UNIVERZA NA PRIMORSKEMFAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

UPORABA IZ ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE IZVIRAJOČE MOTIVIKE V “ROCK” GLASBI

ZAKLJUČNO DELO

Mentor: doc. dr. Boris KavurŠtudent: Jan CotičLetnik in študijski program: 3. Letnik, Dediščina Evrope in Sredozemlja

Koper, september 2010

POVZETEK

Idejo raziskave, zakaj arheologija deluje kot učinkovita in vplivna sestavina na

medijskem trgu ter razvozlati elemente, ki so na njeno delovanje vplivali in jo širša javnost

pozna preko določenih dejavnikov, mi je svetoval mentor doc. dr. Boris Kavur.

Namen zaključnega dela temelji na predstavitvi vidika arheologije pri širši javnosti, ki

se kot medijski dejavnik pojavlja v različnih slišnih in vizualnih oblikah. Za lažje

razumevanje in pridobivanje informacij, sem se osredotočil na področje popularne glasbe, kjer

osrednji element izpeljevanja podatkov predstavlja zasedba Black Sabbath s svojimi izdelki.

Cilj zaključnega dela tako temelji na interpretaciji podatkov o Rock glasbi, vplivu

medijev in s preučevanjem izdelkov zasedbe Black Sabbath, ki so neposredno ali posredno

povezani z arheološko dediščino.

KLJUČNE BESEDE: Arheologija, mediji, javnost, imaginarij, Rock 'N' Roll, Black Sabbath

ABSTRACT

The research about why archaeology acts as an effective and influential component of

the media market and work out the elements which the main populace looks through it with

certain factors and influentially works on its operations, was an idea of my mentor doc. dr.

Boris Kavur.

The main purpose of this work is based on the presentational aspect of archaeology, as

it is seen in the eyes of the main populace, which as a media element appears in different

audible and visual forms. The primary element of my work is focused on the area of music,

where the central element of the derivation data is represented by the group Black Sabbath

with their products as well for a more easy and reliable approach in understanding and

obtaining information.

The aim of the final work is based on interpretation of data on rock music, the impact

of the media and the study of Black Sabbath’s products, which are directly or indirectly linked

to archaeological heritage.

KEY WORDS: Archaeology, media, main populace, imagery, Rock 'N' Roll, Black Sabbath

2

3

ZAHVALA

V prvi vrsti bi se rad zahvalil staršema, sorodnikom, študijskim kolegom in bližnjim

prijateljem, ki so me podpirali skozi celoten študij. Posebna zahvala gre profesorju doc. dr.

Borisu Kavurju, ki je temo predlagal, sprejel mentorstvo, me usmerjal in pomagal pri izbiri

literature ter že od samega začetka uvidel edinstveno in zanimivo plat te naloge.

4

KAZALO

UVOD.................................................................................................................................6

ARHEOLOGIJA IN JAVNOST.........................................................................................8

DOŽIVETJE + ARHEOLOGIJA = TREND 20. STOLETJA...........................................9

PRODAJANJE DOŽIVETIJ..............................................................................................9

20. STOLETJE ZLATA DOBA ARHEOLOGIJE ?........................................................12

PROTIKULTURA KOT NOVA ROMANTIKA.............................................................13

CILJ IMAGINARNEGA SVETA PREDSTAVLJA RAZGLEDANOST.......................18

OD BEATLOV DO MTV-JA...........................................................................................19

NASTANEK IN VPLIV MTV-JA NA MEDIJE.............................................................20

ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA KOT GLASBENA INSPIRACIJA................................22

ARHEOLOŠKA SIMBOLIKA Z GLASBENO SPREMLJAVO SKUPINE BLACK SABBATH........................................................................................................................24

ZAKLJUČEK...................................................................................................................34

LITERATURA.................................................................................................................36

VIRI..................................................................................................................................37

PRILOGA 1: ŠTEVILO PRODANIH ALBUMOV SKUPINE BLACK SABBATH NASTALIH MED LETI 1970 IN 1992............................................................................38

PRILOGA 2: UVRSTITEV ALBUMOV HEADLESS CROSS IN TYR NA GLASBENE LESTVICE..................................................................................................38

UVOD

5

Javnost arheologiji ne pripisuje rutiniranega značaja kakor ga ostalim sorodnim

vedam. Ključno vlogo takšnega prepričanja o arheologiji nedvomno igra konstantno prisotna

speča želja po avanturah in oživljanju davno pozabljenih civilizacij, katere podobo so ustvarili

popularni mediji. Iz strokovnega vidika, se pristop arheološke raziskave v veliki meri ne

razlikuje od načina, ki je značilen tudi za druge znanstvene vede. Pri opravljanju raziskave

tipa znanosti je potrebno vedno slediti določenim načelom in merilom, ki so značilni in

neločljivi sestavni elementi posamezne stroke. Glavni primarni in povezujoči dejavnik

arheologije in medijev predstavlja obravnavanje preteklosti na podlagi arheoloških najdb in

drugih ostankov nekdanjih civilizacij. Razkol med arheološko vedo in mediji v veliki meri

povzroča končna faza obravnavanja podatkov. Za prvo velja pristno ali hipotetično

razumevanje določenega načina življenja v preteklih obdobjih, pri drugi pa preteklost deluje

kot svet, kjer se določeno zgodovinsko obdobje, preko arheoloških raziskav skuša slušno in

vizualno obnoviti, oziroma upodobiti ter prodati na čim več medijskih izdelkih. Eksplozija

tiskanih (revije, stripi), slišnih (radio, walkman) in slišno-vidnih (televizija, računalnik)

medijev v svetu je v osemdesetih letih postopoma pričela predstavljati arheološko stroko kot

trend dvajsetega stoletja, ki se kot edina veda ukvarja z reševanjem in proučevanjem

preteklosti, oziroma kot zaščitnico še ne skorumpiranega zamišljenega človeškega raja, v

katerega se večina ljudi večkrat zateče za doseganje dušnega mira.

Arheologija je tako postala vez med resničnostjo vsakdanjega življenja in imaginarnim

svetom preteklosti, ki v umetniških očeh deluje kot inspiracija za novo ustvarjanje in kot

dobičkonosen medijski element, kjer iz arheologije izvirajoča simbolika vzpodbuja

vsestransko vlogo odvisno od njene uporabnosti.

Hipoteza zaključnega dela temelji na podlagi dveh studijskih albumov angleške

popularne Rock skupine Black Sabbath. Začetki in najuspešnejše prodani izdelki zasedbe

segajo v zgodnja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, kar pa ne moremo trditi za naslednje

desetletje, ko je skupina doživela pravo nasprotje. Zdravstvene težave nekaterih članov,

konstantno spreminjanje zasedbe ter iskanje novega zvoka je botrovalo k slabši prodaji

novejših izdelkov in popularnosti skupine vse do konca osemdesetih let. Leta 1989 pa pride

do presenetljivega preobrata pri prodaji izdelkov in k večjemu obisku koncertov s strani

javnosti. Svoj štirinajsti studijski album imenovan Headless Cross ter njegov naslednik Tyr iz

leta 1990, za razliko vseh prejšnjih albumov vsebujeta elemente, ki se navezujejo na motive iz

arheološko izvirajoče simbolike, tako v liričnem kontekstu, kot na samih platnicah albumov in

drugem promocijskem materialu namenjenemu k medijski propagandi. Tovrstna motivika je s

6

pomočjo MTV-ja vsaj delno povrnila prepoznavni značaj, ki ga je bila skupina deležna in po

njem eksplicitno prepoznavna v zgodnjih sedemdesetih.

7

ARHEOLOGIJA IN JAVNOST

Arheologija je znanost, ki na osnovi analiz arheoloških ostankov proučuje življenje in

kulturo. Arheološka stroka vsako leto po Evropi in drugod po svetu izvaja na tisoče

izkopavanj. Med glavnimi cilji, največji pomen nedvomno predstavljajo projekti, namenjeni

pridobivanju in reševanju ostankov iz preteklosti pred popolnim uničenjem. Izkopavanje sicer

nasprotuje vsem načelom arheološke stroke, vendar po drugi strani pa je to zaenkrat še

neizbežna situacija, saj predstavlja oviro sedanjosti in vzporedno s trajajočim razvojem, ki

kakor vsi delujoči (politični, ekonomski, itd.) organi ima svoje potrebe po širitvi in

učinkovitem delovanju v svetu (Holtorf, 2007).

V večini držav je zakonsko določeno, da je investitor dolžen financirati morebitne

raziskave na območjih namenjeni h gradnji. Tovrstna pravna osnova je pripomogla k širitvi

definiciji profesionalne arheologije, saj je pred tem bila razumljena in zastopana zgolj preko

akademskih in teoretskih praks. Sledeče je povzročilo, da je arheologija postala vse bolj

odprtega značaja in se vse bolj vključuje v koncept vsakdanjega življenja. Postopoma je ta

vključitev arheologije spremenila še njeno akademsko plat v smislu poučevanja in

približevanja arheologije širši javnosti (Merriman, 2002; Holtorf, 2007). Pomembno pa je

poudariti dejstvo, da ima javnost napačno mnenje o arheologiji, ker najbližji stik arheološke

stroke z javnostjo nekontrolirano ustvarjajo mediji, kar pomeni, da se je preko televizije,

glasbe, videoiger ter ostalih medijskih elementov oblikoval zastopnik arheologije, čigar videz

tako fizični kot psihološki izvirata iz medijskega sveta in predstavljata arheologijo kot

popularno kulturo, ki je še zmeraj medijsko v nekakšni razvojni fazi. V Holtorfovi raziskavi

je večina izprašanih na temo arheologije odgovorila da stroka predstavlja nekaj razburljivega

in arheologom pripisujejo bolj avanturistični značaj, ki je nam prikazan v različnih medijih,

predvsem film (Indiana Jones), videoigre (Lara Croft; Tomb Rider) in glasba (Rock s svojimi

podzvrstmi) (Holtorf, 2007).

8

PLATNICA FILMA INDIANA JONES: RIDERS

OF THE LOST ARK

[http://www.laborladelombligo.net/wp-content/uploa

ds/2009/07/Movie-Poster-Indiana-Jones-and-the-

The-Last-Crusade.jpg]

REKLAMNI PLAKAT VIDEOIGRE TOMB

RIDER: ANNIVERSARY

[http://media.photobucket.com/image/TOMB

%20RIDER%20POSTER/lailaxeventus/

home0607017.jpg]

PLATNICA PRVENCA SKUPINE

ENSLAVED: VIKINGLIGR VELDI

[http://www.metal-archives.com/]

DOŽIVETJE + ARHEOLOGIJA = TREND 20. STOLETJA

Za boljše razumevanje fascinacije širše javnosti z arheologijo je potrebno raziskati

področja, ki so prisotna v družbah zahodnih držav in začasnih trendov, ki na široko

preplavljajo medije.

V svoji študiji Die Erlebnisgesellschaft (Družba doživetij) iz leta 1993 Gerhard

Schulze razlaga, da vrednost doživljanja v družbah zahodnega sveta hitro nadomešča

monetarno vrednost v kategoriji pomembnosti, kar lahko povzamemo, da je zadovoljstvo bolj

odvisno od izkušenj, kakor pa od pridobljenih materialnih dobrin (primer: zgoščenka skupine

»X« ali obisk koncerta skupine »X«) (Holtorf, 2007).

S študijo Gerharda Schulza se prav tako strinja tudi švedski geograf Orvar Lofgren, ki

poudarja, da ti elementi doživljanja ne predstavljajo ravno novitete, ampak so zgolj

reinterpretacija doseganja novih izkušenj, ki imajo svoj razvoj povezan z nastankom turizma

pred približno dvesto leti. Dejavnik turizma je sam po sebi na široko vedno temeljil na prodaji

novih doživetij, danes pa se ta kaže predvsem v obliki turističnih agencij do trgovskih centrov

ali zabaviščnih parkov, kjer se posamezniku skuša prodati določena doživetja (Holtorf, 2007).

Potrebe po neposrednem doživljanju novih doživetij v povezavi z arheologijo se pri

ljudeh razlikujejo od posameznika do posameznika. Schulze v svojem delu omenja tri

kategorije, in sicer (Schulze, 1993; 142 – 157; Holtorf, 2007):

A: prva skupina ljudi nabira izkušnje preko poslušanja klasične glasbe in premleva

umetnost v muzejih.

B: druga skupina, ki je tudi najširša in najpreprostejša, raje nabira izkušnje s

poslušanjem glasbenih popevk, ko jo Schulze omenja kot »začasno« popularno glasbo

in prosti čas, predstavniki te skupine preživijo sproščujoče ob televiziji ob gledanju

kakšnega filma.

C: Tretji skupini, kateri bom namenil več pozornosti v kasnejših poglavjih, je bližje

Rock 'N' Roll in bolj avanturistični pristop k življenju.

PRODAJANJE DOŽIVETIJ

Za pridobitev čim večjega števila potrošnikov, so številna podjetja hitro uvidela, da za

boljšo prodajo je potrebno ustvariti artikle, oziroma dobrine, ki ponujajo različne in večvrstne

načine doživetja (primer: računalnik). Kupec ima torej možnost izbire artiklov, kateri mu

9

ponujajo doživetje, ki je bližje njegovim potrebam (Schulze, 1993, 9. poglavje; Holtorf,

2007).

Leto pred tem, ko je Schulze napisal svoje delo, je ameriška znanstvenica Faith Popcorn

objavila delo »The Popcorn Report«, v katerem je predvidela nekatere trende prihodnosti.

Predstavila je program po katerem naj bi se orientirala podjetja. Svoje izdelke naj bi ta

prilagajala sočasnim trendom, ki soobstajajo v toku časa. V kategorijo najpomembnejših

trendov, ki jih omenja v svojem delu, sem spada tudi ta, ki se pojavi v obliki poželenja

imaginarne avanture. Faith Popcorn opiše ta trend kot začasen, divji in nor umik iz realnosti v

eksotiko domišljije (Popcorn, 1992, 34; Holtorf, 2007).

Popcornova je predvidevala, da se bo rezultat izdelka naslanjal na kombinacijo

varnega in seznanjenega v povezavi s pustolovskim, eksotičnim in čutnim obiskom

arheološkega najdišča ali muzeja v bližini lastnega doma, kjer so arheologi prikazani kot

»kavboji znanosti« (Holtorf, 2007).

Arheologija predstavlja zabavo, kjer se stimulira intelektualna radovednost o ljudeh iz

preteklosti in iskanje načinov spreminjanja te radovednosti v znanost. To strast, ki prihaja iz

arheologije imenujemo »arheološki imaginarij« kot ga poimenuje Julian Thomas. Ta omogoča

potovanje, kamor še nobena noga ni stopila, in sicer v preteklost, kjer si lahko zamišljamo

obstoj določenega preteklega obdobja in interpretacijo predmetov na zelo različne načine v

povezavi z našimi vsakdanjimi izkušnjami (Thomas, 1996, 63; Gamble, 2001, 1). Na določeni

stopnji imaginarija, slednji omogoča rekonstrukcijo preteklosti v našem vsakdanjem življenju,

s pomočjo dokazov iz preteklih obdobij. Na drugi stopnji pa je bil ta poostreno in rafinirano

preoblikovan kot poklicna disciplina v preteklih dvesto letih (Gamble, 2001, 1).

Iz tovrstnega načina ponudbe in prodaje lahko sklepamo, ali vsaj delno razumemo,

zakaj produkt arheologije uživa določeno stopnjo popularnosti skozi vsa ta leta, saj ponuja

javnosti številne možnosti izkustva, kot je na primer obisk arheološkega parka, muzeja ali

celo najdišča. Tu lahko posameznik pridobi znanje o starodavni umetnosti, znanje o

preteklosti in načinu življenju, ki je za današnje standarde težko razumen ter celo poda

možnost obnovitve pripadnosti bivanja v določenem kraju, kjer posameznik prebiva. Poleg

omenjenih lastnosti je stimuliran tudi sanjski svet, kjer človek lahko v realnem svetu vsaj

delno izkusi sanjske pustolovščine Indiane Jonesa, ki je še danes najbolj poznan arheolog

vseh časov (Bahn, 1989, 59; Holtorf, 2007).

Danski tržni svetovalec in futurist Rolf Jensen v delu »The Dream Society« iz leta

1999 omenja, da se funkcija medijev ne nanaša na blago samo, ampak na zgodbe, ki se

naslanjajo oz. so povezane s specifičnim izdelkom. Kakor sam omenja primer; pri nakupu jajc

10

v trgovini smo ljudje pripravljeni plačati več, da izvemo še zgodbo o kokoši kje, kdaj in kako

je ta jajca sploh izvalila. Na enak način smo ljudje tudi donirali denar organizacijam kot so

Greenpeace in Amnesty International, ker poleg tistega kar počnejo v primarni fazi, se

predstavljajo javnosti kot organizacija rešiteljev živih bitjih in naravnih okolij na kar je

reakcija javnosti takega medija zelo čustveno obarvana. Ravno iz tega razloga, postaja

oglaševanje vse bolj emocionalnega značaja, kar neposredno vpliva bolj na naše srce, kot pa

na naše možgane, oziroma razum (Jensen, 2002; Holtorf, 2007).

Nekaj čustvenih zgodb je seveda bilo prisotnih ves ta čas. Med njimi sodijo zgodbe o

narodih, političnih ideologijah in državnih religijah. Seveda je določeno število arheologov

ponosnih na to, saj so o preteklosti prav oni pomembno prispevali določen del vsaki od teh

zgodb (Jensen, 2002; Holtorf, 2007).

Trenutna velikost in status mnogih sodobnih arheoloških institucij, kot tudi pravno

varovanje arheološke dediščine v svetu veliko dolguje zelo trdni in dolgotrajni povezavi med

arheologijo in zgodbam povezanih z nastankom modernih držav.

Za sanjsko družbo, ki jo omenja Jensen neprestano nastajajo nove vrste zgodb, v katerih

bo temeljijo življenje v prihodnosti. Vse te zgodbe naj bi vplivale na nova doživetja, iz katerih

bi ljudstvo izpeljalo nove različne načine življenja. Tri od šestih glavnih konceptov

Jensenovega The Dream Society izvirajo iz arheologije same, ostali trije pa temeljijo na

povezanosti, prijateljstvu in ljubezni. Koncepti, ki se navezujejo na arheologijo govorijo o :

(Jensen, 2002; Holtorf, 2007)

1. Avanture – arheologija je zelo dobra tema v pripovedovanju

dogodivščin, zgodb, ki navadno temeljijo okoli terenskega

dela. Celo Jensen, ki omenja te dejavnike v »The Dream

Society« je na svoji spletni strani objavil svojo fotografijo, v

samem ozadju pa je viden poster enega izmed filmov Indiane

Jonesa.

2. Skrb – Kot drugo temo Jensen omenja skrb. Povečala se je potreba po zagotovitvi

oskrbe tistim, ki jo potrebujejo. Ljudje radi skrbijo za hišne živali, rešujejo kite in

druge živali pred izumrtjem ter darujejo denar za humanitarno pomoč nujnih

primerov. Živalski vrtovi, ki so bili pred leti obsojeni k propadu, so danes zelo

priljubljene institucije, ker se predstavljajo v luči ohranitvenih centrov. Prav tako velik

del strokovne arheologije so v zadnjih letih na enak način opredelili in predstavili v

smislu ohranjanja. Arheologija je danes pogosto predstavljena kot stroka, ki smatra

starodavne kraje ali najdbe kot neobnovljiv vir ter funkcionira kot zastopnik, ki se bori

11

[http://dreamcompany.dk/dream-company-inc/]

pri reševanju dragocenih najdb in dokazov v tekmi s časom, ki koraka vzporedno z

destruktivnim sodobnim razvojem.

3. Duševni mir - v negotovem in nenehno spreminjajočem se svetu, ljudje konstantno

težijo k duševnemu miru in zagotovitvi preživetja, načinu življenja in vrednotam. V

veliki meri večina raje išče odgovore, kot pa, da si postavlja nova vprašanja in s tem

spozna pravo resnico. Zato zaradi predolgega procesa premišljanja ljudje radi

romantično obarvajo preteklost in zaupajo prej uveljavljenim blagovnim znamkam,

kakor novim izdelkom. Med motivi, ki so uveljavili blagovne znamke, temeljijo na

stereotipnih kulisah iz preteklosti in na nek način, so ti povezani z blagovno znamko

arheologije.

Jensen omenja dva primera kot taka, in sicer : svet klasične Grčije, kjer sijejo

templji z dorskimi stebri in filozofi razpravljajo na trgih itd. Prav tako se sklicuje na

skandinavske Vikinge, ki so se napotili z svojimi dolgimi ladjami na plen po tujih

obalah, a hkrati ohranili svojo čistost uma. Dušni mir lahko vzbudijo tudi zgodbe iz

daljne preteklosti, ki lajšajo vsakodnevno rutino v življenju.

20. STOLETJE ZLATA DOBA ARHEOLOGIJE ?

Če so Schulze, Jensen, Popcorn in podobni znanstveniki s svojimi analizami dokaj

pravilno izračunali, 20. stoletje predstavlja zlato dobo arheologije. Televizijski programi,

fikcijska in ne-fikcijska literatura, stripi, video igre, reklamni oglasi, časopisi prikazujejo, da

je arheologija očitno priljubljena tema v mnogih zvrsteh in oblikah popularne kulture. Čeprav

je ta priljubljenost zrasla iz nekakšnega apela s strani stroke, ki ga je verjetno držala v sebi, je

v nekaj letih dosegla nove uspehe, tako v medijih, kot v javnosti (Jensen, 2002; Holthorf

2007). Že v šestdesetih letih je bilo predlagano, da bi dvajseto stoletje bilo poznano kot

»veliko stoletje arheologije« (Holthorf, 2007). Dve desetletji kasneje je švicarski zgodovinar

Franz Georg Maier leta 1981 spregovoril o očitni »arheomaniji« v zahodni kulturi. Analize

zgoraj omenjenih znanstvenikov veljajo kot verodostojne, vendar napačno predstavljene. Res

je, da arheologija v 20. stoletju ni več le predmet, ki zanima le majhne skupine prebivalstva,

temveč je danes priljubljena tema v mnogih zvrsteh in oblikah popularne kulture. Do takšnega

občutenja arheologije, kakršno poznamo danes, so jo javnosti predstavili številni medijski

dejavniki šele v zadnjem četrtletju dvajsetega stoletja z nastankom kabelske televizije in

drugih formatov, ki so botrovali k širjenju medijske mreže.

12

Pojav medijev je širši javnosti predstavil popolnoma drugačen vidik arheologije,

kakršnega so v večji meri vajeni profesionalni arheologi. Arheološka veda namreč priskrbi za

nepozabna doživetja, ki pustijo pečat na velikem številu ljudi. Prav tako pripoveduje zgodbe,

ki se nanašajo na razne popularne trende in na teme naše družbe. Veliko od teh doživetij,

zgodb in obveznosti črpajo prakso, ki jo počne arheologija v sedanjosti: izkopavanje

starodavnih najdišč še zmeraj ostaja, odkrivanje "bogastva", reševanje arheoloških najdišč in

raziskava našega izvora s pomočjo moderne tehnologije. Ko se sklicujemo o preteklosti,

veliko arheološkega sklicevanja izhaja iz idealiziranih klišejev, ki so nič drugega kot naše

željne vizije nanesene na obdobja, ki so že davno mimo. V vsakem primeru se zdi, da ima

pomen arheologije v družbi več skupnega z metaforami in stereotipi, kot pa golo resnico o

preteklosti (Jensen, 2002; Holtorf 2007). Iz akademskega vidika je ta sklep viden kot

zaskrbljen in vznemirljiv prikaz arheologije javnosti, vendar že od nekdaj ljudje temeljijo na

masovni rabi metafor in predsodkov, ki določajo smernice in vizije za svoja življenja. Prav

verjetno je, da je svet preveč zapleten za vsakogar, ki ga želi oceniti po svojih prepričanjih in

vrednotah (Moscovici, 1984; Holtorf 2007). Po zgoraj navedenih virih in informacijah lahko

oporekam trditvi, da 20. stoletje predstavlja zlato dobo arheologije. Pojav medijev v

sedemdesetih in osemdesetih letih je postavil norme po katerih se je vsa ta leta širila

popularizacija arheološke stroke in tako zaznamovala 21. stoletje kot začetek »zlate dobe

arheologije«.

PROTIKULTURA KOT NOVA ROMANTIKA

Zametki arheologije kot medijskega

gradiva so povezani z nastankom popularne

glasbe, ki je bila zapisana v petdesetih letih in se

je tržila kot »protikulturna« znamka zaradi

nasprotovanja normalni, funkcionalni in strogi

kulturi, ki je prevladovala v družbi. Ravno ta

lastnost, delovati izven nečesa kot nekakšen

zunanji opazovalec prevladujoče oblasti, je

botrovala nastanku t.i. »protikulturnikov« v

petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega

stoletja. Slednji so na svojevrsten način

razumevali in dojemali pojem »resničnosti« in prek tega pričeli dobivati progresiven pogled

na svet, ki je posredno vplival v želeni utopični cilj preko moralnih vrednot.

13

[http://4.bp.blogspot.com/_vlfEM-yO9tg/R2ZSx3LchqI/AAAAAAAAAqQ/7gs62FSud78/s320/Steele,+Tommy+-+Rock+with+the+caveman.jpg]

Eden izmed elementov protikulture iz 50. in 60. let je nedvomno glasbena zvrst

poznana kot Rock 'n' Roll. Že od svojega nastanka je bil dolga leta obrobno, oziroma

marginalno označen s strani strokovne javnosti, tako sociologov in kulturologov kot fenomen,

ki si zaradi nedoraslega, neutemeljenega in sarkastičnega odnosa v povezavi s kulturo v

skladbah (primer: Thommy Steele – Rock with the Caveman, 1956) ne zasluži poglobljene

pozornosti. O njem so pisali predvsem akademsko šolani glasbeni kritiki, ki so tovrstno zvrst

označevali s poniževalnimi in včasih tudi žaljivimi kritikami. Iz njihove strani je veljalo

mnenje, da bistvo take glasbe predstavlja zgolj sproščanje odvečnega adrenalina in hormonov

nad glasbenimi inštrumenti.

Nič boljšega mnenja niso imeli o samih privržencih, za katere naj bi ta glasba

predstavljala le izhodišče v družbenih situacijah in po mnenju »strokovnjakov«, naj ti ne bi

bili sposobni raziskati vseh izhodišč, ki so možni pri iskanju enotne rešitve. Ravno ta ozki

spekter naj bi predstavljal vlogo glavnega krivca, da je nit lirične tematike pogosto negativna

(realnost je črno obarvana in destruktivne narave) ali pozitivna (beg iz realnosti v utopično

domišljene svetove s pomočjo literature in predvsem drog ter podobnih substanc). V veliki

meri lahko razcvet rock glasbe skozi desetletja imenujemo kot obdobje nove romantike, ki se

je kljub številnim kritikam v koraku

s časom razvijal in razširjal v nove

podzvrsti. Danes pa njegov pomen

uživa popolnoma drugačen status in

je poznan po celem svetu. Poleg

podobnosti z romantiko bi ponovno

izpostavil Jensonov tretji koncept

vpliva na življenje posameznika.

Začetke Rocka kot kulture je treba

postaviti v ZDA, v čas po koncu

druge svetovne vojne.

Glasbeni žanr se je razvijal vzporedno z bikersko kulturo. V povojnem času je veljal

slogan »popolne ameriške družine«, ki so predstavljale temeljne ameriške vrednote: »družina,

kariera v službi in hišica ob obali«. S tem se je v ZDA ponovno povrnilo mirno življenje, s

katerim pa se nekateri »G. I. Joei« niso želeli sprijazniti (Jurman, 1999, 111; Požar, 2000).

Akcija, adrenalin in avanture so bili preveč mikavni, da bi jih opustili. Nadaljevanje

tega utopično obarvanega dinamičnega življenja so našli pri organiziranju motorističnih

skupin v krajih, ki so bili primerni za to (primer Kalifornijska obala). Kakor v ZDA, se je tudi

14

»BIKERSKI KLAN« – slika je simbolična [http://c0181321.cdn.cloudfiles.rackspacecloud.com/PHsAYxuuyFkGww_1_m.jpg]

v Evropi, če smo natančni v Angliji v zgodnjih petdesetih letih razvila motoristična

subkultura, ki pa je za razliko od ameriške ubrala drugačno pot originalnosti. Angleška scena

je imela bistveno globlji pomen kot pa ameriška. Njen socialni značaj je bil bistveno

izrazitejši kakor njena povezanost z glasbo. V Angliji je bil takrat čas vzpona Rock 'N' Rolla

in »Beatlemanie« ter čas, ko se je razvila nova družbena skupina (mladostniki). Ti so poleg

svojega zaslužka imeli še precej prostega časa, s katerim so poleg materialnih dobrin kupili

tudi neodvisnost od staršev oz. skrbnikov (Jurman, 1999, 111; Požar, 2000).

Na južnem predelu Združenih Držav Amerike je

lirično tematiko rock glasbe zaznamovala

preteklost. Rock zasedbam kot so The Allman

Brothers Band (Georgia), The Marshall Tucker

Band (Južna Karolina), The Charlie Daniels Band

(Tennessee) in Lynyrd Skynyrd (Florida) je v

obdobju sedemdesetih let uspelo združiti zvok

Rocka z liriko, ki se preko patriotskega ponosa

nanaša na zgodovinsko dediščino zveznih držav

ameriškega juga, ki so se leta 1861 odcepile od

ZDA zaradi neenotne politike in zaostalosti v primeru s severom. Zaradi enotne južnjaške

lirične tematike so omenjene in podobne ameriške skupine botrovale nastanku nove in

tematsko prvič konceptualno zasnovane Rock zvrsti poznane kot »Southern Rock«. Različni

simboli kratkotrajnih Konfederacijskih Držav Amerike (1861-1865) pa veljajo kot

prepoznavna znamka tovrstnega žanra.

15NASTOP SKUPINE LYNYRD SKYNYRD Z ZASTAVO KONFEDERACIJSKIH DRŽAV AMERIKE V OZADJU [http://www.k-kamera.com/images/Lynyrd_Skynyrd.jpg]

LYNYRD SKYNYRD V 70. LETIH [http://loyalkng.com/wp-content/uploads/2009/11/lynyrd-skynyrd.jpg]

ZASTAVA KONFEDERACIJSKIH DRŽAV AMERIKE [http://www.sonofthesouth.net/leefoundation/Flags/rebel-flag.jpg]

16

NASTOP SKUPINE LYNYRD SKYNYRD Z ZASTAVO KONFEDERACIJSKIH DRŽAV AMERIKE V OZADJU [http://www.k-kamera.com/images/Lynyrd_Skynyrd.jpg]

PLATNICA OD ALBUMA SKUPINE LYNYRD SKYNYRD [http://images.uulyrics.com/cover/l/lynyrd-skynyrd/album-southern-by-the-grace-of-god-lynyrd-skynyrd-tribute-tour-vol-1.jpg]

CHARLIE DANIELS[http://www.countryweekly.com/images/cw/209800/61574.jpg]

THE ALLMAN BROTHERS BAND – SOUTHERN REVENGE [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/6/62/Jrrt_lotr_cover_design.jpg]

THE MARSHALL TUCKER BAND – LONG HARD RIDE [http://4.bp.blogspot.com/_KcJj6wN1MA4/SCrLUQbaAqI/AAAAAAAACQA/VbOtp9jJlyU/s400/MARSHALL+TUCKER+BAND1.jpg]

»DEDIŠČINA, NE SOVRAŠTVO« [http://tomgpalmer.com/wp-content/uploads/legacy-images/Heritage%20Not%20Hate%20Flag.jpg]

Ameriški trend uglasbitve preteklosti v sedemdesetih je tako zelo verjetno vplival k

nastanku novih izpeljank iz Rock glasbe, ki pa je bil na evropskih tleh sprejet in prakticiran

šele sredi naslednjega desetletja predvsem v Veliki Britaniji in skandinavskih državah. Do

tedaj pa se je v Evropi lirika razvijala le po prototipu britanskih zasedb iz sedemdesetih let;

negativni ali pozitivni spekter.

Skupine evropskega kova, med katere sodijo Angleži Black Sabbath, so bili v začetku

sedemdesetih let lirično osredotočeni predvsem na temno in depresivno naravo različnih

subjektov, kar je predstavljalo novost v pop-kulturi tistega časa. Smrt je kot lirična tematika

pogosto prisotna v različnih podzvrsteh Rock glasbe, stopnja eksplicitnosti in način izražanja

pa se odseva od zvrsti do zvrsti, ki so nastale v kasnejših letih.

Že omenjeni t.i. »strokovnjaki« so poleg same glasbe ostro kritizirali tudi pomen

besedil, ki je povzročil razkol med kritiki. Nekateri so tekste smatrali kot banalne in

nedorasle, drugi pa so jih interpretirali kot skrajno fazo izražanja seksizma in sklicevanja na

okultizem. Nasprotje Sabbathovskemu negativizmu predstavlja londonska zasedba Led

Zeppelin, katere začetki segajo prav tako v zgodnja sedemdeseta. V svojih skladbah je poleg

klasičnega »Sex, drugs and Rock 'N' Roll« motiva opevala predvsem temo o individualnosti,

kar je posredno tvorilo k nastanku besedil, ki so tematsko naslonjena predvsem na razno

fikcijo in sanjarjenje. Te so predstavljale rezultat bežanja iz hladne realnosti v zamišljen,

popoln in začaran svet. Tematike, ki so značilne pri Led Zeppelin in drugih sočasnih

skupinah, so lahko v več vzporednicah primerljive z številnimi umetniki iz obdobja

romantike, tako pesnikov kot slikarjev.

17

CASPAR DAVID FRIEDRICH (1774 - 1840): Opatija v gozdu

[http://www.gradesaver.com/the-rime-of-the-ancient-mariner/study-guide/section8/]

LED ZEPPELIN V 70. LETIH [http://cdn2.mog.com/wikipedia/17909/Led_Zeppelin.jpg]

Izraz »romantika« se je sprva pojavil v književnosti. V likovni umetnosti pa je romantika

zavrgla takratni veljaven vzorec grško-rimske antike in se uveljavila kot protiutež tiraniji

neoklasicizma. Romantika je pomenila popoln prelom z umetnostnimi nazori preteklosti. V

samem ospredju romantike se je nahajal posameznik in racionalen pogled je bil zamenjan z

rahločutnostjo, strastjo in domišljijo. Romantika sama po sebi ni slog, temveč velja za

gibanje, ki izpoveduje čustven, oseben, nepreračunljiv odnos do življenja, zgodovine in

narave (Debicki et al., 1998).

CILJ IMAGINARNEGA SVETA PREDSTAVLJA RAZGLEDANOST

Pri razumevanju razkola pri zastavljanju cilja »bega iz realnosti« je potreben vpogled

v zgodnja obdobja življenja glasbenikov. V začetku sedemdesetih let je svet Rocka postal

zatočišče pred rutinirano sedanjostjo tako bogatejšim kakor tudi revnejšim slojem populacije.

Edini dejavnik, ki je vplival na vidno razliko med sloji je predstavljala ravno usmerjenost

lirične tematike. Nihanje usmerjenosti takratnih zasedb na pozitivni, oziroma negativni vzorni

kot, pa je bilo odvisno od stopnje razgledanosti posameznih članov (predvsem piscev besedil,

ni pa nujno) na svet, ki jih je vsakodnevno obdajal.

Mladostnikom iz

bogatejših družin, ki je

imela precej prostega časa

in omogočeno obiskovanje

šol, univerz, itd. je večina

spodbijanje rutine našla v

prebiranju literature tako

znanstvene kot fikcijske in

s tem postopoma širila spekter razgledanosti v vsakdanjem življenju (primer: Led Zeppelin –

The Battle For Evermore). Negativni spekter besedil, pa je pripisan predvsem Rock ikonam

sedemdesetih, ki izvirajo iz revnejših, oziroma delavskih družin. Prvi pevec skupine John

Michael Osbourne bolje poznan kot »Ozzy« je v mladih letih živel v majhnem dvosobnem

stanovanju skupaj s starši, petimi brati in sestrami v angleškem mestu Aston blizu

Birminghama. Zaradi revščine je pri petnajstih letih moral pustiti šolanje in se zaposlil na

različna delovna mesta, kot so gradbeni delavec, vodovodar, delavec v klavnici itd.

18

PRIMER FIKCIJSKE LITERATURE – GOSPODAR PRSTANOV [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/6/62/Jrrt_lotr_cover_design.jpg]

OD BEATLOV DO MTV-JA

V Angliji po zatonu beatlemanie, so v ospredje prišle skupine s tršim zvokom kot so

Deep Purple ter že omenjeni zasedbi Led Zeppelin in Black Sabbath, ki so s prizvokom

izpeljanega iz mešanice Bluesa in Rock 'N' Rolla ustvarili novo zvrst imenovano Hard Rock.

V nekaj letih kasneje pa se je od teh skupin vzporedno razvijal še en specifični žanr imenovan

»New Wave Of British Heavy Metal« ali krajše NWOBHM, ki je vrhunec doživel v začetkih

osemdesetih letih z uvedbo MTV-ja. Izvajalci tega žanra so opustili vplive Bluesa svojih

predhodnikov in žanru Hard Rocka dodali elementa sočasnega Punka, kjer je značilen hitrejši

tempo in težji prizvok glasbi.

V približno enakem času je bila v Združenih

Državah Amerike ustanovljena organizacija »Parents

Music Resource Center« ali krajše PMRC, katero je

financiral sam državni kongres z namenom uravnave

glasbene industrije. S tem naj bi zaustavil promocijo

glasbenega stroja s provokativno vsebino, ki s svojo

eksplicitno tematiko ni predstavljala ponos »ameriškega«

duha in je posredno kvarila odraščajočo mladino.

NASTANEK IN VPLIV MTV-JA NA MEDIJE

MTV (Music Television) je

najstarejša in ena najbolj

vplivnih ameriških kabelskih

omrežij specializirana za

glasbo sorodnih programov.

Program se je začel 1.

avgusta leta 1981 z besedami

»dame in gospodje, rock and

roll«, ki jih je izrekel John

Lack, eden od ustvarjalcev

MTV-ja.

Za izrečenimi besedami je takoj sledil video posnetek »Video killed the radio star«,

skupine »Buggles«. Naslov skladbe se je izkazal kot preroško, saj je MTV v nekaj letih

19

[http://4.bp.blogspot.com/_C7s5GzEKNYQ/SGJp2LkTb3I/AAAAAAAAAtA/4Poz4Cb8KGM/s400/mtv+moon+man.jpg]

[http://www.freewebs.com/gfmz/images/pmrc.gif]

kasneje močno spremenil naravo glasbene industrije. Vzporedno pa je postajal nepogrešljiv

program na kabelski televiziji in tako pomemben element TV industrije na celotni ameriški

krajini (Burns, 1994; Butler, 2007).

Ena izmed prvih in največjih zgodb o uspehu kabelske televizije, je tako nedvomno

ustanovitev MTV-ja, ki ga je ustanovilo podjetje WASEC, oziroma Warner Satellite

Entertainment Company po obsežnih raziskavah trženja. Ključ do sposobnega preživetja

MTV-ja, vsaj na začetku svojega delovanja je predstavljala razpoložljivost programov po

nizki ceni v obliki videospotov. Prvotno so te brezplačno priskrbele glasbene založbe, ki so

jih smatrale kot način oglaševanja svojih evidenc in izvajalcev (Burns, 1994; Butler, 2007).

MTV je predvajal video spote po tekočem traku enega za drugim, ki so bili v navzkriž

s posameznimi programi na drugih televizijskih postajah. Posnetke so ponavljali od časa do

časa v skladu s kategorizacijo vrtenja urnika - lahek, srednji ali težek urnik.

Kmalu je postalo jasno, da MTV postaja dirigent, ki lahko po svoji volji določa o

uspehih o še neznanih glasbenih skupinah, kar je na enak način počel radio več desetletij.

(Denisoff, 1988)

Glasbeni video, imenovan tudi video posnetek je kratek televizijski segment, ki

navadno traja od tri do pet minut, posnet na filmski trak, vendar naj bi bil prikazan le na

televiziji. Temelj videoposnetka predstavlja zvočna sled, ki je zabeležena pesem, ki se prodaja

ob sliki videospota. V nekaterih primerih se na zvočni sledi lahko pojavijo tudi drugi

materiali, kot so zvočni efekti ali uvodni dialogi (Burns, 1994; Butler, 2007).

Vizualni del glasbenega videa je običajno sestavljen iz koncertnega nastopa, ali

pogosteje odpiranja ust in navideznega igranja na skladbo, ki je namenjena k snemanju. Vse

pogostejši element v videospotih predstavlja ples, v vse več primerih pa je vizualizacija

obarvana z dramatično pripovedjo besedila ali koncepta, ki ponavadi temelji na besedilu

pesmi. Glavno vlogo »igranja« v konceptnih videospotih ima ponavadi glasbenik oz. glasbena

skupina, čeprav v nekaterih primerih so tudi kadri, ki se distancirajo od skupine kot glavnih

akterjev, kjer nastopajo izven lirične barve skladbe. (Denisoff, 1988)

To se vse pogosteje dogaja s posnetki skladb, ki so bili prej uporabljeni kot zvok za

filme. V teh primerih se za nastanek videospota lahko uporabijo posnetki iz filma s prvotnimi

akterji. V nekaterih primerih se izvzeti ali ponovni sekvenčni posnetki iz teh filmov

uporabljajo za ustvarjanje pripovednih video posnetkov glasbenikov. V takšni situaciji

videospot služi kot reklamni oglas za film kot tudi reklama za skladbo, ki je bila uporabljena

za film. Kombinacija načina pripovedovanja filmske zgodbe v povezavi z glasbeno podlago

uporabljeno za film je v zgodnjih osemdesetih pogosto prikazana kot nova oblika umetnosti.

20

Vsebina nove umetnosti je bila včasih prikazana kot drzna in sporna luč pri obravnavi spola,

nasilja in drugih občutljivih tem (Burns, 1994; Butler, 2007).

Veliko število najzgodnejših MTV video posnetkov je izhajalo pretežno iz Velike

Britanije, kjer je izdelava videoposnetkov bila precej dobro razvita. Eden od prvih znakov

MTV-jeve komercialne pomembnosti je bil uspeh britanske skupine Duran Druan na

ameriškem trgu. Ti svojih skladb niso uspeli prevajati na radijskih postajah od leta 1981, zato

pa so s svojimi izredno vizualnimi in fascinantnimi videoposnetki postali zanimiv element

MTV-ju in preko njega tudi zasloveli. Navsezadnje se je stroj MTV-ja izkazal kot izjemno

pomemben dejavnik za številne umetnike kot so Madonna, Michael Jackson, Prince in U2,

kot tudi Duran Duran.

TRI FAZE MTV-JA

V zgodovini MTV-ja obstajajo tri faze, navaja Andrew Goodwin. Ascendenca mreže

se je začela leta 1983 s pričetkom druge faze, tako imenovane "second-launch", ko je MTV

postal dosegljiv v okolici Manhattana in Los Angelesa. Tretja faza se je začela leta 1986 z

nakupom MTV-ja s strani Viacoma in s tem botrovala odhodu tedanjemu predsedniku

Robertu Pittmanu. Ta je bil v veliki meri odgovoren za slabo vodenje programa predvsem

zaradi ozkega pogleda glasbene scene (Burns, 1994; Butler, 2007).

Ves čas v tako imenovani tretji fazi je MTV razvejal svoje glasbene ponudbe v žanre

kot so Hip-hop, Dance in Heavy Metal. Do določene mere so omenjene zvrsti bile integrirane

v svoje programe (Yo MTV Rapa!, Club MTV in Headbangers Ball). Vzporedno pa se je

MTV pomikal proti predvajanju bolj diskretnih programov in se s tem postopoma odmikal od

klasičnega predvajanja glasbenih spotov. V tem procesu je postal vse bolj popolnejši program,

ki je nudil novice, šport, dokumentarce, risanke in druge televizijsko uspešne programe.

Pogosto so bili ti programi v določenem smislu tudi glasbeno obarvani (primer Beavis in

Butt-Head) (Burns, 1994; Butler, 2007).

Z vzpostavitvijo tretje faze MTV-ja

leta 1986 in z novo nastalim

programom Headbangers Ball so

predstavniki »New Wave of British

Heavy Metal-a« iz sedemdesetih

ponovno prišli v širši glasbeni tok.

Albumi skupin kot so Judas Priest,

Saxon, Motorhead, Black Sabbath itd.

21

[http://zupernews.files.wordpress.com/2010/03/headbangers-ball-21.jpg]

so se ponovno začele pojavljati na glasbenih lestvicah. Med prve skupine, ki jim je MTV

odprl pot do slave sodijo Def Leppard. Vrhunec uspeha je britanska zasedba našla predvsem

na Ameriški celini. S svojo glasbo je tako botrovala novim »ameriškim« zvrstem Rock glasbe

(npr. Glam, Arena Rock, itd.) in s tem postavila nekakšne meje »normalnega in klasičnega«

značaja te glasbe, ki bi bil primeren za širšo javnost in medije. Poleg ZDA so novo

nastajajoče zvrsti našle izvor predvsem še v kontinentalni Evropi (predvsem v Nemčiji in

skandinavskih državah). Vse pa je bilo izpeljano iz angleškega že obstoječega »prototipa«.

Nastanek ekstremnejših žanrov kot sta Thrash in Death Metal imata svoj dom v ZDA, Power

in Black Metal pa sta evropskega kova. Slednji je nastal pod vplivom angleške zasedbe

Venom in drugih sočasnih evropskih skupin kot so Švicarji Hellhammer (kasnejši Celtic

Frost), Švedi Bathory in Danci Mercyful Fate pod vodstvom King Diamonda.

ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA KOT GLASBENA INSPIRACIJA

Lirično obarvani nenavadni, zamišljeni in pravljični

svetovi so poslušalce obdali z efektom, ki se v

angleščini imenuje »escapism«. V slovenščini bi ta

efekt lahko prevedli kot beg iz realnosti. Tovrstna

lirika je bila značilna že v poznih šestdesetih in

sedemdesetih, vendar je vrhunec dosegla v kasnejšem

desetletju z nastankom video posnetkov, ki vizualno

dopolnjujejo ali prikazujejo pomen besedila. Glasba in

lirika sta vsebovala povezujoč efekt, ki je deloval enotno na poslušalca. Skladbe zgoraj že

omenjenih in podobnih skupin vsebujejo elemente iz mitologije, fikcije, zgodovine in poezije,

ki po Jensenovem mnenju vse tri izvirajo iz temeljev, ki so se razvili iz arheologije. Med

motivi, ki so uveljavili blagovno znamko Rock glasbe osemdesetih let, spadajo beg iz

rutinirane realnosti, ki temelji na stereotipnih kulisah iz preteklosti, ki označujejo pretekla

obdobja kot kraj sanjskega življenjskega sloga in na nek način je slednji tesno povezan z

blagovno znamko arheologije.

Arheologija je v povezavi z glasbenimi mediji največkrat prisotna kot simbolika v

obliki likovnega elementa, ki se ta pojavlja kot okrasni dodatek na platnicah, plakatih in

včasih kot del odrske opreme, ki predstavlja tako trenutno obdobje, medijski izdelek in

tematiko skupine, ki jo glasbeni akt predstavlja množici poslušalcev skupaj z ostalimi hiti iz

preteklih obdobij. Pomembno je omeniti, da ta praksa je bila v rabi do začetka devetdesetih

22

[http://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2233]

[http://facepwn.com/posters/Escapism.jpg]

let, ko se je glasba v večji meri pisala na umetno maso

polivinilklorid oziroma vinilno ploščo. Slednja pa se je

prodajala v kartonski škatli v velikosti 315 x 310 mm.

Ovitek »vinilke« je iz enega samega kosa in v neki meri

predstavlja likovni izdelek, ker prostorsko podlaga

platnice ni omejena kakor je to pri pet krat manjši škatlici

zgoščenke. Danes se zgoščenke uporablja pretežno za

zapisovanje digitalnih podatkov. V osnovi pa je bila

razvita z namenom shranjevanja digitalnega zvočnega

zapisa.

Konec sedemdesetih let so pri družbi Philips v sodelovanju z družbo Sony izumili

zgoščenko (angl. Compact disc ali krajše CD), ki se je na trgu pojavila konec leta 1982.

Zgoščenke imajo navadno premer 120 mm, vendar obstajajo tudi 80-milimetrske različice, ki

jih je moč kupiti celo v obliki vizitke s posnetimi

robovi. Običajna zgoščenka sprejme 74 minut

zvoka, sčasoma pa so se razvile tudi združljive

oblike za 80 ali celo 90 minut. 80-milimetrske

različice, ki se uporabljajo za krajše izdaje

albumov, lahko shranijo do 24 minut zvoka.

Med kupci se je zelo hitro uveljavila in za vedno spremenila glasbeno industrijo.

Tehnologija zgoščenk je doživela velikanski uspeh, saj danes njihova letna prodaja presega

trideset milijard ameriških dolarjev (Stevanović, 2008, 16). Kljub svoji hitri uveljavitvi ji ni

uspelo v celoti izpodriniti prodajo vinilnih plošč vse do začetka devetdesetih let. Zato je

obdobje od leta 1986 do 1991 ključnega pomena za uporabo likovnih elementov izvirajočih iz

arheološke dediščine v glasbenih medijih.

Izbira skupine Black Sabbath kot ključnega medijskega elementa sem izbral iz več

razlogov. Večina glasbenih kritikov zasedbo smatra kot »botre« Heavy metalskega žanra,

zaradi temačno obarvanega zvoka na svojih izdelkih iz sedemdesetih let. Lirični negativizem

in temačna barva zvoka je skupini prinesla popularnost in zapis v glasbeno zgodovino, po

kateri je poznana še danes. Kljub izrednemu dosegu, je zasedba v kasnejšem desetletju utrpela

številne ponavljajoče padce zaradi številnega menjavanja članov v zasedbi in izgubi

pristnosti, ki jo je imela na začetku svoje kariere. Pregled delovanja članov Black Sabbath od

leta 1970 do 1991 je pripomogel časovno določiti njihov uspeh, krizno obdobje in ponovno

23

[http://www.wellpromo.com/upload/upimg60/Cd-Slim-Line-Jewel-Case-Black--55460.jpg]

[http://forum.paranoid-zine.com/forum_posts.asp?TID=2233]

oživitev popularnosti s pomočjo medijev, ki so glasbenemu ozadju skupine pridodali

simboliko iz preteklosti, oziroma simboliko izvirajočo iz motivike arheološke dediščine.

ARHEOLOŠKA SIMBOLIKA Z GLASBENO SPREMLJAVO SKUPINE BLACK SABBATH

60. LETA – ROJSTVO SKUPINE IN IZBIRA IMENA

Začetki skupine Black Sabbath segajo v pozna

šestdeseta, ki se je najprej imenovala Polka Tulk Blues Band

(kasneje samo Polka Tulk) ter nato Earth. Svoj unikaten zvok,

temelje psihadelike in temačno obarvanih tem je gradila na

preigravanju Blues-Rock in Hard Rock glasbe. Kitarist Tony

Iommi (pravo ime: Frank Anthony Iommi), bobnar Bill Ward,

basist (in večinski avtor besedil) Geezer Butler (pravo ime:

Terence Michael Joseph Butler) in Ozzy Osbourne so tako

nevede ustvarili obliko težje izpeljanke Hard Rocka, ki jo

danes po celem svetu poznamo kot Heavy Metal. Ime Black

Sabbath je zasedba našla v istoimenskem filmu Maria Bave iz

leta 1963.

70. LETA – ZAPIS V ZGODOVINO ROCK GLASBE

Med letoma 1970 in 1975 je zgoraj omenjena

četverica izdala albume, ki so se zapisali v

zgodovino Rock glasbe in glasbe nasploh. Leta

1970 sta bila izdana prvenec »Black Sabbath« in

njegov naslednik »Paranoid«, leto za tem je v

javnost prišel še »Master of Reality« ter »Vol. 4«

izdan leta 1972 in tri leta kasneje še »Sabotage«.

V drugi polovici desetletja pa je skupina izdala še album »Technical Ecstasy« iz leta

1976 in »Never Say Die« (1978), ki ju je javnost slabše sprejela kakor ostale predhodnike.

Zaradi osebnih, oziroma zdravstvenih težav je Ozzy Osbourne leta 1979 zapustil skupino,

katerega je zamenjal nekdanji in pred kratkim preminuli pevec Ronnie James Dio (pravo ime:

Ronald James Padovana), ki je pred tem stal za mikrofonom skupine Rainbow.

24

[http://www.radioaktual.si/uploads/black_sabbath.jpg]

REKLAMNI PLAKAT FILMA »BLACK SABBATH«IZ LETA 1963 [http://ossuary.best-horror-movies.com/media/images/tiny/1251779256.jpg]

80. LETA – IZGUBA INDENTITETE

V novi zasedbi so posneli album »Heaven and Hell« iz leta 1980, ki se je od svojih

predhodnikov razlikoval tudi v zvoku in ne samo v barvi glasu. Leto za tem je sledila še ena

menjava. Bobnarski stolček je po desetih letih zapustil zaradi zdravstvenih težav Bill Ward,

katerega je zamenjal takrat še neznani bobnar Vinny Appice, s katerim so »novi« Black

Sabbath posneli album »Mob Rules«. Skupaj s svojim predhodnikom sta nova izdelka

popravila slab vtis predhodnih dveh albumov iz druge polovice sedemdesetih. Kljub uspešni

prodaji obeh albumov, nova zasedba ni ustrezala številnim oboževalcem skupine, ki še danes

trdijo, da edine in prave Black Sabbath predstavlja le Ozzy Osbourne in da je njegov odhod iz

skupine povzročil le izgubo identitete, ki je trajala vse do leta 1998 s ponovno združitvijo

prvotne četverice.

Po odhodu Dia in bobnarja Vinnieja Appiceja, se poleg od alkohola ozdravljenega

Billa Warda skupini pridruži tudi Ian Gillan (bolje poznan iz sedemdesetih kot pevec skupine

Deep Purple). Leta 1983 v novi postavitvi posnamejo album »Born Again«, kjer se Black

Sabbath ponovno z novim glasom in zvokom predstavijo množici. Zasedba se obdrži le za

kratek čas, ker jo istega leta ponovno zapusti Bill Ward in leto za tem še Gillan.

Po nekaj neuspešnih poskusih z novimi člani je skupina počasi tonila v pozabo, vse do leta

1986, ko je kitarist Tony Iommi izdal svoj »solo« album »Seventh star« s pomočjo gostujočih

glasbenikov pod znamko Black Sabbath (zaradi pritiska s strani založbe) in popeljal ime

skupine v bolj komercialne in nežnejše vode Rock glasbe.

Po mnenju številnih kritikov in poslušalcev osemdeseta leta tako rekoč predstavljajo postopno

izgubljanje identitete skupine Black Sabbath, ki se je z vsakim nadaljnjim letom samo še

stopnjevala.

Leta 1987 je Tony Iommi skupaj z novim pevcem Tonyem Martinom (pravo ime:

Anthony Martin Harford) in drugimi (kratkotrajnimi) člani skušal povrniti sloves, kakršnega

je bila skupina deležna v sedemdesetih letih. Končni izdelek imenovan »The Eternal Idol« pa

ni prinesel želenega dosežka. Nekaj več medijske pozornost so si priborili z izidom

naslednjega albuma, kjer je bila uvedena nova promocijska znamka – arheološka dediščina.

25ČASOVNI TRAK SKUPINE BLACK SABBATH [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/timeline/85a6cccc00fb94fa35da98f39025d736.png]

26

ČASOVNI TRAK SKUPINE BLACK SABBATH [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/timeline/85a6cccc00fb94fa35da98f39025d736.png]

MANIFESTACIJA KELTSKEGA KRIŽA

Med izrazitejše izdelke Hard Rock kategorije tega obdobja sodi štirinajsti studijski

album skupine Black Sabbath imenovan »Headless Cross« iz leta 1989. Pionirji Heavy

metalskega žanra so zaradi preštevilne konkurence drugih mlajših skupin in večletnem iskanju

novega zvoka oz. izgubljanju identitete, s tem albumom s pomočjo MTV-jevega vpliva

skušali pridobiti nazaj pozornost občinstva. Lirična tematika albuma se nanaša predvsem na

satanizem in okultizem zgodnjega srednjega veka, ki sta postajali vse bolj aktualni v rockerski

in metalski kulturi že v zgodnjih osemdesetih (Venom, Mercyful Fate, Slayer…). Bolj kot pa

sama lirika, ki predstavlja s to ploščo novost za Black Sabbath, je ime albuma in naslovnica

sama. Platnica na kateri je naslikan sivkasto obarvan keltski križ brez dekoracije ima spodnji

krak podolgovat, za njim pa se razprostira noč, ki je upodobljena tako, da se v levem kotu

zgoraj nahaja mesec skrit med oblaki. Razkol med krščanskim in poganskim svetom je na

platnici nakazan s križem na sprednji

platnici in z odlomljenim na zadnji, kjer

ležeči zgornji del križa tvori svojo

prvotno enakokrako obliko. Ime albuma

ima prav tako metaforičen značaj.

»Headless cross« je namreč povzeto po

predelu mesta Redditch, Birmingham, od

koder izvira sama skupina Black

Sabbath. Ta predel je domnevno dobil

27

DANAŠNJA PODOBA PREDELA HEADLESS CROSS [http://www.flickr.com/photos/tudorbarlow/3592115055/]

ZASEDBA ALBUMA HEADLESS CROSS; Iommi, Powell, Martin, Murray [http://2.bp.blogspot.com/_82sQTJjXHlc/R7RBsh6FrxI/AAAAAAAAA-k/ti2DnhtCvuY/s400/sabs89.jpg]

PLATNICA ALBUMA HEADLESS CROSS [http://www.metallibrary.ru/bands/discographies/images/black_sabbath/pictures/89_headless_cross.jpg]

ime zaradi številnih križev, ki jih je postavila cerkvena gospoda v spomin žrtvam kuge, ki je

pustošila po tem kraju v preteklosti.

Tu se torej pojavi vprašanje, zakaj ravno keltski križ kot prepoznavni simbol albuma,

ki opeva razne okultne tematike ter ime samo.

Za visoke kamnite križe je značilen obroč, ki obkoljuje

tri njegove krajše krake se včasih uporablja izraz "keltski križ«.

Iz preprostega razloga, ker se jih je največ ohranilo na

nekdanjih keltskih ozemljih Irske in Škotske. Število križev na

Irskem je precej večje kakor v primerjavi s Škotsko – med

drugimi so bili najdeni tudi primeri, kjer je bil element obroča

spuščen. Slednji so obravnavani s strani Irske populacije tako

doma in v tujini kot pomemben in prepoznaven simbol naroda

in njegove kulture. Irci so lahko torej upravičeno ponosni na ta

zelo pomemben del nacionalne dediščine iz kamna, kakršno

predstavljajo visoki križi. Prav tako, križi veljajo kot eden

najbolj značilnih in individualnih izumov značilno za irsko državo. Leta 1931 jih je ameriški

umetnostni zgodovinar Kingsley Porter opisal kot "izjemno manifestacijo srednjeveške

umetnosti" (Harrbison, 1992).

Visoki, oziroma keltski križ izhaja iz enakokrake oblike križa, ki simbolizira sonce.

Krščanski element pa predstavlja le podolgovati spodnji krak, ki s tem tvori longitudinalno

obliko križa. Nanj so ponavadi izklesane tipične keltske dekoracije, ki se kažejo v med seboj

prepletajočih se viticah in v večini primerov ponazarjajo zgodbe iz biblije. Med prvimi, ki je

tovrstne križe postavljal, je po mnenju znanstvenikov bil Sveti Patrik ali Sveti Declan okoli

petega in šestega stoletja našega štetja (različna mnenja med znanstveniki). Sprva so se ti križi

pojavili na Irskem, nato pa se je njihova postavitev razširila še po ostalih predelih današnje

Velike Britanije v času pokristjanjevanja. Iz tega zgodnjega obdobja se ni ohranil noben

primerek. Najstarejši najdeni primeri keltskih križev segajo v sedmo stoletje našega štetja,

katere so postavili irski duhovniki. Na nekaterih izmed njih so poleg upodobitev še razni

zapisi v runah. Najštevilčnejši stoječi križi se nahajajo v Cornwallu, Wallesu, na otoku Iona,

Hebridih ter na celotni Irski. Druga območja s križi so še na Škotskem in v nekdanji

Northumbriji ter na južnem delu Anglije, kateri vsebujejo Anglosaški način gradnje (npr. križ

Ruthwell). Med najbolj znane keltske križe sodijo Križ iz Kellsa, County Meath. Na Irskem

so to Ardboe High Cross, Ardboe, County Tyrone in Clonmacnoise. Na severnem Irskem so

križi Monasterboice, County Louth.

28

[http://www.keltickennels.net/images/58997079_IrelandHighCross.jpg]

Po 15. stoletju je njihova postavitev

drastično upadla razen nekaterih primerkov vse

do sredine 19. stoletja, kjer se je ponovno

povečala raba keltskih križev na Irskem. Leta

1853 jih je bilo v Dublinu razstavljenih

precejšnje število na Dublinski industrijski

razstavi (Dublin Industrial Exhibition).

Štiri leta kasneje pa je Henry O'Neill

izdal delo »Illustration of the Most Interesting

of the Sculptured Crosses of Ancient Ireland«.

Ta dva dogodka sta botrovala k zanimanju za

krščanske in nekrščanske križe kot prepoznavni

simbol značilen za Irsko pokrajino. Novo

nastali križi v »keltskem« slogu so bili najprej

uporabljeni na pokopališčih kot nagrobniki v Dublinu v šestdesetih letih 19. stoletja. Keltska

oživitev se je iz Dublina razširjala postopoma še na okolico in izven te. Prišlo je celo do te

mere, da zaokrožen križ danes predstavlja emblem keltske identitete poleg že svoje bolj

tradicionalne verske simbolike.

Zlatarja Alexander in Euphemia Ritchie, ki sta delovala na otoku Iona na Škotskem od

1899 do 1940 sta popularizirala rabo keltskega križa kot modni dodatek ter s tem posredno

vplivala na masovno popularizacijo keltske kulture imenovane »Celtic revival«.

VIKINŠKI POHODI V GLASBENE MEDIJE

V letih med 1988 in 1991 je v glasbenih medijih oživela vikinška tematika.

Sklicevanje na skandinavske Vikinge, ki so se napotili z svojimi dolgimi ladjami na plen po

tujih obalah, a hkrati ohranili svojo čistost uma lahko metaforično primerjamo z umetniki, ki

so ustvarjali v obdobju osemdesetih let dvajsetega stoletja pod komercialnim okriljem MTV-

ja a vendar niso odstopali od želene glasbene usmeritve, katero so si zadali. Bogata in v veliki

meri odlično ohranjena vikinška preteklost je s svojo dediščino tako materialno in

nematerialno pripomogla pri nastanku glasbenih medijev, ki se ni ustavila le na liričnem in

likovnem področju, ampak je presegla dosežek albuma Headless Cross, do te mere, da so se v

nekaterih primerih moderne glasbe začeli pojavljati vsadki kot so večdelne vokalne

harmonije, klaviature, orkestralni elementi ter tradicionalne melodije nordijske glasbe katere

je že v 19. stoletju uporabljal in interpretiral nemški skladatelj Richard Wagner v svojemu

29

NAJBOLJ ZNANI KELTSKI KRIŽ – KRIŽ IZ KELLSA [http://macdonnellofleinster.org/High%20Cross%20of%20Kells.jpg]

delu »Nibelunški prstan« iz leta 1850. Ravno v tem obdobju je arheološka stroka predstavljala

enega največjih virov informacij glede vikinške kulture. Že v času prvih izkopavanj so bili

najdeni ladijski pokopi napolnjeni z impresivno zalogo relikvije, katera je ujela domišljijo

ljudi v poznem 19. stoletju (primer umetnikov: Esaias Tegner, Sir Francis Dicksee, Peter

Nicolai Arbo in drugi).

Na nekatere albume iz obdobja konca osemdesetih let 20. stoletja, se določeni

ustvarjalci celo sklicujejo na Wagnerjeva dela kot navdih za nastanek svojega materiala. Med

te sodijo švedski vsestranski glasbenik Thomas Forsberg – Quorthon skupine Bathory, basist

Joey De Maio član ameriške zasedbe Manowar in nekdanji pevec skupine Black Sabbath

Tony Martin. Poleg »epskega« prizvoka in platnic, ki nakazujejo simboliko vikinške in

germanske civilizacije so albumi izdani leta za tem vsebovali skladbe, ki se neposredno

naslanjajo na nordijsko mitologijo, vikinško življenje in roparske pohode.

Dve leti po uspešni prodaji albuma

Headless Cross na evropskih tleh ter turneji, ki je

30

[http://getasword.com/blog/wp-content/uploads/2010/05/List-of-viking-gods.jpg]

[http://dismanibus156.files.wordpress.com/2008/10/vik_vikings1.jpg]

sledila k promociji albuma, je na glasbeni sceni zagledal luč petnajsti studijski album skupine

Black Sabbath imenovan Tyr.

Za razliko od svojega predhodnika je lirično tematiko albuma v celoti spisal pevec

skupine Tony Martin. Slednji je velik oboževalec zgodovine in medijem je na vprašanje o

izbiri mitologije odgovoril s sledečim stavkom:

»people could get history degrees by listening to Black Sabbath!« Tony Martin, 1990

(http://en.wikipedia.org/wiki/Tyr_%28album%29). Kljub večletnemu statusu konceptualnega

albuma, je leta 2005 Neil Murray (takratni član zasedbe) zanikal vsakršno obliko koncepta

prisotno na albumu in da Tyr ne opeva le skandinavskih mitoloških bitij, ampak o tem pričajo

le nekatere skladbe kot so The Battle of Tyr, Odin's Court in Valhalla. Kakor svoj predhodnik

tudi ta album ni dosegel velikega uspeha v primerjavi s starejšimi stvaritvami skupine na

ameriški celini, je pa zato večje število občinstva ga sprejelo na stari celini, vendar z

različnimi kritikami.

Na privržence skupine Black Sabbath je na idejo konceptnega vikinškega albuma

najverjetneje vplivala sama platnica. Za razliko mračne in puste naslovnice Headless Cross,

Tyr predstavlja pravo nasprotje. Zelenkasto dodelano ozadje verjetno enega od številnih

skandinavskih fjordov je deloma zakrito z

digitalno upodobitvijo pleteninaste ornamentike,

ki je povzeta po primeru originala. Runski zapisi

na platnici, ki sestavljajo ime TYR so povzeti po

runah kamna Rök Runestone na Švedskem.

Slednji velja za enega najznamenitejših in znanih

zapisov v runah, ki je bil postavljen okoli leta

800 ter velja za začetek švedske literature.

0

Tyr je bil v nordijski mitologiji bog bitk in vojne. Upodabljali so

ga z eno roko, saj je drugo izgubil v bitki z volkom Fenrirjem. Njegov

oče naj bi najverjetneje bil ali Odin ali velikan Hymir. Druge različice

njegovega imena v germanskih jezikih pa so Tyz, Ty, Ti, Tiw, Tiu ali

Tew in Ziu.

Najzanimivejši element na platnici nedvomno ponazarja okvir vrat, ki je povzet po

severnih vratih cerkve Urnes na Norveškem. Portali in druge podrobnosti na severni steni te

31

PLATNICA ALBUMA TYR [http://mediaboom.org/uploads/posts/2009-09/1252676726_1178879289_black_sabbath__tyr__front.jpg]

[http://mythsoftheworld.net/nordic/images/tyr.jpg]

DETAJL NAPISA IZ KAMNA RÖK RUNESTONE [http://media.photobucket.com/image/R%2525C3%2525B6k%20Runestone/sim1travels/swe_lakes_rok/IMG_0556_Rok_Runsten.jpg]

PLATNICA ALBUMA »TYR«09/1252676726_1178879289_black_sabbath__tyr__front.jpg]

cerkve, kot tudi stene desk zatrepov so urejene v klasičnem Urnes-stilu. Verjetno ostanki

pripadajo eni od prejšnjih cerkva, ki so nekoč stale na tem mestu, kar je pripeljalo do razprave

med znanstveniki, da bi slednji portal prvotno imel najverjetneje funkcijo glavnega.

Izvedeni so bili številni poskusi ikonografske interpretacije najbolj bogatega dela

cerkve, ki so podale različne in številne teze. V osnovi podobe na vratih predstavljajo kačo, ki

se razprostira proti vrhu, na spodnjem delu pa je štirinožna žival, ki grize plazilca. Med

številnimi interpretacijami prevladujeta dve, in sicer ena ponazarja večno bitko med dobrim in

zlom po krščanski veroizpovedi. Spodnja stilizirana žival naj bi torej bil lev, ki predstavlja

Kristusa samega v spopadu s kačo, ta pa naj bi upodabljala Satana. Druga razlaga portala

temelji na eni izmed zgodb nordijske mitologije, kar velja za razlog za njeno zgodnjo prenovo

v dvanajstem stoletju. Pri takšni razlagi, si je mogoče spodnjo žival interpretirati kot

Níðhöggra, ki se prehranjuje s koreninami Yggdrasila. Prepletene kače in zmaji pa v skladu z

nordijsko mitologijo simbolizirajo konec vsega, oziroma Ragnarök.

32

CERKEV URNES NA NORVEŠKEM [http://www.sacred-destinations.com/norway/images/stave-churches/urnes/resized/ext-cc-niky81.jpg]

PORTAL NA SEVERNI STENI TE CERKVE [http://media.photobucket.com/image/urnes%20portal/norsevsceltic/Mobility-Norse/341px-Urnesportalen.jpg]

DIGITALNA REKONSTRUKCIJA PLETENINASTE ORNAMENTIKE PORTALA [http://bknilssen.no/album/Urnes-portalen/album/slides/Urnes_1.jpg]

DETAJL PORTALA [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/UrnesChurchRelief.jpg/250px-UrnesChurchRelief.jpg

Ne glede na povezanost elementov med seboj, je zasedba Black Sabbath izbrala prav

tiste, ki so v javnosti najbolj poznani in v originalu najboljše ohranjeni ter interpretirani kot

znamka vikinške kulture.

»Lyrically I wanted to pull some historic stuff together with ''power words''. Words

that are strong when you sing them. Also words that people don't use much anymore. I know

some people play the albums backwards to see if there's messages and stuff but there's

nothing like that on stuff that I've written!« Tony Martin, 2002 (http://www.black-

sabbath.com/interviews/martin0802.html).

Kombinacija glasbenikov Iommi, Martin, Powell in Murray je za promoviranje glasbe

skupine Black Sabbath uporabljala formulo arheološke dediščine na albumih Headless Cross

in Tyr kot prevladujoče tematike. Ta je skupino označila z novo identiteto ter ji priskrbela

boljšo prodajo izdelkov kot tudi višje uvrstitve na lestvicah popularne glasbe med leti 1989 in

1991. Rabo simbolike izvirajoče iz motivike arheološke dediščine je prekinila ponovna

sprememba zasedbe leta 1991 s ponovnim združenjem članov, ki je deset let prej posnela

album Mob Rules in s tem botrovala h koncu sodelovanja ostalim članom skupine in ponovni

spremembi lirične tematike. Za razliko historično obarvanih predhodnikov, album

Dehumanizer iz leta 1992 v veliki meri vsebuje motiviko »možne« prihodnosti.

33

[http://www.nih.no/upload/BMS2010/bilder%20norge/Fjord.jpg], [http://media.photobucket.com/image/ROK%20RUNESTONE/sim1travels/swe_lakes_rok/DSC07991_Rok_Runsten_vt.jpg], [http://mythsoftheworld.net/nordic/images/tyr.jpg], [http://3.bp.blogspot.com/_yRv78EkvmOM/ScIMbI42T7I/AAAAAAAACpY/XfEH2uKakZE/s400/240838348_1a18a436e2_b.jpg], [http://mediaboom.org/uploads/posts/2009-09/1252676726_1178879289_black_sabbath__tyr__front.jpg]

ZAKLJUČEK

Uvedba in razvoj medijev v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja je

omogočila globalno predvajanje vsebin »zabavne« industrije, katere pomemben del sta tudi

glasbena in filmska industrija.

Zabavna industrija je v veliki meri vplivala na model splošnega razumevanja

arheološke vede preko imaginacije, ki je služil predvsem bežanju iz sedanjosti, oziroma

rutinirane realnosti v preteklost. Imaginarni svet preteklosti, ki je pri vsakemu posamezniku

zasnovan na drugačen način preko subjektivnih idealističnih elementov, je povzet po obstoječi

dediščini iz preteklosti, ki v veliki meri predstavlja temelje imaginacije.

Z vedno bolj množičnim uvajanjem zabavne industrije se je vzporedno temu razvijala

ideja protikulture, ki je botrovala k nastanku Rock glasbe. Uporniška oznaka tega glasbenega

žanra se je postopoma razvijala v samostojen kulturni dejavnik predvsem v poznih petdesetih

in šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Obdobje po drugi svetovni vojni velja za čas, ko so

predstavniki kulture (neposredno in namerno) poskušali izoblikovati nov življenjski slog, ki bi

temeljil na načelih »popolne ameriške družine«. Temu namenu so najbolj nasprotovali

predstavniki protikulture, ki so svoje nezadovoljstvo in nestrinjanje javnosti prikazovali preko

takratnega najrazvitejšega medija – glasbe.

Šestdeseta leta so bila zaznamovana z uspehi britanske skupine The Beatles s

številnimi uspešnicami, ki so povzročile pravo glasbeno revolucijo. Po razpadu zasedbe leta

1970, so njihov položaj nadomestili predstavniki mlajše generacije, ki so melodijam svojih

predhodnikov pridodali še elemente iz Bluesa in s tem tvorili nov žanr imenovan Hard Rock.

Mednje uvrščamo tudi birminghamsko četverico Black Sabbath, ki je kakor sočasne podobne

skupine vlogo izražanja zoperstavljanja kulturi zamenjala z imaginarnim svetom in negativno

obarvano sedanjostjo.

Po doseženem uspehu so stopenjski padci v glasbeni karieri sredi osemdesetih let

postopoma peljali skupino v pozabo. Za pomoč se je ta tako obrnila na tedaj še dokaj mlado

kabelsko televizijo MTV, ki je uvidela, da najboljši recept za ponovno oživitev imena Black

Sabbath predstavljajo elementi, katero so skupino naredili prepoznavno – temačen zvok in nit

lirične tematike je pogosto negativna.

S pomočjo simbolike izvirajoče iz arheološke dediščine so mediji konec osemdesetih

let uspešno združili obe klasični rockerski tematiki v enoten koncept (beg iz realnosti + črno

obarvana realnost = preteklost), ki še danes predstavlja aktivno in uspešno prodajno blagovno

znamko.

34

V več kot dvajset let uspešno trajajočem medijskem receptu, ki je v javnosti zelo hitro

opazen zgolj zaradi radovednosti in idealističnega razumevanja simbolike izvirajoče iz

arheologije, preteklost predstavlja idealno zatočišče, kjer se posameznik za nekaj časa

»odpočije« od rutiniranega vsakdanjega življenja. »Črno obarvana realnost« pa se zlije v sam

koncept glasbene celote tako, da je ta realnost postavljena v določeno obdobje preteklosti, kjer

so pogoji življenja v primerjavi z modernim človekom enaindvajsetega stoletja nesprejemljivi.

V Rock kulturi je v ta namen največkrat uporabljen zgodnji srednji vek, ki se v angleščini

imenuje tudi »the dark ages«. Po preučevanju skupine Black Sabbath ter drugih podobnih

skupin, ki v svojih izdelkih vsebujejo simboliko izvirajočo iz motivike arheološke dediščine,

sem prišel do zaključka, da čeprav napačna ali vsaj idealistična interpretacija in delna

promocija arheoloških elementov s strani glasbenih skupin in medijev, slednji še vedno na

pozitiven način vplivajo številnim posameznikom, ki ta vpliv spreobrnejo v zanimanje in željo

po delovanju na področju arheologije.

35

LITERATURA

Bahn, P.: Bluff your way into archaeology, Horsham: Ravette, Great Britain,1989

Butler, G.: Television: critical methods and applications – Lawrence Erlbaum

Associates, Inc., Mahwah, New Jersey, USA, 2007

Debicki, J. et al.: Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti – Modrijan,

Ljubljana, Slovenija, 1998

Denisoff, R.: Inside MTV – Transaction Publishers, New Brunswick, New Jersey,

USA, 1988

Gamble, C.: Archaeology, the basics – Clays Ltd, St Ives plc, Great Britain, 2001

Harrbison, R.: The High Crosses of Ireland: An Iconographical and photographic

survey, vol. 1 – Royal irish academy, Dublin, Ireland, 1992

Holtorf, C.: Archaeology is a brand! The meaning of archaeology in contemporary

popular culture – Caric Press Limited, Oxford, Great Britain, 2007

Jensen, R.: The Dream Society, R. R. Donnelley & sons company, USA, 1999

Mascovici, S: The phenomenon of social representations, Cambridge University

Press, Cambridge, Great Britain, 1984

Merriman, N.: Archaeology, heritage and interpretation – Oxford university press,

Oxford, Great Britain, 2002

Popcorn, F.: The Popcorn report, Doubleday publishers, USA, 1991

Požar, V.: Urbana plemena - Primorska srečanja, Nova Gorica, Slovenija, 2000

Schulze, G.: Die Erlebnisgeselschaft, Campus Verlag, Frankfurt, Deutschland, 1993,

2005

Stevanović, D.: Novi poslovni deli v glasbeni industriji, diplomsko delo, ekonomska

fakulteta, Ljubljana, Slovenija, 2008

Tobler, J. et al.: The Rock 'n' Roll years: The Chronicle of the lives and times of the

rock 'n' roll generation from 1955 to the present day – The Hamylin Publishing Group

Ltd part of Reed International Books Michelin House, London, Great Britain, 1990

Videoposnetek: Black Sabbath, The Black Sabbath story volume two – sanctuary

records group ltd., Great Britain, 1991, 2002

36

VIRI

http://www.anus.com/metal/about/history.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Celtic_cross

http://www.celtarts.com/celtic.htm

http://www.celtarts.com/pagan.htm

http://en.wikipedia.org/wiki/Urnes_stave_church

http://www.celtarts.com/O%27Neill.htm

http://www.reference.com/browse/Celtic+cross

http://goireland.about.com/od/historyculture/a/high_crosses_2.htm

http://www.museum.tv/eotvsection.php?entrycode=musictelevis

http://rootsofeurope.ku.dk/english/presentation_field/roek_runestone/

http://www.age-of-the-sage.org/archaeology/history_of_archaeology.html

http://classicrock.about.com/od/history/a/southern_rock.htm

http://www.black-sabbath.com/interviews/martin0802.html

http://www.o-ljubno.ce.edus.si/Projekti/RokKukovic/Projektna%20naloga/index/

stili_igranja.htm

https://www.oegym.de/wiki/images/2/23/SchoolOfRock2.jpg

http://en.wikipedia.org/wiki/Headless_Cross

http://en.wikipedia.org/wiki/Tyr_%28album%29

http://www.ukmix.org/forums/viewtopic.php?t=41123

http://www.black-sabbath.com/vb/showthread.php?t=31703

37

PRILOGA

ŠTEVILO PRODANIH ALBUMOV SKUPINE BLACK SABBATH NASTALIH MED

LETI 1970 IN 1992

LETO IZIDA NASLOV ALBUMA ŠT. PRODANIH

ALBUMOV

PONOVNA IZDAJA

NA ZGOŠČENKI

ŠT. PRODANIH

ALBUMOV PO PONOVNI

IZDAJI

1970 BLACK SABBATH 1.000.000 1986 393.000

1970 PARANOID 4.000.000 1995 1.427.000

1971 MASTER OF REALITY 2.000.000 2001 352.000

1972 VOL. 4 1.000.000 1986 260.000

1973 SABBATH BLOODY SABBATH 1.000.000 1986 293.000

1975 SABOTAGE 500.000 1997 223.000

1976 TECHNICAL ECSTASY 500.000 1997 127.000

1978 NEVER SAY DIE! 500.000 1997 148.000

1980 HEAVEN AND HELL 1.000.000 1986 315.000

1981 MOB RULES 500.000 1986 138.000

1983 BORN AGAIN 37.000 / /

1986 SEVENTH STAR 2.000 / /

1987 ETERNAL IDOL 18.000 / /

1989 HEADLESS CROSS 37.000 / /

1990 TYR 49.000 / /

1992 DEHUMANIZER 211.000 / /

[http://www.ukmix.org/forums/viewtopic.php?t=41123]

UVRSTITEV ALBUMOV HEADLESS CROSS IN TYR NA GLASBENE LESTVICE

LETO 1989 1990

NASLOV ALBUMA HEADLESS CROSS TYR

GLASBENA LESTVICA:

AVSTRIJA

/ 24-26-30-24-28. MESTO (23/09/1990-21/10/1990)

GLASBENA LESTVICA: ŠVICA 23-25. MESTO (14/05/1989-

21/05/1989)

30-31-36-24. MESTO (16/09/1990-07/10/1990)

34. MESTO – PONOVNA UVRSTITEV

(21/10/1990)

GLASBENA LESTVICA: VELIKA

BRITANIJA

31-53. MESTO (29/04/1989-

06/05/1989)

24-40-52. MESTO (01/09/1990-15/09/1990)

GLASBENA LESTVICA: ZDA 115. MESTO /

38

GLASBENA LESTVICA:

ŠVEDSKA

41-22-31-48. MESTO (03/05/1989-

14/06/1989)

24-27-41. MESTO (12/09/1990-10/10/1990)

[http://www.black-sabbath.com/vb/showthread.php?t=31703]

39