UPORABA JOHNSONOVEGA ALGORITMA PRI PLANIRANJU …diplome.fov.uni-mb.si/uni/12881Jerman.pdfUPORABA JOHNSONOVEGA ALGORITMA PRI PLANIRANJU PROIZVODNJE PRIDOBIVANJA LESA Mentor: doc. dr

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela

UPORABA JOHNSONOVEGA ALGORITMA PRI PLANIRANJU PROIZVODNJE

PRIDOBIVANJA LESA

Mentor: doc. dr. Matjaž Roblek Kandidat: Roman Jerman

Kranj, december 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Matjažu Robleku za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorju, Gabrijeli Pirš, prof. slovenskega jezika in književnosti, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK Za potrebe večje izkoriščenosti traktorjev v gozdni proizvodnji Gozdnega gospodarstva Celje d. o. o. je v delu opravljena analiza 62 delovišč, realiziranih v letu 2006. Raziskani so vplivni činitelji in kazalci, ki vplivajo na slabo izkoriščenost traktorjev. Ugotovitve kažejo, da je uvedba Johnsonovega algoritma za terminiranje procesov z operacijama sečnje in izvleke lesa iz gozda s traktorji primerna metoda za povečanje izkoriščenosti le-teh. KLJUČNE BESEDE

- gozdarska proizvodnja - izkoriščenost stroja - Johnsonov algoritem

ABSTRACT The present paper analyses the utilisation of tractors at 62 working sites of Gozdno gospodarstvo Celje d.o.o. that became operational in 2006. The objective of the analysis is to establish the possibilities of increasing the utilisation rate of tractors and to examine the basic factors which affect it. At the same time, the relevant utilisation indicators are identified. The findings show that the application of the Johnson’s algorithm is an appropriate method to achieve significant increase in the utilisation rate of tractors in the final phases of wood/timber harvesting through felling and hauling operations. KEYWORDS

- forest production - utilization of machinery - Johnson's algorithm

KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA...................................................................1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA.........................................................................1

1.2.1 Organiziranost v proizvodnji ...........................................................3 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ..............................................................5 1.4 METODE DELA.........................................................................................5

2 TEORETIČNE OSNOVE ....................................................................................6

2.1 OSNOVNE OPREDELITVE.......................................................................6 2.2 METODE TERMINSKEGA PLANIRANJA..................................................6 2.3 TERMINIRANJE ENOSTAVNIH PROIZVODNIH PROCESOV..................7 2.4 JOHNSONOV ALGORITEM ZA TERMINIRANJE PROCESOV Z DVEMA

OPERACIJAMA .........................................................................................8 2.5 TERMINIRANJE V GOZDARSKI PROIZVODNJI ......................................8

3 PREDSTAVITEV ELEMENTOV DELOVNIH OPERACIJ.................................. 10

3.1 DELOVNA OPERACIJA SEČNJA............................................................ 10 3.2 DELOVNA OPERACIJA IZVLEK ............................................................. 10

4 OBSTOJEČE STANJE PRIPRAVE PROIZVODNJE ........................................ 12

4.1 POSNETEK STANJA............................................................................... 12 4.1.1 Operativno planiranje ................................................................... 12 4.1.2 Priprava proizvodnje..................................................................... 14 4.1.3 Izračun normativov za sečnjo ....................................................... 15 4.1.4 Izračun normativov za izvlek lesa ................................................. 15

5 PREVERITEV PROIZVODNJE ZA LETO 2006 ................................................ 17

5.1 REALIZIRANI PROCES PRIDOBIVANJA LESA V LETU 2006................ 17 5.2 OPTIMIRANI PROCES PRIDOBIVANJA LESA V LETU 2006 PO

JOHNSONU............................................................................................. 24 5.3 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................ 27

5.3.1 Kritična analiza skupine z adaptiranim traktorjem I ....................... 27 5.3.2 Kritična analiza skupine z adaptiranim traktorjem II ...................... 27 5.3.3 Kritična analiza skupine z zgibnim traktorjem I ............................. 28 5.3.4 Povzetek kritične analize .............................................................. 28

6 PRENOVA PLANIRANJA IN IZVAJANJA PROCESA PRIDOBIVANJA LESA..31

6.1 SPLOŠNO ............................................................................................... 31 6.2 PREDSTAVITEV OBJEKTOV.................................................................. 31 6.3 OPERACIJA SEČNJA ............................................................................. 34 6.4 IZVLEK LESA .......................................................................................... 36

6.4.1 Izbor stroja na podlagi predlaganih kriterijev................................. 36 6.4.2 Izračun normativov po izbranih strojih za izvlek............................ 37

6.5 OPREDELITEV POTREBNEGA ČASA ZA REALIZACIJO OBJEKTOV... 40 6.6 ŠTEVILO DELAVCEV NA RAZPOLAGO................................................. 41 6.7 TERMINI IN OMEJITVE........................................................................... 41 6.8 OPTIMIRAN RAZPORED Z JOHNSONOVIM ALGORITMOM................. 41

7 ZAKLJUČKI ...................................................................................................... 43 7.1 OCENA UČINKOV................................................................................... 43 7.2 POGOJI ZA UVEDBO.............................................................................. 43 7.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA .................................................. 44

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 45 KAZALO SLIK ....................................................................................................... 56 KAZALO TABEL..................................................................................................... 56

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Roman Jerman: Uporaba Johnsonovega algoritma stran 1 pri planiranju proizvodnje pridobivanja lesa

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Pri izvajanju sečnje in spravila lesa iz gozda v družbi ugotavljamo, da so stroji za izvlek lesa slabo izkoriščeni. Različni vzroki so, ki vplivajo na slabo izkoriščenost. Resnejša analiza in raziskava za potrebe družbe pa še ni bila opravljena. Pridobivanje lesa je proces z dvema operacijama, in sicer operacijo sečnje in operacijo izvleka lesa. Operacija sečnje se mora izvršiti prva, šele po tem se lahko izvrši operacija izvleka. V gozdni proizvodnji se obe operaciji v bistvu izvajata istočasno tako, da dva delavca izvajata sečnjo dreves, tretji delavec pa s traktorjem vrši izvlek gozdnih lesnih sortimentov1. Pri tem se velikokrat pojavi problem časovne usklajenosti obeh operacij saj je lahko normativ za sečnjo višji oziroma nižji kot normativ za izvlek, posledično temu čas izvrševanja sečnje ni identičen s časom izvleka. Zaradi tega lahko prihaja do zastojev, saj s traktorjem ni možno izvajati izvleka, ko pa sekača v operaciji sečnje izdelata več gozdnih lesnih sortimentov kot pa jih lahko s traktorjem izvlečeta, pa operacija izvleka zaostaja. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Gozdno gospodarstvo Celje d. o. o. je vodena z enega mesta, in sicer s sedeža družbe v Ljubljani. Za poslovanje družbe je odgovoren direktor družbe. Njemu so neposredno odgovorni vodja proizvodnje, vodja komerciale in vodja računovodske službe. Tako je zagotovljeno, da se dejavnosti vodenja družbe, vodenja proizvodnje in komercialne dejavnosti vodijo z enega mesta in z enotnimi kriteriji ter zahtevami. Organizacijska struktura družbe je predstavljena na sliki 1. Družba izvaja vsa gozdarska dela v gozdovih. Prvenstveno pa preko koncesijske pogodbe izvaja gozdarska dela v gozdovih Republike Slovenije na celjskem gozdno gospodarskem območju. _________________________________ 1 Sortiment je gozdni lesni izdelek, ki ustreza zahtevam lesno predelovalne industrije



PROIZVODNJA

KOMERCIALA

SKUPNE SLUŽBE

KADROVSKA SLUŽBA

SPLOŠNI SEKTOR

FINANČNO

RAČUNOVODSKI SEKTOR

SLUŽBA ZA INFORMATIKO

GOZDARSTVO

GOZDNO GRADBENIŠTVO

UPRAVA

GOZDNO GOJENJE

ODPREMA IN PRODAJA

SLUŽBA ZA OBRAČUN

PREVOZI LESA

SLUŽBA ZA OBRAČUN

TAJNIŠTVO

Slika 1: Organiziranost družbe



1.2.1 Organiziranost v proizvodnji V proizvodnji so zaposleni vodja proizvodnje, štirje delovodje, dve administrativni delavki in sedemindvajset delavcev za gojenje, sečnjo, spravilo in gozdno gradbeništvo, torej skupno štiriintrideset zaposlenih. Osnovo v proizvodnji predstavljajo delovodski okoliši. Proizvodnja je organizirana na ta način, da so delovodski okoliši definirani na terenu po geografskem načelu in so štirje. Prav tako so definirane delovne skupine, ki prehajajo po terenu od delovišča na delovišče. Organizacijo proizvodnje lahko predstavimo v obliki sklepne množice, saj so delovne skupine namenjene vsem delovodskim okolišem. Organizacija kot sklepna množica2 je predstavljena na sliki 2. Posamezne kategorije so na sliki predstavljene kot: Proizvodnja P Delovodski okoliš n ; n = 1, 2, 3, 4 Delovišče m ; m = 1, 2, …, mn Delovne skupine s ; s = 1, 2,…,sn Število delovnih skupin v delovnem okolišu k; k=1, 2,…, kn

Slika 2: Organizacija proizvodnje kot sklepna množica

Delovne skupine so na voljo vsem delovodskim okolišem, vendar pa delavci prvenstveno opravljajo dela v tistem okolišu, kjer so prevozne razdalje od kraja bivanja najmanjše. Organiziranost v proizvodnji je razvidna iz slike 3. _________________________________ 2 Množice katerih elementi tvorijo kombinacije pod določenimi pogoji



Slika 3: Organiziranost v proizvodnji



1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri obdelavi podatkov se bomo omejili le na terminiranje procesa pridobivanja lesa z operacijo sečnje in operacijo izvleka lesa. Predpostavljamo, da obstajajo metode, s katerimi lahko vplivamo na racionalno izvajanje procesa pridobivanja lesa, in sicer z razvrščanjem delovnih nalogov tako, da bo proizvodni interval (skupni izdelavni čas za realizacijo vseh nalogov) čim krajši, proizvodne kapacitete pa čim bolj zasedene (brez mrtvega časa, ko niso zasedene med posameznimi operacijami). 1.4 METODE DELA Za potrebe uvajanja Johnsonovega algoritma za terminiranje procesa smo opravili preveritev za leto 2006. Preveritev temelji predvsem na opravljenem zbiranju, študiju in analizi podatkov izvršenih procesov pridobivanja lesa v letu 2006. Zbrani podatki in njihovo zaporedje so zaradi preglednosti prikazani v obliki grafičnega prikaza gantograma. Vsa realizirana delovišča smo razporedili v vrsto v takem zaporedju kot smo jih izvajali. Ta razpored imenujemo neoptimiran razpored (N). Za tem smo podatke obdelali po pravilih Johnsonovega algoritma (Ljubič, 2000):

1. Med delovnimi nalogi v vrsti smo poiskali tistega, ki ima na katerikoli operaciji najkrajši skupni čas za izvedbo (top),

2. Če se je operacija z najkrajšim časom za izvedbo izvajala na prvem delovnem mestu, smo prenesli zadevni delovni nalog na začetek vrste P (z Johnsonovim algoritmom optimiran razpored), če pa se je ta operacija izvajala na drugem delovnem mestu, smo nalog prenesli na konec vrste P,

3. Nalog smo pri tem izbrisali iz vrste N, 4. Postopek smo ponavljali, dokler niso bili razporejeni vsi nalogi iz vrste N, 5. V vrsti P so delovni nalogi razporejeni tako, da bo proizvodni ciklus najkrajši.

V koledar gantograma smo vnesli vse proste dneve, praznike in kolektivne dopuste. Po pravilih Johnsonovega algoritma za terminiranje procesov smo opravili razvrstitev realizacije proizvodnje in jo prikazali v obliki gantograma. Potem smo opravili analizo proizvodnega intervala in ugotavljali primernost izbrane metode Johnsonovega algoritma za teminiranje gozdarske proizvodnje. Izbrali in analizirali smo proizvodni interval treh skupin, in sicer dveh skupin z adaptiranim traktorjem za izvlek lesa ter skupino z zgibnim traktorjem. Za objekte, katere je potrebno realizirati na področju Pohorja, smo najprej po kriterijih opravili izbiro objektov na katerih bomo operacijo izvlek lesa opravili z zgibnim traktorjem. Preostale objekte smo smiselno razdelili med preostali dve skupini. Na podlagi zbranih terenskih podatkov smo pripravili delovne naloge, katere smo z metodo Johnsonovega algoritma razvrstili tako, da bo proizvodni interval čim krajši ter in proizvodne kapacitete čim bolj zasedene.



2 TEORETIČNE OSNOVE V gospodarskem načrtu družbe se za tekoče leto opredeli obseg odkazane lesne mase (drevesa predvidena za posek), katero je potrebno posekati in izvleči na kamionsko cesto. Pri tem se opredelijo sečnje v tako imenovanem zimskem oziroma poletnem času leta. V zimskem času leta (od 1. 1. do 31. 3. in od 30. 9. do 31. 12. tekočega leta) se lahko realizirajo objekti brez omejitev, medtem ko pa se v letnem času realizirajo le v naprej določeni in izbrani objekti. Na podlagi tega se pripravi tudi terminski plan dela v proizvodnji. 2.1 OSNOVNE OPREDELITVE Terminski plan je najpodrobnejši plan dela v proizvodnji za časovno obdobje. Z njim do dneva natančno določimo razpored del oziroma zaporedje izvajanja operacij po posameznih delovnih mestih. Za vsako delovno mesto v oblikovanih skupinah ugotovimo, na katerih objektih bodo delali v naslednji terminski enoti, koliko časa bo delo trajalo in roke začetka ter zaključka posameznih operacij. Roki, do katerih morajo biti zaključene posamezne operacije, so vezani na zgoraj omenjeno zimsko oziroma poletno obdobje ter na roke prodaje. V terminskem planu razvrščamo predvsem operacije sečnje in spravila lesa. Zaradi tehnološke in časovne povezanosti operacij nastopajo kot omejitve na eni strani zahtevani roki za predajo sortimentov za prodajo, na drugi strani pa razpoložljive kapacitete. Terminski plani morajo biti izdelani z veliko zanesljivostjo. Nepredvidenih dogodkov mora biti zelo malo. Največkrat gre pri tem predvsem za izpade posameznih delovnih dni zaradi slabega vremena, ki se nadomestijo ob sobotah, in pa zaradi nepredvidenih okvar delovnih sredstev – traktorjev. S smoternim vodenjem proizvodnega procesa (spremljanjem tehničnega stanja delovnih sredstev in planiranim vzdrževanjem) lahko dosežemo, da do večine takih dogodkov ne pride. 2.2 METODE TERMINSKEGA PLANIRANJA Terminiranje (Rupnik, 1991) lahko teoretično razdelimo na:

• terminsko planiranje v ozkem pomenu (razporejanje operacij v čas brez upoštevanja njihovega zaporedja in pretočnega časa),

• projektno planiranje (razporejanje operacij v čas tako, da dosežemo čim krajši skupni izdelavni čas, a brez upoštevanja njihovega zaporedja),

• sekvenčne probleme (ugotavljanje optimalnega zaporedja operacij tako, da se doseže čim krajši skupni izdelavni čas, pri čemer je zaporedje operacij določeno, spreminja se lahko zaporedje delovnih nalogov),

• maršrutne probleme (izmed več različnih poti skozi proizvodni proces iščemo po nekem kriteriju optimalno pot),

• procesno planiranje (večdimenzionalna prostorska, faktorska in časovna razporeditev operacij tako, da dosežemo optimum vseh elementov).



Praktični vidik pa probleme terminskega planiranja ločuje na:

• statične probleme (fiksno število delovnih nalogov, ki so lansirani istočasno), • dinamične probleme (nekemu fiksnemu številu delovnih nalogov se dodajajo

novi). Poznamo naslednje metode za reševanje statičnih problemov terminskega planiranja (Ljubič, 2000):

• heuristična pravila razporejanja oziroma pravila razporejanja po občutku planerja,

• metode, ki iščejo po nekem kriteriju absolutno optimalno varianto razporeditve operacij in so strogo namenske:

o linearno planiranje, o metode za določanje optimalnega zaporedja pri procesih z malo

operacijami (Johnsonov algoritem), o metoda pomembnih razlik (primerna za terminiranje proizvodnih

procesov z eno operacijo), o metoda razvejaj in omeji (branch and bound).

Največkrat uporabljene metode za reševanje dinamičnih problemov iščejo najugodnejšo varianto razporeditve operacij po delovnih mestih in času izmed velikega števila praktično možnih variant. Te so:

• heuristična prioriteta pravil (metoda dodeljevanja prioritet), • tehnika mrežnega planiranja, • modificirane oblike mrežnega planiranja (Heller-Logemannov algoritem).

2.3 TERMINIRANJE ENOSTAVNIH PROIZVODNIH PROCESOV Med enostavne proizvodne procese uvrščamo procese, ki jih sestavlja le malo delovnih operacij (dve ali tri), ki si sledijo vedno v istem zaporedju in se izvajajo na malo delovnih mestih. Ti procesi so samostojni in nepovezani (nevezani delovni nalogi), pogosto jih srečujemo v linijsko organizirani proizvodnji, kjer se operacije na vsakem delovnem nalogu izvajajo v zaporedju na vsakem delovnem mestu (Ljubič, 2000). Metode za terminiranje enostavnih proizvodnih procesov skušajo razporediti delovne naloge oziroma posamezne operacije na posameznih delovnih nalogih tako, da se čim bolj skrajša proizvodni interval (skupni pretočni čas) za vse delovne naloge, ki so hkrati v proizvodnji oziroma, da se maksimira izkoristek kapacitet. Pri tem pa se predpostavlja, da obdelovanci med operacijami lahko poljubno dolgo čakajo. Za vsak delovni nalog moramo poznati:

• Ti – rok (termin), ob katerem se nek delovni nalog lahko začne izvajati, • tpr – pretočni čas za delovni nalog, • top – čase za izvedbo posameznih operacij.



2.4 JOHNSONOV ALGORITEM ZA TERMINIRANJE PROCESOV Z DVEMA OPERACIJAMA Johnsonov algoritem želi delovne naloge z dvema zaporednima operacijama razvrstiti v zaporedje tako, da bo proizvodni interval (skupni čas za realizacijo vseh nalogov) čim krajši, proizvodne kapacitete pa čim bolj zasedene (tudi brez mrtvega časa, ko niso zasedene med posameznimi operacijami). Pri tem je potrebno upoštevati, da algoritem razporeja operacije, ki se izvajata na dveh zaporednih delovnih mestih (druga operacija se ne more začeti izvajati, dokler ni končana prva operacija) (Ljubič, 2000). Opis algoritma:

1. Delovne naloge, ki jih obravnavamo, razporedimo v vrsto N (neoptimiran razpored) v poljubnem zaporedju. Oblikujemo prazno vrsto delovnih nalogov P (z Johnsonovim algoritmom optimiran razpored).

2. Med delovnimi nalogi v vrsti poiščemo tistega, ki ima na katerikoli operaciji najkrajši skupni čas za izvedbo ( top ).

3. Če se operacija z najkrajšim časom za izvedbo izvaja na prvem delovnem mestu, prenesemo zadevni delovni nalog na začetek vrste P, če pa se ta operacija izvaja na drugem delovnem mestu, nalog prenesemo na konec vrste P. Nalog pri tem izbrišemo iz vrste N.

4. Vrnemo se na drugo alineo. 5. Postopek ponavljamo, dokler niso razporejeni vsi nalogi iz vrste N. V vrsti P

so sedaj delovni nalogi razporejeni tako, da bo proizvodni ciklus najkrajši. 2.5 TERMINIRANJE V GOZDARSKI PROIZVODNJI Terminsko planiranje je pomemben in potreben vzvod za natančno razporeditev dela pri sečnji in izvleku lesa. S pomočjo terminskega planiranja ugotavljamo razpoložljive kapacitete za izvedbo del. Pomembno je, kdo bo delal na določeni lokaciji, koliko časa in kakšne bodo realizirane količine lesa, pripravljene na kamionski cesti za odvoz in prodajo. Terminski plani so tudi za gozdarstvo lahko izdelani z veliko verjetnostjo, pa čeprav se dela izvajajo v gozdu. Vremenske neprilike se morajo nadomestiti z delom ob sobotah. Izpade zaradi okvar na strojih – traktorjih pa je tudi možno reševati podobno kot izpad zaradi vremena. Terminsko planiranje procesov pridobivanja lesa je v gozdarstvu predvsem statičen problem. Na začetku leta dobimo nabor sečišč, lesno maso katera se bo posekala in izvlekla ter pripravimo tehnološke vhode. Opravimo izračun normativov in izdamo delovne naloge za vsako sečišče. Terminsko planiranje je vezano samo na razporeditev sečenj – delovnih nalogov v zimskem oziroma poletnem obdobju leta. Pri planiranju tako pripravimo terminski plan za objekte od 1. 1 do 31. 3 kot en segment, drugi segment je terminski plan za izvedbo objektov v poletnem obdobju od 1. 4. do 30. 9., na koncu pa pripravimo terminski plan za zadnje obdobje, in sicer od 1. 10 do 31. 12. Pri razporejanju delovnih nalogov težimo k temu, da bi bile proizvodne kapacitete čim bolj izkoriščene in seveda, da bi bil proizvodni interval najkrajši. Najenostavnejši, najcenejši in najbolj pregleden je Johnsonov algoritem za



terminiranje procesov z dvema operacijama iz razloga, da lahko za uvedbo te metode uporabimo računalniške aplikacije, ki jih imamo na vsakem osebnem računalniku, kot na primer Microsoftov Excel.



3 PREDSTAVITEV ELEMENTOV DELOVNIH OPERACIJ Zaradi uporabe Johnsonovega algoritma delovni proces razčlenimo na posamezne dele. Ti deli delovnega procesa so elementi delovnega procesa oziroma delovne operacije. Proces pridobivanja lesa razčlenimo na dve operaciji, in sicer na operacijio sečnje in operacijo izvleka gozdnih lesnih sortimentov. Namen procesa pridobivanja lesa je posekati drevo, ga obdelati in izvleči na kamionsko cesto. S kamionske ceste se les odpelje h kupcu s kamioni. 3.1 DELOVNA OPERACIJA SEČNJA Vsebina te delovne operacije je posek drevesa, njegova obdelava in priprava na izvlek s traktorji iz gozda. Operacija sečnja se sestoji iz:

• prehoda k drevesu, • podiranja, • kleščenja in obračanja debla, • krojenja in prežagovanja, • vzpostavitve gozdnega reda.

Časovna opredelitev operacije sečnja zajema produktivne in neproduktivne čase (Rebula, 1977). Med produktivne čase štejemo predvsem čase porabljene za izvajanje del na obdelovancu: čas za prehod, podiranje, kleščenje in obračanje debla, krojenje in prežagovanje ter čas za vzpostavitev gozdnega reda. Med neproduktivne čase štejemo čase, ki nastanejo zaradi delovnih sredstev in na neproduktivne čase, nastale zaradi delavca. Prve lahko razčlenimo na čase: za vzdrževanje motorne žage, čas zastojev in popravil motorne žage ter vzdrževanje ročnega orodja. Neproduktivni čas delavca razčlenimo na: čas za osebne potrebe in ostali neproduktivni čas (razgovori s sodelavci in vodji del, sprejemanje delovnega naloga ali navodil med delom in podobno). 3.2 DELOVNA OPERACIJA IZVLEK Namen te delovne operacije je transportirati – izvleči les iz gozda ob kamionsko cesto na priročno skladišče oziroma rampni prostor. Transport lesa se izvaja z vleko po tleh, zato se tudi imenuje izvlek oziroma vlačenje lesa. Operacija izvlek se sestoji iz:

• prazne vožnje do mesta zbiranja lesa, • zbiranja lesa oziroma gozdnih lesnih sortimentov, • vlačenja, • odvezovanja lesa, • skladiščenje lesa ob kamionsko cesto.

Tudi ta operacija zajema produktivne oziroma neproduktivne čase. Med produktivne čase štejemo čase porabljene za izvlek lesa. To so časi porabljeni za zgoraj naštete elemente operacije izvleka. Med neproduktivne čase štejemo čase, ki nastanejo



zaradi delovnih sredstev in na čase nastale zaradi delavca. Prve razčlenimo na: čase za pregled stroja (dnevni, tedenski in periodični), čas zastojev in manjših vzdrževalnih del na stroju ter čase za premik stroja iz delovišča na delovišče. Neproduktivni čas, ki je nastal zaradi delavca, je opisan v podpoglavju številka 3.1.



4 OBSTOJEČE PLANIRANJE PROIZVODNJE 4.1 POSNETEK STANJA 4.1.1 Planiranje Planiranje proizvodnje v Gozdnem gospodarstvu Celje d. o. o. zajema v naprejšnjo korespodenco komercialnih in proizvodnih aktivnostih. Letne aktivnosti so opredeljene v gospodarskem načrtu družbe tako v smislu realizacije količin kakor tudi v smislu ocenjene sortimentne sestave za posek in prodajo. Na podlagi tega se s pogodbami dogovorijo prodajni aranžmaji s kupci in dinamike dobav. Na nivoju operativne priprave proizvodnje vodja proizvodnje z delovodji pripravi nabor objektov – sečišč za izvedbo, katerega povzame v napoved proizvodnje (tromesečna ocena in napoved proizvodnje za vsak mesec sproti). Vsebina napovedi proizvodnje zajema količino in sortimentno sestavo. To napoved potem dokončno uskladimo z vodjo komerciale glede na možnosti plasmaja sortimentov na trg. Poleg nabora sečišč okvirno opredelimo še izvajalce, ki bodo realizirali proizvodnjo. Proces planiranja proizvodnje je prikazan na sliki 4.



Slika 4: Proces planiranja proizvodnje



4.1.2 Priprava proizvodnje V pripravi proizvodnje sodelujejo delovodje in vodja proizvodnje. Delovodje pridobijo podatke na terenu. Na podlagi teh vodja proizvodnje opravi izračun potrebnih časov za izvedbo del na sečišču in pripravi delovne naloge. Delovodja na podlagi teh pripravi operativni delovni nalog, katerega da v podpis vodji skupine, ki bo izvajala dela na sečišču (gozd pripravljen za sečnjo in spravilo lesa). Ta pot je definirana v smislu enakega pristopa normiranja oziroma zahteve, da za enako opravljeno delo dobijo delavci enako plačilo. Delovodje sami izbirajo skupine in objekte za izvedbo sečišč na podlagi že prej omenjene napovedi in ocene proizvodnje. Proces priprave proizvodnje je prikazan na sliki 5:

NABOR

PREOSTALIH

OBJEKTOV

PRIPRAVA

PODATKOV S

TERENA

SEZNAM

OBJEKTOV Z

VSEMI

PODATKI

DOLOČITEV

POTREBNEGA

ČASA ZA

IZVEDBO DEL

PODATKI O

OBJEKTIH

IZBOR

IZVAJALCEVDELOVODJE

DELOVODJE

VODJA

PROIZVODNJE

PRAVILNIK O

DOLOČITVI

NORMATIVOV ZA

GOZDNA DELA

PROSTI

IZVAJALCI

NABOR

NORMIRANI

H OBJEKTOV

NABOR

OBJEKTOV

Slika 5: Proces priprave proizvodnje



4.1.3 Izračun normativov za sečnjo Na podlagi prejetega odkazila s strani naročnika se opravi izračun povprečnega neto drevesa (skupna lesna masa deljena s številom dreves) in ocene delovodje na terenu (ocenjujejo se debeline vej, dolžine krošenj, habitus (zunanji izgled drevesa, in sicer dolžina debla, koničnost,…) drevesa, terenske razmere za sečnjo, sečnja v pomlajenih sestojih) določimo čas potreben za posek enega kubičnega metra lesa. Čas za posek je izražen v norma urah na kubični meter ( Nh/m3 ). Čas za sečnjo odčitamo iz tabele normativov za sečnjo v skladu s Pravilnikom o določanju normativov za delo v gozdu (GG Celje, 1999). Časi se določajo ločeno za iglavce oziroma listavce in sicer za dobre, srednje in slabe pogoje. Pogoji so definirani na podlagi naklona delovišča, skalovitosti, gostote določenih dreves za sečnjo,…Na podlagi produkta časa za izdelavo enega kubičnega metra lesa in odkazane količine lesa na posameznem sečišču dobimo potreben obseg norma ur za realizacijo enega sečišča. To preračunamo v norma dneve, saj je v gozdarstvu smiselno zaokroževati obseg del na en dan, za manjše objekte pa tudi na eno polovico dneva. To zaokroževanje je smiselno zaradi tega, ker se ponavadi ob zaključku del tekom dneva skupina seli na drugo delovišče, s tem, da je potrebno objekt pred začetkom del tudi pregledati. Pri tem pa je poraba časa za selitev oziroma za pregled objekta po izkušnjah vedno nekje med dvema in štirimi urami. 4.1.4 Izračun normativov za izvlek lesa Pridobivanje terenskih podatkov (tehnoloških vhodov) za izračun normativov za izvlek je zahtevno in odgovorno delo. Najprej v karto TTN (temeljni topografski načrt v merilu 1 : 5000) vnesemo lokacije označenih dreves za sečnjo in spravilo oziroma odkazila3. Na podlagi tega določimo možne poti za izvlek lesa in pa rampne prostore4, kjer bomo les skladiščili. Za tem določimo poti, po katerih bomo vršili spravilo lesa, zmerimo razdalje zbiranja in razdalje vlačenja. Ugotovimo pogoje vlačenja, predvsem ali bomo vlačili navzgor, ravno ali pa navzdol. Delovodja se sam odloči, tudi o izboru tehnologije za izvlek lesa iz gozda. Po opravljenem izboru na podlagi tehnoloških vhodov opravimo izračun normativov in ugotovimo čas potreben za realizacijo izvleka. Izračunamo ločeno za zgibni oziroma adaptirani traktor za iglavce in listavce. Normativ izrazimo kot seštevek časa zbiranja (Tz) in vlačenja (Tv) v minutah. Ta seštevek lahko prilagodimo neugodnim ali ugodnim terenskim razmeram, pomnožimo s faktorjem 0,80-0,90 in delimo s 60. Tako dobimo normativ potrebnega časa v urah za izvlek ene enote (m3) lesa iz gozda. Izračun normativov vršimo na podlagi v nadaljevaju naštetih izrazov. ________________________________

3 Odkazati pomeni označiti drevo za sečnjo. 4 Rampni prostor je prostor ob kamionski cesti, kjer skladiščimo les.



Za preračun časa v minutah za izvlek lesa z adaptiranimi traktorjih uporabljamo naslednje formule:

• Iglavci:

� Zbiranje: Tz = 10+2,1/M (M je neto srednje kubno drevo) � Vlačenje:

• Gor: Tvg = 5+2,85*s (s je razdalja v hektometrih) • Ravno: Tvr = 4+2,3*s • Dol: Tvd = 3+1,85*s

• Listavci: � Zbiranje: Tz = 12+2,4/M

� Vlačenje:

• Gor: Tvg = 5+3,15*s • Ravno: Tvr = 4+2,55*s • Dol: Tvd = 3+2*s

Za zgibni traktor pa uporabljamo naslednje formule za izračun časov izvlek lesa:

• Iglavci: � Zbiranje: Tz = 7+1,75/M (M je neto srednje kubno drevo)

� Vlačenje:

• Gor: Tvg = 4,5+2,6*s (s je razdalja v hektometrih) • Ravno: Tvr = 3,5+2,1*s • Dol: Tvd = 2,6+1,7*s

• Listavci: � Zbiranje: Tz = 8,3+2/M � Vlačenje:

• Gor: Tvg = 4,5+2,85*s • Ravno: Tvr = 3,5+2,3*s • Dol: Tvd = 2,6+1,85*s



5 ANALIZA PROIZVODNJE ZA LETO 2006 Analizo za nazaj smo opravili na podlagi dokumentacije družbe za spremljanje proizvodnje, in sicer:

• materialni list (količine lesa sečnje in izvleka), • obračun proizvodnje po delavcih (realizacija poseka in izvleka lesa po

objektih s porabljenimi urami), • pregled opravljenih del (realizacija poseka in izvleka lesa po objektih s

porabljenimi urami), • stroški traktorjev za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2006.

Analizo smo opravili tako, da smo pripravili evidenco o realiziranih objektih izvleka z določenim traktorjem in na teh objektih pripadajočim posekom. Za vsak objekt smo si izpisali količino lesa za izvlek in posek ter porabljene ure. Za tem smo opravili še preverjanje podatkov pridobljenih na podlagi obračuna delavcev z evidencami gibanja lesnih mas na posameznih objektih (materialni list). Analizirali smo tri skupine in sicer je bila en od teh opremljena z zgibnikom. V letu 2006 je bilo na voljo 234 delovnih dni. Od letnega fonda dni je odštetih 11 dela prostih dni in 15 dni kolektivnega dopusta. Za delo s traktorji je na voljo več traktoristov, vendar praviloma dela na stroju določen delavec. Kadar le-ta koristi preostali del letnega dopusta ali pa koristi bolniški stalež, ga nadomesti prost traktorist. Analiza temelji izključno na predpostavki usklajenosti izdelavnih časov pri sečnji in izvleku. Podatki so predstavljeni v tabelah za vsak traktor posebej. Vsi ti podatki pa so bili vneseni tudi v delovni koledar za leto 2006 in so v obliki Gantograma predstavljeni v prilogah. 5.1 REALIZIRANI PROCES PRIDOBIVANJA LESA V LETU 2006 Za skupino z adaptiranim traktorjem I je bila opravljena analiza 20 objektov. Skupno je bilo posekano in s traktorjem I izvlečeno 3.389 m3 lesa. Za to je bilo porabljenih 155,5 dni oziroma 66,5 % razpoložljivih. Podatki so prikazani v tabeli 1. Za skupino z adaptiranim traktorjem II je bila opravljena analiza 31 objektov. Skupno je bilo posekano in s traktorjem II izvlečeno 4.763 m3 lesa. Za to je bilo porabljenih 183,5 dni oziroma 78,4 % razpoložljivih. Podatki so prikazani v tabeli 2. Za skupino z zgibnim traktorjem I je bila opravljena analiza 11 objektov. Skupno je bilo posekano in izvlečeno 5.357 m3 lesa. Za to je bilo porabljenih 170,5 dni oziroma 72,9 % razpoložljivih. Podatki so prikazani v tabeli 3. Realizirane objekte predstavimo na tak način, da jih postavimo v vrsto v takem zaporedju kot so se izvajali (vrsta N). Te vrste so za vsako skupino prikazane v tabelah 4, 5 in 6. Na podlagi pretočnih časov se za vsako skupino posebej izdela grafični prikaz. Grafični prikazi za vsako skupino so predstavljeni v prilogah, priloga 1, 2 in 3.



Realizacija skupine z adaptiranim traktorjem I v obdobju 1. 1. - 31. 12. 2006Les v m3 Nh sečnja Nh izvlek Norma dni

Igl List Skupaj Igl List Skupaj Igl List Skupaj Sečnja Izvlek36316A 88,03 91,8 179,83 59 64 123 32 37 69 7,7 8,6

36348 64,91 0 64,91 41 0 41 18 0 18 2,6 2,336322F 11,58 17,03 28,61 8 12 20 4 7 11 1,3 1,4

36353 81,44 2,2 83,64 56 2 58 23 1 24 3,6 339311 242,78 759,14 1.001,92 202 409 611 68 252 320 38,2 4037358 266,45 67,41 333,86 136 36 172 70 25 95 10,8 11,939310 11,64 0 11,64 7 0 7 4 0 4 0,4 0,5

37313B 1.135,63 0 1.135,63 1.290 0 1.290 473 0 473 80,6 59,139324 8,45 0 8,45 6 0 6 2 0 2 0,4 0,3

39336A 10,37 0 10,37 7 0 7 4 0 4 0,4 0,539344 5,4 0 5,4 4 0 4 1 0 1 0,3 0,139346 3,7 0 3,7 3 0 3 1 0 1 0,2 0,139347 3,5 0 3,5 3 0 3 1 0 1 0,2 0,139352 3 0 3 2 0 2 2 0 2 0,1 0,3

36406B 30,11 0 30,11 24 0 24 14 0 14 1,5 1,835408A 27 0 27 19 0 19 12 0 12 1,2 1,536303B 6,17 170 176,17 5 78 83 3 59 62 5,2 7,836308D 57,45 0 57,45 42 0 42 25 0 25 2,6 3,136308F 24,18 0 24,18 23 0 23 8 0 8 1,4 136309A 130 70 200 89 52 141 61 35 96 8,8 12

SKUPAJ 2.211,79 1.177,58 3.389,37 2.026 653 2.679 826 416 1.242 167,4 155,3

Tabela 1: Podatki o realiziranih objektih, količinah in porabljenem času v letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem I

Odd/ods



Realizacija skupine z adaptiranim traktorjem II 1. 1. - 31. 12. 2006Les v m3 Nh sečnja Nh izvlek Norma dni

Igl List Skupaj Igl List Skupaj Igl List Skupaj Posek Izvlek40327 0 277 277 0 175 175 0 127 127 10,9 15,9

40356A 10,2 0 10,2 7 0 7 4 0 4 0,4 0,540343D 0 695,26 695,26 0 618 618 0 192 192 38,6 2442331B 0 29,45 29,45 0 19 19 0 13 13 1,2 1,642337A 245,18 0 245,18 168 0 168 77 0 77 10,5 9,642360B 0 36 36 0 24 24 0 9 9 1,5 1,140355A 0 368,04 368,04 0 202 202 0 97 97 12,6 12,142339A 43,72 0 43,72 24 0 24 13 0 13 1,5 1,6

42348 31,85 0 31,85 22 0 22 8 0 8 1,4 142329A 19,43 0 19,43 17 0 17 7 0 7 1,1 0,9

42349 12,8 0 12,8 8 0 8 4 0 4 0,5 0,542350A 8,3 0 8,3 6 0 6 2 0 2 0,4 0,342352A 15,21 339,6 354,81 9 156 165 7 157 164 10,3 20,540336C 95,68 1 96,68 72 1 73 28 1 29 4,5 3,640364A 0 13,1 13,1 0 7 7 0 3 3 0,4 0,4

40390 0 22 22 0 12 12 0 12 12 0,8 1,540357A 10,57 0 10,57 11 0 11 3 0 3 0,7 0,442343B 264,87 0 264,87 177 0 177 74 0 74 11,1 9,342347C 90 0 90 90 0 90 28 0 28 5,6 3,542338A 177,43 0 177,43 110 0 110 40 0 40 6,9 5

42351 112,21 0 112,21 153 0 153 36 0 36 9,6 4,542340 248,31 0 248,31 140 0 140 50 0 50 8,8 6,3

42344A 141,29 0 141,29 85 0 85 32 0 32 5,3 442322D 70,87 395,34 466,21 50 189 239 24 112 136 14,9 1742323I 92,34 288,14 380,48 55 172 227 28 66 94 14,2 11,8

Tabela 2:Podatki o realiziranih objektih, količinah in porabljenem času v letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem II

Odd/ods



Realizacija skupine z adaptiranim traktorjem II 1. 1. - 31. 12. 2006Les v m3 Nh sečnja Nh izvlek Norma dni

Igl List Skupaj Igl List Skupaj Igl List Skupaj Posek Izvlek42315A 0 236 236 0 144 144 0 74 74 9 9,342320B 90 0 90 55 0 55 40 0 40 3,4 542318B 0 5,85 5,85 0 4 4 0 2 2 0,3 0,342343A 0 7 7 0 5 5 0 2 2 0,3 0,344302C 0 71,14 71,14 0 48 48 0 24 24 3 344310C 0 197,64 197,64 0 104 104 0 73 73 6,5 9,1SKUPAJ 1.780,26 2.982,56 4.762,82 1.259 1.880 3.138 505 964 1.469 196,1 183,6

Tabela 2: Nadaljevanje

Odd/ods



Realizacija traktorja Massey-Ferguson 4245 v obdobju 1. 1. - 31. 12. 2006Les v m3 Nh sečnja Nh izvlek Norma dni

Igl List Skupaj Igl List Skupaj Igl List Skupaj Posek Izvlek42390 11,33 866,88 878,21 6 423 429 1 223 224 26,8 28,042391A 0,00 89,06 89,06 0 51 51 0 20 20 3,2 2,544307 0,00 572,52 572,52 0 320 320 0 102 102 20,0 12,844308B 271,86 0,00 271,86 188 0 188 83 0 83 11,8 10,444308C 0,00 526,82 526,82 0 269 269 0 89 89 16,8 11,139329* 12,56 829,01 841,57 6 418 424 3 193 196 17,7 24,537315* 910,94 0,00 910,94 1.038 0 1.038 315 0 315 43,3 39,437304F* 89,11 0,00 89,11 59 0 59 18 0 18 2,5 2,337319A* 460,82 0,00 460,82 514 0 514 140 0 140 21,4 17,542326 24,67 218,88 243,55 21 99 120 7 46 53 7,5 6,642342 37,89 434,72 472,61 27 219 246 8 88 96 15,4 12,0SKUPAJ 1.819,18 3.537,89 5.357,07 1.859 1.799 3.658 575 761 1.336 186,2 167,0

Tabela 3: Podatki o realiziranih objektih, količinah in porabljenem času v letu 2006 za skupino z zgibnim traktorjem I

Odd/ods



Odd/ods 36316A 36348 36322F 36353 39311 37358 39310 37313B 39324 39336A 39344 39346 39347 39352t posek 7,5 2,5 1,5 3,5 38,0 11,0 0,5 80,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5t izvlek 8,5 2,5 1,5 3,0 40,0 12,0 0,5 59,0 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5t skupaj 16,0 5,0 3,0 6,5 78,0 23,0 1,0 139,5 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0

Tabela 4: Vrstni red realizacije objektov skupine z adaptiranim traktorjem I

Odd/ods 36406B 35408A 36303B 36308D 36308F 36309At posek 1,5 1,0 5,0 2,5 1,5 9,0t izvlek 2,0 1,5 8,0 3,0 1,0 12,0t skupaj 3,5 2,5 13,0 5,5 2,5 21,0

Tabela 4: Vrstni red realizacije objektov skupine z adaptiranim traktorjem I - nadaljevanje

Odd/ods 40327 40356A 40343D 42331B 42337A 42360B 40355A 42339A 42348 42329A 42349 42350A 42352A 40336Ct posek 11,0 0,5 38,5 1,0 10,5 1,5 12,5 1,5 1,5 1,0 0,5 0,5 10,5 4,5t izvlek 16,0 0,5 24,0 1,5 9,5 1,0 12,0 1,5 1,0 1,0 0,5 0,5 20,5 3,5t skupaj 27,0 1,0 62,5 2,5 20,0 2,5 24,5 3,0 2,5 2,0 1,0 1,0 31,0 8,0

Tabela 5: Vrstni red realizacije objektov skupine z adaptiranim traktorjem II

Odd/ods 40364A 40390 40357A 42343B 42347C 42338A 42351 42340 42344A 42322D 42323I 423315A 42320B 42318Bt posek 0,5 1,0 1,0 11,0 5,5 7,0 9,5 9,0 5,5 15,0 14,0 9,0 3,5 0,5t izvlek 0,5 1,5 0,5 9,5 3,5 5,0 4,5 6,5 4,0 17,0 12,0 9,5 5,0 0,5t skupaj 1,0 2,5 1,5 20,5 9,0 12,0 14,0 15,5 9,5 32,0 26,0 18,5 8,5 1,0

Tabela 5: Vrstni red realizacije objektov skupine z adaptiranim traktorjem II - nadaljevanje



Odd/ods 42343A 44302C 44310Ct posek 0,5 3,0 6,5t izvlek 0,5 3,0 9,0t skupaj 1,0 6,0 15,5

Tabela 5: Vrstni red realizacije objektov skupine z adaptiranim traktorjem II - nadaljevanje

Odd/ods 42390 42391A 44307 44308B 44308C 39329 37315 37304F 37319A 42326 42342t posek 27,0 3,0 20,0 12,0 17,0 17,5 43,5 2,5 21,5 7,5 15,5t izvlek 28,0 2,5 13,0 10,5 11,0 24,5 39,5 2,5 17,5 6,5 12,0t skupaj 55,0 5,5 33,0 22,5 28,0 42,0 83,0 5,0 39,0 14,0 27,5

Tabela 6: Vrstni red realizacije objektov skupine z zgibnim traktorjem I



5.2 OPTIMIRANI PROCES PRIDOBIVANJA LESA V LETU 2006 PO JOHNSONU Za vsako od zgoraj obravnavanih skupin smo po pravilih metode Johnsonovega algoritma pripravili za realizirane objekte v letu 2006 optimirani razpored (vrsta P). Te vrste so za vsako skupino prikazane v tabelah 7, 8 in 9. Na podlagi pretočnih časov se za vsako skupino posebej izdela grafični prikaz. Grafični prikazi za vsako skupino so predstavljeni v prilogah 4, 5 in 6.



Odd/ods 39324 39336A 39344 39346 39347 39352 39310 35408A 36322F 36406B 36348 36308D 36303B 36316At posek 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 1,0 1,5 1,5 2,5 2,5 5,0 7,5t izvlek 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 1,5 1,5 2,0 2,5 3,0 8,0 8,5t skupaj 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 2,5 3,0 3,5 5,0 5,5 13,0 16,0

Tabela 7: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z adaptiranim traktorjem I

Odd/ods 36309A 37358 39311 37313B 36353 36308Ft posek 9,0 11,0 38,0 80,5 3,5 1,5t izvlek 12,0 12,0 40,0 59,0 3,0 1,0t skupaj 21,0 23,0 78,0 139,5 6,5 2,5

Tabela 7: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z adaptiranim traktorjem I - nadaljevanje

Odd/ods 40356A 42349 42318B 42343A 42350A 40364A 42329A 42331B 40390 42339A 44302C 42320B 44310C 423315At posek 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 1,0 1,0 1,0 1,5 3,0 3,5 6,5 9,0t izvlek 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 1,0 1,5 1,5 1,5 3,0 5,0 9,0 9,5t skupaj 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 2,0 2,5 2,5 3,0 6,0 8,5 15,5 18,5

Tabela 8: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z adaptiranim traktorjem II

Odd/ods 42352A 40327 42322D 40343D 42323I 40355A 42343B 42337A 42340 42338A 42351 42344A 40336C 42347Ct posek 10,5 11,0 15,0 38,5 14,0 12,5 11,0 10,5 9,0 7,0 9,5 5,5 4,5 5,5t izvlek 20,5 16,0 17,0 24,0 12,0 12,0 9,5 9,5 6,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,5t skupaj 31,0 27,0 32,0 62,5 26,0 24,5 20,5 20,0 15,5 12,0 14,0 9,5 8,0 9,0

Tabela 8: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z adaptiranim traktorjem II - nadaljevanje



Odd/ods 42348 42360B 40357At posek 1,5 1,5 1,0t izvlek 1,0 1,0 0,5t skupaj 2,5 2,5 1,5

Tabela 8: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z adaptiranim traktorjem II - nadaljevanje

Odd/ods 37304F 44308B 44308C 39329 42390 37315 37319A 44307 42342 42326 42391At posek 2,5 12,0 17,0 17,5 27,0 43,5 21,5 20,0 15,5 7,5 3,0t izvlek 2,5 10,5 11,0 24,5 28,0 39,5 17,5 13,0 12,0 6,5 2,5t skupaj 5,0 22,5 28,0 42,0 55,0 83,0 39,0 33,0 27,5 14,0 5,5

Tabela 9: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z zgibnim traktorjem I



5.3 KRITIČNA ANALIZA V tem poglavju bomo opravili analizo med realizacijo objektov po vrstnem redu izvedbe v letu 2006 in med tako imenovanim optimiranim vrstnim redom objektov z uporabo Johnsonovega algoritma. Izračun za posamezno skupino je prikazan v tabeli 10 na koncu tega poglavja. 5.3.1 Kritična analiza skupine z adaptiranim traktorjem I Skupina je začela in končala z deli v rokih delovnega koledarja – bila je na delu celo leto. Ob pregledu grafičnega prikaza realizacije pa lahko ugotovimo, da je skupina začela z deli po delovnem koledarju, za dela v sečnji in spravilu pa je na letnem nivoju pričakovanj končala že 27. septembra. Ugotovimo lahko, da skupina ni bila v celoti zaposlena s tistimi deli, za katera je predvidena. Kljub temu, da so delavci bili zaposleni na drugih delih, lahko ugotovimo, da je izpad na stroju nemogoče nadomestiti. Tu je že prvi vzrok za slabo izkoriščenost stroja. Ugotovimo lahko izpad 59 delovnih dni ali 25,2 % vseh delovnih dni. Količinsko pa pomeni to 855 m3. Po podatkih družbe je strošek traktorja 44,94 eura/dan. Strošek stroja zajema amortizacijo, stroške varstva pri delu in stroške zavarovanja. Samo na račun traktorja bi družba iz naslova večje zaposljivosti prihranila cca 2.650 eurov. Po opravljeni primerjavi realiziranega razporeda objektov in optimiziranega razporeda Johnsonovega algoritma lahko povzamemo naslednje ugotovitve. Po metodi Johnsona lahko ugotovimo, da bi z deli zaključili že 19. 9. medtem ko pa smo dela realizirali 27. 9. Razlika je 6 dni. Poleg tega ugotavljamo, da se druga faza ni mogla izvajati pri realiziranem vrstnem redu objektov 19 dni, pri optimiziranem vrstnem redu realizacije pa 11,5 dni. To pomeni, da se z uvedbo Johnsonovega algoritma 6 dni prej zaključi realizacija objektov in pa druga operacija na račun prve operacije čaka 8 dni manj. Skupaj torej 14 dni oziroma 6 % vseh delovnih dni. Količinsko pomeni to 203 m3. Iz tega sledi, da bi z uvedbo Johnsonovega algoritma v primeru realizacije za leto 2006 samo na traktorju družba prihranila cca 630 eurov. Skupno bi z boljšo organizacijo in uvedbo Johnsonovega algoritma za optimizacijo proizvodnje družba prihranila cca 3.280 eurov. 5.3.2 Kritična analiza skupine z adaptiranim traktorjem II Skupina je začela in končala z deli v rokih delovnega koledarja – bila je na delu celo leto. Ob pregledu grafičnega prikaza realizacije pa lahko ugotovimo, da je skupina začela z deli po delovnem koledarju, za dela v sečnji in spravilu pa na letnem nivoju pričakovanj končala že 9. novembra. Ugotovimo lahko, da skupina ni bila v celoti zaposlena s tistimi deli, za katera je predvidena. Kljub temu, da so delavci bili zaposleni na drugih delih, lahko ugotovimo, da je izpad na stroju nemogoče nadomestiti. Tudi tu lahko ugotovimo prvi vzrok slabe izkoriščenosti stroja. Ugotovimo lahko izpad 26 delovnih dni ali 11,1 % vseh delovnih dni. Količinsko pa pomeni to 524 m3. Po podatkih družbe je strošek traktorja 48,28 eura/dan. Samo na račun traktorja bi družba iz naslova večje zaposljivosti prihranila cca 1.260 eurov.



Po opravljeni primerjavi realiziranega razporeda objektov in optimiziranega razporeda Johnsonovega algoritma lahko povzamemo naslednje ugotovitve. Po metodi Johnsona lahko ugotovimo, da bi z deli zaključili že 2.11. medtem ko pa smo dela realizirali 19.11. Razlika je 6 dni. Poleg tega ugotavljamo, da se druga faza ni mogla izvajati pri realiziranem vrstnem redu objektov 16,5 dni, pri optimiziranem vrstnem redu realizacije pa 10,5 dni. To pomeni, da se z uvedbo Johnsonovega algoritma 6 dni prej zaključi realizacija objektov in pa druga operacija na račun prve operacije čaka 11 dni manj. Skupaj 17 dni oziroma 7,3 % vseh delovnih dni. Količinsko pomeni to 346 m3. Iz tega sledi, da bi z uvedbo Johnsonovega algoritma v primeru realizacije za leto 2006 samo na traktorju družba prihranila cca 820 eurov. Skupno bi z boljšo organizacijo in uvedbo Johnsonovega algoritma za optimizacijo proizvodnje družba prihranila cca 2.100 eurov. 5.3.3 Kritična analiza skupine z zgibnim traktorjem I Skupina je začela in končala z deli v rokih delovnega koledarja – bila je na delu celo leto. Ob pregledu grafičnega prikaza realizacije pa lahko ugotovimo, da je skupina začela z deli po delovnem koledarju, za dela v sečnji in spravilu pa na letnem nivoju pričakovanj končala že 13. oktobra. Ugotovimo lahko, da skupina ni bila v celoti zaposlena s tistimi deli, za katera je predvidena. Kljub temu, da so delavci bili zaposleni na drugih delih, lahko ugotovimo, da je izpad na stroju nemogoče nadomestiti. Tudi tu lahko ugotovimo prvi vzrok slabe izkoriščenosti stroja. Ugotovimo lahko izpad 49 delovnih dni ali 21 % vseh delovnih dni. Količinsko pa pomeni to 1.122 m3. Po podatkih družbe je strošek traktorja 107,17 eura/dan. Samo na račun traktorja bi družba iz naslova večje zaposljivosti prihranila cca 5.250 eurov. Po opravljeni primerjavi realiziranega razporeda objektov in optimiziranega razporeda Johnsonovega algoritma lahko povzamemo naslednje ugotovitve. Po metodi Johnsona lahko ugotovimo, da bi z deli zaključili istočasno 13.10. Razlike v delovnih dnevih ni. Ugotavljamo pa, da se druga faza ni mogla izvajati pri realiziranem vrstnem redu objektov 19,5 dni, pri optimiziranem vrstnem redu realizacije pa 17 dni. Razlika je 2,5 dni oziroma 1,1 % vseh delovnih dni. Količinsko pomeni to cca 60 m3. Iz tega sledi, da bi z uvedbo Johnsonovega algoritma v primeru realizacije za leto 2006 samo na traktorju družba prihranila cca 270 eurov. Skupno bi z boljšo organizacijo in uvedbo Johnsonovega algoritma za optimizacijo proizvodnje družba prihranila cca 5.500 eurov. Upoštevati je potrebno, da bi izpad delovnih dni za operacijo izvlek bil večji, ča ne bi v objektih 39329, 37315, 37304F in 37319A sečnjo okrepili še z enim sekačem. Posek so opravljali trije sekači. 5.3.4 Povzetek kritične analize Razloge za slabo izkoriščenost lahko iščemo na dveh nivojih, in sicer:

• slaba razporeditev skupin skozi celo leto na delih sečnje in spravila lesa, • neusklajenost časov pri izvedbi procesa pridobivanja lesa in s tem izpad

predvsem na segmentu operacije izvleka lesa.



Poleg tega je potrebno za skupino z zgibnim traktorjem pripraviti kriterije za izbiro objektov, saj je v mnogih primerih nesmiselno izvajati izvlek z zgibnikom.



SKUPINA IZPAD DELOVNIH DNI PRIHRANEK ZARADI JOHNS. ALG SKUPNI PRIHRANEK

Od

Do

Dne

vi

Eur

ov

Kra

jši č

as iz

vedb

e

Usk

laje

nost

faz

Sku

paj

Eur

ov

Del

ovni

dne

vi

Eur

ov

Skupina z adaptiranim traktorjem I 27.sep 31.dec 59 2.651,5 6,0 8,0 14,0 629,2 73,0 3.280,6Skupina z adaptiranim traktorjem II 09.nov 31.dec 26 1.255,3 6,0 11,0 17,0 820,8 43,0 2.076,0Skupina z zgibnim traktorjem I 13.okt 31.dec 49 5.251,3 0,0 3,0 3,0 321,5 52,0 5.572,8

SKUPAJ 134 9.158,1 12,0 22,0 34,0 1.771,4 168,0 10.929,5

Tabela 10: Pregled in izračun prihranka za skupine po uvedbi Johnsonovega algoritma za realizirane objekte v letu 2006



6 PRENOVA PLANIRANJA IN IZVAJANJA PROCESA PRIDOBIVANJA LESA

6.1 SPLOŠNO Prenovo planiranja bomo prikazali na problemu organiziranja procesa pridobivanja lesa na področju Pohorja oziroma na primeru 21 objektov. Prenova planiranja in izvajanja procesa bo odpravila v kritični analizi poudarjene probleme. Tako bomo pri planiranju upoštevali naslednje ugotovitve:

• za skupino z zgibnikom bomo uporabili kriterije pri izbiri primernih objektov, • uporabili bomo Johnsonov algoritem za določanje vrstnega reda izvedbe

objektov, • zaradi lažjega organiziranja, sledenja in preverjanja realizacije proizvodnje

bomo uporabili eno od orodij za grafični prikaz. 6.2 PREDSTAVITEV OBJEKTOV Delovišča za realizacijo v letu 2007 se nahajajo na področju severovzhodnega dela gozdnogospodarskega območja Celje. Ležijo na obronkih Pohorja, in sicer med krajem Vitanje in znanim smučiščem na Rogli. V nalogi je obravnavanih vseh 21 objektov predvidenih za realizacijo v tem letu. Odkazilo je izvršeno predvsem v drogovnjakih in debeljakih. Ukrepanje je redčenje. Odkazana lesna masa so predvsem iglavci, saj je delež listavcev komaj 5 %. Terenske razmere so ugodne, tako da ne predstavljajo večjih nevarnosti pri delu delavcev in strojev. Na vseh objektih se bo izvajala sečnja z motornimi žagami in spravilo lesa s traktorji. Struktura odkazila in povzetek odkazila sta prikazana v tabelah 11. in 12.



Odd/ods Drev. Vrsta Debelinska stopnja in število dreves NetoTarifa 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 m3

304E igl/52 16 23 19 5 3 6 2 28,31304F igl/54 32 16 24 33 42 36 40 57 57 47 11 12 3 0 703,21307A igl/54 56 29 8 6 17,51

list/50 16 4 2,11308A igl/50 3 7 11 7 2 4 1 53,72309B igl/52 186 329 450 254 122 41 16 1 0 0 0 0 0 0 568,23313C igl/53 1 13 21 35 26 21 24 7 8 3 2 220,75315 igl/51 166 369 635 452 317 197 122 51 13 3 0 0 0 0 1.326,77318A igl/55 2 5 5 2 3 5 2 7 7 1 5 2 3 1 105,91319A igl/28 127 151 70 29 10 2 1 64,60319B igl/50 17 57 191 255 210 171 50 24 4 2 1 0 0 0 669,89320 igl/52 326 488 519 242 109 35 3 0 0 0 0 0 0 0 592,11321 igl/53 193 259 291 183 113 38 14 7 4 0 0 0 0 0 473,28329A igl/50 3 2 12 13 30 20 10 5 2 1 84,07329B igl/47 3 17 21 21 7 2 37,06335A igl/52 461 239 231 103 67 17 14 3 1 0 0 0 0 0 335,84337A igl/52 7 15 24 32 25 32 20 19 19 10 1 1 0 0 233,07351A igl/52 43 20 30 29 31 25 20 22 13 13 6 3 0 0 259,76

list/48 11 15 8 8 5 3 2 6 3 3 0 0 0 0 45,50353 igl/49 178 60 19 3 1 32,56

list/50 1 2 1 0,79354 igl/50 62 26 6 1 12,07

list/48 3 3 1,14357 igl/52 123 82 63 69 77 46 29 31 28 21 6 5 0 0 457,30

list/50 55 46 58 42 38 22 17 15 5 2 5 0 1 1 197,38358 igl/52 55 29 44 59 58 73 65 69 39 34 15 6 0 0 675,75

list/50 9 10 9 10 4 6 2 7 8 5 5 2 2 0 98,21

Tabela 11: Struktura odkazila



Količina odkazanega drevja Neto kubno drevoBruto m3 Neto m3

Igl List Skupaj Igl List Skupaj Igl List Skupaj Igl List Skupaj304E 33,31 0,00 33,31 28,31 0,00 28,31 74 0 74 0,38 0,00 0,38304F 827,31 0,00 827,31 703,21 0,00 703,21 484 0 484 1,45 0,00 1,45307A 20,60 2,40 23,00 17,51 2,11 19,62 99 20 119 0,18 0,11 0,16308A 63,20 0,00 63,20 53,72 0,00 53,72 35 0 35 1,53 0,00 1,53309B 668,50 0,00 668,50 568,23 0,00 568,23 1.399 0 1.399 0,41 0,00 0,41313C 259,70 0,00 259,70 220,75 0,00 220,75 161 0 161 1,37 0,00 1,37315 1.560,90 0,00 1.560,90 1.326,77 0,00 1.326,77 2.325 0 2.325 0,57 0,00 0,57318A 124,60 0,00 124,60 105,91 0,00 105,91 50 0 50 2,12 0,00 2,12319A 76,00 0,00 76,00 64,60 0,00 64,60 390 0 390 0,17 0,00 0,17319B 788,10 0,00 788,10 669,89 0,00 669,89 982 0 982 0,68 0,00 0,68320 696,60 0,00 696,60 592,11 0,00 592,11 1.722 0 1.722 0,34 2,00 0,34321 556,80 0,00 556,80 473,28 0,00 473,28 1.102 0 1.102 0,43 2,00 0,43329A 98,90 0,00 98,90 84,07 0,00 84,07 98 0 98 0,86 0,00 0,86329B 43,60 0,00 43,60 37,06 0,00 37,06 71 0 71 0,52 0,00 0,52335A 395,10 0,00 395,10 335,84 0,00 335,84 1.136 0 1.136 0,30 0,00 0,30337A 274,20 0,00 274,20 233,07 0,00 233,07 205 0 205 1,14 0,00 1,14351A 305,60 51,70 357,30 259,76 45,50 305,26 255 64 319 1,02 0,71 0,96353 38,30 0,90 39,20 32,56 0,79 33,35 261 4 265 0,12 0,20 0,13354 14,20 1,30 15,50 12,07 1,14 13,21 95 6 101 0,13 0,19 0,13357 538,00 224,30 762,30 457,30 197,38 654,68 580 307 887 0,79 0,64 0,74358 795,00 111,60 906,60 675,75 98,21 773,96 546 79 625 1,24 1,24 1,24SKUPAJ 8.178,52 392,20 8.570,72 6.951,74 345,14 7.296,87 12.070 480 12.550 0,58 0,72 0,58

Tabela 12: Pregled količin odkazila, števila dreves in srednjega m3 drevesa

Odd/odsŠtevilo dreves



6.3 OPERACIJA SEČNJA Postopek za izračun normativov in časovnega obsega je opisan v poglavju 4. Učinki za sečnjo in časovni obseg sečnje je prikazan v tabeli 13.



Odd/ods Neto m3 Neto m3/drevo Nh/m3 Norma ure Norma dniIgl List Skupaj Igl List Igl List Igl List Skupaj

304E 28,31 0,00 28,31 0,38 0,00 1,00 0,00 28,3 0,0 28,3 3,5304F 703,21 0,00 703,21 1,45 0,00 0,49 0,00 344,6 0,0 344,2 43,0307A 17,51 2,11 19,62 0,18 0,11 1,19 1,48 20,8 3,1 24,0 3,0308A 53,72 0,00 53,72 1,53 0,00 0,50 0,00 26,9 0,0 26,9 3,4309B 568,23 0,00 568,23 0,41 0,00 0,90 0,00 511,4 0,0 616,7 77,1313C 220,75 0,00 220,75 1,37 0,00 0,50 0,00 110,4 0,0 110,4 13,8315 1.326,77 0,00 1.326,77 0,57 0,00 0,70 0,00 928,7 0,0 987,9 123,5318A 105,91 0,00 105,91 2,12 0,00 0,45 0,00 47,7 0,0 47,7 6,0319A 64,60 0,00 64,60 0,17 0,00 1,20 0,00 77,5 0,0 77,5 9,7319B 669,89 0,00 669,89 0,68 0,00 0,64 0,00 428,7 0,0 446,7 55,8320 592,11 0,00 592,11 0,34 0,00 0,89 0,00 527,0 0,0 554,6 69,3321 473,28 0,00 473,28 0,43 0,00 0,87 0,00 411,8 0,0 435,4 54,4329A 84,07 0,00 84,07 0,86 0,00 0,71 0,00 59,7 0,0 59,7 7,5329B 37,06 0,00 37,06 0,52 0,00 0,80 0,00 29,6 0,0 29,6 3,7335A 335,84 0,00 335,84 0,30 0,00 0,93 0,00 312,3 0,0 327,5 40,9337A 233,07 0,00 233,07 1,14 0,00 0,66 0,00 153,8 0,0 153,4 19,2351A 259,76 45,50 305,26 1,02 0,71 0,67 0,58 174,0 26,4 198,1 24,8353 32,56 0,79 33,35 0,12 0,20 1,30 0,98 42,3 0,8 43,1 5,4354 12,07 1,14 13,21 0,13 0,19 1,29 1,00 15,6 1,1 16,7 2,1357 457,30 197,38 654,68 0,79 0,64 0,70 0,64 320,1 126,3 444,0 55,5358 675,75 98,21 773,96 1,24 1,24 0,61 0,48 412,2 47,1 456,2 57,0SKUPAJ 6.951,73 345,14 7.296,86 4.983,5 204,9 5.428,7 678,6

Tabela 13: Učinki za sečnjo in časovni obseg sečnje



6.4 IZVLEK LESA Kot je že bilo navedeno v poglavju 4, so bili na terenu s strani delovodje ugotovljeni tehnološki parametri, ki so prikazani v tabeli 14.

Odd/ods Zbiranje VlačenjeKategorija Razdalja (m) Kategorija Razdalja (m)

304E Srednje 25 Dol 175304F Ugodno 20 Gor 200307A Ugodno 20 Dol 190308A Ugodno 25 Ravno 350309B Ugodno 35 Ravno 500313C Neugodno 30 Gor 310315 Ugodno 30 Gor 250318A Srednje 40 Gor 220319A Srednje 25 Dol 370319B Ugodno 20 Gor 220320 Ugodno 25 Dol 360321 Srednje 25 Ravno 1.150329A Srednje 30 Gor 275329B Neugodno 25 Ravno 420335A Neugodno 30 Gor 450337A Neugodno 50 Dol 180351A Neugodno 30 Dol 290353 Neugodno 60 Gor 170354 Neugodno 50 Gor 210357 Neugodno 50 Dol 220358 Srednje 40 Gor 215

Tabela 14: Tehnološki parametri

6.4.1 Izbor stroja na podlagi predlaganih kriterijev Za izbor primernega stroja za izvlek lesa predlagamo, da se opravi ocena treh, in sicer:

• Prvi kriterij je kriterij terenskih razmer oziroma zahtevnosti terena. Ob zbiranju terenskih podatkov se na podlagi terenskih razmer odločamo o izbiri stroja, s katerim bomo izvedli izvlek. Predvsem se to nanaša na izvlek z adaptiranim kmetijskim traktorjem ali pa v primeru težjih terenski razmer z zgibnim traktorjem.

• Drugi kriterij je kriterij mase oziroma količine lesa na objektu. Po tem kriteriju opredelimo objekte s količino lesa na sečišču nad 500 m3 kot primerno za realizacijo izvleka z zgibnim traktorjem.

• Tretji kriterij je kriterij neto m3 drevesa. Po tem kriteriju vrednotimo objekte s srednjim neto m3 drevesom, ki je večji od 1,3 m3 in primeren za zgibni traktor.



Opravljen izbor po posameznih kriterijih je prikazan v tabeli 15. V kolikor je za izbor zgibnega traktorja za izvlek po posameznih kriterijih v seštevku več kot dva, se za izvlek lesa izbere zgibni traktor. V primeru, da je zaradi terenskih razmer možno izvleči les le z zgibnim traktorjem, se ocena za izbor podredi tej zahtevi. V tabeli so takšni izbori označeni z *.

Izbor vrste traktorja po kriterijihKritetij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Ocena

304E Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor304F Adaptirani Zgibnik Zgibnik 2/3 Zgibni traktor307A Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor308A Adaptirani Adaptirani Zgibnik 1/3 Adaptirani traktor309B Adaptirani Zgibnik Adaptirani 1/3 Adaptirani traktor313C Zgibnik Adaptirani Zgibnik 2/3 Zgibni traktor*

315 Adaptirani Zgibnik Adaptirani 1/3 Adaptirani traktor318A Zgibnik Adaptirani Zgibnik 2/3 Zgibni traktor*319A Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor319B Adaptirani Zgibnik Adaptirani 1/3 Adaptirani traktor

320 Adaptirani Zgibnik Adaptirani 1/3 Adaptirani traktor321 Zgibnik Adaptirani Adaptirani 1/3 Zgibni traktor*

329A Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor329B Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor335A Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor337A Zgibnik Adaptirani Zgibnik 2/3 Zgibni traktor*351A Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor

353 Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor354 Adaptirani Adaptirani Adaptirani 0/3 Adaptirani traktor357 Zgibnik Zgibnik Adaptirani 2/3 Zgibni traktor*358 Adaptirani Zgibnik Zgibnik 2/3 Zgibni traktor

Tabela 15: Vrednostna ocena za izbor stroja za izvlek po kriterijih

Odd/ods Izbor stroja

6.4.2 Izračun normativov po izbranih strojih za izvlek Po opravljenem izboru se na podlagi tehnoloških vhodov opravi izračun normativov in ugotovi čas potreben za realizacijo izvleka. Izračun se opravi ločeno za zgibni oziroma adaptirani traktor za iglavce in listavce. Normative in čas za izvedbo izvleka podajamo v tabeli 16 za adaptiran traktor in v tabeli 17 za zgibni traktor.



Odd/ods Neto m3 Neto m3/drevo Zbiranje Vlačenje Nh/m3 Norma dniIgl List Skupaj Igl List Razdalja (m) Kategorija Razdalja (m) Igl List Igl List Skupaj

304E 28,31 0,00 28,31 0,38 0,00 25 Dol 175 0,308 0,000 1,1 0,0 1,1307A 17,51 2,11 19,62 0,18 0,11 20 Dol 190 0,399 0,575 0,9 0,2 1,0308A 53,72 0,00 53,72 1,53 0,00 25 Ravno 350 0,338 0,000 2,3 0,0 2,3309B 568,23 0,00 568,23 0,41 0,00 35 Ravno 500 0,434 0,000 30,8 0,0 30,8315 1.326,77 0,00 1.326,77 0,57 0,00 30 Gor 250 0,387 0,000 64,18 0,0 64,2319A 64,60 0,00 64,60 0,17 0,00 25 Dol 370 0,456 0,000 3,7 0,0 3,7319B 669,89 0,00 669,89 0,68 0,00 20 Gor 220 0,230 0,000 19,3 0,0 19,3320 592,11 0,00 592,11 0,34 0,00 25 Dol 360 0,366 0,000 27,1 0,0 27,1329A 84,07 0,00 84,07 0,86 0,00 30 Gor 275 0,379 0,000 4,0 0,0 4,0329B 37,06 0,00 37,06 0,52 0,00 25 Ravno 420 0,392 0,000 1,8 0,0 1,8335A 335,84 0,00 335,84 0,30 0,00 30 Gor 450 0,522 0,000 21,9 0,0 21,9351A 259,76 45,50 305,26 1,02 0,71 30 Dol 290 0,289 0,343 9,38 2,0 11,3353 32,56 0,79 33,35 0,12 0,20 60 Gor 170 0,668 0,614 2,7 0,1 2,8354 12,07 1,14 13,21 0,13 0,19 50 Gor 210 0,605 0,598 0,9 0,1 1,0SKUPAJ 4.082,47 49,54 4.132,01 190,0 2,2 192,2

Tabela 16: Časovni in količinski obseg za adaptiran traktor



Odd/ods Neto m3 Neto m3/drevo Zbiranje Vlačenje Nh/m3 Norma dniIgl List Skupaj Igl List Razdalja (m) Kategorija Razdalja (m) Igl List Igl List Skupaj

304F 703,21 0,00 703,21 1,45 0,00 20 Gor 200 0,239 0,000 21,01 0,0 21,0313C 220,75 0,00 220,75 1,37 0,00 30 Gor 310 0,278 0,000 7,67 0,0 7,7318A 105,91 0,00 105,91 2,12 0,00 40 Gor 220 0,267 0,000 3,53 0,0 3,5321 473,28 0,00 473,28 0,43 0,00 25 Ravno 1.150 0,516 0,000 30,5 0,0 30,5337A 233,07 0,00 233,07 1,14 0,00 50 Dol 180 0,205 0,000 5,97 0,0 6,0357 457,30 197,38 654,68 0,79 0,64 50 Dol 220 0,207 0,241 11,83 5,9 17,8358 675,75 98,21 773,96 1,24 1,24 40 Gor 215 0,274 0,303 23,14 3,7 26,9SKUPAJ 2.869,26 295,59 3.164,85 103,69 9,7 113,4

Tabela 17: Časovni in količinski obseg za zgibni traktor



6.5 OPREDELITEV POTREBNEGA ČASA ZA REALIZACIJO OBJEKTOV V tabelah 18 in 19 je prikazan povzetek časa potrebnega za izvedbo operacij sečnje in izvleka po vrstah traktorjev.

Posek IzvlekNorma dni Norma dni Vrsta stroja

304E 2,0 1,0 Adaptirani traktor307A 1,5 1,0 Adaptirani traktor308A 2,0 2,5 Adaptirani traktor309B 38,5 31,0 Adaptirani traktor315 61,5 64,0 Adaptirani traktor319A 5,5 3,5 Adaptirani traktor319B 28,0 19,5 Adaptirani traktor320 34,5 27,0 Adaptirani traktor329A 3,5 4,0 Adaptirani traktor329B 2,0 2,0 Adaptirani traktor335A 20,5 22,0 Adaptirani traktor351A 12,5 11,5 Adaptirani traktor353 3,0 3,0 Adaptirani traktor354 1,5 1,0 Adaptirani traktorSKUPAJ 216,5 193,0

Tabela 18: Čas za sečnjo in izvlek lesa zaokroženo na 0,5 dneva

Posek Izvlek2 sekača Norma dni Vrsta stroja

304F 21,5 21,0 Zgibni traktor313C 8,0 7,5 Zgibni traktor318A 3,5 3,5 Zgibni traktor321 27,0 30,5 Zgibni traktor337A 9,5 6,0 Zgibni traktor357 28,0 18,0 Zgibni traktor358 28,5 27,0 Zgibni traktorSKUPAJ 126,0 113,5

Tabela 19: Čas za sečnjo in izvlek lesa zaokroženo na 0,5 dneva

Odd/ods

Odd/ods



6.6 ŠTEVILO RAZPOLOŽLJIVIH DELAVCEV Na področju delovodskega okoliša razpolagamo s tremi skupinami delavcev, ki izvajajo posek in spravilo lesa. Dve skupini sta sestavljeni iz dveh sekačev ter enega traktorista. Vsaka od teh dveh skupin je opremljena z adaptiranim traktorjem za izvlek lesa. Tretja skupina pa je okrepljena še s tretjim sekačem, za izvlek lesa pa so opremljeni z zgibnim traktorjem. Če povzamemo, imamo na voljo sedem delavcev, ki opravljajo posek in tri traktoriste, in sicer dva sta opremljena z adaptiranim traktorjem, eden pa z zgibnikom. 6.7 TERMINI IN OMEJITVE Za izvedbo sečnje in spravila imamo na voljo čas od nekje sredine meseca aprila (16. 04. 2007) pa do sredine meseca oktobra (19. 10. 2007). Ta termin je vezan na obdobje brez snega, saj so sečišča locirana med 800 m pa tja do 1.000 m nadmorske višine. To pomeni, da je za delo na voljo 118 delovnih dni. Upoštevali smo vse praznike in kolektivni dopust med 6. in 17. avgustom. Iz izračunov po objektih in izboru spravilnega sredstva lahko ugotovimo, da potrebujemo tri skupine, in sicer: dve skupini za izvlek z adaptiranim traktorjem in eno skupino z zgibnim traktorjem. Skupaj moramo opraviti 810 dnin sečnje, za kar preprost izračun pove, da potrebujemo v 118 delovnih dnevih 6,9 delavcev, in 193 dnin izvleka z adaptiranim traktorjem za kar potrebujemo 1,6 traktorja in en zgibnik. Omejitev za sečnjo ni, saj na tako visoko ležečih sečiščih, tudi če so izvajana v poletnem obdobju, ni možnosti za razvoj škodljivcev. Edina omejitev je kolektivni dopust, ko se traktorji preventivno pregledajo in na njih odpravijo pomanjkljivosti. 6.8 OPTIMIRAN RAZPORED Z JOHNSONOVIM ALGORITMOM Optimiran razpored je prikazan v tabelah 20, 21 in 22. Grafični prikaz pa je za vsako skupino izvajalcev prikazan v prilogah 7, 8 in 9.



Odsek 318A 313C 337A 304F 321 357 358t posek 2,0 4,5 6,4 14,5 17,0 18,5 19,0t spravilo 3,5 7,5 6,0 21,0 30,5 18,0 27,0Skupaj t 5,5 12,0 12,4 35,5 47,5 36,5 46,0

Tabela 20: Po Johnsonovem algoritmu razporejeni objekti za zgibni traktor

Odsek 335A 315 309B 319At posek 19,5 58,0 32,0 5,0t spravilo 22,0 64,0 31,0 3,5Skupaj t 41,5 122,0 63,0 8,5

Tabela 21: Po Johnsonovem algoritmu razporejeni objekti za adaptirani traktor I

Odsek 354 329B 308A 353 329A 320 319B 351A 304E 307At posek 1,0 2,0 2,0 3,0 3,5 33,0 27,0 12,5 2,0 1,5t spravilo 1,0 2,0 2,5 3,0 4,0 27,0 19,5 11,5 1,0 1,0Skupaj t 2,0 4,0 4,5 6,0 7,5 60,0 46,5 24,0 3,0 2,5

Tabela 22: Po Johnsonovem algoritmu razporejeni objekti za adaptirani traktor II



7 ZAKLJUČKI 7.1 OCENA UČINKOV Z analizo, ki smo jo opravili v tej nalogi, ugotavljamo, da je planiranje, spremljanje in analiziranje učinkov zelo pomembno tudi v gozdarski proizvodnji. Razumljivi so zastoji zaradi okvar traktorjev, na katere ne moremo vplivati. Na vse drugo pa lahko vplivamo posebej še na organizacijo in zaporedje izvajanja procesa pridobivanja lesa. V nalogi se je izkazalo, da se proizvodnjo vodi dostikrat neplanirano. Učinki treh skupin bistveno odstopajo, tako po realiziranem količinskem obsegu kot pri realizaciji delovnih dni na delih sečnje in izvleka lesa. Skupine so za ta dela tudi oblikovane in organizirane. Po podatkih in opravljenih izračunih v tej nalogi lahko ugotovimo, da je izpad za tri traktorje kar 134 delovnih dni. Zaradi nerealiziranja teh dnevov je izpad pri posekanem in izvlečenem lesu cca 2.500 m3. Izpad realizacije delovnih dni na sečnji in izvleku se samo zaradi neizkoriščenosti strojev giblje v višini cca 9.160 eurov za vse tri analizirane stroje. V smislu uvajanja Johnsonovega algoritma za povečanje izkoriščenosti strojev je opravljena analiza prikazala upravičenost uvedbe le-te. Učinki za tri analizirane stroje pokažejo, da se rok za zaključitev objektov skrajša in sicer za 12 dni. Poleg tega se je čas čakanja druge operacije zaradi nedokončanja del prve operacije skrajšal za 21,5 dni. Skupno pomeni učinek 33,5 dni na letnem nivoju. Prihranek bo na realizirani količini lesa za cca 600 m3. Finančni prihranek zaradi uvedbe Johnsonovega algoritma pa bi bil v vrednosti cca 1.720 eurov. 7.2 POGOJI ZA UVEDBO Uresničitev uvedbe boljšega in kvalitetnejšega planiranja ter uvedbe Johnsonovega algoritma za optimiranje proizvodnje ne pomeni velikega stroška. Najprej bi morali doseči gozdarsko soglasje o opravljenem zaokroževanju objektov. To pomeni, da bi se odkazila vršila v enem oddelku le enkrat v desetletnem obdobju veljavnosti načrta. S tem bi se količina objektov in s tem povezanih izdanih delovnih nalogov zmanjšala na minimum. Naslednji pogoj, ki bi ga morali izpolniti, je informacijsko podpreti planiranje proizvodnje z nakupom ustrezne informacijske rešitve prilagojene planiranju proizvodnje. Poleg tega bi morali biti delovodje on-line povezani z informatiko, ki bi nam jo nudila informacijska rešitev za izpolnjevanje načrtovanih aktivnosti. Tako organizirani bi v začetku leta za delovne aktivnosti do konca meseca marca planirali v naprej, potem v poletnem ter v zimskem obdobju. Planirano bi bilo za vsako skupino posebej. Delovodja bi izpolnjeval vrstni red planiranih objektov. Skupaj z vodjo proizvodnje pa bi dnevno spremljala potek operacij in v primeru



problemov iskala primerne rešitve. Tako bi se izpad proizvodnje v procesu pridobivanja lesa bistveno zmanjšal. 7.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Nadaljnji razvoj se bo gibal tako, kot se gibljejo trendi v Evropi in v svetu. Procese ročnega dela vse bolj nadomeščajo stroji. Tako se trendi pri pridobivanju lesa iglavcev gibljejo v smeri strojne sečnje in izvoza lesa iz gozda, kjer ročno delo izgublja svoj pomen. Na terenih, kjer ni možno izvajati strojne sečnje in izvoza lesa, bodo ročno delo pri sečnji in izvleku lesa s traktorji nadomestile žičnice z možnostjo strojne obdelave. To pomeni, da bo delavec drevo samo podrl, potem se bo celo drevo izvleklo do rampnega prostora. Tam se bodo s pomočjo procesorske glave na dvigalu kamiona opravile vse ostale operacije za izdelavo sortimentov. Za listavce se zaenkrat ne vidi definirana rešitev za posek in izvlek, tako da bo še kar nekaj časa minilo do uvajanja novih tehnologij. Na kratko predstavljeni trendi kažejo, da se še vedno splača uvajati predlagano rešitev planiranja gozdne proizvodnje. Z uvajanjem novih tehnologij pa bo planiranju proizvodnje potrebno posvetiti še večjo pozornost.



LITERATURA IN VIRI Bizjak, J. (1994) Inovativno vodenje in gospodarjenje podjetja, BF, Oddelek za

lesarstvo, Ljubljana 1994. Brinar, M. (1970) Gozdarski slovar, Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in

industrije za predelavo lesa Slovenije, Ljubljana 1970. Košir, B. (1996) Organizacija gozdarskih del, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana

1996. Košir, B. (1995) Varno delo pri sečnji, Zveza gozdarskih društev Slovenije in Zavod

za gozdove Slovenije, Kranj 2000. Košir, B (1991) Pridobivanje lesa – Študijsko gradivo, Biotehniška fakulteta v

Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Ljubljana 1991. Ljubič, T. (2000) Planiranje in vodenje proizvodnje, Založba moderna organizacija,

Kranj 2000. Podlogar, M., Jordan, S. (2002) Analiziranje in oblikovanje procesov s programom

Microsoft Visio 2000, FOV 2000 – študijsko gradivo. Rebula, E. (1977) Ugotavljanje osnov potrebnega časa za sečnjo in izdelavo

jelovine in smrekovine v postojnskem gozdnogospodarskem območju, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1977.

Turk, Z., Nikolić, S., Bojanin, S., Jeličić, V., Todorovski, S. (1980) Slovar s področja

pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij, ČGP Delo Ljubljana, Ljubljana 1980.

Winkler, I. (1995) Stroški gozdnega dela, Gozdarski vestnik št. 2, Ljubljana 1995.



PRILOGE Priloga 1: Gantogram realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z adaptiranim

traktorjem I Priloga 2: Gantogram realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z adaptiranim

traktorjem II Priloga 3: Gantogram realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z zgibnim

traktorjem I Priloga 4: Gantogram optimiran razpored po Johnsonu realiziranih objektov v

letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem I Priloga 5: Gantogram optimiran razpored po Johnsonu realiziranih objektov v

letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem II Priloga 6: Gantogram optimiran razpored po Johnsonu realiziranih objektov v

letu 2006 za skupino z zgibnim traktorjem I Priloga 7: Gantogram optimiran razpored objektov po Johnsonu za leto 2007 za

skupino z adaptiranim traktorjem I Priloga 8: Gantogram optimiran razpored objektov po Johnsonu za leto 2007 za

skupino z adaptiranim traktorjem II Priloga 9: Gantogram optimiran razpored objektov po Johnsonu za leto 2007 za

skupino z zgibnim traktorjem I



Priloga 1: Gantogram realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem I



Priloga 2: Gantogram realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem II



Priloga 3: Gantogram realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z zgibnim traktorjem I



Priloga 4: Gantogram optimiran razpored po Johnsonu realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem I



Priloga 5: Gantogram optimiran razpored po Johnsonu realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z adaptiranim traktorjem II



Priloga 6: Gantogram optimiran razpored po Johnsonu realiziranih objektov v letu 2006 za skupino z zgibnim traktorjem I



Priloga 7: Gantogram optimiran razpored objektov po Johnsonu za leto 2007 za skupino z adaptiranim traktorjem I



Priloga 8: Gantogram optimiran razpored objektov po Johnsonu za leto 2007 za skupino z adaptiranim traktorjem II



Priloga 9: Gantogram optimiran razpored objektov po Johnsonu za leto 2007 za skupino z zgibnim traktorjem I



KAZALO SLIK Slika 1: Organiziranost družbe Slika 2: Organizacija proizvodnje kot sklepna množica Slika 3: Organiziranost proizvodnje Slika 4: Proces planiranja proizvodnje Slika 5: Proces priprave proizvodnje

KAZALO TABEL Tabela 1: Podatki o realiziranih objektih, količinah in porabljenem času v letu

2006 za skupino z adaptiranim traktorjem I Tabela 2: Podatki o realiziranih objektih, količinah in porabljenem času v letu

2006 za skupino z adaptiranim traktorjem II Tabela 3: Podatki o realiziranih objektih, količinah in porabljenem času v letu

2006 za skupino z zgibnim traktorjem I Tabela 4: Vrstni red realizacije objektov skupine z adaptiranim traktorjem I Tabela 5: Vrstni red realizacije objektov skupine z adaptiranim traktorjem II Tabela 6: Vrstni red realizacije objektov skupine z zgibnim traktorjem I Tabela 7: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z adaptiranim

traktorjem I Tabela 8: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z adaptiranim

traktorjem II Tabela 9: Optimiran razpored objektov po Johnsonu za skupino z zgibnim

traktorjem I Tabela 10: Pregled in izračun prihranka za skupine po uvedbi Johnsonovega

algoritma za realizirane objekte v letu 2006 Tabela 11: Struktura odkazila Tabela 12: Pregled količin odkazila, števila dreves in srednjega m3 drevesa Tabela 13: Učinki za sečnjo in časovni obseg sečnje Tabela 14: Tehnološki parametri Tabela 15: Vrednostna ocena za izbor stroja za izvlek po kriterijih Tabela 16: Časovni in količinski obseg za adaptirani traktor Tabela 17: Časovni in količinski obseg za zgibni traktor Tabela 18: Čas za sečnjo in izvlek lesa zaokroženo na 0,5 dneva Tabela 19: Čas za sečnjo in izvlek lesa zaokroženo na 0,5 dneva Tabela 20: Po Johnsonovem algoritmu razporejeni objekti za zgibni traktor I Tabela 21: Po Johnsonovem algoritmu razporejeni objekti za adaptirani traktor I Tabela 22: Po Johnsonovem algoritmu razporejeni objekti za adaptirani traktor II

Documents

UPORABA JOHNSONOVEGA ALGORITMA PRI PLANIRANJU …diplome.fov.uni-mb.si/uni/12881Jerman.pdfUPORABA JOHNSONOVEGA ALGORITMA PRI PLANIRANJU PROIZVODNJE PRIDOBIVANJA LESA Mentor: doc. dr