ZAPISKI GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Gospodarsko statusno pravo zapiski po knjigi

280

OPREDELITEV GOSPODARSKEGA PRAVAZgodovinski razvoj trgovinskega pravaPotreba po oblikovanju posebnega prava za trgovce se je pojavljala v tistem asu, ko so se trgovci prieli ukvarjati obrtoma z razlinimi gospodarskimi dejavnostmi zaradi ustvarjanja dobika, ne pa zaradi zadovoljitve lastnih potreb. Tako so trgovci po svojem statusu in delovanju prieli izstopati iz takratnih splonih drubenih razmer in oblikovali novo drubeno skupino, s emer se zaenja soasno tudi postopek izloevanja doloenih pravnih norm iz takrat veljavnega (civilnega) pravnega sistema ter ustvarjanja novih, na podlagi trgovskih obiajev in trgovini prilagojenih moralnih norm v posebno pravno disciplino, katere poimenovanje je tako v preteklosti, kot tudi danes, povezano z razlinimi nazivi in pristopi. (lex mercatoria)V zaetku nastajanja in oblikovanja je to pravo imelo integracijsko funkcijo; zdruevanje trgovcev in oblikovanje enotnih pravil ravnanja vseh trgovcev na trgu v prometu blaga in storitev. Potreba po unifikaciji se pojavi v 1617 stoletju. K temu je najve prispevala prva Evropska kodifikacija prava v Franciji (CdC), kateri so sledile tudi pozneje kodifikacije v drugih dravah Evrope. S kodifikacijami pa je bila dokonno potrjena loitev civilnega prava na pravo trgovcev in pravo dravljanov, ki se ukvarjajo s trgovino. Kodifikacije so sledile dotedanjemu razvoju prava in postavile temelje za dualistien razvoj civilnega prava (loitev prava trgovcev in civilnega prava).

Pri opredeljevanju prava trgovcev v teoriji, zakonodaji in praksi obstajata dva temeljna pristopa:

subjektivni pri tem se upoteva, e doloene pravne norme uporablja le trgovec pri svojem poslovanju. e pa uporablja ta pristop se ta pravna disciplina imenuje trgovsko pravo.

objektivni pri tem pa je pomembna vsebina in narava razmerij, ki jih ureja doloena pravna norma. e se uporablja ta kriterij opredeljevanja se to pravo imenuje trgovinsko pravo. Po tem kriteriju so doloeni posli trgovinski ne glede na to, kdo jih sklepa.

V Sloveniji uporabljamo na tem podroju unifikacijski sistem. Predpisi, ki urejajo status gospodarskih subjektov so praviloma prisilne narave, medtem ko so predpisi, ki urejajo trgovinske posle dispozitivne narave, kar pomeni, da poudarjena avtonomnost strank pri urejanju medsebojnih pravnih razmerij.

2. Razenotenje trgovinskega pravaHiter in vsestranski gospodarski razvoj, drubene spremembe in poseg drave na podroje gospodarjenja so privedle do tega, da so se posledino priele oblikovati posamezne samostojne pravne discipline kot. npr. transportno, zavarovalno, banno pravo, pravo vrednostnih papirjev in intelektualne lastnine in podobno.

2.1. Trgovinsko pravoJe posebno pravo trgovcev oziroma subjektov, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in prometom blaga in storitev, trgovino, transportom in s tem povezanimi storitvami. Predmet trgovinskega prava so pravni posli preteno obveznostni pravni posli, ki nastanejo na podlagi sklepanja prodajnih in drugih pogodb v zvezi s prometom blaga in storitev, ukvarja pa se e z pogoji za pridobitev statusa trgovca oziroma tipinimi oblikami organiziranosti trgovcev v obliki drub.

2.2. Gospodarsko pravoUkvarja se z pravnimi normami in institucijami, ki se nanaajo ali pa so povezane z gospodarskim sistemom kot celoto, zlasti organizacijo in nastopanjem gospodarskih subjektov na trgu ter temu ustrezne funkcije drave.

2.3. Podjetniko pravoJe noveja pravna disciplina oblikovana z namenom prouevanja fenomena podjetja kot drubene asociacije ljudi, ki zdruujejo v podjetju svoja sredstva ali delo v procesu medsebojnega sodelovanja. Podjetniko pravo se predvsem ukvarja s problemom definiranja pojma podjetja in kot taka e ni dokonno oblikovana pravna disciplina. Za podjetje je znailno zdruevanje kapitala in osebnih storitev med seboj sodelujoih pravnih in fizinih oseb, ki se pravno opredeljuje kot nosilec gospodarskih interesov. Ukvarja se tudi s podjetnikimi cilji. Pri tem je zlasti pomembno, da delovanje izkljuno zaradi dobika ni edini cilj podjetja, saj razen dobika podjetje skua dosei tudi cilje, kot so obstoj podjetja in njegovo vzdrevanje, razvoj, zadovoljevanje materialnih in drugih potreb delavcev, lastnikov in okolja.

2.4. Pravo drubSe ukvarja s pravnim statusom drub in zdruenj zaradi doloenega cilja ter z obligacijskimi kooperacijskimi razmerji. Ukvarja se z pravnim poloajem zasebnih zdruenj lastnikov kapitala v razlinih oblikah drub in kooperativnimi obligacijskimi razmerji, ustanovljenimi zaradi uresnievanja doloenih ciljev. Pravo drub je v bistvu vsebina civilnega prava, vendar pa praviloma v zakonodaji vseh drav obstajajo posebne norme, ki urejajo poloaj gospodarskih subjektov.

3. Znailnosti sodobnega gospodarskega pravaObseg in znailnosti sodobnega gospodarskega prava doloa njegova vsebina, poloaj in znaaj te pravne panoge v pravnem sistemu. Za GP je zlasti znailna kreativnost in medsebojna povezanost teorije in prakse, ker zakonodaja ne razreuje vseh vpraanj in tudi ni sposobna vedno slediti dinaminim spremembam na tem podroju.

3.1. Gospodarsko pravo kot del civilnega pravaVsebuje norme javnopravnega znaaja in pomeni most med civilnim, zasebnim in javnim pravom. Dejstvo, da je posebna panoga civilnega prava, pomeni, da se predpisi gospodarskega prava uporabljajo le za doloen krog subjektov. GP kot pravna disciplina v Slovenskem pravnem redu ne zajema samo predpisov o statusu drub, ki so v ZGD, temve vrsto drugih predpisov s podroja gospodarstva kot. npr. predpise o pogodbenih razmerjih v gospodarstvu, urejenih v ZOR, registraciji, varstvu konkurence in pravic intelektualne lastnine in posebnih ureditvah posameznih gospodarskih dejavnostih (zavarovalnice, banke,...).

3.2. Oblikovanje posebnih pravnih institucijNaloga GP je ustvarjanje pravnih institucij na podlagi zakona, sodne prakse in literature, ter prouevanja skupnih lastnosti, razlik, posebnosti poloaja gospodarskih subjektov ter ugotavljanje pravnih praznin z namenom, da olaja poslovanje gospodarskih subjektov ter odpravljanje pravnih praznin z namenom, da olaja poslovanje gospodarskim organizacijam in zagotavlja pravno varnost na trgu.

3.3. Vpetost v gospodarske tokoveDrava zelo veliko posega v to podroje prava, zato sreujemo na tem podroju stalne spremembe zakonodaje (davki, administrativne omejitve, zunanjetrgovinsko poslovanje, carine...) ter veliko stopnjo improvizacije in nedoslednosti. Je kot posebna pravna panoga usmerjena na ohranjevanje in varstvo posebnih potreb gospodarskih subjektov v pravnem prometu.

3.4. Internacionalizacija pravaGospodarski subjekti vstopajo v pravna razmerja ne glede na obstoj dravnih mej. Za trgovinsko pravo je znailno, da se najbolj internacionalizira skozi splone trgovinske obiaje, ki so podobni ali enaki v razlinih dravah, ter skozi mednarodne bilateralne in multilateralne konvencije.3.5. Enostavnost dinaminost, javnost in pravna urejenostTemeljni znailnosti te pravne discipline sta enostavnost in hitrost in omogoajo enostavna in hitra vstopanja v pravna razmerja in njihovo oblikovanje kot npr. med fizinimi osebami. Tako so praviloma trgovinski posli veljavni tudi v ustni obliki, doloeni posli pa se lahko sklepajo tudi mole in podobno.

4. Mednarodno gospodarsko pravoNa mednarodnem podroju trgovinsko pravo ni unificirano. Eno od najbolj zapletenih vpraanj je pravilo izbire nacionalnega prava, ki naj bi urejalo doloeno pravno razmerje sklenjeno med subjekti v razlinih pravnih sistemov oziroma drav (kolizijska pravila). S tem se ukvarja mednarodno zasebno pravo.

4.1. Formularno pravoViri mednarodnega trgovinskega prava se delijo na: pravila mednarodne poslovne prakse (so pravila, ki so jih ustvarili trgovci in njihove poklicne organizacije v medsebojnem poslovanju v obliki obiajev in vsakodnevne prakse.

pravila mednarodne poslovne prakse.

mednarodne konvencije.

Formularno pravo sestavljajo sploni pogoji pogodbe, tipske pogodbe in klavzule, ki se pogosto uporabljajo v mednarodni praksi. Tipske oziroma formularne pogodbe, so pogodbe. Ki so e vnaprej sestavljene z vrsto razlinih klavzul, ki jih sestavljalec takne pogodbe vnaa v pogodbo, bodisi zaradi varovanja svojih interesov, ali pa zaradi jasnejih opredelitev pravic in obveznosti iz pogodbe.

4.2. Unifikacija mednarodnega gospodarskega prava

Pravila, ki jih sprejemajo mednarodne organizacije, so unificirani pravni akti specializiranih mednarodnih organizacij. Na podroju mednarodne trgovine imajo pomembno vlogo konvencije, ki jih med seboj sklepajo razline drave. S konvencijami se eli odpraviti zlasti pomanjkljivosti avtonomnega formularnega prava. takne konvencije so pogosto tudi podlaga za formularna besedila splonih pogojev.

Konvencije kot pravni vir urejajo mednarodno trgovino na dva razlina naina. Po prvem mednarodne konvencije drave praviloma zavezujejo, da svoje nacionalno pravo prilagodijo pravnim pravilom konvencije, po drugem nainu pa konvencija neposredno ureja doloeno pravno razmerje. V takem primeru drava prizna vsebino konvencije kot sestavni del svojega nacionalnega prava.

ZAKON O GOSPODARSKIH DRUBAH

Temeljni pravni vir za GSP je ustava Republike Slovenije, ki doloa, da je gospodarska pobuda svobodna. Izhajajo iz temeljne zasnove svobodnega delovanja gospodarskih subjektov je za urejanje njihovega statusa najpomembneji vir ZGD, sprejet 10/5-1993 in je priel veljati 10/7-1993.

ZGD je konvergenten (blizu) statusnim zakonskim predpisom sodobnih evropskih drav in se naslanja na Germanski pravni krog, pri emer so upotevane smernice in unifikacijski predpisi EU. Zakon po svoji strukturi predstavlja kodifikacijo statusne zakonodaje gospodarskih subjektov, saj so vsi bistveni predpisi ki se nanaajo na status posameznih drub, uvreni v en zakon. Urejena so statusno pravna vpraanja kot so statusno pravne znailnosti drub (firma, dejavnost, odgovornost, zastopanje in drugo), temeljna naela registracijskega prava in ureditev poslovnih knjig. Posebno pozornost zakon posvea posameznim oblikam drub, pri emer ureja osebne in kapitalske drube na podlagi njihovih osnovnih znailnosti. Odpravlja dvojnost aktov(znailna za ZP), velika pozornost pa je posveena varstvu tretjih oseb v pravnem prometu in pravic manjinskih delniarjev.

ZGODOVINA PRAVNIH VIROV GOSPODARSKEGA PRAVA IN VARSTVO KORPORACIJSKIH RAZMERIJ

1. Zgodovina pravnih virov na podroju statusnega gospodarskega prava1.1. Obdobje do leta 1918Na obmoju RS je veljal do leta 1862 Avstrijski trgovinski zakonik, ki je bil povzet po nemkem trgovskem zakonu iz leta 1861. V Kraljevini Jugoslaviji je takrat veljalo est trgovinskih zakonikov Slovenski, Srbski, Hrvatski, madarski, bosansko-hercegovski in rnogorski.

1.2. Obdobje 1945-1963Leta 1946 je bil sprejet Temeljni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih s katerim je bilo administrativno upravljanje uvedeno v gospodarstvo. To je bilo obdobje naturalnega planiranja, v katerem je plan nadomestil pogodbo. Po uvedbi samoupravljanja z ustavo iz 1963 je na podroju organiziranosti gospodarskih subjektov prilo do bistvenih sprememb. Temeljna oblika organiziranosti gospodarskih subjektov je bila DO, ki je temeljila na zdruevanju dela delavcev.

1.3. Obdobje 1963-1976

Leta 1965 je bil sprejet Temeljni zakon o podjetjih in Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij. Po letu 1968 je bilo mogoe del DO organizirati kot OZD, pri emer je DS DO lahko opredelil, da je bil posamezni del DO samostojna OZD s statusom pravne osebe. Po letu 1971 na podlagi ustavnih sprememb postane temeljna oblika gospodarskega subjekta OZD, ki se pojavlja v obliki TOZD, DO in SOZD. Na trgu so nastopale s firmo DO in s svojim imenom, za obveznosti v pravnem prometu je taka OZD odgovarjala z vsemi svojimi sredstvi.

1.4. Obdobje 1976-1989

1976 je bil sprejet Zakon o zdruenem delu za prehod v fazo dogovorne ekonomije, ki je temeljila na naelu medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja in je hotela na trgu odpraviti trne zakonitosti. Zakon je bil po svoji koncepciji bil dodelan kot podlaga za samoupravno urejanje s poudarkom na pravicah delavcev, ki so temeljile predvsem na pravici dela in pravicah upravljanja, razpolaganja in uporabe. Pravica dela je bila individualna pravica vsakega delavca, ki jo je zdrueval z drugimi delavci na podlagi samoupravnega sporazuma o zdruevanju dela v temeljni organizaciji.

1.5. Obdobje 1989-1993

Leta 1998 se prienja razprava o odpravi ZZD in ponovnem vraanju k teoriji podjetja in trgu, kar je bilo tudi realizirano s sprejetjem ZP za katerega je pomembno, da v takratni Jugoslovanski sistem ponovno uvaja trg in trne zakonitosti, priznava podjetnitvo na podroju vseh lastninsko pravnih oblik, omogoa ustanavljanje podjetij v zasebni, meani in drubeni lastnini, postaja konvergenten z ureditvami v Evropi, omogoa ustanavljanje vseh oblik gospodarskih drub ipd. Odpravil je vse ovire, ki jih je postavila dogovorna ekonomija proti trnemu gospodarstvu. Drubena lastnina je priela izgubljati monopol in prine se uveljavljati tudi zasebna lastnina oziroma razline oblike meane lastnine. Zakon je jasno opredelil razliko med vodenjem in upravljanjem z drubami, ter samoupravljanjem. Pooblastila poslovodnih struktur so bila urejena v zakonu in je poslovodstvo imelo odloujoo besedo pri upravljanju in vodenju drub.

2. Drugi viri statusnega pravaPoleg ZGD urejajo statusnopravna vpraanja gospodarskih subjektov e drugi zakonski in podzakonski viri. V zvezi z obvezno registracijo vseh gospodarskih subjektov velja omeniti Zakon o sodnem registru in Uredbo o vpisu drub in drugih pravnih oseb v sodni register. Za uporabo ZGD je pomemben tudi Zakon o notariatu. ZGD za tevilne statusnopravne akte doloa, da morajo biti sestavljeni v obliki notarske listine.Podlaga za preoblikovanje obstojeih podjetij v drubeni lastnini v kapitalske drube je Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pravni poloaj in poslovanje drub, ki uporabljajo javne slube, ureja Zakon o gospodarskih javnih slubah. Zakon o revidiranju ureja postopek revidiranja, ki je obvezno za doloene oblike drub. Vodenje poslovnih knjig ureja Zakon o raunovodstvu. Z vidika upravljanja gospodarskih drub je treba omeniti tudi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ureja sodelovanje predstavnikov delavcev v nadzornem svetu drube. Postopek prenehanja gospodarskih drub zaradi prezadolenosti ureja Zakon o prisilni poravnavi, steaju in likvidaciji, davek od dobika gospodarskih drub pa Zakon o davku od dobika pravnih oseb.Poleg omenjenih zakonskih predpisov, ki se nanaajo na vse vrste gospodarskih subjektov, pa so bili e v postopku oblikovanja novega slovenskega gospodarskega prava sprejeti tevilni posebni predpisi, ki urejajo pravni poloaj, organizacijo in upravljanje posameznih vrst gospodarskih subjektov, zlasti njihov nain opravljanja dejavnosti. Pri tem je treba omeniti predvsem Zakon o zadrugah, ki ureja poloaj in status zadrug. Poloaj, organizacijo in delovanje finannih organizacij ureja Zakon o bannitvu, organiziranje zavarovalnitva v RS pa Zakon o zavarovalnitvu. V skladu z novo zasnovo poloaja podjetnika posameznika je v RS sprejet Obrtni zakon, ki doloa obrt kot nain opravljanja dejavnosti. V zvezi z zdruevanjem gospodarskih subjektov velja omeniti tudi Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije.

Za poslovanje gospodarskih subjektov je pomemben tudi Zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki ureja pogoje in nain poslovanja z vrednostnimi papirji, vkljuujo tudi delnice. S tem zakonom je urejena tudi borza vrednostnih papirjev, ki se ustanovi kot delnika druba za opravljanje, organiziranje, povezovanje ponudbe in povpraevanja v prometu z vrednostnimi papirji med statusne predpise lahko tejemo tudi Zakon o investicijskih skladih in drubah za upravljanje, ki doloa pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in drub za upravljanje ter ureja nain njihovega poslovanja. Poseben Zakon o Drubi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije ureja status in poslovanje drube za zavarovanje izvoznih kreditov.

Za poslovanje gospodarskih drub sta pomembna Zakon o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji RS za plailni promet, nadziranje in informiranje ter Zakon o davni slubi, po dolobah katerih se opravlja plailni promet v dravi, davno nadziranje, informiranje in revidiranje ter zbira statistine podatke na podroju gospodarskega poslovanja. Za delnike drube sta pomembna tudi Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki ureja posebnosti izdaje vrednostnih papirjev na elektronskem nosilcu, in Zakon o prevzemih, ki ureja prevzeme javnih d.d. in vejih nejavnih d.d. z odkupom delnic.Na podlagi omenjenih zakonskih predpisov so bili izdani tevilni podzakonski predpisi, kot uredbe ali odloki, ki jih sprejema Vlada RS oziroma pravilniki, odredbe in navodila, ki jih sprejemajo upravni organi.

3. Sodno varstvo pravic na podroju korporacijskih razmerij

Pravo drub ureja razmerja med drubeniki oziroma delniarji v gospodarskih drubah glede drubinega podjetja in razmerja med drubeniki oziroma delniarji na eni strani in drubo na drugi strani kot pravno osebo. V gospodarskih drubi se oblikujejo tevilna pravna razmerja, tako med drubeniki in delniarji kot tudi med njimi in drubo ter drubo in okoljem.

Bistvena sestavina pravne ureditve v korporacijskih razmerjih je monost, da imetniki korporacijskih pravic zavarujejo svoje pravice oziroma da se s pravnimi sredstvi nosilci obveznosti prisilijo k njihovi izpolnitvi. Spori se na podroju korporacijskih razmerij praviloma reujejo pred sodiem v posebnih postopkih, v katerih se zagotavlja pravno varstvo imetnikov pravic oziroma upravienj.

Sodno reevanje sporov praviloma temelji na trditvi tonikov oziroma predlagateljev sodnega postopka in njihovih zahtevah za nastop doloenih pravnih posledic (conclusio), to pa izhaja iz uporabe vnaprej doloene pravne norme (praemissa maior) na ugotovljeno dejansko stanje (praemissa minor).

ZDG posebej doloa, o katerih zadevah odloa sodie v nepravdnem postopku: tako v razmerjih med drubeniki v d.n.o. sodie odloa o: 1. odvzemu upravienja za vodenje poslov in upravienja za zastopanje; 2. dovoljenj drubeniku, da brez likvidacije prevzame podjetje; 3. imenovanju in odpoklicu likvidacijskega upravitelja; 4. doloitvi drubenika ali tretje osebe, ki hrani poslovne knjige o likvidaciji d.n.o.

Pri k.d. in s t.d. sodie v nepravdnem postopku odloa o izroitvi letnega poroila komanditistu in tihemu drubeniku.

V razmerjih v d.d. pa sodie v nepravdnem postopku odloa o: 1. imenovanju ustanovitvenih revizorjev; 2. nesoglasjih med ustanovitelji in ustanovitelji ter revizorji; 3. podaljanju roka za izvedbo ustanovne skupine; 4. objavi oglasa vpisnikov delnic za vplaila; 5. dovoljenju ra razveljavitev delnic; 6. imenovanju lanov uprave; 7. imenovanju in odpoklicu lanov nadzornega sveta; 8. pooblastilu za sklic skupine oziroma za objavo predmetov, o katerih naj skupina odloa; 9. pravici delniarja oziroma drubenika do obveenosti; 10. imenovanju revizorja; 11. imenovanju likvidacijskega upravitelja ter o viini plaila likvidacijskemu upravitelju.

Sodia odloajo tudi o spornih vpraanjih na podroju povezanih drub. Na podroju statusnih sprememb drub sodia odloajo o imenovanju pripojitvenih revizorjev, posebnega in skupnega zastopnika in o predlogu za sodni preizkus menjalnega razmerja pri spojitvah drub.4. Uporaba slovenine v drubi

Po zakonu mora poslovodstvo zagotoviti, da sporazumevanje z zaposlenimi v drubi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenjem postopka, v katerem se odloa o pravicah zaposlenih, in sodelovanjem delavcev pri upravljanju poteka v slovenini, kar kae na to, da morajo biti tudi sklepi v organih in drubah sprejeti v slovenini oziroma prevedeni v slovenski jezik.PODJETJE IN DRUBA

1. Pojem podjetnitva

V svoji temeljni zasnovi je podjetnitvo igra med nosilci podjetnikih dejavnosti, ki se organizirajo v razline pravnoorganizacijske oblike gospodarskih subjektov, od podjetnika posameznika do osebnih oz. kapitalskih drub. Cilj podjetnike igre je legalni in legitimni odvzem premoenja drugim udeleencem podjetnike igre, ki je natanno urejena s pravnimi, moralnimi in drubenimi pravili. Cilj podjetnike igre vsakega podjetnika je poveanje svojega premoenja, kar se kae v ustvarjanju dobika s svoj ustvarjalnostjo in z dobro igro na raun drugih. K podjetnitvu je mogoe pristopiti kot sredstvu za ustvarjanje premoenja (lastniki koncept) ali pa kot nainu ivljenja v okviru sodelovanja v igri (podjetniki puerizem).

2. PodjetjePodjetje je generien pojem za skupek organiziranega premoenja namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti in kateremu pravni red neposredno ali posredno prek njegovega nosilca podjetnitva (DRUBE) priznava status pravne osebe s pravicami in obveznostmi. Praviloma pojem podjetja zajema tudi delavce v podjetju, vendar prisotnost delavcev ni pogoj za obstoj podjetja. Podjetje je subjekt in objekt prava. Kot subjekt je nosilec doloenih pravic (pravic do patenta, firme, lastnine), kot objekt pa je pa je lahko predmet prodaje (druba proda podjetje kot celoto). V ZGD pojem podjetja ni opredeljen.

3. Podjetje predmet ali subjekt prava?

Iz pravnega vidika je za podjetje znailno da je:

druba njegova pojavna oblika; gospodarska enota sestavljena iz (materialnih in lovekih) gospodarskih dejavnikov; drubena skupina ljudi povezana organizacijsko, ekonomsko in pravno; opravljanje gospodarske dejavnosti mono vsebinsko asovno in prostorsko urejati; pravno, vsebinsko in prostorsko loen od lastnika; sredstvo s katerim njegov imetnik (druba) zagotavlja svoj prihode; sredie avtonomnih premoenjskih pravnih razmerij posebne vrste; zasleduje trajno in plansko dolgorone cilje; skupnost ljudi, premoenjskih sredstev, pravic, obveznosti, dejavnosti, poslovnih izgledov, znanja, izkuenj in drugih sestavin; predmet (objekt) v pravnem prometu.Za podjetnitvo je zelo pomembno, da je relativno avtonomno in da v to avtonomijo lahko posee le zakon. Podjetje ni pravni subjekt in tudi ni poslovno sposobno. Podjetje bi lahko opredelili kot trajno skupnost funkcionalno zdruenih delovnih moi ljudi in stvarnih ter drugih premoenjskih sredstev, s katerimi druba trajno opravlja pridobitno dejavnost na trgu zaradi pridobivanja dobika.

Podjetje je komplementarni pojem tradicionalnemu pojmu trgovine. Podjetje je objekt in oblika objektivizacije ter konkretizacije gospodarske dejavnosti v gospodarstvu, medtem ko je trgovec subjektivni nosilec doloenih pravic, ki so posebej urejene v pravu. Podjetje je za trgovinsko pravo objekt, to je organizirana premoenjska masa (universitas facti), ni pa to pravna enota (universitas iuris). Ker je splona definicija podjetja nemogoa, je teorija poskuala loiti pojem podjetja v pravnem in ekonomskem pomenu. Ekonomska opredelitev podjetja naj bi poudarila zlasti organizirano skupnost premoenjskih dobrin in vrednosti. Pravna definicija podjetja pa naj bi opozorila na podjetje, ki skupaj z drubo ima samostojno pravno eksistenco oz. je objekt v pravnem prometu.4. Organizacijske in ekonomske znailnosti podjetjaZa podjetje kot organizirano gospodarsko enoto je znailna zlasti njegova funkcija v zvezi z opravljanjem doloene dejavnosti zaradi pridobivanja dobika. Z vidika funkcionalnosti podjetja pa so zanj znailni:1. minimum organiziranih materialnih sredstev, ki so razlina glede na funkcijo in pomen podjetja, kot sredstva nosilca podjetnitva (samostojni podjetnik ali druba);

2. minimalna organiziranost dela, ki ga opravljajo nosilci podjetnitva sami ali pa krog oseb, ki nimajo lastninskih upravienj nad sredstvi v podjetju (delavci);

3. enotna funkcionalna organiziranost sredstev in ljudi v skladu s cilji podjetja;

4. nastop organizirane gospodarske enote v zunanji pravni sferi, praviloma na trgu;

5. opravljanje doloenega dela v obliki dejavnosti, bodisi da gre za proizvodnjo bodisi da gre za storitveno dejavnost;

6. samostojnost gospodarske organizirane enote;

7. sodelovanje v pravnem prometu na trgu po naelih ponudbe in povpraevanja proti nadomestilu;

8. trajnost in planska organiziranost enote.

Podjetje nima pravne sposobnosti, ni nosilec dejavnosti in ne nastopa v pravnem prometu. Je objekt fizine (npr. pri podjetniku posamezniku) ali pravne osebe (npr. drube) in se v pravnem prometu pojavlja v razlinih pojavnih oblikah drub ali podjetnika. Z ekonomskega, organizacijskega in pojmovnega vidika je podjetje predvsem organizirana in premoenjska enota, v okviru katere so nepreminine in preminine, pravice in denar zdrueni in organizirani v doloeni funkciji, ki jo s svojim delom dejansko uresniujejo fizine osebe. Gre za skupnost premoenja in ljudi, med seboj povezanih v funkciji opravljanja doloene dejavnosti trajnega znaaja.5. Podjetnike teorijeFenomen podjetja zajema posebne ekonomske, pravne, socialne, psiholoke dejavnike. Podjetje je mono opredeliti in obravnavati kot:

enotnost gospodarskih dejavnikov (ekonomski vidik);

drubeno skupino ljudi (socialnodrubeni vidik);

pravno organizirano skupino ljudi in sredstev (pravni vidik);

organizirano gospodarsko dejavnost (delovnoekonomski vidik);

premoenjski predmet (premoenjoskopravni vidik);

avtonomno pravno oblast (zakonodajnopravni vidik).

Teorija namembnega premoenjaTa teorija opredeljuje organizirano premoenje kot podjetje, kateremu pripada skupnost vseh dobrin, organiziranih zaradi doseganja skupnega cilja. Organizirano namembno premoenje je udejanjeno s svojim ciljem. Uveljavilo se je stalie, da ima trgovevo premoenje svojo lastno individualnost in doloeno neodvisnost od trgovca.

Teorija o podjetju kot posebnem premoenju trgovcaV Nemkem pravu se je oblikovala posebna pravna konstrukcija po kateri je premoenje trgovca posebno premoenje, sestavljeno iz pravic, stvari in dejanskih odnosov, ki imajo dejansko vrednost. Nad tem premoenjem se ne priznava posebna stvarna pravica , kot je to v okviru prejnje teorije temve velja splona lastninska pravice. Bistveno za teorijo je, da se ne predpisuje posebnemu premoenju trgovca tudi posebne namene, temve je namen tega premoenja v uresnievanju ciljev lastnika.

Podjetje kot skupnost dejavnosti, premoenja in gospodarskih monostiZa to teorijo je znailen ekonomski pristop k podjetju. Zastopniki te teorije opredeljujejo podjetje kot skupek poslovne dejavnosti (kompleksne dejavnosti), podjetnikega premoenja (stvari in pravice) in poslovnih monosti za uspeh. Temelj podjetja je dejavnost, premoenje in monosti pa sodijo v okvir njegove funkcije.

Tako pojmovano podjetje v okviru te teorije je primerno zlasti za pravni promet. Podjetje je mogoe prodati, dati v zakup, v upravljanje ipd.

Podjetje kot dejansko materialno dobroNekateri teoretiki so prili do sklepa, da podjetje sploh ni pravni objekt in da zato ne more biti prisotno v pravnem prometu. Podjetje je mono dati drugemu v izkorianje le v ekonomskem pomenu, ni pa mono prenesti lastninske pravice nad podjetjem, razen prenosa lastninske pravice na posamezni stvari. Gospodarske monosti, ki jih ponuja takno organizirano loeno premoenje, pa avtorji opredeljujejo kot posebno, nematerialno dobrino, ki ima svojo vrednost in je lahko predmet obligacijskih pravnih poslov, ne more pa biti predmet stvarnopravnih pravic.Teorija posebne pravice nad podjetjemTeorija priznava celoto podjetja in prepoved razpolaganja s posameznim delom podjetja. V bistvu podjetje ni vsebovano v posameznih sestavnih delih, temve v duhovni zvezi, s katero so ti deli med seboj povezani. Teie omenjene teorije je na t.i. notranji kohezijski organizacijski ideji, ki zdruuje materialne in osebne elemente v podjetje in zaradi katere ima tako organizirano podjetje vijo ceno kot posamezni sestavni deli. Omenjena notranja organizacijska ideja je tako pomembna, da zaslui posebno pravno varstvo, kot posebna intelektualna stvaritev, podobno kot velja za intelektualne pravice. Sestavni deli omenjen stvaritve so zlasti ideja organizacije, izkunje in poslovni kontakti. To so nematerialne dobrine, katerih nosilec je podjetje kot skupnost oseb in gospodarskih dobrin.

Podjetje kot objekt stvarne pravice vijega redaTeorija poskua kumulirati razline premoenjske pravice nad istim objektom razpolaganja ob soasni konkurenci teh pravic. Ta teorija je inicirana predvsem z ekonomskimi motivi.

Podjetja so posledica tenje za dobikom. Sodobna podjetja so skupnost gospodarskih dobrin, znanja, delovne sile, ki se med seboj zdruujejo po naelu racionalnosti zaradi doseganja najvejega monega rezultata. Pomen podjetja je danes trojni: za lastnika je podjetje partner in temelj za ustvarjanje dobika, za delavce je to vir plae, za gospodarstvo pa vir produkcije in je pogoj za razvoj gospodarskega sistema. Teorija je omogoila, da je podjetje kot celota postalo predmet pravnega prometa.

Podjetje kot skupnost premoenja in osebTa teorija je posledica delavske borbe za participacijo v podjetnitvu. V osnovi poskua poudariti, da sta delo in podjetnost sinonima in enako pomembna za loveko delovanje ter da so v podjetju potrebni tako lastniki s svojimi podjetnikimi idejami kot tudi delavci. V podjetju se torej sreujejo sredstva poslovanja, nematerialna sredstva, kot so organizacijske vrednote, metode poslovanja, zagotavljanje monosti prodaje proizvodov, itd. Nihe od omenjenih udeleencev nima prednosti, temve lahko le skupaj ustvarijo doloen cilj.

Podjetje kot nematerialno dobro stvarnega pravaPodjetje je sfera dejavnosti, ki jo je ustvarilo trgovinsko poslovanje trgovca s stvarmi in pravicami v okviru te sfere. Bistvo podjetja je dejavnost, ki je omenjena z vrsto razmerij premoenjskega znaaja, ustvarjenih z delovanjem podjetnika. Teorija poskua priznati kvazilastnino nad podjetjem ali pa kvazilastninskopravno upravienja. S priznanjem taknih stvarnih upravienj podjetju se posamezne stvari potem obravnavajo kot del objekta teh pravic. Podjetje je torej premina stvar, ki prinaa plodove. Ker je lastnik premine stvari podjetnik, mu ti plodovi tudi pripadajo. Podjetje je organiziranje dejavnosti, v srediu katere je posebno premoenje trgovca.

Teorija institucionalizacijePodjetje kot gospodarski organizem se oblikuje v posebno institucijo, ki nastopa v upravnih, tehninih in komercialnih odnosih kot institucionalizirana celota. Za podjetje postaja znailna ekonomska, organizacijska in pravna celovitost, ki ima lastne interese, ti pa niso identini z interesi lastnikov ali pa prihaja celo do nasprotja med interesi podjetja kot institucije in interesi lastnikov. Bistveno za to teorijo je, da poudarja loenost in posebne interese podjetja ter da opredeljuje kot na lastnih interesih temeljeo tvorbo. Ta teorija poudarja zlasti to, da je podjetje organizacijska celovitost, ki ni identina z drubo, temve je druba pojavna oblika podjetja.

Teorija podjetja kot interesne skupnostiTa teorija se je pojavila v sredini prejnjega stoletja v ZDA. Poskua pa podjetje opredeliti kot skupnost interesov lastnikov, menederjev in delavcev. Bistveno za to teorijo je, da ugotavlja medsebojno odvisnost vse interesnih skupin, ki so povezane z obstojem in delovanjem podjetja. Prispevala je zlasti k uvajanju delavcev v upravljalske strukture v razlinih oblikah participacije. Teorija poskua opredeliti podjetje kot socioloki organizem, v katerem si vsi udeleenci prizadevajo dosei medsebojno dinamino ravnoteje in tako ustvarjati skupne cilje.

Podjetje kot pravna osebaV bistvu gre pri tem za ustvarjanje tehninega pomonega sredstva v sferi prava. Priznavanje statusa pravnega subjekta doloenemu premoenju poznamo tudi v tuji teoriji. Pri tem ne gre za pravno personifikacijo podjetja, temve se podjetju priznavajo doloene pravne sposobnosti, da nastopa v pravnem prometu.Podjetje kot organizacijaZa organizacijo je bistveno, da gre za doloeno drubeno asociacijo, ki je relativno zaokroena in doloena od lanov, ki delujejo na podlagi medsebojnega kooperativnega sodelovanja ob obstoju medsebojnih vzajemnih odnosov. Organizacije je namenjena bolj ali manj dolgoronemu cilju, proti kateremu je usmerjeno delovanje posameznih lanov. Cilji v organizaciji naj bi se dosegali na racionalen nain, ki je e vnaprej programiran in v okviru katerega so naloge razdeljene na posamezen lane organizacije.Organizacijo lahko opredeljujemo kot drubeni akcijski sistem ali drubeno namembno zdruenje.

Za pojmovanje podjetja kot organizacije so znailni zlasti trije vidiki:

funkcionalno organizirano premoenje v povezavi z nepremoenjskimi pravicami;

organizirano poslovanje in

organizirano zdruenje ljudi (delavcev).

Organizacija podjetja mora sluiti tirim temeljnim nalogam: uresnievanju zastavljenih ciljev,

integraciji lanov,

prilagoditvi lanov in

samoobstoju organizacije,

kar pomeni, da mora biti organizacija sposobna delovati in obstajati v razlinih razmerah, na katere mora biti vedno pripravljena prilagajati se. Organizacija mora avtorizirati svojo strukturo skozi oblikovanje organov. Z vidika pojmovanja podjetja kot organizacije se podjetje ponuja kot organizacija ustvarjanja ali delitve materialnih dobrin oz. storitev.

Z vidika obravnavanja podjetja kot organizacije imajo delavci poseben status. Pogodba o zaposlitvi, ki jo delavec sklene z drubo kot imetnikom podjetja, se obravnava kot sui generis, posledica esar je ustvarjanje posebne pravne skupnosti delavcev. Delavec je lan delovne skupnosti v podjetju in drubi, mi pa niti drubenik niti partner podjetja.

V teoriji je splono sprejeto stalie, da ima podjetje kot organizacija svoje lastne interese, ki se loijo od interesov drube in drubenikov. Za interese podjetja skrbi uprava oz. poslovodstvo, za interese drube nadzorni svet, skupina drube pa skrbi za individualne interese drubenikov.Pravica do podjetjaUstava RS predpisuje svobodno gospodarsko pobudo, ki se praviloma uresniuje s podjetjem, lahko govorimo o pravici do podjetja, to je pravici do organiziranega izvajanja gospodarske dejavnosti. Pravica do podjetja je pravica posameznika, da ustanovi eno od pojavnih oblik podjetja, zagotovi pogoje za delovanje, svobodno izbere podroja dejavnosti in obliko generacijskega podjetja in odloi o njegovem obstoju. S lani svoje druine pa posameznik ustanovi druinsko podjetje, ki organizira t.i. generacijsko podjetje. Pravica do podjetja mora biti kazensko in civilnopravno varovana, pri emer ne gre samo za varovanje podjetja kot premoenja in organizacije, temve tudi samo opravljanje dejavnosti, zlasti pa nastop na trgu v okviru varstva konkurence. Pravico do podjetnitva je potrebno jemati kot osebno pravico s tem, da jo mora pozitivna zakonodaja zavarovati, pravna znanost pa ugotoviti njeno pravno naravo in njen obseg in uinkovitost.

Vrste podjetij

S pravnega vidika je podjetja mono razvrstiti le kot podstati drube (skupaj z drubami) na mikro, majhna, srednja in velika v skladu z 55. lenom ZGD-1.

Druga razvrstitev podjetij je odvisna od pojavnih oblik, v katerih se podjetje pojavlja. Po tem kriteriju lahko loimo podjetja podjetnika posameznika in podjetje drube. Podjetja drub loimo na podjetja pri osebnih in podjetja pri kapitalskih drubah. Znailnosti osebnih in kapitalskih drub se kaejo tudi pri organiziranosti, poslovanju in poloaju podjetij. O relativni doslednosti uveljavitve podjetnikih teorij lahko govorimo predvsem pri kapitalskih drubah in veliko manj pri osebnih drubah.

Podjetja lahko delimo tudi glede na namen. Sodobna teorija poudarja, da je namen podjetja opravljanje pridobitne dejavnosti oz. ustvarjanje dobika, vendar pa obstajajo tudi podjetja, katerih namen ni ustvarjanje dobika. Podjetja, organizirana pri doloenih dravnih organih, nosilcih javnih slub, prav tako niso namenjena ustvarjanju dobika, temve opravljanju dejavnosti za zadovoljevanje splonih javnih koristi. Sem lahko tejemo tudi podjetja, ki jih organizirajo razline humanitarne in druge asociacije, verske skupnosti, ipd.

Nadaljnja razvrstitev podjetij je mona tudi po poloaju in lastnostih drubenikov v drubi. Tako loimo podjetje komplementarja (d.o.o.) in podjetje komanditne drube pri dvoji drubi. Podjetje komplementarja je lahko izkljuno namenjeno upravljanju in pomonim dejavnostim k.d., ki je nosilec gospodarskih dejavnosti. Organizacija in poslovanje podjetja sta odvisna tudi od tega, ali ima druba delniarje ali drubenike, ki s svojim delom prispevajo h gospodarskim ciljem podjetja. Po tem kriteriju loimo tudi podjetje pri enoosebni drubi (d.d. in d.o.o. z enim drubenikom) in podjetje pri d.d. in d.o.o., ki jo je ustanovilo ve drubenikov.Podjetje, obrat in podrunicaPodjetje je potrebno loiti ob obrata. Obrat se pojmuje kot skupnost produkcijskih dejavnikov (sredstva in delavci) pri emer je to doloena zaokroena celota z doloeno identiteto. Podjetje in obrat sta obliki organizacije s tem, da je namen organizacije obrata izvedba celote ali dela delovnotehninega procesa, namen organizacije podjetja pa je gospodarjenje. Podjetje se lahko sestoji iz ve obratov ali pa obrata sploh nima. Obrat skua dosei neposredne cilje izdelave doloenega proizvoda oziroma opravljanja doloene storitve, podjetje pa ima kompleksneje in bolj posredne cilje. Pri obratu je pomembna tehnina organizacija, pri podjetju pa poslovna organizacija. Podrunica v zakonu ni v celoti opredeljena, ZGD-1 namre doloa, da druba lahko ima podrunice in da niso pravne osebe (31. len ZGD-1). Podrunico lahko opredelimo kot obrat, ki je geografsko loen od matine drube (distancia loci) in ima doloeno poslovno samostojnost. Podrunice lahko opravljajo vse dejavnosti kot jih opravlja matina druba. V pravnem prometu podrunica nastopa v imenu in za raun drube, s tem da le-ta odgovarja v celoti tudi za njene obveznosti z vsem svojim premoenjem. Podrunica lahko ima lastnega prokurista (33. len ZGD-1).

Razmerje med drubo in podjetjemZa sodobno teorijo, ki se je razvila na podlagi razlinih podjetnikih teorij v preteklosti, velja naelo, da je podjetje predmet drube oz. predmet njenih pravic, pri emer se ta predmet pojmuje kot premoenjska masa (universitas facti), ne pa kot pravna enota (universitas iuris).

Podjetje kot predmet in sredstvo drube stopa v pravni promet s pojavno obliko drube. Gospodarsko funkcijo drube izvaja podjetje, pravno pa druba. Druba je nosilec podjetnitva, podjetje pa ga uresniuje, zato je podjetje podrejeno drubi. Druba kot formalna oblika podjetja v funkciji gospodarjenja tvori s podjetjem enotni pojav, z vidika prava pa se druba loi od podjetja po funkciji nosilke in subjekta pravic, obveznosti ter odgovornosti, pri emer je podjetje sredstvo, s katerim druba vstopa v podjetniko igro. Podjetje je objekt, druba pa subjekt v pravnem prometu.

Druba je nosilec podjetnitva in pravno pojavna oblika podjetja. Druba lahko obstaja brez podjetja (pri prodaji podjetja), podjetje brez drube pa ne more obstajati. Drubo nasploh praviloma opredeljujemo kot skupnost ljudi, ki so med seboj povezani na razline naine in praviloma z doloenimi skupnimi interesi. S pravnega vidika pa je druba skupnost oseb, ki so med seboj povezani s pravnim poslom, imajo skupne cilje in doloeno organizacijo v okviru katere posamezni lani drube delujejo.

Od drube (societas)je treba loiti skupnost oseb (communio incidens), za katero je znailna pripadnost pravice ve osebam (1003. len OZ).Zdruevanje v drube je motivirano pri drubenikih z interesi po uresnievanju doloenega cilja, ki ga drubeniki sami, individualno praviloma ne morejo uresniiti. V gospodarsko drubo se najpogosteje zdruujejo drubeniki, ki elijo investirati svoja sredstva, pri emer pa sredstva posameznika ne zadoajo za realizacijo doloenih gospodarskih ciljev. Posamezne oblike zdruevanja so lahko motivirane tudi z drugimi razlogi, kot npr. vzdrevanje in upravljanje z drugim podjetjem, ki je e organizirano, npr. sinovi se zdruijo v drubo, da upravljajo s podjetjem oeta. Motivi za zdruevanje se uresniijo z ustanovitvijo drube. V okviru drube pa vsak drubenik zasleduje svoj interes, ki pa ga je mono uresniiti samo preko skupnega cilja. Skupni cilj je predpostavka za ustanovitev drube, brez opredeljenega skupnega cilja druba namre ne more nastati. Pri ustanovitvi drube mora biti podano soglasje drubenikov o cilju drube.

Drube, ki se ustanovijo zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu in imajo status pravne osebe, so gospodarske drube v skladu s 3. lenom ZGD-1. Za gospodarske drube je znailno, da:

nastanejo na podlagi doloenega pravnega posla; imajo status pravne osebe; so registrirane; imajo lastno organizacijo delovanja in upravljanja; opravljajo pridobitno dejavnost na trgu; skupno delovanje drubenikov.Poleg omenjenih skupnih znailnosti gospodarskih drub pri posameznih vrstah drub sreujemo tudi druge znailnosti, kot obvezno zdruevanje kapitala pri d.d. in d.o.o., posebno odgovornost lanov drubenikov za obveznosti drube pri d.n.o. in k.d., posebno dovoljenje za ustanovitev in delovanje.

Ustanovitev drube s pravnim aktomGospodarska druba je pravna skupnost ljudi, ki se ustanovi, organizira, deluje in preneha v skladu s pravnimi normami. Ustanovitev, preoblikovanje in prenehanje drube je vedno posledica doloenega pravnega akta. Drube se ustanovijo za doloen ali nedoloen as. Glede na to, da gre pri nastajanju, organiziranju in prenehanju za pravno razmerje, morajo ob oblikovanju omenjenega pravnega razmerja biti izpolnjeni vsi sploni pogoji za nastanek pravnega posla. Pri nastanku drube gre za civilnopravno razmerje, na podlagi katerega udeleenci pridobijo doloene pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z drubo in drubinim podjetjem. Med drubeniki mora obstojati doloena stopnja medsebojnega zaupanja, pravno razmerje, na podlagi katerega nastane druba, pa mora biti oblikovano v skladu z zakonom in temeljnimi naeli obligacijsko pravnega razmerja, kot so naela vestnosti in potenja, spotovanja moralnih norm, dobrin poslovnih obiajev in drugo. Druba je praviloma sestavljena iz najmanj dveh drubenikov, vendar pa je izjemoma mono, da posamezne vrste drub ustanovi tudi posameznik, kot je to pri enoosebnih d.d. (169. len ZGD-1) in d.o.o. (523. len ZGD-1).Ustanovitev drube temelji na pravnem poslu (akt o ustanovitvi), ki ima obliko pogodbe (d.o.o.), statuta (d.d.) ali individualnega akta (enoosebna d.o.o.). Znailnost omenjenega pravnega posla je, da ne gre za razmerje, v katerem nastopajo udeleenci z nasprotujoimi si interesi, temve za pravno razmerje, v katerem nastopajo udeleenci kot nosilci pravic, obveznosti in odgovornosti, med katerimi ni nasprotij.

Z aktom o ustanovitvi se urejajo in usklajujejo odnosi med drubeniki glede uresnievanja skupnega cilja. Pogodbo na podlagi katerega se ustanovi druba imenujemo drubena (societetna) pogodba. S pogodbo se ustanovi:

d.n.o. (drugi odstavek 76. len ZGD-1); k.d. (prvi odstavek 136. lena ZGD-1); t.d. (prvi odstavek 158. lena ZGD-1); d.o.o. e ima druba dva ali ve drubenikov (prvi odstavek 474. lena ZGD-1).Na podlagi statuta se ustanovi:

d.d. (169. len ZGD-1); k.d.d. (465. len ZGD-1).Z aktom o ustanovitvi se ustanovi:

d.o.o. kadar jo ustanovi edini ustanovitelj (enoosebna d.o.o.) 523. len ZGD-1Doloene oblike povezanih drub se organizirajo na podlagi t.i. podjetnikih pogodb (533. in 534. len ZGD-1). S pogodbo se ustanovi gospodarsko interesno zdruenje GIZ (568. len ZGD-1).

Posamezni akti o ustanovitvi morajo biti sestavljeni v notarski obliki, kot npr. drubena pogodba d.o.o. in statut d.d.. Pogodba, statut in akt o ustanovitvi morajo biti sestavljeni v pisni obliki in imeti z zakonom doloeno vsebino, odvisno od vrste drube, ki se ustanavlja. Za veljavnost aktov o ustanovitvi morajo biti izpolnjene predpostavke za veljavnost pravnega posla nasploh, ki jih doloa OZ in morajo biti v skladu s prisilnimi doloili ZGD-1. Do ustanovitve drube so pogodbene stranke nosilci pravic, obveznosti in odgovornosti, po vpisu v sodni register, s katerim druba pridobi status pravne osebe, pa druba postane nosilec pravic in obveznosti s pogodbenega razmerja, ki je nastalo pred registracijo drube, razen tistih pravic in obveznosti, ki po naravi pripadajo ustanoviteljem drube, npr. pravica do upravljanja, dividende ipd. Drubeniki morajo po registraciji drube na njo prenesti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih sklenili v zvezi z bodoo drubo (etrti odstavek 5. lena ZGD-1).Status pravne osebeZa pravno osebo je pomembno, da je to organizacija ljudi oziroma premoenja ali ljudi in premoenja, ki je po pravnem redu premoenjska enota in nosilec pravic in obveznosti. Pogoje za pridobitev statusa pravne osebe doloajo predpisi. Danes poznamo dva sistema pridobivanja statusa pravne osebe, normativni in koncesijski.Po normativnem sistemu pridobi doloena tvorba lastnost pravne osebe tako, da pristojnemu dravnemu organu predloi vlogo z dokazi o izpolnjevanju pogojev, doloenih v zakonu o ustanovitvi in nastanku pravne osebe. Pristojni organ le ugotavlja, ali so pogoji izpolnjeni, in vpie pravno osebo v ustrezni register, ki ima znaaj javne knjige.

Po koncesijskem sistemu pa doloena tvorba pridobi pravno osebnost tako, da pristojni organ zaprosi za odobritev ustanovitve pravne osebe, pri emer je takna odobritev odvisna od volje pristojnega organa.

Poleg omenjenih dveh sistemov poznamo tudi svobodni sistem nastanka pravne osebe, za katerega je znailno, da nastane e s samimi organiziranjem.

Po ZGD-1 so vse oblike drub, razen tihe drube, pravne osebe (prvi odstavek 4. lena). Pri ustanavljanju posameznih oblik drub zakon doloa pogoje za ustanovitev drube in s tem tudi za pridobitev statusa pravne osebe. Temeljni pogoj je vpis drube v register. Vpis je konstitutivnega znaaja, kar pomeni, da ele vpis drube v sodni register povzroa uinke, ki dajejo doloeni drubi lastnost pravne osebe. Gospodarska druba ima vse znailnosti pravne osebe predvsem pa:

je drubena tvorba, loena od drubenikov oziroma lanov, ki jo sestavljajo,

ima svoje premoenje, ki je loeno od premoenja lanov drube,

ima doloen namen, cilje oziroma naloge (opravljanje pridobitne dejavnosti),

ima svojo upravljalsko organizacijo, prek katere oblikuje in izjavlja svojo voljo, in veljavni pravni red ji priznava obstoj in pravno ter poslovno sposobnost.Pravna osebnost se kae v pravici drube, da je subjekt pravic in obveznosti in v tem, da se loi od lanov drube (naelo loenosti). Drubi omogoa, da samostojno in veljavno stopa v pravna razmerja, daje izjave s pravnim uinkom in prevzema obveznosti ter pridobiva pravice.Registracija drubeZa nastanek drube kot pravne osebe in zaetek opravljanja dejavnosti ter uresnievanja zastavljenih ciljev je pogoj registracija druba v sodnem registru (prvi odstavek 5. len ZGD-1). Registracija je povezana z normativnim in koncesijskim sistemom pridobitve statusa pravne osebe. V pravni instituciji registracije se kae oblastna in kontrolna funkcija drave na podroju nastajanja drub zaradi varstva drube same (da so izpolnjeni minimalni pogoji) in zaradi varstva tretjih oseb v pravnem prometu.Organizacija dela in upravljanjaGospodarska druba se loi od vseh drugih oblik zdruenj fizinih in pravnih oseb tudi po tem, da je racionalno organizirana in da ima pravno strogo urejen nain odloanja. Gre za uveljavljanje nael racionalne optimalnosti, uinkovitega upravljanja in stroge pravne normiranosti, ki jih pri drugih asociacijah v takih strogih oblikah kot pri drubah ne poznamo. Organizacija upravljanja v drubi je urejena z zakonom, in aktom o ustanovitvi. Predpisan je nain oblikovanja volje drube s sprejemanjem sklepov organov ter nain izjavljanja volje (zastopanje in predstavljanje) drube.Organizacija dela in upravljanja v drubi mora biti takna, da sta funkciji premoenja in ljudi usklajeni med seboj za doseganje optimalnih rezultatov pri opravljanju pridobitne dejavnosti.

e druba ne posluje z omenjenimi organizacijskimi in gospodarskimi naeli, nastopijo gospodarske negativne posledice. e gre za kritve naela racionalne organizacije in poslovanja, so sankcije finanne teave in izguba, ki lahko drubo pripelje v steaj. Pri kritvah nael upravljanja, ki so urejena v zakonu ali v drubeni pogodbi oziroma statutu, je sankcija ninost ali izpodbojnost doloenih aktov ter plailo kode, e je sprejet protipravni sklep.

Opravljanje pridobitne dejavnostiDruba opravlja gospodarsko pridobitno dejavnost, za katero je znailno, da se opravlja na trgu, in zaradi pridobivanja dobika, kar je tudi cilj drube.

Opravljanje dejavnosti na trgu pomeni, da se rezultati te dejavnosti vrednotijo v trnih razmerah, zlasti pri doseganju cene, ki zagotavlja kritje strokov in ustvarja doloeno razliko, iz katere se oblikuje dobiek. Opravljanje dejavnosti je trajno, eprav lahko druba spreminja svojo dejavnost. S pravnega vidika je pomembno, da mora biti dejavnost doloena e v ustanovitvenem aktu drube in registrirana ter objavljena. Naeloma lahko vse drube opravljajo vse vrste dejavnosti, razen e zakon posebej ne doloa drugae. Za vse drube velja, da so gospodarske, etudi ne opravljajo pridobitne dejavnosti kot svoje izkljune dejavnosti (etrti odstavek 3. lena ZGD-1).Kapitalske drube pa se tejejo kot gospodarske tudi, e ne opravljajo gospodarske dejavnosti ali pa jo opravljajo samo deloma. Zakon osebnim drubam dovoljuje, da opravljajo doloene druge dejavnosti, ki niso pridobitnega znaaja in se v taknem primeru osebne drube tejejo kot negospodarske, etudi imajo obliko gospodarske drube. Za kapitalske pa velja vedno, da so gospodarske drube ne glede na dejavnost.

9.6. Skupno delovanje drubenikovZakon posebej ne doloa, da morajo drubeniki v drubi sodelovati. Na nujnost organiziranega skupnega sodelovanja drubenikov v drubi pa posredno kaejo nekatere dolobe ZGD-1, npr. prepoved konkurence, nujnost oblikovanja skupnih organov, zastopanje drube, zdruevanje sredstev v drubi in izpolnitev morebitnih dodatnih obveznosti. Po sami naravi je medsebojno skupno organizirano sodelovanje drubenikov nujno, saj druba brez taknega sodelovanja ne more delovati, zlasti pa redno opravljati dejavnosti. Pri osebnih drubah so drubeniki neposredno vkljueni v delovanje drube, pri delniki drubi pa delniarji ne sodelujejo tako intenzivno med seboj v zvezi z delovanjem drube. Popolna odsotnost pripravljenosti za medsebojno organizirano sodelovanje drubenikov v drubi je razlog za prenehanje drube.

STATUSNO PRAVNE ZNAILNOSTI GOSPODARSKE DRUBE

To so tiste sestavine, ki gospodarske drube loijo od drugih pravnih subjektov, ki imajo za pravni poloaj drube poseben pomen, kot take pa so skupne za vse gospodarske drube in jih zakon ureja v splonem delu. Delno so te znailnosti prisotne tudi pri podjetniku posamezniku. Statusno pravne znailnosti gospodarskih drub so:

opravljanje dejavnosti; pravna osebnost in odgovornost za obveznosti; firma in sede; zastopanje; registracija v sodnem registru; poslovne knjige; sodelovanje delavcev pri upravljanju in poslovna skrivnost.

DEJAVNOST GOSPODARSKE DRUBE 1. Pojem dejavnosti

ZGD-1 posebej ne definira dejavnosti, vendar pa doloa, da smejo drube kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki jih po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarske drube (prvi odstavek 6. lena ZGD-1).

Dejavnost je glavni ustvarjalni vir za doseganje ciljev drube in temeljna statusna znailnost drube. Z dejavnostjo oznaujemo konkretno delo, posle oz. predmet poslovanja drube. Dejavnost mora biti opredeljena v aktu o ustanovitvi in vpisana v sodni register. Z dejavnostjo se uresniujejo cilji drube. Za dejavnost gospodarske drube je znailno, da:

jo druba opravlja samostojno s svojim podjetjem; z rezultati dejavnosti nastopa na trgu; gre za organizirano in programirano dejavnost drubenega podjetja; je relativno trajnega narave in ob tem druba opravlja tudi tiste posle, ki so povezani s to dejavnostjo.Dejavnost je lahko pridobitna ali pa tudi ne.

2. Dejavnost in drugi posliV dejavnost neposredno ne tejejo posli, ki jih druba opravlja kot pomone posle v zvezi z dejavnostjo. S pomonimi posli, ki jih opravlja druba, se pravzaprav ustvarijo predpostavke za izvajanje dejavnosti. To so npr. posli nakupa in prodaje osnovnih sredstev, gradnja novih zgradb, posli v zvezi z zadovoljevanje potreb delavcev (prehrana in komercialni posli). ZGD-1 opredeljuje pomone posle kot druge posle, ki so potrebni za obstoj drube in za opravljanje dejavnosti, vendar pa en pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti (etrti odstavek 6. lena ZGD-1).

Dejavnost je po staliu noveje teorije skupek aktivnosti poslov, ki jih opravlja druba. V okvir dejavnosti spadajo vsi tisti posli, ki so potrebni za opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu, vse aktivnosti, usmerjene v pridobivanje oz. ohranjanje trnega delea na trgu. Od rednih poslov, ki pomenijo neposredno opravljanje dejavnosti, pa zakonodajalec loi druge posle, ki so potrebni za obstoj drube in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (etrti odstavek 6. lena ZGD-1). To so posli, ki jih druba opravlja v zvezi z upravljanjem poslovno nepotrebnega premoenja, ali pa opravljanje fizinih nalob, oddajanje nepotrebnih poslovnih prostorov v najem ipd.Druba sme opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Obveznost vpisa dejavnosti v sodni register in prepoved opravljanja dejavnosti zunaj vpisa sodnega registra je prisilne narave in kontrolnega pomena. Opravljanje gospodarske dejavnosti zunaj okvira dejavnosti, vpisane v register, ima za posledico sankcijo v obliki prekrka, ne pa tudi civilnopravne posledice, ker so pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami, s katerimi je prekoraila v registru vpisano dejavnost, ali sicer dovoljene posle, veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali pa morala vedeti za prekoraitev (peti odstavek 6. lena ZGD-1).Gospodarske drube lahko opravljajo vse vrste dejavnosti, razen e s posebnim zakonom ni doloeno, da mora imeti druba za opravljanje doloenih dejavnosti posebno dovoljenje ali soglasje, kot je npr. na podroju zavarovalnitva, bannitva idr.

3. Veljavnost pravnih poslov pri prekoraitvi dejavnosti (teorija ultra vires)ZGD-1 v tretjem odstavku 6. lena doloa, da mora druba opravljati le posle registrirane dejavnosti. Pogodbe, ki so sklenjene v zvezi z dejavnostjo, ki ni vpisana v register, so prav tako prepovedane. Prepoved v pravu je lahko doloena zato, da varuje interese posameznih strank, pogodbenikov ali pa varuje javne interese. Prepoved sklepanja doloenih pogodb ima lahko za posledico ninost ali izpodbojnost pogodbe. ZGD-1 zaradi pravne varnosti v prometu posebej ureja veljavnost pravnih poslov, ki jih sklene druba s tretjimi osebami, s katerimi prekorai v registru vpisano dejavnost (peti odstavek 6. lena ZGD-1). Takni posli so po izrecni dolobi zakona veljavni pod pogojem, da so kot taki pravno dovoljeni in da tretja oseba ni vedela ali pa ni mogla vedeti za prekoraitev opravljanja gospodarske dejavnosti iz registrirane dejavnosti. Zakonska reitev se navezuje na dolobe drugega odstavka 86. lena OZ, ki doloa, da je pogodba vedno veljavna, e je sklenitev doloene pogodbe prepovedana samo eni stranki, razen e ni v zakonu za posamezne primere doloeno kaj drugega. V konkretnem primeru gre za prepoved sklepanja samo drubi, ne pa tudi tretji stranki, kar pomeni, da je takna pogodba veljavna tudi po OZ, s tem da mora biti izpolnjen objektivni pogoj dovoljenosti posla nasploh in subjektivni pogoj nevednosti tretje osebe, da gre za prekoraitev gospodarskih poslov. Kot merilo za veljavnost teh poslov velja naelo dobre vere tretjega. Tretja oseba ni v dobri veri, e je lahko s skrbnostjo dobrega gospodarja iz okoliin sklepala, da druba ni registrirana za tovrstne dejavnosti.Problem veljavnosti pravnih poslov pri prekoraitvi dejavnosti je bil v preteklosti predmet posebne teorije, ki jo imenujemo ultra vires, prevzeto iz anglosakega prava. Pojem ultra vires pomeni, da sme gospodarski subjekt opravljati samo tisto dejavnost, ki je vpisana v register in za katero ima dovoljenje ali koncesijo. S tem, ko je zakon doloil, da so pravni posli veljavni je v naem pravu odpravljeno naelo ultra vires glede veljavnosti pravnih poslov pod navedenimi pogoji.

4. Dejavnost in cilji drube oziroma podjetjaFormalni cilji podjetja niso vedno identini s formalnimi cilji drube, e podjetje razumemo kot organizirano premoenje, s katerim druba opravlja dejavnosti.

Pravo pozna le cilje drube, ne pa ciljev podjetja, ker je po temeljni zasnovi zakona druba pojavna oblika podjetja. Cilji podjetja so lahko torej del ciljev drube.

Zakon ne omenja ciljev drube. Druba se lahko ustanovi zaradi vsakega z zakonom dovoljenega cilja. Cilji drube so lahko opredeljeni v aktu o ustanovitvi, vendar to ni z zakonom predpisano. V definiciji drube zakon v prvem odstavku 3. lena ZGD-1 doloa le, da je opravljanje pridobitne dejavnosti temeljna znailnost drube. Iz tega je mogoe sklepati tudi na to, kakne cilje ima druba.

4.1. Dejavnost kot sredstvo za doseganje ciljev drube

Dejavnost je sredstvo za uresniitev cilja, ki je praviloma v ustvarjanju dobika, vendar to ni vedno cilj ustanavljanja drube.V zvezi s cilji drube ostajajo tevilne teorije, npr.:

normativna teorija (opisna) poskua odgovoriti na vpraanje povezanosti ciljev drube z dejavnostjo in oblikovanjem odloitev organov v drubi;

teorija odloanja naj bi pripomogla k oblikovanju pravil sprejemanja odloitev, ki zagotavljajo uresnievanje zastavljenih ciljev drube;

teorija operacionalizacije drubenih ciljev pa se ukvarja s problemi racionalizacije odloitev, ki naj pripeljejo do operacionalizacije cilja, zlasti pa pri tem poskua ugotavljati, katera dejanja so pri tem najbolj racionalna za uresniitev cilja.

Cilj drube je generalni imperativ, ki se mora konkretizirati v dejavnosti in pooblastilih ter dejanjih drubenikov in organov drube.

Zdruevanje v drubo je motivirano pri drubenikih z interesi po uresnievanju doloenega cilja, ki ga drubeniki samo individualno praviloma ne morejo uresniiti. V gospodarsko drubo se najpogosteje zdruujejo drubeniki, ki elijo investirati svoja sredstva, pri emer pa sredstva posameznika ne zadoajo za realizacijo doloenih gospodarskih ciljev. Z zdruevanjem sredstev med posameznimi drubeniki v okviru drube se lahko uresniijo tudi veji gospodarski podjemi.

Posameznik, ki ima sredstva, ustanovi drubo, da bi tako zavaroval svoje osebno premoenje pred upniki, e se mu podjetniki podjem ponesrei. V okviru drube pa vsak drubenik skua uresniiti svoj interes, ki pa ga je mogoe uresniiti samo prek skupnega cilja.4.2. Dobiek kot temeljni cilj drube

Skupni cilj je predpostavka za ustanovitev drube. Brez opredeljenega cilja druba ne more nastati. Pri ustanovitvi drube mora biti podano soglasje drubenikov o cilju drube.

ZGD-1 posredno opredeljuje cilj gospodarske drube prek opredeljevanja dejavnosti drube kot sredstva za pridobivanje dobika (drugi odstavek 3. lena). Neposredno pa ZGD-1 opredeljuje cilj pri GIZ.

Cilj gospodarske drube lahko ugotovimo posredno po temeljnih zakonskih lastnostih gospodarske drube, zlasti pa, da je pravna oseba, ki ima podjetje, s katerim opravlja pridobitno dejavnost.Pridobivanje dobika je cilj gospodarske drube. To je zakonsko opredeljen cilj, vendar pa ni nujno, da druba skua dosei omenjeni cilj. V doloenih primerih druba ne bo mogla uresnievati tega cilja, npr. v asu gospodarskih teav ali v asu likvidacijskega postopka. Neuresnievanje omenjenega cilja je po zakonu razlog za prenehanje drube (pri d.d. v skladu s tretjim odstavkom 402. lena in pri d.o.o. v skladu z drugim odstavkom 521. lena ZGD-1). Pridobivanje dobika je skupni cilj drube, ki mora biti opredeljen v aktu o ustanovitvi. Druba pa lahko doloi, da njen cilj ni pridobivanje dobika (neprofitna druba).

S tem, da je v drubi doloen skupni cilj, je ta postal nadosebni cilj drubenikov in je to cilj drube kot pravnega subjekta. Je tudi konstitutivna sestavina drube kot pravne osebe. Skupni cilj drube ni identien s ciljem posameznika in z njegovim interesom. ele ko druba uresnii omenjeni skupni interes (ustvari dobiek), lahko drubeniki uresniujejo svoj interes in svoj individualni cilj: pridobitev doloenih sredstev v obliki dividende. Pri posameznih oblikah drube drubeniki niso v enakem razmerju do skupnega cilja.

Individualni interesi drubenikov so skupni od trenutka uresniitve skupnega cilja drube.

Pri gospodarskih drubah pogosto tudi skupnega cilja ni, npr. pri d.o.o., ki o ustanovi posameznik, je cilj drube praviloma enak individualnemu cilju ustanovitelja.

Cilj drube je predpostavka za ustanovitev drube, ki je sodie posebej ne ugotavlja. Skupni cilj tudi ni meja pravne osebnosti drube. Dejavnost je v razmerju do cilja drube sredstvo za njegovo uresnievanje, zato dejavnosti ne gre enaiti s cilji drube.

4.3. Interesna nasprotja med drubo in podjetjem

Teorija in praksa ugotavljata, da v evropskem sistemu gospodarskih drub obstaja temeljno nasprotje med interesi podjetja in interesi drube. Omenjena problematika je bila v zaetku 20. stoletja znan kot problem nasprotij med podjetnikim interesom (Unternehmensinteresse) in interesom drube (Gesellschaftsinteresse) ter individualnim interesom delniarja oz. drubenika. Glede na obstoj omenjenih nasprotij je zakonodajalec v drubi oblikoval tri organe, ki predstavljajo posamezne interese:

uprava, ki zastopa in varuje interese podjetja;

nadzorni svet, ki varuje interese drube kot celote in je tudi arbiter med interesi podjetja in drube, ter

skupina, v kateri delniarji oz. drubeniki uresniujejo svoje individualne interese.

Omenjeno koncepcijo nasprotnih interesov ZGD-1 pri urejanju razmerij v d.d. zasleduje v vrsti svojih institucij, npr. v okviru pravice uprave in nadzornega sveta, da zadrita do polovico istega dobika za potrebe podjetja (tretji odstavek 230. lena ZGD-1), samostojnosti lanov nadzornega sveta in individualne pravice delniarja, da razpolaga s svojimi pravicami na skupini idr.

PRAVNA OSEBNOST IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI DRUBE

1. Pravna osebnost in popolna odgovornost za obveznosti

Druba kot pravna oseba je nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu. Vsaka pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti vsem svojim premoenjem. To temeljno naelo opredeljujemo v pravu kot naelo popolne odgovornosti.

Naelo popolne odgovornosti velja za vse vrste drub, ker gre pri vseh drubah za enotno institucionalno tvorbo, v kateri je celotno premoenje drube do terjatev upnikov v enakem reimu.

Naelo popolne odgovornosti velja tudi za podjetnika posameznika, ki odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem, tj. s tistim, ki v zvezi z njegovo dejavnostjo, in tudi z drugim osebnim premoenjem, razen s tistim osebnim premoenjem, ki je posebej varovano v izvrilnem postopku.Tihi drubenik ne odgovarja za obveznosti tihe drube, ker je imetnik pravic in obveznosti nosilec tihe drube. Tihi drubenik sodeluje v podjetju nosilca tihe drube s premoenjskim vlokom in stopi v razmerje le z nosilcem tihe drube, ne pa z njegovimi upniki. Nosilec tihe drube pa odgovarja za obveznosti glede na svojo statusno obliko.

Pri osebnih drubah odgovarjajo primarno drube z vsem svojim premoenjem, poleg tega pa dodatno (subsidiarno) odgovarjajo tudi drubeniki. D.n.o. kot pravna oseba odgovarja z vsem svojim premoenjem, razen tega pa zanjo odgovarjajo tudi vse drubeniki z vsem svojim premoenjem. Drubeniki d.n.o. odgovarjajo za obveznosti drube solidarno. Enak poloaj kot drubenik pri d.n.o. ima tudi komplementar pri k.d. (prvi odstavek 135. lena ZGD-1). Komanditisti v k.d. ne odgovarjajo za obveznosti drube, razen e komanditist vodi posle drube (prvi odstavek 138. lena ZGD-1). e komanditist ni v celoti plaal svojega vloka drubi, odgovarja komanditist neposredno upnikom do viine neplaanega zneska (145. len ZGD-1).

Pri kapitalskih drubah delniarju pri d.d. in drubeniki pri d.o.o ne odgovarjajo za obveznosti drube. Pri k.d.d. velja enako naelo kot pri k.d. Komplementar odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem.

Doloila zakona o odgovornosti drubenikov so kogentne narave. Kadar je odgovornost drubenika predpisana, je enaka ne glede na to, ali je drubenik fizina ali pravna oseba.

2. Spregled pravne osebnosti

Institucija spregleda pravne osebnosti v svoji zasnovi odpravlja negativne posledice temeljnega pravnega naela, da kapitalska druba sama izkljuno odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem, in naela loenosti premoenja lanov in premoenja drube.Institucija spregleda pravne osebnosti omogoa doloeno korekcijo temeljnega naela, da drubeniki pri kapitalskih drubah ne odgovarjajo za obveznosti drube.

Z uporabo te institucije upniki doseejo plailo svojih terjatev neposredno od drubenikov, etudi ti po zakonu ne odgovarjajo za obveznosti drube.

3. Spregled pravne osebnosti kot izjema v sistemu odgovornosti

Uveljavljanje omenjene institucije ima pozitivne uinke za upnike, negativne pa za drubenike. V slovenskem pravu je po 8. lenu ZGD-1 opredeljen spregled pravne osebnosti v korist upnikov in na kodo drubenikov ter je uvren v pravno podroje odgovornosti za obveznost drube, in ne v pravno podroje pravne osebnosti, etudi institucija spregleda pravne osebnosti uinkuje tudi na pravno osebnost. To je izrecno doloeno v prvem odstavku 8. lena ZGD-1, ki se vsebinsko navezuje na 7. len ZGD-1, ki ureja odgovornost drube za obveznosti. Z nomotehninega vidika je spregled pravne osebnosti obarvan kot izjema v sistemu odgovornosti.

3.1. Zloraba pravne osebe in okodovanje upnikov kot podlaga za spregled

Ureditev odgovornosti drubenikov za obveznosti drube v primerih, ki so doloeni v 8. lenu ZGD-1, pomeni zakonsko odpravo omejitve odgovornosti drubenikov za obveznosti drube. Pri doloanju meril za uporabo spregleda pravne osebnosti je zakonodajalec sprejel t.i. teorijo zlorabe pravne osebe in okodovanja tretjih.

Pri teoriji zlorabe pravne osebe gre za subjektivno institucionalno zlorabo drube kot pravne osebe za doseganje ciljev, ki so za posameznike prepovedani (1. alinea prvega odstavka 8. lena ZGD-1). Podlaga za uveljavitev spregleda pravne osebnosti v skladu z omenjeno teorijo mora biti v sferi subjektivne odgovornosti drubenika. Zloraba drube je podana, e se z njo uresniujejo cilj, ki so za drubenike subjektivno prepovedani. Med drubo in uresnienim ciljem mora obstajati objektivna vzrona povezanost, med ciljem in drubenikom pa subjektivni odnos odgovornosti za uresniitev prepovedanega cilja. Pojem zlorabe je treba razlagati kot civilni delikt, kar pomeni, da pri zlorabi po 8. lenu ZGD-1 ne gre za kaznivo dejanje.

V okviru institucionalne zlorabe pravne osebe je spregled pravne osebnosti mogo tudi, e so drubeniki svojo drubo kot pravno osebo zlorabili za okodovanje svojih upnikov (2. alinea prvega odstavka 8. lena ZGD-1). Zloraba je generini pojem in se nanaa na vsako dejanje drubenikov, s katerim se izognejo osebni odgovornosti za svoje obveznosti ali jo zmanjajo in pri tem uporabljajo kot sredstvo pravno osebo drube.

Zloraba je lahko tudi posledica meanja premoenja drubenikov in premoenja drube ter meanja interesov drubenikov in interesov drube. Pri meanju premoenja se dosledno ne uresniuje naelo loenosti premoenja drube od premoenja drubenikov, pri emer ni bistvena dejanska loenost premoenja, ampak pravna loenost, ki odseva v jasnem vodenju podatkov tako o drubinem premoenju v poslovnih knjigah.

Do zlorabe lahko pride tudi, e drubeniki svoja upravienja izvrujejo v kodo drube in s tem posredno tudi v kodo upnikov. Tudi poloaj obvladujoe drube v sistemu povezanih drub ni podlaga za spregled pravne osebnosti. Zloraba upravljalskih upravienj nad drugo drubo mora biti v nasprotju z naeli racionalnosti in dobrega gospodarjenja.

V okviru naela okodovanja zakon doloa, da je spregled pravne osebnosti mogoe uveljaviti, e so drubeniki ravnali s premoenjem drube kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoenjem oz. e so v svojo korist ali v korist kakne druge osebe zmanjali premoenje drube in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam (3. in 4. alinea prvega odstavka 8. lena ZGD-1). Drubeniki odgovarjajo za obveznosti drube, e je zaradi ravnanja s premoenjem drube kot svojim premoenjem okodovana druba, posredno pat udi upniki, ker druba ne more plaati svojih dolgov. To bi bilo praviloma takrat, ko bi drubeniki ravnali s premoenjem drube ne samo v nasprotju z zakonom, ampak tudi s statutom in dobrimi poslovnimi obiaji.

Za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti zadoa protipravno ravnanje s premoenjem pravne osebe. Ta podlaga za spregled pravne osebnosti je preteno v korist drube in posredno v korist upnikom.

3.2. Kapitalska neustreznost (podkapitalizacija) kot predpostavka za spregled

ZGD-1 posebej ne ureja tega vpraanja. Zakon pri kapitalskih drubah doloa samo minimum osnovnega kapitala, ki pa vedno ne zadoa za uresnievanje zastavljenih ciljev.Podkapitalizacija je premoenjsko stanje drube, ki ji onemogoa uresnievanje gospodarskih ciljev.

Podkapitalizacija se deli na nominalno in materialno. O nominalni podkapitalizaciji govorimo, e druba uporablja tuji namesto lastnega kapitala, npr. e so lastne potrebe drube krite s krediti. Pri materialni podkapitalizaciji gre dejansko za primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje drube. Materialna podkapitalizacija, ki je posledica drubenikov, je podlaga za uporabo spregleda pravne osebnosti. Pravna podlaga za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti pri pokapitalizaciji je doloba 4. alinee prvega odstavka 8. lena ZGD-1, ki doloa, da so drubeniki odgovorni za obveznosti drube, e so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjali premoenje drube, e so v svojo korist ali korist druge osebe zmanjali premoenje drube in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Odgovornost je podana tudi, e niso zagotovili dovolj premoenja za poslovanje drube, ker je besedilo zakona e so zmanjali treba razlagati tudi v smislu e niso zagotovili.

3.3. Spregled pravne osebnosti po ZFPPod

Problem podkapitalizacije, ki ga poznamo v teoriji korporacijskega prava, ureja Zakon o finannem poslovanju podjetij v okviru institucije odgovornosti zaradi kapitalske neustreznosti pri kapitalskih drubah. Zakon doloa domnevo, da druba ni kapitalsko ustrezna, e je izguba tekoega leta skupaj s prenesenimi izgubami prejnjih let dosegla polovico osnovnega kapitala (2. toka 10. lena ZFPPod). Druba ni kapitalsko neustrezna, e ima zadostno premoenje, ki presega osnovni kapital, in s svojim premoenjem lahko trajno poplaa vse svoje obveznosti. Po nastopu kapitalske neustreznost morata uprava in nadzorni svet odpraviti vzroke kapitalske neustreznosti, kar se praviloma izpelje s poveanjem osnovnega kapitala. Zato mora sklicati skupino. e drubeniki ne sprejmejo sklepa o poveanju osnovnega kapitala in uprava naslednji dan ne predlaga postopka steaja ali prisilne poravnave, v dveh letih pa nastopi steaj drube, odgovarjajo za obveznosti drube tisti drubeniki oz. delniarji, ki so glasovali proti sklepu o poveanju osnovnega kapitala. Drubeniki odgovarjajo z vsem svojim premoenjem do viine terjatev, ki se ne morejo poplaati iz steajne mase. Enak spregled pravne osebnosti velja v primeru prezadolenosti drube.Poseben primer spregleda pravne osebnosti ureja ZFPPod tudi v primeru izbrisa drube iz sodnega registra po uradni dolnosti, v skladu z dolobami etrtega in petega odstavka 27. lena ZFPPod. V primeru izbrisa drube se teje, da so drubeniki oz. delniarju prevzeli obveznosti drube, in sicer da bodo v roku enega leta po izbrisu neposredno upnikom plaali vse obveznosti drube. Po staliu Ustavnega sodia RS naj bi za omenjene obveznosti odgovarjali le tisti drubeniki oz. delniarju, ki so imeli aktivno vlogo v drubi, torej delniarji, ki so imeli veino delea, in tisti, ki so lahko vplivali na to, da druba preneha po postopku likvidacije ali steaja oz. da se pravoasno preprei izbris drube iz sodnega registra po uradni dolnosti.

FIRMA IN SEDE DRUBE

1. Uvod

Pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pri nastopanju v pravnem prometu se drube individualizirajo s svojo firmo, ki je ime drube. Firma je izraz pravne subjektivitete drube, ki je nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu.

Firma je predmet tevilnih pravnih predpisov, zato se je v teoriji oblikovala posebna pravna disciplina, ki jo imenujemo firmsko pravo in obsega pravne predpise, s katerimi zagotavlja predvsem varstvo firme pred nelojalnimi posegi drugih gospodarskih subjektov. V firmskem pravu sreujemo upravnopravne in civilnopravne predpise. Med upravnopravne tejemo doloila statusnega prava, ki doloajo dolnost vseh gospodarskih subjektov, da poslujejo pod doloeno firmo, ki mora biti vpisana v sodni register. Med civilnopravne predpise tejemo tiste, ki urejajo varstvo firme. Firma je predmet varstva konkurence. 2. Pojem firme

ZGD-1 ureja pojem, sestavine in varstvo firme v drugem poglavju prvega dela (12. do 28. len).

Firma je ime, s katerim druba ali podjetnik posameznik posluje (12. len ZGD-1). Pri firmi gre za posebno statusno znailnost drube z vidika pravnega prometa glede na to, da je prav v pravnem prometu najbolj izpostavljena firma kot oblike individualizacije udeleencev na trgu. eprav firma pomeni vrednost, ki je pomembna v pravnem prometu, pa vendar ni mogoe prodati firme drube brez podjetja (24. len ZGD-1). Firma je bistveni del pravne osebnosti drube.

3. Naela pravne ureditve firme

V firmskem pravu se je izoblikovala vrsta nael pravnega urejanja firme. Zakon v vrst dolob varuje omenjena naela, med katera tejemo zlasti: naelo obveznosti firme nalaga, da mora vsaka druba imeti svojo firmo. Firma mora biti doloena v temeljnih statusnih aktih in druba mora njo poslovati v pravnem prometu;

naelo vpisa v sodni register narekuje, da mora biti vsaka firma vpisana v register. Registrsko sodie mora po uradni dolnosti paziti, ali je firma sestavljena v skladu z zakonom;

naelo obvezne uporabe firme je del naela obveznosti firme, ki drubi nalaga, da mora v pravnem prometu uporabljati firmo tako, kot je vpisana v sodnem registru in v ustanovitvenem aktu;

naelo proste izbire firme se nanaa predvsem na monost, da ustanovitelj izbira in oblikuje firmo po prosti presoji, vendar v skladu z omejitvami, ki jih pozna zakon glede uporabe. Naelo proste izbire firme je tudi v skladu z naelom proste izbire dejavnosti, ki jih opravlja druba;

naelo stvarnosti in resninosti bistvo tega naela je, da je v firmi oznaba dejavnosti, ki jo druba dejansko opravlja (naelo stvarnosti), in da vsebuje resnine oznabe, npr. ime ustanovitelja pri osebnih drubah, ter da ima firma resnino oznabo vrste drube (naelo resninosti). Naelo resninosti in stvarnosti vsebuje tudi prepoved, da bi bili v firmo vneseni podatki, ki spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali pa da bi utegnilo pridi do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe; naelo enotnosti omogoa, da drube, ki so med seboj povezane, uporabljajo v firmi skupne sestavine (tretji odstavek 21. lena ZGD-1). To naelo ni sprejeto kot obvezno v ZGD-1; naelo izkljunosti je med vsemi naeli firmskega prava najpomembneje, saj narekuje vsaki drubi, da se mora njena firma jasno razlikovati od firm vseh drugih drub (21. len ZGD-1).Firma se mora razlikovati od firm vseh drugih drub v RS, in ne samo od drub, ki so vpisane v posamezni register sodia. Takna opredelitev je v skladu z temeljnim naelom varstva firme, ki ga izvaja sodie. Slednje je zavezano zavrniti predlog za registracijo firme, e je v nasprotju z dolobami zakona ali se ne razlikuje jasno od e registriranih firm v RS (prvi odstavek 23. lena ZGD-1). Povezane drube lahko uporabljajo v firmi skupne sestavine, ki izkazujejo njihovo kapitalsko ali pogodbeno povezanost (tretji odstavek 21. lena ZGD-1).4. Sestavine firme

Kot obvezni sestavini firme se doloata oznaba dejavnosti (12. len ZGD-1) in oznaba oblike drube (27. in 28. len ZGD-1). Poleg obveznih sestavin lahko firma vsebuje tudi dodatne sestavine, ki drubo podrobneje oznaujejo fantazijski dodatek (13. len ZGD-1).

4. 1. Oznaba dejavnosti drube

Oznaba dejavnosti v firmi drube je obvezna sestavina. ZGD-1 doloa, da mora biti v firmi oznaba, ki napotuje na dejavnost drube (drugi odstavek 12. lena).

e druba opravlja ve dejavnosti, mora njena firma vsebovati podatek, ki kae, da gre za opravljanje razlinih dejavnosti oz. ve vrst dejavnosti. Dejavnost je lahko oznaena v obliki opisa dejavnosti ali pa s kombinacijo besed, ki kaejo, kakno dejavnost druba opravlja.

Zakon s tem, ko predpisuje obvezno oznabo v firmi, ki napotuje na dejavnost, uresniuje naelo stvarnosti firme, ki je temeljno naelo firmskega prava.

4.2. Navedba oblike drube

V skladu z zakonom in v okviru naela pluralizma pravnoorganizacijskih oblik na trgu nastopajo razline oblike drub. Vsaka firma mora vsebovati tudi navedbo oblike. Zakon doloa, da se oblike drub navajajo ob firmi z navedbo kratic. Tako mora firma d.n.o. vsebovati poleg priimka vsaj enega drubenika tudi oznabo d.n.o.. Pri komanditni drubi mora biti ob priimku vsaj enega komplementarja vpisana oznaba k.d.. Oznaba tihe drube v firmi nosilca tihe drube ni obvezna, vendar pa zakon omogoa oznabo s t.d., ki se vpie pri firmi nosilca tihe drube. Omenjeni podatek razkriva, da druba posluje s tihim drubenikom.Posebej je z zakonom urejena firma dvojne drube, v kateri je komplementar kapitalska druba. Pri takni firmi mora biti v celoti navedena firma komplementarja z oznabo oblike drube in oblika k.d. oziroma d.n.o.4.3. Dodatne sestavine (fantazijski dodatek)

Glede dodatnih sestavin, ki praviloma niso obvezne, pa zakon na splono prepoveduje uporabo oznab, ki bi spravljale ali utegnile spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja drube.

Dodatne sestavine ne smejo povzroiti zamenjave firme drube s firmo ali z znakom razlikovanja druge osebe. Zakon prepoveduje oznabe, s katerimi bi bile krene pravice drugih oseb, pri emer gre zlasti za pravice fizinih oseb do osebnega imena ali pa pravice s podroja industrijske lastnine (13. len ZGD-1). Na to dolobo mora po uradni dolnosti paziti registrsko sodie.

4.3.1. Prepoved vnaanja imen tujih drav in uporabe besede Slovenija

Druba naj bi uporabljala takne dodatne sestavine firme, pri katerih je poudarjena mo loevanja firm med seboj. Dodatna oznaba firme nima funkcije napotila na dejavnost in ni nujno, da ima kakrnokoli povezavo z dejavnostjo, vendar pa ne sme zavajati v zmoto glede dejavnosti. Pri uporabi doloenih besed oz. pojmov vsebuje zakon doloila o nekaterih izrecnih omejitvah. Tako firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij, kar pomeni, da je prepovedano uporabiti znak tuje drave, etudi drava ni priznana.

Zakon posebej prepoveduje uporabo besede Slovenija v firmah drube. Prepovedano je uporabiti tudi vse izpeljanke iz besede Slovenija in njihove kratice ter zastavo in grd RS. Besedo Slovenija, njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb RS je mogoe uporabiti v firmi le z dovoljenjem Vlade RS (drugi odstavek 15. lena ZGD-1).

V firmo je brez dovoljenja pristojnega organa lokalne skupnosti prepovedano vnesti oznabo lokalne skupnosti.

4.3.2. Prepoved vnaanja imen oseb

Ime ali del imena fizine osebe je mogoe vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem, e gre za osebo, ki je e iva. e je oseba umrla, potem je dovoljeno uporabiti njeno ime le z dovoljenjem njenega zakonca oz. sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e so e ivi, in z dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo (16. len ZGD-1). e navedenih sorodnikov ni, daje dovoljenje le pristojni minister. Kot pristojnega ministra zakon opredeljuje ministra, pristojnega za upravo.

4.3.3. Nedovoljene sestavine

V 13. lenu ZGD-1 je govor o prepovedanih dodatnih sestavinah z vidika varstva trnih udeleencev, v 17. lenu pa zakon vsebuje e dodatne prepovedi uporabe besed ali znakov, ki bi nasprotovale zakonu ali morali ali ki vsebujejo oz. posnemajo uradne znake. Firma ne sme biti oznaena samo z dejavnostjo drube, zato so dodatne sestavine pri vseh kapitalskih drubah obvezne v obliki fantazijskega dodatka (etrti odstavek 27. lena ZGD-1).

5. Uporaba firme

V skladu s temeljnim naelom obveznosti uporabe firme mora vsaka druba uporabljati svojo firmo, pri emer zakon izrecno poudarja, da je uporaba firme dovoljena tako, kot je vpisana v registru. Prepovedano je uporabljati kakrnekoli druge oznabe ali spremembe ali nain opisa sestavin firme kot take, ki so bile vpisane v register.

V skladu z drugim odstavkom 19. lena ZGD-1 druba lahko uporablja tudi skrajano firmo, vendar pa mora ta vsebovati najmanj tisto sestavino, po kateri se druba razlikuje od drugih drub, in oznabo, za kakno drubo gre. Skrajana firma mora biti vpisana v register. Druba lahko uporablja izkljuno skrajano firmo, ali pa tudi skrajano firmo ob popolni firmi. S skrajano firmo lahko posluje druba v notranjih razmerjih in tudi v razmerjih med drubami lanicami povezane drube.

Sede drube ni sestavni del firme, mora pa biti naveden poleg firme zaradi varnosti pravnega prometa. Firma in vse njene sestavine morajo biti vedno v slovenskem jeziku (prvi odstavek 20. lena ZGD-1). Izjemoma pa se lahko v firmi uporabljajo tudi besede v tujem jeziku, in sicer:

e ustrezajo firmam oz. imenom drubenikov, ki so sestavni del firme, ali

e gre za mrtev jezik ali fantazijska poimenovanja (tretji odstavek 20. lena ZGD-1).

6. Sprememba firme

Zakon doloa, da je mogoe podjetje prodati le s firmo drube (24. len ZGD-1). Pri spremembi drubenikov v osebnih drubah zakon dovoljuje, da ime drubenika, igar ime je v firmi, kljub prenehanju njegovega lanstva v drubi lahko ostane v firmi drube, vendar le z njegovim izrecnim soglasjem. Praviloma bo ob prenehanju lanstva drubenika v osebni drubi tudi njegovo ime izbrisano iz firme drube.e je lanstvo v drubi prenehalo zaradi smrti drubenika, lahko njegovo ime ostane v firmi drube, vendar imajo njegovi dedii pravico v dveh letih po smrti zahtevati, da se ime pokojnika izbrie iz firme. V primeru smrti drubenika mora biti v firmi oznaeno, da gre za umrlega drubenika. Spremembe v firmi morajo biti vpisane v sodni register.

7. Nameravana firma

Zakon v okviru ire pojmovanega varstva firme omogoa, da se zavaruje firma bodoe drube, ki e ni ustanovljena. Gre za zavarovanje doloene ideje o firmi bodoe drube. Vsak lahko zahteva, da sodie vpie firmo v register, ne da bi hkrati bila ustanovljena druba (22. len ZGD-1). Omenjeno institucijo zakon opredeljuje kot nameravana firma. Sodie bo vpisalo nameravano firmo le, e ustreza v zakonu opredeljenim merilom za firmo ustanovljenih drub.

Varstvo nameravane firme je asovno omejeno. Sodie je zavezano varovati firmo le eno leto. e prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve drube s takno firmo v enem letu od vpisa nameravane firme, je sodie po uradni dolnosti dolno izbrisati nameravano firmo iz registra. e ustanovitelj ustanovi drubo po preteku enega leta, lahko uporabi nameravano firmo le, e medtem ni vpisana v sodni register enaka ali podobna firma. Nameravana firma se lahko vekrat zavaruje, vendar vedno le za eno leto.

8. Varstvo firme

ZGD-1 vsebuje vrsto dolob, ki varujejo naelo izkljunosti firme kot temeljno naelo firmskega prava. Gre za t.i. javnopravno varstvo, ki ga izvaja sodie po uradni dolnosti. e ve drub, ki imajo sede na obmoju RS, priglasi sodiu firme, ki se ne loijo jasno druga od druge, ima pravico do vpisa firme druba, ki je firmo prva priglasila registrskem sodiu.

V primeru, da so obstajajo podobnosti med firmami, ki so vpisane v sodni register v RS, omogoa zakon drubi, ki meni, da se firma druge drube ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, da svojo firmo varuje v pravdnem postopku v okviru t.i. civilnopravnega varstva. V takem primeru ima vsaka druba pravico zahtevati pri pristojnem sodiu varstvo svoje firme s tobo, s katero lahko zahteva: opustitev uporabe pozneje vpisane firme;

njen izbris iz registra;

plailo odkodnine in

objavo sodbe na stroke toene stranke.

V postopku mora tonik izkazati upravien interes, da zahteva izbris firme druge drube iz sodnega registra. Interes bo podan, e se na trgu sreujejo proizvodi obeh drub, ki imata podobno firmo, in pri potroniku lahko zaradi tega pride do zmede. Varstvo v okviru civilnopravnega varstva preneha po preteku treh let od dneva, ko je bila v sodni register vpisana firma drube, zoper katero se zahteva varstvo. Zakon omogoa tudi varstvo firme zoper drugo drubo, e druga druba nepravilno uporablja svojo firmo (tretji odstavek 23. lena ZGD-1). V takem primeru bo druba lahko zahtevala opustitev nepravilne uporabe firme.

Varstvo firme drube ni varovano samo v okviru doloil ZGD-1 (javnopravnega in civilnopravnega varstva), temve je varstvo firme zagotovljeno tudi po drugih zakonih, predvsem po zakonu o varstvu konkurence (10. alinea tretjega odstavka 14. lena ZGD-1). Uporaba tuje firme ali nepravilna uporaba pomeni dejanje nelojalne konkurence. Prizadeta druba lahko zahteva od sodia prepoved uporabe tuje firme in zahteva tudi plailo ustrezne odkodnine, kakor tudi objavo sodbe na toeneve stroke. Neupraviena uporaba tuje firme pri gospodarskem poslovanju je tudi kaznivo dejanje, za katero je zagroena zaporna kazen do treh let.

9. Sede drube

Zakon opredeljuje pojem sedea kot kraj, ki je kot sede drube vpisan v register. Izbira sedea je prosta, vendar pa zakon doloa, daje za sede mogoe doloiti kraj, kjer druba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se preteno vodijo njeni posli (30. len ZGD-1). Ker mora druba doloiti sede, ki je povezan z njeno dejavnostjo ali njenimi posli, zakon prepreuje imenovanje t.i. fiktivnih sedeev, ki bi jih druba doloila zaradi izogibanja doloenim obveznostim ali izkorianja doloenih ugodnosti, npr. na davnem podroju. Druba lahko posluje tudi zunaj kraja sedea prek podrunic. Podrunice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja druba.

Sede je treba loiti od poslovnega naslova gospodarske drube (ulica, hina tevilka in pota), ki ni statusnopravna sestavina. Po 29. lenu ZGD-1 ni treba v sodni register vpisati poslovnega naslova, zahteva pa vpis poslovnega naslova doloba 4. lena ZSReg. Z vidika ZGD-1 torej zadostuje registracija kraja sedea, po ZSReg pa je treba tudi registrirati poslovni naslov.Sede je pomemben tudi za opredelitev tujih drub. Druba, ki ima sede zunaj RS, se teje kot tuja druba (prvi odstavek 674.lena ZGD-1).

O spremembi sedea mora odloati skupina kapitalske drube, o spremembi poslovnega naslova pa odloa uprava d.d. (prvi odstavek 265 lena ZGD-1) oz. poslovodja d.o.o. (prvi odstavek 515. lena ZGD-1).

ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE DRUBE

1. Pojem zastopanja

Zastopanje je nujna sestavina drube kot pravne osebe, prek katere lahko druba izjavlja svojo voljo, ker sicer po svoji naravi ne more izjavljati volje kot fizina oseba.Kadar gre za razmerje navzven, nasproti tretji, je govor o zastopanju po organu, kadar gre za notranje razmerje, pa je govor o predstavljanju.

Zastopanje opredeljujemo kot zastopanje ekonomskih interesov druge osebe in delovanja v imenu in za raun druge osebe, z namenom varovati njene ekonomske in pravne interese.

Zastopanje loimo od predstavljanja drube po tem, da predstavnik nastopa v imenu drube pred pristojnim dravnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoenjskopravne narave. Predstavnik ne nastopa v pravnem prometu, razen e nima soasno tudi pooblastila za zastopanje drube, vendar v tem primeru izgubi lastnost predstavnika. Predstavnik ne more opravljati nobenih pravnih dejanj, na podlagi katerih bi oseba, ki jo predstavlja, pridobila pravice in obveznosti premoenjskopravne narave, temve opravlja le doloena dejanska opravila, v katerih ne gre za pravna dejanja s premoenjskopravnimi posledicami.

Pri zastopanju gre za opravljanje doloenih storitev, ki povzroajo spremembe v pravni sferi zastopane osebe. Na podlagi zastopnikega razmerja zastopnik sklepa pravne posle z izjavljanjem volje v imenu in za raun zastopanega tako, da posledice iz pravnega posla nastanejo neposredno za drubo.

Pri zastopanju loimo v teoriji in praksi dve vrsti zastopanja: posredno in neposredno zastopanje.

Pri neposrednem zastopanju gre za pravno razmerje med dvema subjektoma, od katerih ena (zastopnik) opravlja doloene pravne posle za drugo osebo (zastopanega).

Pri posrednem zastopanju pa zastopnik sklepa pravne posle v svojem imenu, toda za raun zastopanega. Pri tem se pravni uinki manifestirajo v pravni sferi zastopnika tako, da zastopnik prevzema obveznosti nasproti svojemu kontrahentu s tem, da jih odstopi zastopanemu. Tipien primer posrednega zastopnitva je komisionar, ki sklepa pogodbe v svojem imenu, toda za raun svojega komitenta.

V pravni teoriji se neposredno zastopanje deli na nujno (organsko) in pogodbeno zastopanje, pri emer kot nujno opredeljujemo tisto zastopanje, pri katerem pooblastilo zastopnika izhaja neposredno iz zakona ali iz konstitutivnega akta oz. akta pristojnega dravnega organa. Pogodbeno ali prostovoljno zastopanje pa temelji na pogodbi.

2. Zakoniti zastopniki

Zastopanje je institucija obligacijskega prava in ZGD-1 posega n