Embed Size (px)
Citation preview
Oliver Rušković
POSLOVNA UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ
Diplomsko delo
Maribor, avgust 2012
POSLOVNA UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ Diplomsko delo
Študent: Oliver Rušković
Študijski program: visokošolski študijski program
Informatika in tehnologije komuniciranja
Smer: Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja
Mentor: doc. dr. Boštjan Brumen
Lektorica:
Mija Jandrlić, univ. dipl. spl. jez.
i
ii
ZAHVALA Zahvaljujem se svojim staršem, ki
verjamejo vame in me podpirajo.
Zahvaljujem se tudi mentorju doc. dr.
Boštjanu Brumenu za pomoč in nasvete
pri pisanju diplomskega dela.
iii
Poslovna uporaba družbenih omrežij
Ključne besede: družbena omrežja, oglaševanje, marketing, facebook UDK: 004.738:316.472(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu so predstavljena spletna družbena omrežja ter zgodovina le-teh.
Opisanih je nekaj najbolj priljubljenih spletnih družbenih omrežij kot tudi različni primeri
uporabe obravnavanih družbenih omrežij, kjer je poudarek predvsem na poslovni uporabi.
Izpostavljene so nekatere najbolj pogoste nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri uporabi
spletnih družbenih omrežij. V zadnjem delu diplomskega dela je opredeljena smiselnost
poslovne uporabe spletnih družbenih omrežij.
iv
Business use of social networks
Key words: social networks, advertising, marketing, facebook UDK: 004.738:316.472(043.2)
Abstract
The thesis describes online social networks and their brief history. The detailed analysis of
the most popular networks is presented, where the focus is primarily on the business use.
Some of the most common dangers of online social networks are described. In the last
part of the thesis, the focus is on usage of online social networks for business purposes.
v
KAZALO
1 UVOD .............................................................................................................. 1
2 SPLETNA DRUŽBENA OMREŽJA................................................................. 3
2.1 Kaj so to spletna družbena omrežja? ................................................................................. 3
2.2 Zgodovina spletnih družbenih omrežij............................................................................... 5
2.3 Priljubljena spletna družbena omrežja ............................................................................... 7
2.3.1 Myspace .................................................................................................................... 7
2.3.2 Facebook ................................................................................................................... 8
2.3.3 Google+ ................................................................................................................... 11
2.3.4 LinkedIn ................................................................................................................... 13
3 POSLOVNA UPORABA SPLETNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ ...................... 15
3.1 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Myspace ........................................ 16
3.1.1 Uporaba Myspace predstavitvenih strani ............................................................ 17
3.2 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Facebook ...................................... 18
3.2.1 Uporaba Facebook strani ...................................................................................... 19
3.2.2 Uporaba Facebook skupin .................................................................................... 21
3.2.3 Uporaba Facebookovih vtičnikov za spletne strani ............................................ 22
3.2.4 Oglaševanje na spletnem družbenem omrežju Facebook ................................. 24
3.3 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Google+ ......................................... 29
3.3.1 Uporaba Google+ strani ......................................................................................... 29
3.3.2 Uporaba spletnih video konferenc ....................................................................... 31
3.4 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja LinkedIn ........................................ 32
3.4.1 Iskanje zaposlitve in potencialnih kandidatov za zaposlitev ............................. 33
vi
3.4.2 Uporaba LinkedIn skupin ...................................................................................... 35
4 NEVARNOSTI PRI UPORABI SPLETNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ ............. 36
4.1 Nevarnosti uporabe spletnih družbenih omrežij prek mobilnih telefonov ................... 37
4.2 Neželena sporočila in škodljiva programska oprema .................................................... 37
4.3 Kraja identitete .................................................................................................................... 39
4.4 Nevarnosti v poslovni uporabi spletnih družbenih omrežij ........................................... 41
5 SKLEP ........................................................................................................... 43
VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 45
vii
KAZALO SLIK
SLIKA 2.1: FACEBOOK STRAN AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA BARACKA OBAME [4] ...................................... 4 SLIKA 2.2: POZDRAVNA STRAN ELEKTRONSKE OGLASNE DESKE NEON [8] ............................................... 6 SLIKA 2.3: PROFIL UPORABNIKA NA SPLETNEM DRUŽBENEM OMREŽJU MYSPACE [10] .............................. 8 SLIKA 2.4: PROFIL UPORABNIKA NA SPLETNEM DRUŽBENEM OMREŽJU FACEBOOK [4] ............................ 10 SLIKA 2.5: PROFIL UPORABNIKA NA SPLETNEM DRUŽBENEM OMREŽJU GOOGLE+ [14] ........................... 11 SLIKA 2.6: PROFIL UPORABNIKA NA SPLETNEM DRUŽBENEM OMREŽJU LINKEDIN [15] ............................ 14 SLIKA 3.1: MYSPACE PREDSTAVITVENA STRAN SLOVENSKE GLASBENE SKUPINE SIDDHARTA [10] ............... 17 SLIKA 3.2: STATISTIČNI PODATKI O POVPREČNI STAROSTI SLOVENSKIH FACEBOOK UPORABNIKOV [20] ....... 18 SLIKA 3.3: FACEBOOK STRAN SLOVENSKEGA PODJETJA MIMOVRSTE D. O. O. [4] .................................... 19 SLIKA 3.4: FACEBOOK SKUPINA, KI JE NAMENJENA PREBIVALCEM ŠTUDENTSKIH DOMOV LENT [4] ............. 22 SLIKA 3.5: FACEBOOK CONNECT VTIČNIKI NA SPLETNI STRANI RAČUNALNIŠKIH NOVIC [23] ...................... 23 SLIKA 3.6: PRIKAZ OGLASA ZUNANJE SPLETNE STRANI IN OGLASA FACEBOOK STRANI [4] ......................... 24 SLIKA 3.7: VNOS CILJNE SPLETNE STRANI, NASLOVA, OPISA IN SLIKE NAŠEGA OGLASA [4] ......................... 25 SLIKA 3.8: IZBIRA LOKACIJE IN STAROSTI CILJNEGA OBČINSTVA [4] ...................................................... 26 SLIKA 3.9: IZBIRA KRITERIJEV SPOLNE USMERJENOSTI IN ZAKONSKEGA STANA [4] ................................... 26 SLIKA 3.10: IZBIRA DNEVNEGA PRORAČUNA IN CENE NAŠE OGLAŠEVALSKE AKCIJE [4] ............................. 27 SLIKA 3.11: PRIKAZ OSNOVNIH INFORMACIJ USTVARJENE OGLAŠEVALSKE AKCIJE [4] .............................. 28 SLIKA 3.12: TRENUTNO NAJBOLJ PRILJUBLJENA GOOGLE+ STRAN "ANGRY BIRDS" [14] ......................... 30 SLIKA 3.13: PRIKAZ NEKATERIH FUNKCIJ STORITVE GOOGLE "HANGOUT" [25] ...................................... 32 SLIKA 3.14: REZULTATI ISKANJA RAZPISANIH DELOVNIH MEST NA ODDELKU "JOBS" [15] ........................ 34 SLIKA 3.15: NAJBOLJ PRILJUBLJENE SKUPINE NA SPLETNEM DRUŽBENEM OMREŽJU LINKEDIN [15] ............ 35 SLIKA 4.1: IZGLED PONAREJENE PRIJAVNE STRANI DRUŽBENEGA OMREŽJA FACEBOOK [31] ...................... 39 SLIKA 4.2: NEKAJ LAŽNO USTVARJENIH PROFILOV SMUČARKE TINE MAZE [4] ....................................... 40
viii
UPORABLJENE KRATICE
ARPANET (Advanced Research Projects Agency Network) – Omrežje obrambne
agencije za napredne projekte
LISTSERV – Program, ki obvladuje spiske prejemnikov pošte
USENET (User's network) – Uporabniško omrežje in skupina sistemov, ki
uporabnikom omogoča izmenjavo stališč in informacij
BBS (Bulletin Board System) – Elektronska oglasna deska
FBML (Facebook Markup Language) – Facebook označevalni jezik
HTML (Hyper Text Markup Language) – Jezik za označevanje nadbesedila
CSS (Cascading Style Sheets) – Kaskadne stilske podloge
JavaScript – Objektni skriptni programski jezik, ki je spletnim programerjem v
pomoč pri ustvarjanju interaktivnih spletnih strani
SSL (Secure Sockets Layer) – Kriptografski protokol, ki omogoča varno
komunikacijo na medmrežju
Poslovna uporaba družbenih omrežij
1
1 UVOD
Z razvojem interneta v devetdesetih letih se je spremenilo marsikaj. S pojavom
svetovnega spleta se je pojavil nov način komuniciranja in tudi nov vir informacij, med
drugim se je sprožilo tudi elektronsko poslovanje, ki je danes zelo močno razvito. Internet
je tako za uporabnike postal del njihovega vsakdanjega življenja. Od njega je postalo
odvisnih ogromno podjetij, veliko jih je tudi takšnih, ki poslujejo le preko spleta, saj je
uporaba tega cenovno zelo ugodna in preprosta. Na tem področju se je tako razvilo precej
koristnih storitev, koristnih tako za razvijalca kot za uporabnika. To je pa le še razlog več,
ki lahko prepriča potencialnega uporabnika storitve, da bo pričel z uporabo interneta kot
seveda tudi storitev.
Ene od najbolj priljubljenih storitev, ki se na svetovnem spletu ponujajo, so spletna
družbena omrežja. Ta namreč uporabnikom ponujajo, da se povežejo z ljudmi, ki jih
poznajo ali s katerimi si delijo nekaj skupnega. Omogočajo tudi zelo hitro širjenje
informacij med mnogo različnih uporabnikov, kar znajo nekatera podjetja in posamezniki
zelo dobro izkoristiti. V spletno družbeno omrežje Facebook se trenutno dnevno prijavi
najmanj 250 milijonov uporabnikov. Tudi ostala spletna družbena omrežja, ki so predmet
raziskovanja, so zelo priljubljena in imajo pri uporabi svoje prednosti in slabosti.
Namen diplomske naloge je predstaviti nekaj najbolj priljubljenih spletnih družbenih
omrežij, njihovo zgodovino, nevarnosti, ki se pojavljajo pri uporabi le-teh, predvsem pa
predstaviti različne načine poslovne uporabe omenjenih spletnih družbenih omrežij.
Cilj diplomskega dela je posamezniku približati uporabo spletnih družbenih omrežij v
poslovne namene, mu ponuditi potrebne informacije in mu olajšati uporabo le-teh v času
globalizacije, ko je uporaba slednjih nepogrešljiva in predstavlja veliko prednost pred
tistimi, ki ponujene tehnologije ne uporabljajo.
V začetnem poglavju diplomskega dela smo razložili, kaj so to spletna družbena omrežja,
predstavili njihovo zgodovino ter opisali nekaj najbolj priljubljenih. Nato smo opisali
različne načine poslovne uporabe obravnavanih spletnih družbenih omrežij. Za tem smo
opisali najbolj pogoste nevarnosti, ki se pojavljajo pri uporabi spletnih družbenih omrežij.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
2
V zaključnem sklopu diplomskega dela smo odgovorili na vprašanje: Ali je uporaba
spletnih družbenih omrežij za podjetja nepogrešljiva?
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
3
2 SPLETNA DRUŽBENA OMREŽJA
2.1 Kaj so to spletna družbena omrežja?
Spletna družbena omrežja so ena od najbolj priljubljenih spletnih storitev. Ta namreč
uporabnikom omogočajo, da se povežejo z ljudmi, ki jih poznajo ali s katerimi si delijo
nekaj skupnega. Na teh omrežjih se uporabnik predstavi s svojim profilom, na katerem so
navedeni njegovi podatki, kot so ime in priimek, kontaktni e-naslov, njegova spletna stran
in ostali podatki, za katere se uporabnik odloči, da jih bo delil z ostalimi. Pri nekaterih
družbenih omrežjih je obvezna uporaba profilne slike – to je fotografija uporabnika, ki jo
mora ta naložiti na svoj profil.
Uporabniki teh omrežij lahko tako obiskujejo profile drugih uporabnikov. Objavljajo lahko
razne prispevke, prebirajo in komentirajo lahko tako svoje kot tudi tiste prispevke, ki jih
objavljajo uporabniki, s katerimi so povezani [1].
Nekatera spletna družbena omrežja omogočajo razne nastavitve zasebnosti, kjer lahko
uporabnik onemogoči vidnost profila ali določenih podatkov na profilu osebam, s katerimi
ni povezan [1].
Večina družbenih omrežij omogoča komunikacijo med uporabniki preko storitve zasebnih
sporočil. Uporabniki si tako lahko med seboj pošiljajo sporočila, kar je podobno kot pri
komunikaciji z e-sporočili, le da pri zasebnih sporočilih komunikacija poteka na sami
spletni strani družbenega omrežja [1].
Nekatera družbena omrežja ponujajo tudi komunikacijo z več uporabniki hkrati, podobno
kot pri spletnih klepetalnicah in forumih. Pri spletnem družbenem omrežju Facebook je to
mogoče preko zasebnih sporočil, kjer lahko uporabnik v pogovor vključi le določene
uporabnike [1].
Komunikacija z več uporabniki hkrati je mogoča tudi preko Facebook skupin, ki jih lahko
uporabnik ustvari na spletnem družbenem omrežju Facebook.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
4
V to skupino lahko nato doda določene uporabnike, ki lahko objavljajo, prebirajo in
komentirajo razne prispevke znotraj te skupine. V skupini imajo uporabniki na voljo tudi
klepetalnico, preko katere lahko komunicirajo z ostalimi člani skupine.
Te storitve pogosto uporabljajo sošolci, ki si tako preko teh sporočil in skupin pomagajo pri
reševanju raznih šolskih nalog [1].
Zaradi priljubljenosti spletnih družbenih omrežij in storitev, ki jih ta ponujajo, so se za
uporabo le-teh v izobraževalne namene odločili tudi nekateri učitelji. Ti namreč s pomočjo
omenjenih storitev učencem objavljajo razne naloge, teste in kvize in jim tako pomagajo
pri učenju [1].
Podjetja in posamezniki imajo precej koristi od uporabe spletnih družbenih omrežij. V
pomoč so jim namreč pri marketingu in komunikaciji z uporabniki njihovih storitev oziroma
izdelkov. Prav tako jim služijo pri promociji in pridobivanju novih uporabnikov oziroma
strank [2].
Veliko nam pove že predsedniška kampanja Baracka Obame, ko so leta 2008 pri njegovi
kampanji uporabili tudi spletna družbena omrežja in s pomočjo teh pridobili milijone
podpornikov [3]. Slika 2.1 prikazuje Facebook stran ameriškega predsednika Baracka
Obame, ki ima danes več kot 28 milijonov "oboževalcev" [4].
Slika 2.1: Facebook stran ameriškega predsednika Baracka Obame [4]
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
5
Preko družbenih omrežij naj bi jim za kampanjo, v letu 2008 uspelo zbrati skoraj
neverjetnih milijardo ameriških dolarjev donatorskih sredstev [3].
Raziskave so pokazale, da je v času predsedniških volitev preko spletnih družbenih
omrežij iskalo razne informacije o izborih kar 10 % Američanov (od tega ena tretjina
mlajših od 30 let) [3].
2.2 Zgodovina spletnih družbenih omrežij
Nekatere od prvih oblik računalniško-posredovanih socialnih interakcij so se pojavile že
zgodaj po samem začetku interneta. Tako je bila možna računalniško-posredovana
komunikacija že pri zgodnjih spletnih storitvah, kot so Usenet, ARPANET in LISTSERV,
kot tudi pri storitvah elektronske oglasne deske (BBS) [1].
Usenet (Uporabniško omrežje) je skupina sistemov, ki uporabnikom s skupnimi interesi
omogoča izmenjavo stališč in informacij v obliki novičarskih skupin. Teh novičarskih
skupin je ogromno in vsaka izmed njih opredeljuje določeno področje [5].
ARPANET (Omrežje obrambne agencije za napredne projekte) je bilo prvo delujoče
omrežje, ki je delovalo na osnovi komutiranja paketov (ang. packet-switched network).
Omrežje je povezovalo raziskovalne institucije v Združenih državah Amerike [6].
LISTSERV pravimo aplikacijam, ki obvladujejo spiske prejemnikov pošte. Preko teh
aplikacij je uporabniku omogočeno, da pošlje eno elektronsko sporočilo na vse e-poštne
naslove, ki so na določenem spisku navedeni [7].
BBS je računalniška storitev, ki jo imenujemo tudi elektronske oglasne deske. Ta je lahko
samostojna, običajno pa je del mreže, kot je na primer Fidonet. Deluje preko programske
opreme, in sicer ta omogoča uporabnikom, da se povežejo v sistem preko terminala
oziroma ukazne vrstice programa [8].
Po prijavi v elektronske oglasne deske lahko uporabnik prebira prispevke in si preko
klepetalnic, e-sporočil ali forumov izmenjuje sporočila z ostalimi uporabniki. Slika 2.2
prikazuje pozdravno stran elektronske oglasne deske Neon [8].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
6
Slika 2.2: Pozdravna stran elektronske oglasne deske Neon [8]
Nekatere splošne spletne skupnosti, kot so Theglobe.com, Geocities in Tripod.com, so
bile ene izmed prvih spletnih družbenih omrežij, saj so že te težile k temu, da bi se njihovi
uporabniki med seboj povezali. Uporabniki so lahko s pomočjo brezplačnih orodij
ustvarjali svoje predstavitvene spletne strani in tako med seboj delili osebne podatke. Za
komuniciranje so uporabljali klepetalnice [1].
V poznih devetdesetih letih so uporabniški profili postali osnovna funkcija spletnih
družbenih omrežij. Uporabnikom je bilo k svojim profilom omogočeno dodajanje
"prijateljev", s katerimi so bili nato povezani.
Spletna družbena omrežja so se tako vse bolj razvijala in uporabnikom je bilo na voljo vse
več različnih možnosti upravljanja z njihovimi profili in "prijatelji" [1].
Proti koncu devetdesetih let se je pričelo pojavljati vse več novih spletnih družbenih
omrežij. Med najbolj priljubljenimi je bilo spletno družbeno omrežje SixDegrees.com, ki je
bilo ustanovljeno leta 1997. Leta 2000 se je pojavil Makeoutclub, za njim Hub Culture in
takrat zelo priljubljeni Friendster leta 2002. Friendster je bilo eno izmed prvih spletnih
družbenih omrežij, ki jim je uspelo pridobiti preko milijon registriranih uporabnikov [1].
Nato je bil ustanovljen Myspace, leto kasneje še LinkedIn ter za njim tudi spletno
družbeno omrežje Bebo. Leta 2004 je bil ustanovljen Facebook, ki je v začetku leta 2009
postal največje spletno družbeno omrežje na svetu in ta naziv mu pripada še danes [1].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
7
2.3 Priljubljena spletna družbena omrežja
2.3.1 Myspace
Myspace (prvotno znan kot MySpace in My_____) je bil ustanovljen leta 2003. Ustanovilo
ga je nekaj izmed zaposlenih pri podjetju eUniverse. Ti so imeli svoje spletne račune na
spletni strani Friendster. Odločili so se, da bodo naredili spletno družbeno omrežje, ki bo
vsebovalo tiste funkcionalnosti, ki so bile na spletni strani Friendster najbolj priljubljene [9].
Na začetku so bili tudi prvi registrirani uporabniki ustvarjenega družbenega omrežja
Myspace iz podjetja eUniverse. Nato je omenjeno podjetje preko svojih e-poštnih
naročnikov in uporabnikov (teh je bilo kar 20 milijonov) pridobivalo nove člane.
V naslednjih dveh letih je tako Myspace vse bolj pridobival na svoji popularnosti in
dosegel velik uspeh leta 2005. Takrat je namreč Myspace postal najbolj obiskano spletno
družbeno omrežje na svetu. V tistem letu ga je tudi kupilo ameriško podjetje News
Corporation, in sicer za kar 580 milijonov dolarjev [9].
V letu 2006 je Myspace v obiskanosti, sicer le v Združenih državah Amerike, premagal
priljubljeni spletni iskalnik Google. Aprila 2008 pa je bil Myspace po številu obiskovalcev
spletne strani poražen s strani spletnega družbenega omrežja Facebook. Za tem
Myspace ni več dosegel kakšnega večjega uspeha, saj je priljubljenost le-tega začela
precej padati [9].
V letu 2009 je Myspace sicer zaposlil približno 1600 delavcev, ampak je podjetje nato
zašlo v precejšnjo krizo in število zaposlenih se je tako do junija 2011 zmanjšalo na le 200
zaposlenih. V tem času se je podjetje Specific Media Group skupaj s priljubljenim pevcem
in igralcem Justinom Timberlakom odločilo za nakup Myspace-a za približno 35 milijonov
dolarjev [9].
Slika 2.3 prikazuje profil uporabnika na spletnem družbenem omrežju Myspace [10]. To je
danes za razliko od ostalih priljubljenih omrežij s strani domačih uporabnikov bolj malo
uporabljano [9].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
8
Slika 2.3: Profil uporabnika na spletnem družbenem omrežju Myspace [10]
Večinoma ga uporabniki uporabljajo za spremljanje priljubljene slavne osebe oziroma
glasbene skupine, saj ima danes veliko glasbenikov in glasbenih skupin ustvarjeno
Myspace stran. Ta jim namreč omogoča brezplačno predstavitveno stran kot tudi ostale
koristne Myspace storitve, kot so spletni blog, koledar dogodkov, galerijo fotografij in
glasbeni predvajalnik [9].
2.3.2 Facebook
Facebook je izdelal Mark Zuckerberg s svojimi sostanovalci in prijatelji na študentskem
kampusu. Javnosti je bil predstavljen leta 2004 in nanj so se sprva lahko registrirali le
študenti iz Harvarda. Kasneje so bile registracije možne tudi za ostale univerze iz območja
Bostona [11].
Iz študentske sobe na Harvardu se je Facebook preselil nato še v sobe ameriških
najstnikov ter v stotine milijonov sob ljudi z vsega sveta [12].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
9
Leta 2008 je po številu obiskov Facebook prehitel spletno družbeno omrežje Myspace,
leto kasneje pa je postal največje družbeno omrežje na svetu. Danes ima Facebook že
več kot 900 milijonov registriranih uporabnikov. Od vseh uporabnikov Facebooka jih je le
20 % iz Združenih držav Amerike in Kanade [12].
Nekateri ocenjujejo, da smo na vsakih sedem minut brskanja po spletu eno minuto na
spletnem družbenem omrežju Facebook. Na Facebooku se naloži okrog 8 milijard
pogovornih sporočil na dan. Vsake štiri dni je naloženih milijarda fotografij [12].
Zanimiv podatek je, da so ženske na družbenem omrežju Facebook bolj aktivne od
moških uporabnikov. Naložile naj bi kar 70 % od vseh naloženih fotografij in objavile 60 %
od vseh objavljenih komentarjev [12].
Facebook je danes postal tako dominanten, da so mnoge svetovno znane storitve na
spletu spoznale, da je bolje združiti moči z njim, kot pa se boriti proti njemu. Tako je na
primer med drugimi s Facebookom združilo moči tudi švedsko podjetje Spotify. To je na
dobri poti, da postane prva platforma za deljenje glasbe.
Sedaj lahko uporabniki Facebooka vidijo, če kateri od njihovih prijateljev preko storitve
Spotify posluša kakšno pesem in ji lahko tudi sami prisluhnejo [12].
Facebook tako tekmuje na mnogih področjih spleta, kot so glasba, video, blogi,
komuniciranje in še mnogih drugih [12].
Slika 2.4 prikazuje kako izgleda profil uporabnika na spletnem družbenem omrežju
Facebook. Uporabniki lahko na svoje profile nalagajo neomejeno število fotografij,
videoposnetkov in povezav do medijskih vsebin, kot so na primer YouTube videoposnetki,
Soundcloud pesmi in podobno. Podobno kot pri blogih lahko objavljajo razne statuse, v
katerih po navadi opisujejo svoja razpoloženja.
Ostali uporabniki lahko nato objavo komentirajo in s klikom na gumb "Všečkaj", ki se
nahaja pod posamezno objavo, s tem povedo, da jim je objava všeč [4].
Uporabniki lahko "Všečkajo" tudi razne Facebook strani, ki jih ustvarijo podjetja ali
posamezniki, in s tem povedo, da jim je določena oseba, organizacija, podjetje ali izdelek
všeč [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
10
Slika 2.4: Profil uporabnika na spletnem družbenem omrežju Facebook [4]
Uporabniki se lahko pridružijo tudi raznim Facebook skupinam, ki so namenjene ljudem s
skupnimi interesi. V njih lahko prav tako objavljajo nove statuse, fotografije,
videoposnetke, dogodke in razne povezave [4].
Uporabnik tako spremlja uporabnike, ki jih ima dodane med "prijatelje", in večina
aktivnosti dodanih prijateljev se mu, kot privzeto, prikaže že na strani novic. Po želji se
lahko naroči le na tiste pomembne objave in aktivnosti določenega uporabnika.
Mogoče je tudi nastaviti, da ne prejema nobene novice o določenem uporabniku, ki ga
ima dodanega med prijatelje. Prijatelja lahko po želji odstrani s seznama prijateljev ali celo
blokira, tako da ta prijatelj in njegove objave ne bodo več vidni.
Prav tako se lahko odjavi od prejemanja novic tistih strani, ki jih je "všečkal", ali pa celo
"všeček" razveljavi s klikom na gumb "Ni mi všeč" [4].
Facebook je kot aplikacija vključen že v mnoge elektronske naprave, kot so mobilni
telefoni in televizorji. Tudi proizvajalec avtomobilov Ford skuša spletno družbeno omrežje
Facebook preko aplikacije Ford Sync integrirati v svoja vozila [12].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
11
Ameriška študija Pew je odkrila, da imajo uporabniki Facebooka za 9 % močnejše
socialne vezi izven spleta kot neuporabniki. Odkrili so tudi, da bi se uporabniki Facebooka
dva in pol-krat bolj verjetno udeležili političnega shoda in 57 % bolj verjetno skušali
prepričati še koga drugega v to, da bi volil [12].
Zanimivo je tudi, da so o spletnem družbenem omrežju Facebook leta 2010 posneli celo
film z naslovom The Social Network in ta je prejel kar tri prestižne filmske nagrade Oscar
kot tudi mnogo drugih filmskih nagrad [12].
2.3.3 Google+
Google+ je spletno družbeno omrežje korporacije Google, ki je bilo uradno predstavljeno
septembra 2011. Na začetku so bile registracije h Google+ omrežju na voljo le preko
elektronskih povabil, saj je bila takrat spletna stran še v fazi testiranja. Nekaj tednov
kasneje so postale registracije odprte za vsakogar, ki je pa sicer moral biti, kot tudi pri
uporabi povabil, polnoleten.
V prvi polovici leta delovanja omrežja Google+ se je nanj registriralo kar 90 milijonov
uporabnikov [13]. Slika 2.5 prikazuje, kako danes izgleda profil uporabnika na spletnem
družbenem omrežju Google+ [14].
Slika 2.5: Profil uporabnika na spletnem družbenem omrežju Google+ [14]
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
12
V začetku letošnjega leta so se pri Googlu in v Združenih državah Amerike ter v večini
ostalih držav odločili, da bodo zmanjšali minimalno omejitev starosti, ki dovoljuje kreiranje
uporabniškega profila, na 13 let [13].
Pri podjetju Google so družbeno omrežje Google+ opisali kot "družbeni sloj", ki ni
sestavljen le iz ene strani, ampak vsebuje več "plasti", ki pokrivajo razne spletne lastnosti.
S tem so imeli v mislih vse njihove že prej ustvarjene storitve, ki so jih povezali z
družbenim omrežjem Google+. Najbolj priljubljene od teh storitev so Google iskalnik,
Gmail e-pošta, Google dokumenti in Google dogodki [13].
Google+ se razlikuje od ostalih spletnih družbenih omrežij tudi po tem, da se pri tem ne
pošiljajo prošnje za "prijateljstva", ampak lahko uporabnik med svoje tako imenovane
kroge doda kogar želi. Tako ni nujno, da bo neka oseba, ki smo jo mi dodali med svoje
kroge, imela med njenimi krogi tudi nas.
Teh krogov ima uporabnik po navadi več in jih poimenuje tako, da bo med njih lažje
razdelil osebe, s katerimi se je povezal. Zelo pogosto so ti krogi poimenovani kot
"Prijatelji", "Sodelavci", "Znanci" in podobno. Tako lahko uporabnik nato doda neko osebo
v več krogov, saj je lahko s kakšnim sodelavcem tudi dober prijatelj in podobno.
Ti krogi so predvsem koristni, ko uporabnik pri objavah na svojem profilu lahko izbere, kdo
vse bo neko objavo videl oziroma katerim krogom bo ta prikazana [13].
Precej zanimiv podatek je ta, da je dve tretjini vsebin, deljenih na Google+, prej deljenih v
omejenih krogih, kot pa javno. Iz tega je razvidno, da večina ljudi omejuje svoje objave
oziroma vidljivost le-teh s pomočjo krogov storitve Google+ [12].
Googlove kroge je na nek način kopiral Facebook. Namreč pri družbenem omrežju
Facebook so implementirali tako imenovane "pametne sezname", ki jih lahko uporabnik
ustvarja in v njih dodaja svoje prijatelje. Prav tako lahko nato pri objavah uporabnik izbira,
katerim seznamom bodo določene objave vidne [11].
Google+ ima danes že več kot 250 milijonov registriranih uporabnikov, od tega jih je
približno 150 milijonov aktivnih [13].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
13
2.3.4 LinkedIn
LinkedIn je spletno družbeno omrežje, ki je bilo ustanovljeno leta 2002. Skupaj ga je
ustanovilo nekaj vodilnih ljudi spletne storitve PayPal in spletne strani Socialnet.com [16].
Zanimiv podatek je ta, da je v letu 2010 obiskanost družbenega omrežja LinkedIn narastla
kar za 60 %. Leta 2011 je LinkedIn po obiskanosti presegel spletno družbeno omrežje
Myspace. Danes ima družbeno omrežje LinkedIn že več kot 175 milijonov registriranih
uporabnikov [16].
LinkedIn ponuja registriranim uporabnikom vodenje seznama kontaktnih podatkov oseb, ki
so jih kdaj spoznali ali z njimi poslovno sodelovali. S temi ljudmi so preko te storitve nato
lahko povezani.
Storitev se uporablja predvsem v poslovne namene, saj se preko te uporabnikom ponuja
mnogo poslovnih priložnosti s pomočjo že obstoječih razmerij [15].
Na omrežju LinkedIn lahko podjetja iščejo nove partnerje in kandidate za sodelovanje in
morebitno zaposlitev. Uporabniki pa lahko omrežje uporabijo za iskanje nove zaposlitve.
Namreč med drugim lahko sledijo objavam različnih podjetij, ki se jih odločijo spremljati in
so tako na tekočem z morebitnimi razpisi za prosta delovna mesta [15].
Uporabniki lahko svoje profile prilagodijo tako, da vnesejo podatke o izobrazbi in
dosedanjih delovnih izkušnjah. Prav tako lahko na profil naložijo tudi svoj življenjepis [15].
Kot tudi pri ostalih spletnih družbenih omrežjih je tukaj zaželena uporaba profilne slike
uporabnika. Ta lahko tako naloži svojo fotografijo ali več le-teh.
Te so v pomoč predvsem pri vprašanju, ki si ga uporabnik zastavi: "Ali gre res za osebo,
ki jo poznam" [15]?
Slika 2.6 prikazuje, kako danes izgleda profil uporabnika na spletnem družbenem omrežju
LinkedIn [15].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
14
Slika 2.6: Profil uporabnika na spletnem družbenem omrežju LinkedIn [15]
LinkedIn ponuja tudi, podobno kot spletno družbeno omrežje Facebook, tako imenovane
skupine, ki se jim uporabniki lahko pridružijo. Večina teh skupin je povezana z
zaposlovanjem.
Skupine so lahko zasebne in tako dostopne članom le-teh ali pa javne in za prebiranje
dostopne vsem. Za objavo prispevkov v skupini mora biti uporabnik tudi njen član [16].
Poslovna uporaba družbenih omrežij
15
3 POSLOVNA UPORABA SPLETNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ
Internet je danes zelo razširjen in ljudje ga uporabljajo praktično vsak dan. Večina ljudi
tudi meni, da bi morali uvrstiti dostop do interneta na seznam temeljnih državljanskih
pravic. Raziskava, v kateri je sodelovalo 27 tisoč ljudi iz 26 držav, je pokazala, da je bilo
takšnega mnenja kar 80 % vprašanih [17].
Nekatere države so že uzakonile pravico do internetne povezave, za to se pa zavzemajo
tudi nekateri odbori pri Združenih narodih. Predstavitev podjetja na internetu je zato danes
postala skoraj nuja [17].
Z nastopom podjetja na spletu so načrtovane pomembne funkcije, kot so [18]:
− promocija podjetja, trženje, oglaševanje ter zagotavljanje prisotnosti blagovne
znamke,
− pospešitev prodaje in posledično večji dobiček in
− interakcije z dobavitelji in potrošniki.
Poleg lastnih predstavitvenih spletnih strani, ki jih lahko izdelovalci spletnih strani za neko
podjetje izdelajo, se podjetja lahko odločijo tudi za predstavitev na spletu s pomočjo
uporabe spletnih družbenih omrežij. Ta jim omogočajo brezplačno in enostavno
predstavitev podjetja. S pomočjo družbenih omrežij je podjetju omogočeno doseči
učinkovitejše oglaševanje in promocijo proizvodov ter storitev, kot tudi zadovoljitev že
obstoječih kupcev in pridobivanje novih.
Vzdrževanje dobrih odnosov s strankami je za podjetje ključnega pomena, kot tudi
pridobivanje novih strank. Pridobitev novih strank pa zahteva precej več naporov kot
vzdrževanje dobrih odnosov z že obstoječimi.
Zato so pri tem v veliko pomoč spletna družbena omrežja. Možnosti, ki jih ta ponujajo, so
prav idealne za dobro predstavitev izdelkov in komunikacijo s strankami ter tako
vzdrževanje dobrih odnosov [18].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
16
Prednost komuniciranja s strankami preko spletnih družbenih omrežij je tudi uporaba
večpredstavnosti (tekst, video in zvok). S pomočjo te se pri uporabniku lažje vzbudi
zanimanje za nek izdelek, hkrati pa se mu tudi omogoči, da se s tem izdelkom lažje
seznani [18].
S pomočjo spletnih družbenih omrežij lahko podjetje uresniči del svoje poslovne politike,
in sicer [18]:
− pridobi dostop do velike in nenehno rastoče baze uporabnikov oziroma
potencialnih kupcev,
− oglašuje na enem od najbolj atraktivnih novih medijev, ki imajo velik vpliv in so
geografsko neomejeni,
− pridobi nov distribucijski kanal, ki je precej varen in stroškovno učinkovit in ponuja
možnost ustvarjanja novih dohodkov in poslovnih povezav in
− si zagotovi učinkovitejše komuniciranje in je tako lažje v stiku s kupci; jih seznanja
z novimi izdelki in jim zagotavlja zelo kakovostne informacije.
Načinov poslovne uporabe spletnih družbenih omrežij je ogromno, zato bomo v naslednjih
poglavjih izpostavili le tiste najbolj pogosto uporabljene pri obravnavanih spletnih
družbenih omrežjih.
3.1 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Myspace
Priljubljenost spletnega družbenega omrežja Myspace sicer ne narašča več tako kot je
včasih, še vedno pa lahko to omrežje ponuja učinkovito ustvarjanje novih poslovnih
priložnosti [9].
Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Myspace je danes najbolj pogosta pri
glasbenikih. Eden od razlogov, zakaj je temu tako, je verjetno ta, da so uporabniki
omrežja Myspace že od samega začetka v večini mlajši od 25 let, pri mladih pa je glasba
zelo priljubljena.
Pri spletnem družbenem omrežju Myspace se bolj posvečajo glasbi in komercialni uporabi
spletnega omrežja kot pa povezovanju prijateljev [19].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
17
3.1.1 Uporaba Myspace predstavitvenih strani
Na spletnem družbenem omrežju Myspace lahko ustvarimo profil in ga prilagodimo tako,
da bo ta izgledal kot naša predstavitvena stran.
Myspace se je tej funkcionalnosti tudi posvetil in jo tako trenutno ponuja le glasbenikom,
in sicer na vpisni strani spletnega omrežja Myspace je na voljo možnost, da se v omrežje
vpišemo osebno ali kot glasbenik. Ta možnost je bila vključena z namenom, da so
odgovorni pri omrežju Myspace lažje seznanjeni z avtorskimi pravicami glasbenikov, ko ti
na ustvarjene profile nalagajo svojo glasbo [19].
Poleg tega je pa z uporabo te možnosti predstavitvena stran prilagojena tako, da čim bolj
ustreza namenu predstavitve in promocije glasbenika ali glasbene skupine [19]. Slika 3.1
prikazuje, kako izgleda Myspace predstavitvena stran priljubljene slovenske glasbene
skupine Siddharta [10].
Slika 3.1: Myspace predstavitvena stran slovenske glasbene skupine Siddharta [10]
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
18
Glasbenikom je tako na voljo, da k svojim profilom dodajo glasbeni predvajalnik, koledar
prihajajočih dogodkov, blog, fotografije, videoposnetke, opis in kontaktne podatke [19].
Samostojni glasbeniki lahko preko storitve, imenovane SNOCAP, na omrežju Myspace
objavljajo in prodajajo svojo glasbo [9].
Nekateri danes zelo priljubljeni glasbeniki, kot sta Lilly Alen in Sean Kingston, so do svoje
slave prišli predvsem s pomočjo omrežja Myspace [9].
3.2 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Facebook
Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Facebook je trenutno zelo priljubljena,
glavni razlog tega pa je, da je Facebook trenutno spletno družbeno omrežje, ki ima največ
registriranih uporabnikov in je zato seveda tudi najbolj obiskano [20].
Na spletnem družbenem omrežju Facebook je trenutno registriranih več kot 900 milijonov
uporabnikov, od tega je 698 400 uporabnikov iz Slovenije. Največ slovenskih uporabnikov
je starih med 25 in 34 let, teh je 209 298. Ostali statistični podatki o starosti slovenskih
uporabnikov Faceboka so vidni na sliki 3.2 [20].
Slika 3.2: Statistični podatki o povprečni starosti slovenskih Facebook uporabnikov [20]
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
19
Podjetja in posamezniki se tako lahko s pomočjo spletnega omrežja Facebook povežejo z
ogromnim številom ljudi. Načini, ki jih za to Facebook ponuja, so precej učinkoviti, saj je
zaradi vseh teh podatkov, ki jih Facebook o uporabnikih ima, mogoče z oglasnimi sporočili
ciljati na določeno skupino uporabnikov in se z njimi lažje povezati [4].
3.2.1 Uporaba Facebook strani
Facebook strani so namenjene podjetjem, slavnim osebam, glasbenim skupinam,
športnim ekipam, filmom, televizijskim serijam in vsem, ki bi želeli na tej strani pridobiti
svoje tako imenovane oboževalce.
Tako lahko kot lastnik nekega podjetja na spletnem družbenem omrežju Facebook
ustvarimo našo predstavitveno stran, na kateri lahko nato objavljamo razne fotografije,
videoposnetke, mini anketna vprašanja, razna sporočila in povezave do zunanjih spletnih
strani. Slika 3.3 prikazuje, kako izgleda Facebook stran slovenskega podjetja mimovrste
[4].
Slika 3.3: Facebook stran slovenskega podjetja mimovrste d. o. o. [4]
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
20
Oboževalci naše Facebook strani lahko nato naše objave komentirajo in s klikom na gumb
"Všečkaj" tudi prikažejo, da jim je objava všeč. S klikom na gumb "Deli" pa lahko neko
objavo delijo s svojimi prijatelji, in sicer tako, da se ta objavi na uporabnikov "zid" ali pa na
"zid" njegovega prijatelja [4].
Facebook je administratorjem Facebook strani, ki imajo vsaj 5000 oboževalcev, pri objavi
prispevkov omogočil določanje kriterijev ciljnega občinstva. Tako lahko na primer
administrator strani na tej ustvari neko objavo samo za tujce, drugo za uporabnike
moškega spola, tretjo za najstnike in tako dalje. Pri izbiri kriterijev je na voljo veliko
možnosti, in sicer lahko administrator z objavo prispevka cilja na izbrano občinstvo glede
na spol, status razmerja, lokacije in starosti uporabnika [21].
Včasih smo kot administratorji strani lahko z uporabo Facebook označevalnega jezika
(FBML) našo stran prilagajali in spreminjali njen izgled. Zdaj so FBML nadomestile
Facebook aplikacije, ki niso namenjene le spreminjanju izgleda naše strani [4].
V obliki Facebook aplikacije lahko za našo stran ustvarimo tudi nagradno igro, promocijo
izdelka, natečaj ali kaj podobnega in jo povežemo z našo Facebook stranjo. Aplikacijo
lahko izdelamo s pomočjo označevalnega jezika za izdelavo spletnih strani (HTML),
kaskadnih stilskih podlog (CSS) in programskega jezika JavaScript [4].
Za izvedbo nagradne igre na naši Facebook strani lahko uporabimo tudi kakšno od že
izdelanih aplikacij. Lahko izbiramo med plačljivimi zunanjimi aplikacijami ali pa uporabimo
katero od brezplačnih aplikacij, kot so Appbistro, Faceitpages in Tabsite [22].
Pri izvajanju nagradnih iger na naši Facebook strani moramo upoštevati Facebookova
pravila in splošne pogoje. Ti določajo, da moramo biti mi upravitelj natečajev in nagradnih
iger, ki se bodo izvajale na naši Facebook strani.
Nagradne igre in natečaje lahko izvajamo le preko Facebook aplikacij in ne preko funkcij
strani same. Na strani aplikacije morajo biti dostopna pravila nagradne igre oziroma
natečaja in k tem mora biti vključena tudi izjava, da nagradna igra ni podprta, upravljana,
niti sponzorirana s strani spletnega družbenega omrežja Facebook.
Nagradni natečaj oziroma nagradna igra mora tako potekati preko zunanje Facebook
aplikacije [22].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
21
Lahko pa vseeno zahtevamo od uporabnikov, da za dostop do aplikacije in tako tudi
nagradne igre pred tem "všečkajo" našo stran. Vsa nadaljnja promocija in potek nagradne
igre pa morata biti izvedena preko zunanje Facebook aplikacije [22].
Danes ogromno upraviteljev Facebook strani pri izvajanju natečajev in nagradnih iger teh
pravil ne upošteva, a samo vprašanje časa je, kdaj bodo pri Facebooku postali na to bolj
pozorni.
Mogoče bi nas ob neupoštevanju pravil nagradnih iger odgovornim zatožil celo kdo iz
katerega od konkurenčnih podjetij, zato previdnost ni odveč.
Najmanj, kar nas lahko doleti, če nas pri Facebooku zalotijo pri kršenju teh pravil, je, da
nam ukinejo dostop do našega uporabniškega računa in izbrišejo našo stran [22].
3.2.2 Uporaba Facebook skupin
Uporaba Facebook skupin je namenjena uporabnikom s skupnimi interesi. V teh se
namreč zbirajo uporabniki, ki imajo nekaj skupnega [4].
Od Facebook strani se skupine razlikujejo predvsem po tem, da tu lahko kot administrator
skupine izbiramo med tremi različnimi načini zasebnosti naše skupine, in sicer [4]:
− Odprta skupina – vsak lahko vidi skupino in objave njenih članov.
− Zaprta skupina – vsak lahko vidi skupino in njene člane, le člani pa lahko v njej
objavljajo nove objave in vidijo ter komentirajo objave ostalih uporabnikov.
− Skrita skupina – le člani lahko vidijo skupino, kdo je v skupini ter kaj ostali člani
objavljajo.
Tako lahko na primer skrit tip skupine uporabimo za naše podjetje. V tej skupini nato
lahko s sodelavci, ki smo jih v skupino dodali, preko klepetalnice komuniciramo,
objavljamo razne prispevke in jih komentiramo [4].
Kot pri Facebook straneh lahko tudi tu objavljamo mini ankete, razna sporočila, fotografije
in videoposnetke ter prihajajoče dogodke, ki se navezujejo na skupino. V skupino lahko
uporabniki naložijo tudi nek dokument, kot je na primer Word dokument, tega lahko nato
ostali uporabniki prenesejo na svoje računalnike [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
22
Slika 3.4 prikazuje Facebook skupino, ki je namenjena prebivalcem študentskih domov
Lent [4].
Slika 3.4: Facebook skupina, ki je namenjena prebivalcem študentskih domov Lent [4]
Član neke skupine lahko postanemo, ko nas v to doda uporabnik, ki je že član te, ali pa,
ko skupini pošljemo zahtevo po pridružitvi in le-to odobri administrator [4].
Skupine so bolj zasebne kot Facebook strani, zato tudi ponujajo toliko možnosti izbire
zasebnosti. Namenjene so manjšim skupinam ljudi in lahko izbiramo, kdo bo član le-teh,
pri Facebook straneh pa lahko kdorkoli postane član strani oziroma oboževalec [4].
3.2.3 Uporaba Facebookovih vtičnikov za spletne strani
Proti koncu leta 2008 je Facebook ustvaril tako imenovani Facebook Connect, s pomočjo
katerega je mogoče z že ustvarjenim uporabniškim Facebook računom povezati zunanjo
spletno stran [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
23
Tako se ob kliku na gumb "Poveži s Facebookom" na tej zunanji spletni strani lahko
prijavimo kar s pomočjo našega Facebook računa [4].
Tako nam na tej spletni strani ni treba ustvarjati novega uporabniškega računa, saj nam
storitev Facebook Connect omogoča, da se prijavimo z našim že ustvarjenim Facebook
računom.
S tem lahko po prijavi v to spletno stran na tej ob prispevkih objavljamo komentarje. Po
tem, ko nek prispevek na zunanji strani komentiramo, se lahko na našem Facebook
profilu izpiše tudi informacija o tem, da smo nekje nekaj komentirali, kar pa lahko z
našega profila po želji tudi odstranimo [4].
Slika 3.5 prikazuje nekaj Facebook Connect vtičnikov, ki so implementirani na spletni
strani Računalniških novic [23].
Slika 3.5: Facebook Connect vtičniki na spletni strani Računalniških novic [23]
Implementirana storitev Facebook Connect nam omogoča tudi, da lahko kot uporabnik na
Facebooku našim prijateljem priporočimo nek prispevek z zunanje spletne strani. Prav
tako lahko na zunanji spletni strani te prispevke "všečkamo" [4].
Te storitve se danes na spletnih straneh zelo pogosto uporabljajo, saj uporabnikom
omogočajo enostavno in hitro prijavo na neko spletno stran, kot tudi objavo komentarjev in
pošiljanje, priporočanje ter "všečkanje" prispevkov na tej spletni strani [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
24
3.2.4 Oglaševanje na spletnem družbenem omrežju Facebook
Oglaševanje na spletnem družbenem omrežju Facebook je lahko zelo učinkovito, saj nam
omogoča, da naše oglase prikazujemo uporabnikom na podlagi določenih kriterijev. S
pomočjo teh kriterijev lahko tako z oglasi ciljamo na določeno skupino uporabnikov, med
drugim tudi na podlagi njihove lokacije, spola, starosti, izobrazbe, zaposlitve in njihovih
interesov.
To je mogoče zato, ker imajo uporabniki na svojih profilih vneseno večino od teh iskanih
podatkov. Na družbenem omrežju Facebook ima tako večina uporabnikov vnesene
podatke o spolu, rojstnem dnevu, domačem kraju, zaposlitvi, verskem prepričanju,
aktivnostih, interesih in tudi o priljubljeni glasbi, televizijskih serijah, filmih in knjigah. Vse
te podatke lahko pri spletnem družbenem omrežju Facebook uporabimo kot kriterije pri
ciljanju določenega občinstva za prikazovanje oglasov [4].
Profili uporabnikov in tudi njihovi vneseni podatki so resnični in zato je oglaševanje na
spletnem družbenem omrežju Facebook zelo zanesljivo [4].
Slika 3.6 prikazuje, kako na spletnem družbenem omrežju Facebook izgleda oglas
zunanje spletne strani hertz.si in kako izgleda oglas Facebook strani Si.mobil Tezno [4].
Slika 3.6: Prikaz oglasa zunanje spletne strani in oglasa Facebook strani [4]
Na Facebooku lahko oglašujemo naše izdelke in storitve oziroma zunanjo spletno stran ali
pa kar našo Facebook predstavitveno stran, pri kateri s pomočjo teh oglasov lahko
pridobimo še več oboževalcev. Ti hkrati postanejo tudi naši naročniki na naše objave, ki
jih bomo na naši strani v bodoče objavljali [3].
Pri oglaševanju naše Facebook strani imamo na izbiro dve možnosti, in sicer lahko
oglašujemo Facebook stran samo ali pa le določen prispevek, ki je bil na tej naši
Facebook strani objavljen [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
25
Pri načinu prikazovanja oglasa te strani ali določenega prispevka s strani lahko izbiramo
med dvema možnostma, in sicer lahko naključnim uporabnikom, ki ustrezajo kriterijem,
prikažemo navaden oglas ali pa prikažemo oglas le tistim uporabnikom, čigar prijatelji so
že "všečkali" našo stran, slednjim se zraven oglasa izpiše tudi, kateri njihov prijatelj je
stran že "všečkal" [4].
Od dodatnih kriterijev, ki so na voljo pri izbiri prikazovanja oglasov, lahko nastavimo
želeno lokacijo uporabnikov, starost, spol, interese, dejavnosti, stan, jezike, izobrazbo in
še več.
Na strani se po vnosu želenih kriterijev izpiše tudi skupno število uporabnikov, ki ustrezajo
vnesenim kriterijem. To pa seveda ne pomeni, da bodo vsi ti uporabniki dejansko videli
naš oglas, saj ni zagotovitve, da bodo v času naše oglaševalske akcije vsi ti Facebook
uporabljali [4].
Pri ustvarjanju oglasa za zunanjo spletno stran ni veliko drugače. Vnesti je treba ciljni
spletni naslov in naslov ter kratek opis spletne strani oziroma izdelka ali storitve.
Za primer smo tako ustvarili oglas poročnega fotografa, ki bi zaročencem preko oglasa
ponujal svoje fotografske storitve. S pomočjo uporabe izbranih Facebook kriterijev za
prikazovanje oglasov bi bil tak oglas verjetno tudi precej uspešen. Slika 3.7 prikazuje
obrazce za vnos teh podatkov kot tudi podatke, ki smo jih vnesli [4].
Slika 3.7: Vnos ciljne spletne strani, naslova, opisa in slike našega oglasa [4]
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
26
Tako smo začeli postopek ustvaritve novega oglasa in vnesli potrebne podatke, ki so sicer
izmišljeni. Vnesti je bilo treba naslov spletne strani, naslov in opis oglasa ter naložiti sliko,
ki se bo v oglasu prikazovala [4].
Po vnosu teh podatkov smo se lotili kriterijev prikazovanja oglasov, in sicer izbrali smo
lokacijo in tudi najmanjšo in največjo dovoljeno starost ciljnega občinstva. Obrazce za
vnos teh podatkov in vnesene podatke prikazuje slika 3.8 [4].
Slika 3.8: Izbira lokacije in starosti ciljnega občinstva [4]
Nato smo določili za naš oglas zelo pomemben kriterij, ki pa je zakonski stan. Tu smo
izbrali le tiste uporabnike, ki imajo v svojih profilih pod "stan" izbrano "zaročen". Izbiro
tega podatka oziroma kriterija prikazuje slika 3.9 [4].
Slika 3.9: Izbira kriterijev spolne usmerjenosti in zakonskega stana [4]
Podobno kot pri ustvarjanju oglasa za našo Facebook stran imamo tudi pri ustvarjanju
oglasa za našo zunanjo spletno stran na voljo možnost, da s prikazi oglasov ciljamo na
določene uporabnike, ki so povezani z določeno Facebook stranjo, dogodkom ali
aplikacijo [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
27
Nastavimo lahko tudi, da se naj naš oglas prikazuje ali pa celo, da se ta ne prikazuje
uporabnikom, čigar prijatelji so ali niso povezani z določeno Facebook stranjo, aplikacijo
ali dogodkom. Teh kriterijev nismo izpolnjevali, saj v našem primeru oglaševanja to ne bi
bilo primerno [4].
Po vnosu podatkov izbranih kriterijev se nam je izpisalo število uporabnikov, ki ustreza
našim kriterijem. Po teh podatkih sodeč bi naj bilo na Facebooku 12 380 registriranih
uporabnikov, ki sodeč po podatkih v njihovih profilih, živijo v Sloveniji, so stari med 18 in
50 let in so zaročeni [4].
Pri ceni oglaševalske akcije lahko vnesemo dnevni proračun ali proračun celotnega
trajanja ustvarjene oglaševalske akcije. Obrazce za vnos podatkov o ceni in proračunu
oglaševalske akcije kot tudi podatke, ki smo jih vnesli, prikazuje slika 3.10 [4].
Slika 3.10: Izbira dnevnega proračuna in cene naše oglaševalske akcije [4]
Glede cen oglaševanja imamo na voljo dve možnosti, in sicer [4]:
− "cena za klik", kjer plačamo vsakič, ko nek uporabnik klikne na naš oglas, ali pa
− "cena na tisoč prikazov", kjer plačamo določen znesek na vsakih tisoč prikazov
našega oglasa.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
28
Zneske določene cenovne možnosti vnesemo sami, in sicer se na podlagi višine teh nato
oglasi tudi prikazujejo. Namreč, oglasi s podobnimi kriteriji in višjo ceno se bodo
prikazovali bolj učinkovito od tistih z nižjo določeno ceno [4].
Znesek, ki ga pri Facebooku priporočajo za možnost "cena na klik", je trenutno med 0,73
€ in 1,59 €, za možnost "cena na tisoč prikazov" pa med 0,04 € in 0,46 € [4].
Po vnosu podatkov in potrditvi teh se nam izpiše stran z osnovnimi informacijami naše
oglaševalske akcije in predogled ustvarjenega oglasa. Omenjeno stran prikazuje slika
3.11 [4].
Slika 3.11: Prikaz osnovnih informacij ustvarjene oglaševalske akcije [4]
Nato lahko s klikom na gumb "Naroči" oglas naročimo. Pri tem je potrebno izbrati način
plačila in vnesti potrebne podatke za izvedbo plačila [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
29
3.3 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja Google+
Uporaba spletnega družbenega omrežja Google+ še ni povsem zaživela, tako navadna
kot tudi poslovna uporaba ne.
Čeprav Google+ s časom ponuja vse več različnih in koristnih funkcij pri uporabi omrežja,
še vedno uporabniki tega ne uporabljajo dovolj pogosto, da bi ta lahko bolj zaživel in
resneje konkuriral družbenemu omrežju Facebook.
Verjetno zato, ker je bil Facebook prvi in je večina ljudi ob pojavu družbenega omrežja
Google+ že imela ustvarjene Facebook uporabniške račune. Prav tako so na uporabo
omrežja Facebook ti navajeni. Večina ljudi ne čuti potrebe po še enem družbenem
omrežju. Vsaj zaenkrat še ne.
Pri korporaciji Google pa se niso predali in še vedno močno delajo na razvoju njihovega
spletnega družbenega omrežja Google+. Nedavno so pri tem predstavili tudi nekaj
novosti, ki so lahko zelo koristne tako za navadno kot tudi poslovno uporabo [13].
3.3.1 Uporaba Google+ strani
Google+ je v začetku letošnjega leta uvedel tako imenovane Google+ strani, ki so tudi
neke vrste predstavitvene strani, na katere se lahko uporabniki naročijo in tako spremljajo,
komentirajo in priporočajo objave, ki jih ta stran oziroma administratorji teh strani
objavljajo [13].
Google+ strani so tako kot Facebook strani namenjene raznim posameznikom, podjetjem,
skupinam in organizacijam, saj jim omogočajo, da si s stranjo ustvarijo poslovno
prisotnost na spletu oziroma spletnem družbenem omrežju.
Pri izvajanju nagradnih iger za našo Google+ stran naletimo pri Google+ spletnem
družbenem omrežju na precej omejitev, saj Google upraviteljem strani ne dovoljuje, da bi
na teh straneh objavljali kakršnakoli tekmovanja in natečaje, nudili nagradne igre, kupone,
posebne ponudbe ali kaj podobnega.
Dovoljeno nam je le objaviti povezavo do zunanje strani, kjer se kaj takšnega odvija. Se
pa tudi na tej zunanji strani ne sme odvijati takšna promocija, ki bi na kakršenkoli način
kršila pravila Googlovih +1 priporočil [24].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
30
Administratorji Google+ strani ne smejo pod nobenim pogojem nagovarjati uporabnikov
Google+ omrežja, da s klikom na gumb +1 priporočajo njihovo stran.
Google si pridržuje pravico, da odstrani tiste strani, ki na kakršenkoli način kršijo njihova
pravila. Prav tako lahko Google+ odstrani tiste strani, ki niso bile aktivne več kot devet
mesecev [24].
Slovenskih predstavitvenih strani je na spletnem družbenem omrežju Google+ precej
manj kot jih je na omrežju Facebook.
Trenutno najbolj priljubljena predstavitvena stran na Google+ omrežju je stran finskega
podjetja Rovio Entertainment, ki je namenjena vsem oboževalcem njihove svetovno
znane video igre Angry Birds. Namreč njihova Google+ stran, ki jo prikazuje slika 3.12,
ima danes že več kot dva milijona osemsto oboževalcev [14].
Slika 3.12: Trenutno najbolj priljubljena Google+ stran "Angry Birds" [14]
Poleg tega, da je za razliko od spletnega družbenega omrežja Facebook Google+
trenutno precej manj popularen, pripomorejo k odločitvi podjetij, da ustvarijo
predstavitveno stran raje na omrežju Facebook, verjetno tudi možnosti uporabe zunanjih
aplikacij in možnosti, ki jih te nudijo. Preko teh je na Facebook strani mogoče izvajanje
raznih promocij, natečajev, nagradnih iger in še več [4].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
31
3.3.2 Uporaba spletnih video konferenc
Eden od pogostih načinov poslovne uporabe družbenega omrežja Google+ je tudi
brezplačna uporaba tako imenovane "Hangout" storitve, ki omogoča skupinski video
pogovor z več uporabniki hkrati.
S to funkcijo je namreč uporabniku spletnega družbenega omrežja Google+ omogočeno,
da jo med drugim uporabi tudi v poslovne namene, saj lahko s pomočjo te ustvari spletno
video konferenco. To stori tako, da ustvari nov "Hangout" in nato lahko vanj vključi do
največ devet svojih sodelavcev.
Povabljeni uporabniki se nato lahko video pogovoru pridružijo in tako lahko vidijo in
komunicirajo z vsemi, ki so v konferenco vključeni. Uporabniki imajo lahko na računalnik
priključenih tudi več spletnih kamer in nato lahko med konferenco enostavno preklapljajo
med njimi. Prav tako se lahko pridružijo konferenci preko novejših mobilnih telefonov, ki
imajo nameščen mobilni operacijski sistem Android, verzije 2.3 ali več [14].
Nedavno dodane funkcije pa uporabniku omogočajo, da lahko med konferenco naloži
kakšen dokument in ga s tem pripne h konferenci. Tako se samodejno ustvari tudi nov
dokument pri storitvi Google docs, ki je viden za branje ali urejanje vsem sodelujočim pri
video konferenci.
Uporabnik ima lahko pri video konferenci v skupni rabi tudi ostale dokumente, ki jih ima
naložene pri storitvi Google docs, kot tudi beležke preko storitve Google notes [25].
Dodatne funkcije uporabniku omogočajo tudi [14]:
− da video konferenco poimenuje,
− ji pripne virtualno "belo tablo", na katero lahko uporabniki pišejo in rišejo in
− da znotraj video konference lahko nekoga pokliče na telefon (ta možnost je na
voljo le v Združenih državah Amerike in Kanadi).
Nekatere funkcije storitve Google hangout prikazuje slika 3.13 [25].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
32
Slika 3.13: Prikaz nekaterih funkcij storitve Google "hangout" [25]
3.4 Poslovna uporaba spletnega družbenega omrežja LinkedIn
Spletno družbeno omrežje LinkedIn je v osnovi namenjeno poslovnežem in je zato
uporaba tega odlična priložnost za promocijo podjetij in posameznikov.
Uporabniki, ki iščejo zaposlitev s pomočjo uporabe LinkedIn omrežja, lahko lažje pridejo
do zaposlitve [26].
LinkedIn ni edino poslovno družbeno omrežje, je pa vsekakor najbolj priljubljeno, saj je
uporaba tega brezplačna in zelo enostavna.
Sicer pa ponuja LinkedIn tudi plačljive naročniške pakete, ki vključujejo še več orodij, ki so
uporabniku v pomoč pri iskanju po spletnem omrežju, komuniciranju z ostalimi uporabniki,
objavi novih delovnih mest in iskanju potencialnih kandidatov za delo [26].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
33
Trenutno brezplačen LinkedIn račun uporabnika omogoča [15]:
− izgradnjo in vzdrževanje velikega poslovnega omrežja,
− povezovanje s poslovnimi sodelavci in nekdanjimi sošolci,
− zahteve po priporočilih in preskrbo teh,
− izgradnjo poslovne prisotnosti na spletu,
− iskanje in ogled profilov ostalih LinkedIn uporabnikov,
− ogled do 100 rezultatov določenega iskanja,
− možnost shranitve do treh iskanj in prejem tedenskih obvestil o teh iskanjih,
− neomejen prejem InMail sporočil,
− zahtevo do petih predstavitev na enkrat.
Z sklenitvijo članarine "Premium" lahko uporabnik nato tudi pošilja InMaile in tako
komunicira z vsemi, ki so registrirani na omrežju LinkedIn. Omogočen ima tudi ogled več
kot 100 rezultatov določenega iskanja. Na voljo mu je tudi shranjevanje profilov ostalih
uporabnikov in mnogo ostalih možnosti [15].
3.4.1 Iskanje zaposlitve in potencialnih kandidatov za zaposlitev
Omrežje LinkedIn je poleg vseh storitev, ki jih ponuja, tudi zelo dober vir za iskanje prostih
delovnih mest, kot tudi za iskanje kvalificiranih ljudi, ki bi lahko kakšno delovno mesto
zapolnili [26].
Za uporabnike, ki imajo namen s pomočjo omrežja LinkedIn priti do nove zaposlitve, je
zelo pomembno, da imajo prepričljiv profil, ki nudi čim več informacij. Priporočljivo je tudi
na profil naložiti svoj življenjepis [26].
Da bo profil uporabnika čim bolj popoln, mora vsebovati [26]:
− trenutno zaposlitev uporabnika in vsaj dve prejšnji,
− informacije o pridobljeni izobrazbi uporabnika,
− opis na uporabnikovem profilu in tudi naloženo fotografijo,
− uporabnikove veščine in
− vsaj tri priporočila ostalih LinkedIn uporabnikov.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
34
LinkedIn priporočilo je priporočilo, ki ga nek drug uporabnik za uporabnika napiše po tem,
ko mu je ta recimo pomagal pri delu na projektu.
Z uporabnikom se lahko na primer dogovorita in en za drugega napišeta priporočilo. S
pisanjem priporočil tako lahko uporabnik pomaga nekemu podjetju pri gradnji njegovega
ugleda, prav tako pa mu da razlog, da tudi podjetje napiše kakšno priporočilo zanj [26].
Referenca izvršnega direktorja podjetja, s katerim je uporabnik nedavno sodeloval, ima
zelo močan pozitiven vpliv na uporabnikov profil [26].
Podatki, ki jih uporabnik lahko v svoj profil vnese, so zahtevani na osnovi Linkedln
raziskav, ki so pokazale, da če uporabnik v profil vnese vse podatke, ima kar 40-krat večjo
možnost, da bo preko omrežja LinkedIn prišel do poslovne priložnosti. Priporočeno je tudi,
da ima uporabnik nastavljeno vidljivost profila in informacij na javno dostopne [26].
Na oddelku "Jobs" (prevod: službe) LinkedIn spletne strani lahko uporabnik s pomočjo
iskalnika poišče sebi ustrezno delo. S klikom na povezavo "Apply for job" (prevod: prijava
na delovno mesto) pri določenem razpisanem delovnem mestu se pa lahko prijavi na
razpisano delovno mesto [15].
Prikaz rezultatov iskanja prostih delovnih mest na oddelku "Jobs" spletnega družbenega
omrežja Linkedln prikazuje slika 3.14 [15].
Slika 3.14: Rezultati iskanja razpisanih delovnih mest na oddelku "Jobs" [15]
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
35
LinkedIn ponuja podjetjem možnost iskanja ustreznih kandidatov za njihova prosta
delovna mesta. Tako so s pomočjo omrežja LinkedIn zaposlila nekatere uporabnike že
znana podjetja, kot so Sony in L'Oreal. Ta možnost je na voljo le uporabnikom "Premium"
naročnine spletnega omrežja LinkedIn, ki pa je plačljiva.
Premium člani lahko, poleg iskanja potencialnih novih kandidatov za delo, objavljajo tudi
prosta delovna mesta [15].
3.4.2 Uporaba LinkedIn skupin
LinkedIn skupine so skupine, katerih člani so uporabniki s skupnimi interesi. Ena od
najbolj priljubljenih slovenskih skupin na omrežju LinkedIn je "IT Professionals", ki je
namenjena slovenskim uporabnikom s področja informacijskih tehnologij [15].
Tudi v Linkedln skupinah lahko uporabniki na nek način objavljajo prosta delovna mesta.
Tu se ta lahko objavijo kot nova delovna razprava in objava te je v skupini brezplačna, saj
uporabniku za objavo te ni treba biti "Premium" član [15].
Najbolj priljubljene skupine na družbenem omrežju LinkedIn prikazuje slika 3.15 [15].
Slika 3.15: Najbolj priljubljene skupine na spletnem družbenem omrežju LinkedIn [15]
Uporabnik lahko sam ustvari novo skupino ali pa se pridruži že obstoječi. Za tem, ko se
uporabnik pridruži neki skupini, lahko v njej objavlja in komentira prispevke, ima pregled
nad morebitnimi razpisanimi delovnimi mesti ter ostalimi uporabniki, ki so člani te skupine.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
36
4 NEVARNOSTI PRI UPORABI SPLETNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ
Razvijalci spletnih družbenih omrežij se posvečajo predvsem zmožnostim in preprostosti
uporabe svojih storitev in tako premalo časa posvečajo varnosti svojih uporabnikov [29].
Število uporabnikov na spletnih družbenih omrežjih zelo narašča, posledično pa narašča
tudi število neželenih sporočil, zlorab, virusov ter mnogo drugih nevarnosti, ki na
uporabnike prežijo [29].
Za ustrezno zaščito pred veliko večino nevarnosti, ki se pojavljajo pri uporabi tako spletnih
družbenih omrežij kot tudi ostalih spletnih strani, je potrebno imeti nameščen protivirusni
program. Ta mora biti redno posodobljen o informacijah aktualnih škodljivih programov
oziroma virusov [29].
Za dostop do spletnih strani je priporočljivo uporabljati različna uporabniška imena,
obvezno pa različna gesla. Če je le mogoče, je potrebno do spletnih strani dostopati preko
protokolov za varno povezavo SSL [29].
SSL je protokol, ki se uporablja za šifrirano obiskovanje spletnih strani in izmenjavo
podatkov. Tako zaščitene spletne strani je težko ponarediti in podatke, ki se preko te
povezave pošiljajo, zelo težko prestreči.
Spletne strani, ki ponujajo uporabo varne povezave, je mogoče obiskati preko spletne
povezave, kjer je naveden začetek spletnega naslova kot "https://", medtem ko je pri
običajnih povezavah začetek naslova naveden kot "http://" [27].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
37
4.1 Nevarnosti uporabe spletnih družbenih omrežij prek mobilnih
telefonov
Po nekaterih podatkih uporablja kar 65 milijonov Evropejcev spletna družbena omrežja
prek mobilnih telefonov. Ti uporabniki naj bi bili tudi bistveno bolj aktivni kot tisti, ki do
spletnih družbenih omrežij dostopajo prek osebnih računalnikov [28].
Pri uporabi spletnih družbenih omrežij prek mobilnih telefonov pa prav tako obstajajo
tveganja in nevarnosti. Predvsem nevarnost kraje identitete, uhajanja zasebnih podatkov,
podatkov o podjetju in tveganje za ugled [28].
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (Enisa) je predstavila poročilo o
dostopu do spletnih družbenih omrežij prek mobilnih telefonov. Raziskava je pokazala, da
večina Evropejcev ni seznanjenih z nevarnostmi, ki med uporabo spletnih družbenih
omrežij prek mobilnih telefonov nanje prežijo.
Med najbolj pogoste nevarnosti spadajo kraja identitete, zloraba osebnih podatkov, kraja
zaupnih podatkov ter izguba osebnega ugleda kot tudi ugleda podjetja [28].
4.2 Neželena sporočila in škodljiva programska oprema
Kljub nenehni izboljšavi zaščite posameznih spletnih družbenih omrežij se vse pogosteje
dogaja, da se po družbenih omrežjih širijo neželena sporočila in zlonamerna koda. Po
raziskavah naj bi takšnim sporočilom nasedlo desetkrat več ljudi od tistih, ki nasedejo
neželenim sporočilom preko elektronske pošte [29].
Neželena sporočila na videz izgledajo kot da jih je poslal kdo, ki ga poznamo. Ena od
prevar lahko izgleda na primer tako, da od prijatelja prejmemo sporočilo, da je v tujini in
da je tam ostal brez denarja in telefona ter da nujno potrebuje denar za letalsko karto
domov [29].
Neželena sporočila lahko vsebujejo tudi povezave na razne spletne strani. Tam se lahko
nahaja program oziroma škodljiva zlonamerna koda [29].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
38
Eden od takih škodljivih programov je računalniški črv, ki vsebuje zlonamerno kodo.
Program tako napada računalnike gostitelja in se širi preko omrežja. Črvi se lahko
podvajajo in potujejo sami ter niso odvisni od gostiteljskih datotek.
V sistemu lahko aktiviran črv povzroči precej škode in nevšečnosti. Izbriše lahko datoteke,
poslabša delovanje sistema in celo deaktivira katerega od programov [30].
Ena od nevarnosti, na katero lahko naletimo na spletu, je tudi računalniški virus. To je
infiltracija, ki poškoduje že obstoječe datoteke v računalniku. Večinoma ti napadajo
izvedljive datoteke in dokumente in se lahko podvojijo tako, da se pripnejo na ciljno
datoteko. Virus okuži računalnik, ko uporabnik odpre oziroma zažene zlonamerni
program.
Nekateri računalniški virusi ne naredijo večje škode in so ustvarjeni le z namenom, da
uporabnika jezijo, nekateri pa lahko povzročijo precej škode, saj lahko namenoma s
trdega diska izbrišejo datoteke [30].
Dostikrat se tudi zgodi, da žrtve na neznani povezavi čaka tako imenovan "trojanski konj".
To je zlonamerni program, ki uporabniku lahko škoduje na mnogo različnih načinov,
odvisno od tega, kakšne vrste je [30].
Poznamo več vrst trojanskih konjev, in sicer:
− Prenašalnik (ang. downloader) – njegov namen je iz interneta prenesti druge
infiltracije.
− Nameščevalnik – njegov namen je v ogrožen računalnik namestiti druge vrste
zlonamernih programov.
− Program za dostop skozi skriti vhod (ang. backdoor) je tak program, ki omogoča
oddaljenim napadalcem dostop do računalnika in prevzem nadzora nad njim.
− Zapisovalnik tipkanja (ang. keylogger) je program, ki beleži vsak uporabnikov
pritisk tipke na tipkovnici in te podatke pošilja oddaljenemu napadalcu. Uporablja
se predvsem za krajo uporabniških imen, varnostnih gesel ter številk kreditnih
kartic [30].
Neželena sporočila se lahko pojavijo tudi v obliki tako imenovanih "ribarskih sporočil"
(ang. phishing). To so sporočila, ki izgledajo kot da prihajajo od kakšnega znanega
podjetja. To od nas zahteva, da se prijavimo na njihovo spletno stran, ki je pravzaprav
lažna spletna stran [30].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
39
S prijavo oziroma vnosom svojih podatkov lahko uporabnik tako svoje podatke za prijavo
nehote posreduje kriminalcem, ki jih nato zlorabijo. Lažna prijavna stran je po navadi na
videz popolnoma enaka pravi in se lahko prepozna le po spletnem naslovu, ki je lahko le
malce drugačen od pravega [30].
Kako je izgledala ponarejena spletna stran spletnega družbenega omrežja Facebook
prikazuje slika 4.1.
Slika 4.1: Izgled ponarejene prijavne strani družbenega omrežja Facebook [31]
Neželena sporočila se lahko pojavijo tudi od raznih podjetij in posameznikov, ki preko teh
omrežij ponujajo različne izdelke in storitve [30].
4.3 Kraja identitete
Kraja identitete je kaznivo dejanje, a to posameznikov ne ustavi, da bi na katerem od
spletnih družbenih omrežij ustvarili lažen profil neke osebe. Vse, kar uporabnik potrebuje
za ustvaritev lažnega profila, je fotografija te osebe in nekaj osnovnih podatkov. Največ
identitet se na takšen način preko spleta krade javnim osebnostim [32].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
40
Kot lahko vidimo na sliki 4.2 je na družbenem omrežju Facebook ustvarjenih kar nekaj
profilov znane slovenske smučarke Tine Maze. Mogoče je kateri od teh celo njen pravi
profil, večina pa jih je zagotovo lažno ustvarjenih, kar se smatra kot kraja identitete [4].
Slika 4.2: Nekaj lažno ustvarjenih profilov smučarke Tine Maze [4]
Prav tako pa lahko nekdo ukrade identiteto določenih uporabnikov na družbenih omrežjih,
tako da nekako pride do njihovih podatkov za prijavo. Kazen za krajo identitete prek spleta
je v Sloveniji do treh let zapora [32].
Podjetje McAfee je oktobra 2007 izvedlo študijo, ki je pokazala zanimive rezultate.
Presenetljivo število vprašanih (kar 59 %) uporabnikov za vse potrebe večinoma ali vedno
uporablja enako geslo [33].
Prav tako so pri McAfee ugotovili, da kar 43 % uporabnikov svojega gesla nikoli ne
spremeni. Le 16 % vprašanih ga spremeni vsaj enkrat letno, 11 % jih pa svoja gesla
spreminja trikrat letno, kot tudi priporočajo [33].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
41
Študija je tudi pokazala, da so najbolj priljubljena gesla imena domačih živali, tem sledijo
konjički in dekliški priimki mater. To je precej zaskrbljujoče, saj je take podatke včasih
mogoče najti zelo hitro [33].
Izvir desetih najbolj priljubljenih gesel v Evropi [33]:
1. ime domače živali,
2. konjiček oziroma hobi,
3. materin dekliški priimek,
4. datum rojstva katerega od članov družine,
5. lastni rojstni datum,
6. partnerjevo ime,
7. lastno ime,
8. najljubše nogometno moštvo,
9. najljubša barva in
10. ime prve obiskovane šole.
4.4 Nevarnosti v poslovni uporabi spletnih družbenih omrežij
Pri poslovni uporabi spletnih družbenih omrežij je treba biti prav tako zelo pazljiv, saj se
neredko zgodi, da nas tudi pri tej lahko doleti kakšna od nevarnosti.
Do spletnih družbenih omrežij je priporočeno dostopati le preko domačega oziroma
službenega računalnika ter za dostop do spletnih strani uporabljati različna uporabniška
imena, obvezno pa različna gesla − ta je priporočljivo zamenjati vsaj enkrat na vsake štiri
mesece.
Uporaba spletnih družbenih omrežij prek mobilnih telefonov ni priporočena, še posebej pri
uporabi brezžičnega internetnega omrežja, saj nam preko tega nepridipravi lahko hitro
prestrežejo povezavo in tako prevzamejo nadzor nad našim uporabniškim računom.
Pri dostopu do spletnega družbenega omrežja preko brezžične internetne povezave je
zato potrebno obvezno uporabljati varno SSL povezavo, tako na prenosnih računalnikih
kot tudi mobilnih telefonih.
V primeru, ko SSL povezave naš mobilni telefon ne podpira, je treba do spletnih
družbenih omrežij preko mobilnega telefona dostopati le preko internetne povezave, ki jo
nudi naš ponudnik mobilne telefonije.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
42
Na mobilnih telefonih ne smemo imeti nastavljeno, da si naj aplikacija za dostop do
spletnih strani zapomni naše uporabniško ime in geslo, saj nam lahko to v primeru izgube
mobilnega telefona povzroči precej škode.
Pri poslovni uporabi spletnih družbenih omrežij se prav tako lahko zgodi, da naletimo na
kakšna neželena sporočila in zlonamerno kodo.
Za ustrezno zaščito pred večino nevarnosti, ki se pojavljajo na spletu, je v osnovi dovolj že
uporaba protivirusnega programa, ki pa mora biti redno posodobljen z informacijami o
aktualnih zlonamernih programih oziroma virusih na spletu.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
43
5 SKLEP
Uporaba interneta je za mnoge postala vsakdanja in predvsem nepogrešljiva. Že iz
navade tako večina ljudi, ki jih zanima na primer delovni čas neke trgovine, sprva poskuša
to informacijo poiskati na spletu. Prav tako je pogosta uporaba svetovnega spleta za
iskanje ostalih informacij o raznih izdelkih, storitvah in podjetjih.
Poslovna prisotnost na spletu je zato ključnega pomena, in sicer je poleg spletnih strani
samih za podjetja zelo koristna tudi uporaba spletnih družbenih omrežij, ki podjetju zelo
olajšajo oglaševanje in promocijo podjetja, omogočajo mu pospešitev prodaje in
interakcijo z dobavitelji in potrošniki.
Spletna družbena omrežja podjetjem omogočajo, da so v stiku s svojimi potrošniki in jih
seznanjajo z novimi izdelki ter jim nudijo kakovostne informacije. Veliko funkcionalnosti
spletnih družbenih omrežij je mogoče uporabiti tudi znotraj podjetja, saj se z uporabo teh
olajša sodelovanje in komunikacija med zaposlenimi.
Kako močan vpliv ima lahko uporaba spletnih družbenih omrežij, so ugotovile tudi mnoge
znane osebnosti, saj jih veliko za svojo predstavitev na spletu uporablja spletna družbena
omrežja, kot so Facebook, Myspace in Twitter.
Tudi aktualni ameriški predsednik Barack Obama se je med predsedniško kampanjo leta
2008 posluževal spletnih družbenih omrežij, kar je verjetno precej pripomoglo k njegovi
zmagi na predsedniških volitvah.
Poleg prednosti, ki jih uporaba spletnih družbenih omrežij ima, se pri uporabi teh
pojavljajo tudi slabosti. Kljub nenehni izboljšavi zaščite spletnih družbenih omrežij se
pogosto dogaja, da se po teh širijo neželena sporočila in zlonamerna koda.
Prav tako lahko dostikrat naletimo tudi na druge nevarnosti kot so kraja identitete, zloraba
osebnih podatkov, prevare, kraja zaupnih podatkov, izguba osebnega ugleda kot tudi
ugleda podjetja.
Omenjenim nevarnostim se je mogoče uspešno izogniti, in sicer s spoštovanjem določb o
varni uporabi interneta in premišljeno ter previdno uporabo spletnih družbenih omrežij.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
44
Za konec lahko odgovorimo na zastavljeno vprašanje: "Ali je uporaba spletnih družbenih
omrežij za podjetja nepogrešljiva?"
Z gotovostjo lahko trdimo, da je uporaba spletnih družbenih omrežij za podjetja
nepogrešljiva, saj je uporaba teh danes zelo razširjena in veliko uporabnikov se prijavlja v
svoje uporabniške račune skoraj vsak dan.
Podjetjem je tako na voljo, da z uporabo spletnih družbenih omrežij dosežejo zelo
učinkovite rezultate pri promociji podjetja, trženju, oglaševanju in zagotovljanju prisotnosti
blagovne znamke. S tem se pospeši prodaja in posledično poveča tudi dobiček podjetja,
zatorej so podjetja, ki se odločijo za poslovno uporabo spletnih družbenih omrežij, v veliki
prednosti pred tistimi podjetji, ki teh ne uporabljajo.
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
45
VIRI IN LITERATURA
[1] Social networking service. Wikipedia. Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Social_networking_service [29. 7. 2012].
[2] Levy, J. R. Facebook marketing: Designing Your Next Marketing Campaign.
Indianapolis, Indiana (USA): Pearson Education, Inc., 2010.
[3] Shih, C. The Facebook Era: Tapping Online Social Networks to Build Better Products,
Reach New Audiences, and Sell More Stuff. Crawfordsville, Indiana (USA): Pearson
Education, Inc., 2009.
[4] Facebook. Dostopno na: http://www.facebook.com [22. 8. 2012].
[5] Usenet. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Usenet [30. 7. 2012].
[6] ARPANET. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/ARPANET [30. 7.
2012].
[7] LISTSERV. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/LISTSERV [30. 7.
2012].
[8] Bulletin board system. Wikipedia. Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Bulletin_board_system [30. 7. 2012].
[9] Myspace. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Myspace [1. 8. 2012].
[10] Myspace. Dostopno na: http://www.myspace.com [1. 8. 2012].
[11] Facebook. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Facebook [22. 8.
2012].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
46
[12] Lane Greene, R. Preveri status. intelligent life (slovenska izdaja), maj–julij, 2012, 4,
str. 50–55.
[13] Google+. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Google_plus [24. 8.
2012].
[14] Google+. Dostopno na: http://plus.google.com [24. 7. 2012].
[15] LinkedIn. Dostopno na: http://www.linkedin.com [28. 8. 2012].
[16] LinkedIn. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/LinkedIn [17. 8. 2012].
[17] Internet je temeljna pravica vsakogar. DNE. marec, (2010). Dostopno na:
http://dne.enaa.com/E-svet/E-druzba/Internet-je-temeljna-pravica-vsakogar.html [20. 8.
2012].
[18] Jerman-Blažič, B., Klobučar, T., Perše Z. in Nedeljkovič, D. Elektronsko poslovanje
na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2001.
[19] Schepp B. in Schepp D. How to Find a Job on LinkedIn, Facebook, MySpace and
Other Social Networks. United States of America: The McGraw-Hill Companies, Inc.,
2010.
[20] Socialbakers. Dostopno na: http://www.socialbakers.com/facebook-statistics/
[27.8.2012].
[21] Špehar, M. Facebook je administratorjem strani dodal novo funkcijo. Dostopno na:
http://www.matejspehar.si/nova-moznost-targetiranja-fb-fanov [30. 8. 2012].
[22] Spoznajte pravila Facebook nagradnih iger. Računalniške novice. avgust, 2012.
Dostopno na:
http://www.racunalniske-novice.com/novice/digitalni-marketing/spoznajte-pravila-
facebookovih-nagradnih-iger.html [30.8.2012].
[23] Računalniške novice. Dostopno na: http://www.racunalniskenovice.com/ [27. 7. 2012].
Poslovna uporaba spletnih družbenih omrežij
47
[24] Perez, S. Google Won’t Allow Contests And Promotions On Google+ Pages.
TechCrunch. november, 2011. Dostopno na: http://techcrunch.com/2011/11/08/google-
wont-allow-contests-and-promotions-on-google-pages/ [14. 8. 2012].
[25] Now Google Docs is covered in Hangouts on Google Plus. Google+ Info. marec,
2012. Dostopno na: http://www.gplusinfo.com/now-google-docs-is-covered-in-hangouts-
on-google-plus/ [19. 8. 2012].
[26] Butow, E. in Taylor, K. How to Succeed in Business Using LinkedIn: Making
Connections and Capturing Opportunities on the Web's #1 Business Networking Site.
New York, New York (USA): Amacom, 2009.
[27] Perenič, G. in Šalamon, B. Pojdite varno v splet. Ljubljana: Perenič svetovanje, 2002.
[28] Dakić, L. Previdno pri uporabljanju socialnih omrežij prek mobilnikov. Finance.
februar, 2010. Dostopno na: http://www.finance.si/271028/Previdno-pri-uporabljanju-
socialnih-omrežij-prek-mobilnikov [31. 7. 2012].
[29] Eset. Nevarnosti socialnih omrežij. Računalniške novice (Eset). maj, 2009. Dostopno
na: http://www.eset.si/news/pdf/maj_2009/SI_SPLET-Nevarnosti_socialnih_omrezij.pdf
[23. 8. 2012].
[30] Spletne nevarnosti. Spysweeper. Dostopno na:
http://www.spysweeper.si/ [23. 8. 2012].
[31] Norris, M. Facebook phishing attack. Gadgetsteria. april, 2009. Dostopno na:
http://gadgetsteria.com/2009/04/29/facebook-phishing-attack-uh-oh/ [23. 8. 2012].
[32] Kraja identitete na spletu – kaj storiti?. Safe-Si. Dostopno na:
http://www.safe.si/index.php?fl=2&lact=1&bid=1560 [24. 8. 2012].
[33] Kraja identitete. Brokerjet. Dostopno na:
https://www.brokerjet.si/satl/b/security/threats/identity_theft/ [24. 8. 2012]
PRILOGE
Naslov študenta
Oliver Rušković
Kettejeva ulica 2
8250 Brežice
E-pošta: [email protected]
Kratek življenjepis
Rojen: 13. 4. 1986 v Brežicah
Šolanje: 1993–2001 Osnovna šola Brežice
2001–2004 Poklicna trgovska šola Brežice
2004–2006 Zaključil poklicno-tehniški izobraževalni program v Srednji
ekonomski šoli v Brežicah ter uspešno opravil poklicno
maturo in s tem pridobil naziv srednje strokovne
izobrazbe ekonomski tehnik.
2007–2012 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo
in informatiko, Visokošolski študij, študijski program Informatika
in tehnologije komuniciranja, smer Sistemska podpora
informatiki in tehnologijam komuniciranja.
