zakon ali akt o ustanovitvi)Ima izvedeno pooblastilo (ustno ali pisno pooblastilo zastopnika)

Oblikuje in izjavlja voljo za zastopanje drube zato, ker druba sama ni sposobna izjaviti volje, izraa le voljo zastopnika kot pooblastitelja in tudi deluje v skladu z navodili zastopnika.

d.n.oZa zastopanje je upravien vsak drubenik, e ni z drubeno pogodbo izvzet iz zastopanja.

k.dZakon izrecno izkljuuje komanditista iz zastopanja drube. Zastopa torej komplementar.

t.dZastopa nosilec tihe drube

d.dZastopa poslovodstvo (uprava oz. upravni odbor), ki tudi predstavlja drubo. e ima poslovodstvo ve lanov, zastopajo drubo skupaj, e statut ne doloa drugae.

k.d.dZastopa komplementar

d.o.oZastopa eden ali ve poslovodij (direktorjev)

3. Statutarno zastopanjeZastopanje drube je tudi obvezna sestavina akta o ustanovitvi, bodisi drubena pogodba pri osebnih drubah in d.o. ali pa statut pr d.d. Omenjeni akti lahko sicer poseejo v omejevanje pooblastil, ki po zakonu pripadajo upravi oz. poslovodstvu, ali drubenikom v osebnih drubah oz. doloajo pogoje pri zastopanju drube v posameznih pravnih poslih (npr. doloitev v aktu o ustanovitvi, da direktor potrebuje dovoljenje ali soglasje doloenega organa za sklenitev doloenega pravnega posla), vendar takne omejitve doloene v aktu o ustanovitvi nimajo uinka proti tretjim osebam.

Akt o ustanovitvi lahko tudi doloa, da poleg oseb, ki po zakonu zastopajo drubo, zastopajo drubo tudi druge osebe.Ker imajo takne osebe izvirno pooblastilo v aktu o ustanovitvi, ki je podobno pooblastilu po zakonu, se te osebe opredeljuje v teoriji kot statutarni zastopniki, v nasprotju s pooblaenci, ki imajo pooblastilo statutarnega zastopnika oz. zastopnika po zakonu.Pooblastilo v ustanovitvenem aktu je mogoe le e to doloa zakon.V aktu o ustanovitvi ni treba opredeliti imena osebe, ki ima pravico zastopati drubo, temve zadoa opredelitev po delovnem mestu ali pa po opravilih, kijih opravlja takna oseba.

Za aktom o ustanovitvi se doloajo omejitve pooblastila za statutarnega zastopnika, ki zastopa drubo poleg zastopnika po zakonu.. V aktu o ustanovitvi je zlasti lahko opredeljeno, da mora zastopnik po zakonu ali pa statutarni zastopnik sklepati doloene pravne posle skupaj z drugimi osebami, bodisi zastopniki ali pa pooblaenci (naelo tirih oi.) Ne glede na to, za kakno vrsto zastopnikov oz. pooblaencev gre, akt o ustanovitvi lahko doloi, da morajo zastopniki oz. pooblaenci zastopati drubo kolektivno, pri emer zakon doloa posebna pravila o kolektivnem zastopanju.

Omejitve v aktu o ustanovitvi glede skupnega zastopanja (npr. lan poslovodstva in prokurist) uinkujejo proti tretjim osebam.

4. Zastopanje po pooblastilu ( pooblaenci)Pooblastilo je enostranski pravni posel in se v pravni teoriji opredeljuje kor posebno kavzalno pooblastilo, na podlagi katerega lahko pooblaenec sklepa enega ali ve doloenih pravnih poslov v imenu in za raun pooblastitelja.Po zakonu je mogoe, da zastopnik daje dvoje vrst pooblastil:

Generalno pooblastiloPosebno pooblastilo

Dovoljuje pooblaencu sklepanje doloenih vrst pravnih dejanjZa sklepanje posamino doloenih pogodb in drugih posaminih dejanj (npr. pooblastilo za sklenitev doloene pogodbe, sklenitev poravnave, zastopanje pred sodiem, in podobno).

Pooblaenec ne more brez posebnega pooblastila tudi pri pogodbah, za katere je pooblaen:1. prevzeti menine obveznosti, 1. skleniti pogodbe o porotvu, 1. o poravnavi, 1. o odtujitvi ali obremenitvi nepreminin, 1. se spustiti v spor 1. ali skleniti arbitrani sporazum1. in se tudi ne brez povraila odpovedati kakni pravici. Gre za konkretno doloene meje pooblaenca v okviru katerih lahko opravi posamino doloeno pravno dejanje.

Pooblaenec, ki je pooblaen za opravljanje doloenega pravnega dejanja, ni pooblaen, da ocenjuje koristnost pravnih dejanj, razen e gre za oitno kodljivo dejanje.

Pooblastilo, ki ga da zastopnik, mora biti pisno, e gre za pisno oblikovano pravno razmerjePravni posel, ki ga pooblaenec sklene na podlagi ustnega pooblastila, ni veljaven, razen, e ga pozneje odobri zastopnik. (pravne posledice so v tem primeru nastale z dnem sklenitve pravnega posla.)Zastopnik lahko pooblasti pooblaenca le v okviru svojih pooblastil, pri tem pa ne more prenesti vseh pooblastil na pooblaenca.

Med pooblaence v irem pomenu besede tejemo: prokurista poslovnega pooblaenca posebnega pooblaenca trgovskega potnika.

Prokurist pooblastila, definicija

4.1 Prokura kot splono pooblastiloKer je prokura pooblastilo, zakon ureja zunanje razmerje med drubo in prokuristom ter drubo in tretjimi osebami v pravnih razmerjihPri podpisovanju drube mora prokurist vedno ob svojem podpisu zapisati pristavek, da gre za prokurista. ( Janez Koroec, prokurist ali s kratico p.p. per procura)Pri prokuri je posebej poudarjeno naelo abstraktnosti, kar pomeni, da prokura velja, etudi je pogodba o zaposlitvi nina.

4.1.1 Obseg prokureProkuraPoslovno pooblastilo

Prokura se kot pooblastilo loi od vseh drugih pooblastil po tem, da obseg prokure doloa zakon. Prokurist je po zakonu pooblaen sklepati pogodbe, opravljati pravne posle in opravila v zvezi s poslovanjem drube. Poslovni pooblaenec je upravien sklepati pogodbe in opravljati druge posle za drubo, ki so povezani z njegovim delom.

Prokura upraviuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno spodobnost drube, razen za odtujevanje in obremenjevanje nepreminine, za kar mora biti prokurist posebej pooblaen. Pri prokuri gre torej za splono pooblastilo, katerega obseg doloa zakon.

Obseg pravic prokurista za sklepanje in opravljanje pravnih poslov v imenu in za raun drube se doloa na podlagi objektivnih meril, pri emer obstaja delna razlika med sklepanjem pogodb po 80. lenu OZ in pravnimi dejanji, ki spadajo v pravno sposobnost drube po ZGD-1Prokurist ima torej iroka pooblastila in lahko sklepa vse posle, ki jih lahko sklepa druba kot pravna oseba. Obseg pooblastila je treba presojati glede na pravno sposobnost drube., pri tem pa ne gre samo za posle, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti, temve za vse druge posle, v katerih lahko druba nastopa kot nosilec pravic, obveznosti, odgovornosti, (kot npr. nakup stanovanja, sklepanje pogodb, s katerimi se reujejo kadrovska vpraanja).

4.1.2 Podelitev prokure in vrste prokureProkuro lahko podeli vsaka druba in tudi podjetnik posameznik, s tem da mora akt o ustanovitvi doloiti postopek in organ, ki podeli prokuro. Akt o ustanovitvi lahko doloi, da prokuro podeli katerikoli organ, pa tudi zastopnik s soglasjem ali pa tudi brez soglasja drugega organa.

Prokura se lahko podeli 1 ali ve osebam ne glede na to, ali so zaposlene v drubi ali ne oz. opravljajo kakrnokoli drugo funkcijo.e se prokura podeli dvema ali ve osebam skupaj, govorimo o skupni prokuri, za katero je bistveno, da vsi prokuristi skupaj lahko zastopajo drubo, v tem primeru gre za kolektivno zastopstvo in veljajo e omenjenega pravila o nujnosti skupnega nastopa zastopanja pri aktivnem zastopanju in individualnega zastopanja pri pasivnem zastopanju. Zakon izrecno doloa da tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.

Prokura mora biti vpisana v sodni register, vendar vpis ni konstitutivne narave. Na sodiu mora prokurist shraniti svoj podpis- enako kot zakoniti zastopniki.

Druba lahko imenuje enega ali ve prokuristov samo za podrunico, vendar mora biti to izrecno oznaeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se teje, da se prokura nanaa na celo drubo (prokurist podrunice).Taken prokurist sicer s svojim dejanjem zavezuje drubo kot celoto, vendar je pooblaen, da sklepa pravne posle samo v okviru dejavnosti podrunice oz. na obmoju, na katerem deluje podrunica.

Druba lahko prokuristu omeji pooblastila, vendar takne omejitve nimajo pravnega uinka proti tretjim osebam. Pri omejitvah gre samo za odnos med drubo in prokuristom in kritev takne omejitve ima za posledico odkodninsko in disciplinsko odgovornost.

Druba lahko kadarkoli preklie prokuro brez obrazloitve. Po preklicu prokure more biti prokurist v najkrajem asu izbrisan iz sodnega registra.

Prokurist ima pravico kadarkoli odstopiti od prokure, vendar pa je lahko odkodninsko odgovoren, e je njegov odstop storjen v nepravem asu in kodi drubi (prokurist je lastnikov alter ego)

Prokure ni mogoe prenaat z ene osebe na drugo. Prokurist lahko le pooblasti doloenega pooblaenca za opravljanje doloenega dejanja, ne more pa nanj prenesti upravienj, ki gredo prokuristu.

4.2 Poslovno pooblastiloPri poslovnem pooblastilu gre za posebno vrsto generalnega pooblastila, na podlagi katerega ima pooblaenec pravico sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so obiajni pri opravljanju posloven dejavnosti drube.Poslovno pooblastilo ureja OZ (80. 81. len)

Poznamo 2 vrsti poslovnega pooblastila: Pooblastilo po zaposlitvi:Imajo ga osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko drubo ali samostojnim podjetnikom oz. posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi povezano sklepanje ali izpolnjevanje doloenih pogodb, ( prodajalci v trgovini, osebe, ki opravljajo doloena dela v gostinstvu, delavci pri bannih in potnih okencih ipd.)

Takne osebe imajo pravico sprejeti, sklepati in izpolniti pogodbe, povezane z delom, ki ga opravljajo. Obseg pooblastila pooblaenca po zaposlitvi doloajo obiaji. Morebitne omejitve, ki niso v skladu z obiaj, so samo interne narave. e pride do spora, ali je pooblaenec po zaposlitvi prekorail svoje pooblastilo, ni odloilno mnenje konkretne drube, temve dejstvo, ali po gospodarski praksi takno dejanje spada v delovno podroje delavca.Za pooblaence po zaposlitvi ni pomembno, da so v delovnem razmerju, temve da dejansko opravljajo delo na doloenem delovnem mestu.

Pooblastilo trgovskega potnika:Ima ga trgovski potnik, ki za gospodarsko drubo ali pa podjetnika posameznika opravlja tiste posle, ki se nanaajo na prodajo blaga in so navedeni v pooblastilu.Trgovski potnik praviloma nima pravice sklepati pogodb, temve samo zbirati naroila, e nima za to posebnega pooblastila, ali pa e to izhaja iz okoliin konkretnega primera. e je trgovski potnik pooblaen sklepati pogodbe o prodaji blaga, pa ni pooblaen za sklepanje pogodb na kredit ali za sklepanje kupnin, razen e ima za te posle pooblastilo.Trgovski potnik pa je upravien sprejemat za pooblastitelja izjave glede napak blaga in druge izjave v zvezi z izpolnitvijo pogodbe, ki bi jo sklenili z njegovim sodelovanjem, ter v imenu pooblastitelja ukrenili vse kar je potrebno za ohranitev njegovih pravic iz pogodbe.

SODNI REGISTER

1. Pojem in pomen sodnega registraSodni register je javna knjig, v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva (podatki) glede tistih (pravnih) oseb, ki jih zakon opredeljuje kot subjekte vpisa. Hkrati se z delovanjem sodnega registra zagotavlja podlaga za objavljanje vanj vpisanih dejstev.Pravno pomembna dejstva so tista dejstva, ki se nanaajo na pravne znailnosti subjektov vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. Sodni register vodi okrono sodie.

1. Naela registrskega prava naelo javnosti: v skladu s tem naelom, je vsakomur, ne da bi za to moral dokazovati obstoj pravnega interesa:omogoen vpogled v podatke, ki so vpisani v sodni register ter v podatke iz zbirke listin ter priznano upravienje zahtevati izdajo izpisov oz. prepisov iz sodnega registra. naelo obveznosti vpisa:pomeni, da so vsi subjekti, za katere zakon doloa, da sevpiejo v sodni register, dolni vloiti predlog za vpis v sodni register. (obveznost vpisa se nanaa na ustanovitev ter na vpis vseh sprememb, za katere zakon doloa, da se vpiejo v sodni register). naelo prednosti:pomeni, da registrsko sodie, pri vpisovanju tistih podatkov,ki se medsebojno izkljuujejo, daje prednost tistim, za katere je bil predlog za vpis podan prej, ob predpostavki, da so podane predpostavke za vpis. (predvsem v zvezi z vpisom firme) naelo zakonitosti: v sodni register se vpisujejo le podatki o subjektih, ki jih doloa zakon, in to le tisti podatki, katerih vpis je z zakonom predpisan naelo javnosti: sodni register je javna knjiga. Vodi ga sodie kot dravni organ, zato se lahko vsakdo zanese ne podatke, ki so v sodni register vpisani. Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem v dobri veri zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo kodljive posledice.

1. Organizacija sodnega registraSodni register sestoji iz glavne knjige in zbirke listin.Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon doloa, da se vpiejo v sodni register.Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva, ali za katere zakon doloa, da se predloijo registrskemu sodiu, se vloijo v zbirko listin.

V zbirko listin se torej odlagajo najprej tiste listine, ki so bile podlaga za vpis doloenega podatka v sodni register. Ter tudi tiste listine, ki jih je treba predloiti sodnemu registru z namenom javne objave (npr. odpravek notarskega zapisnika skupine d.d).

1. Subjekti vpisaSubjekt vpisa je pravna oseba, ali njen del, za katerega zakon doloa, da se vpie v sodni register.Subjekti, ki se vpiejo v sodni register so naslednje pravne osebe s sedeem v Republiki Sloveniji:1. druba z neomejeno odgovornostjo,2. komanditna druba,3. druba z omejeno odgovornostjo,4. delnika druba,5. komanditna delnika druba,6. evropska delnika druba,7. gospodarsko interesno zdruenje,8. evropsko gospodarsko interesno zdruenje,9. zadruga,10. evropska zadruga,11. zavod,12. skupnost zavodov,13. druge pravne osebe, za katere zakon doloa, da se vpiejo v sodni register.

Subjekt vpisa je tudi:1. podrunica gospodarske drube iz 31. lena ZGD-1,2. podrunica tujega podjetja iz 676. lena ZGD-1 in3. del druge pravne osebe iz prejnjega odstavka, e zakon doloa, da se vpie v sodni register.

Subjekt vpisa je dolan vloiti predlog za vpis v sodni register v 15 dneh od dneva, ko so podani pogoji za vpis, e zakon ne doloa drugae.

1. Podatki, ki se vpiejo v sodni registerPri subjektih vpisa, ki so organizirani kot pravne osebe se v sodni register vpiejo naslednji podatki:1. enotna identifikacijska tevilka,2. firma ali ime,3. sede (kraj) in poslovni naslov v kraju sedea,4. pravnoorganizacijska oblika,5. datum akta o ustanovitvi (pogodbe, statuta ali drugega akta), na podlagi katerega se vpie ustanovitev subjekta v sodni register,6. v zvezi z ustanovitelji, drubeniki ali lani subjekta vpisa: - identifikacijski podatki,- vrsta in obseg odgovornosti za obveznosti subjekta vpisa,- datum vstopa,- datum izstopa,7. v zvezi z osebami, pooblaenimi za zastopanje subjekta vpisa: - identifikacijski podatki,- tip zastopnika (prokurist, lan uprave, likvidator ipd.),- nain zastopanja (skupno ali samostojno),- meje pooblastil za zastopanje, e v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje uinkuje proti tretjim osebam,- datum podelitve pooblastila,- datum prenehanja pooblastila,8. as trajanja subjekta vpisa, e je ustanovljen za doloen as,9. v zvezi s postopkom prisilne poravnave, likvidacije ali steaja: - sklep o zaetku postopka prisilne poravnave, likvidacije ali steaja,- sklep o zakljuku postopka prisilne poravnave, likvidacije ali steaja, s kratko oznabo naina zakljuka postopka,- sklep o potrditvi sklenjene prisilne poravnave,10. v zvezi z drugimi naini prenehanja subjekta vpisa: pravni temelj prenehanja in podatki o morebitnem pravnem nasledniku,11. sklenitev, sprememba in prenehanje podjetnike pogodbe ter identifikacijski podatki sopogodbenika,12. drugi podatki, - za katere zakon doloa, da se vpiejo v sodni register, ali- ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa.

Pri podrunicah slovenske gospodarske drube oz. pri podrunicah ali delih tujega podjetja ali druge pravne osebe se vpiejo e podatki o matini tevilki, firmi, in sedeu gospodarske drube ali druge pravne osebe, katere del je ta subjekt vpisa oz. zaprtje podrunice.

Opredelite konstitutivni in deklaratorni vpis? + primer

1. Uinki vpisov v sodni register5. Publicitetni uinek vpisa0. Objava vpisanih podatkov na spletnih stranehVpis v sodni register ima publicitetni uinek takrat, ko se z dnem vpisa ali dnem objave tega vpisa teje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Tak uinek imajo vsi vpisi v sodni register in tudi podatki o pravno pomembnih dejstvih, vsebovanih v listinah, ki se vodijo v zbirki listin.

Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni uinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register, e zakon ne doloa drugae.Vsak vpis v sodni register in predloitev listin mora biti objavljen na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), namenjeni javni objavi vpisov v sodni register.

0. Negativni publicitetni uinekNegativni publicitetni uinek pomeni, da e podatek, ki je pomemben za pravni promet , ni vpisan v sodni register, tretji zanj ni dolan vedeti. Subjekt vpisa lahko nevpisani podatek nasproti tretjim uveljavlja le, e dokae, da je tretji za ta podatek vedel.Subjekt vpisa se lahko proti tretjemu sklicuje na vpisane podatke in na vsebino listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register ali, ki jih je treba zaradi javne objave predloiti sodnemu registru, ele potem, ko je vpis teh podatkov ali predloitev listin sodnemu registru objavljen, razen e dokae, da je tretji vedel za te podatke ali vsebino teh listin.

Vendar pa to ne izkljuuje pravice tretjih sklicevati se na podatke, ki v sodni register e niso vpisani ali katerih vpis e ni objavljen. 43. len pravi da:se lahko tretji vedno sklicujejo na podatke, ki so predmet vpisa v sodni register, in vsebino listin, ki so temelj za vpis teh podatkov ali ki jih je treba predloiti sodnemu registru zaradi javne objave, tudi e vpis teh podatkov v sodni register e ni bil predlagan ali te listine e niso bile predloene sodnemu registru, in tudi e ti podatki ali predloitev teh listin e niso vpisani v sodni register ali objavljeni, razen kadar je vpis doloenega podatka predpostavka za zaetek pravnega uinkovanja tega podatka.

Posebno pravilo velja za vpis podatkov glede oseb, ki so upraviene za zastopanje subjekta, vpisanega v sodni register. Po objavi vpisa podatkov v sodni register se v zvezi s temi osebami v razmerju so tretjih teje, da so upraviene do zastopanja subjekta vpisa, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja, subjekt vpisa pa se na te pomanjkljivosti v razmerju do tretjega lahko sklicuje le, e dokae, da je tretjemu to dejstvo bilo znano.

0. Pozitivni publicitetni uinekNihe se ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predloitev listine sodnemu registru objavljena po, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predloena sodnemu registru, e zakon ne doloa drugae.e je torej nek podatek vpisan v sodni register, velja domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva, ko je bil vpis tega podatka objavljen. Ne glede na to pa se pri tistih pravnih dejanjih, ki jih subjekt vpisa opravi v petnajstih dneh od dneva objave vpisa v sodni register, tretji lahko sklicuje na to, da ni poznal v sodni register vpisanih in objavljenih podatkov ali vsebine listin, e dokae, da za te podatke ali listine ni vedel in tudi ni mogel vedeti.

5. Konstitutivni uinek vpisa (oblikovalni)Takne uinke imajo vpisi, katerih posledica je nastanek pravice ali pravnega razmerja. Ker nastanejo z vpisom v sodni register konstitutivni uinki na podroju korporacijskih pravnih razmerjih, govorimo o korporacijskih konstitutivnih uinkih vpisa. Njihova posledica je nastanek ali prenehanje korporacijskega pravnega razmerja. (pr. vpisa ustanovitve oz. prenehanja gospodarske drube, sprememba statuta d.d., statusna preoblikovanja, podjetnike pogodbe, drubene pogodbe drune z omejeno odgovornostjo)

1. Postopek vpisa v sodni register Postopek odloanja o vpisu v sodni register je posebna vrsta sodneganepravnega postopka (uporaba dolob ZSReg + ZNP)Za vodenje sodnega registra so stvarno pristojna okrona sodia, krajevno pa je pristojno okrono sodie, pri katerem ima subjekt vpisa svoj sede. O predlogu za vpis na prvi stopnji odloa sodnik posameznik izjemoma tudi sodni referent.Na drugi stopnji pa senat, ki ga sestavljajo 3 sodniki. Postopek za vpis v sodni register je hiter, v njem ni dovoljena vrnitev v prejnje stanje in ni mirovanja postopka.

Udeleenec v postopku za vpis v sodni register je: predlagatelj postopka, subjekt vpisa, e ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet. Udeleenci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeleujejo postopka.

Postopek za vpis v sodni register se zane z vloitvijo predloga.Po uradni dolnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa zane sodie postopek samo, kadar tako doloa zakon.

Predlog za vpis v sodni register je lahko po izbiri predlagatelja vloen v elektronski ali pisni obliki in na obrazcu, e ta predpisan. V elektronski obliki morajo biti vloeni ti predlogi za vpis v sodni register:1. vsi predlogi, ki se nanaajo na subjekt vpisa, organiziran kot delnika druba ali druba z omejeno odgovornostjo,2. predlog za vpis ustanovitve drube z neomejeno odgovornostjo ali komanditne drube,3. vsi predlogi, ki se nanaajo na podrunico gospodarske drube ali podrunico tujega podjetja.Vstopna toka za vloitev elektronskega predloga za vpise je notar ali toka Vse na enem mestu (VEM)

Predlog za vpis v sodni register mora vsebovati:1. podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga,2. matino tevilko subjekta vpisa, e se predlog nanaa na vpis podatkov v zvezi z e vpisanim subjektom vpisa,3. doloen zahtevek za vpis z navedbo podatkov, ki naj jih sodie vpie v sodni register,4. pri vpisu ustanovitve kapitalske drube ali pri spremembi drubenika drube z omejeno odgovornostjo tudi izjavo ustanovitelja ali novega drubenika: - da ni v kapitalu nobene druge kapitalske drube udeleen z ve kot 25% ali- da imajo vse kapitalske drube, v kapitalu katerih je udeleen z ve kot 25%, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plaila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali obrono plailo skladno z zakonom, ki ureja davni postopek,5. druge podatke in navedbe, ki jih doloa zakon.

Zaradi dokazovanja utemeljenosti vpisa mora predlagatelj predlogu priloiti listine, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v sodni register, ter druge listine, e zakon tako doloa, v izvirniku oziroma overjenem prepisu.Predlog za vpis in listine se vloijo v toliko izvodih, kolikor jih je potrebno za sodie in druge udeleence v postopku, ki jim je po dolobah tega zakona potrebno vroiti predlog.

Registrsko sodie odloi o zahtevku za vpis v sodni register praviloma brez naroka. Sodie pa lahko razpie narok, e presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odloilnih dejstev.Sodie lahko tudi izven naroka zaslii udeleence v postopku in druge osebe, e meni, da je to potrebno za razjasnitev posameznih vpraanj.

Kadar je odloitev registrskega sodia o vpisu v sodni register odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstoji kakna pravica ali pravno razmerje, pa o njem e ni odloilo sodie ali drug pristojen organ (predhodno vpraanje), registrsko sodie samo rei to vpraanje, e ni v tem ali drugem zakonu drugae doloeno.Kljub temu pa lahko sodie prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomonosti odloitve o predhodnem vpraanju, e je odloitev o predhodnem odvisna od dejstva, ki je med udeleenci sporno.V tem primeru registrsko sodie napoti udeleenca postopka, ki se, zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, sklicuje na predhodno vpraanje, da v roku, ki ne sme biti dalji od 15 dni, zane pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odloitev o predhodnem vpraanju.e udeleenec tega postopka v tem roku ne zane, registrsko sodie nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloi o predlogu za vpis.

Registrsko sodie ugodi zahtevku za vpis v sodni register, e ugotovi:1. da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priloene predlogu,2. da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini,3. da so bile listine izdane v predpisanem postopku,4. da so izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis doloa zakon.

V izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register, registrsko sodie dolono navede vsebino vpisa oziroma vpisov v sodni register. e se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo.

Zoper sklep, s katerim registrsko sodie odloi o vpisu v sodni register, se lahko pritoi udeleenec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelje interes.Rok za pritobo je osem dni od vroitve prepisa sklepa.

Pri odloanju o pritobi lahko sodie druge stopnje:1. zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, e tega ni storilo registrsko sodie,2. zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sklep registrskega sodia,3. ugodi pritobi in razveljavi sklep registrskega sodia ter vrne zadevo v novo odloanje,4. spremeni sklep registrskega sodia.

1. Ninost vpisa v sodni register (Toba za ugotovitev ninosti vpisa)e je bil vpis opravljen na podlagi lane ali neveljavne listine, e so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnini podatki, e je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, e je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali e obstajajo drugi v zakonu doloeni razlogi, se lahko s tobo zahteva ugotovitev, da je vpis nien.

Tobo lahko vloi oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ninost vpisa.Tobo je treba vloiti v 30 dneh od dneva, ko je vlonik zvedel za razloge ninosti, ni pa ve dopustna, ko preteejo tri leta od vpisa.Ne uporablja se za ugotovitev ninosti delnike drube, komanditne delnike drube, evropske delnike drube in drube z omejeno odgovornostjo (ninost kapitalske drube).

1. Ninost (vpisa)ustanovitve kapitalske drube v sodni register1) Ninost kapitalske drube se lahko uveljavlja le iz naslednjih razlogov: 1. e pri delniki drubi ustanovitelji niso sprejeli statuta ali e pri drubi z omejeno odgovornostjo drubeniki niso sklenili drubene pogodbe,2. e je registrsko sodie odloilo o vpisu ustanovitve drube, ne da bi bil tak vpis predlagan, ali e je predlog za vpis ustanovitve vloila oseba, ki predloga ni bila upraviena vloiti,3. e pri