PRIDOBIVANJE IN UPORABA SREDSTEV IZ KOHEZIJSKEGA … · projekti sofinancirani iz pred-pristopnega instrumenta ISPA, z dnem vstopa Republike Slovenije v EU, postali projekti Kohezijskega

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PRIDOBIVANJE IN UPORABA SREDSTEV IZ KOHEZIJSKEGA SKLADA V SLOVENIJI

Študentka: Nataša Horvat Naslov: Žetale 23a, 2287 Žetale Številka indeksa: 81550865 Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Zunanja trgovina Mentor: dr.Dušan Zbašnik, izredni profesor

Maribor, oktober, 2005

2

PREDGOVOR Evropska unija velja za eno izmed najbolj cvetočih gospodarskih območij na svetu. Sestavlja jo 25 držav članic, ki se med seboj močno razlikujejo v svojem gospodarskem, socialnem in družbenem razvoju. Tako imamo na eni strani države in regije z visokim življenjskim standardom, na drugi strani pa tiste, z velikimi razvojnimi težavami. Da bi bile te neenakosti odpravljene, ali vsaj zmanjšane, so bili že zelo zgodaj ustanovljeni programi evropske razvojne pomoči-Strukturni skladi, za pospeševanje razvoja in zmanjševanje razlik med regijami in državami v Evropski uniji. Države članice in Evropska unija družno podpirajo razvoj šibkejših regij. Povedano lahko z eno besedo imenujemo kohezijska, regionalna ali strukturna politika Evropske unije. Tudi Slovenija je od leta 2004, kot članica Evropske unije, upravičena do evropske strukturne pomoči. V obdobju 2004-2006 je celotna Slovenija upravičena do pomoči 4- ih Strukturnih skladov(ERDF, ESF, EAGGF, FIFG) in Kohezijskega sklada. Iz naslova Kohezijskega sklada je bilo Sloveniji dodeljenih 188,71 milijonov evrov (EUR). Poleg višine sredstev, ki so posamezni državi dodeljene, je za njihovo črpanje potrebno pripraviti večletni programski dokument, (Enotni programski dokument 2004-2006), v katerem so opredeljeni cilji, ki jih namerava države prejemnica s temi sredstvi doseči, ter predstavljeni ukrepi in aktivnosti, ki definirajo način doseganja teh ciljev. Dokument pa vsebuje tudi merljive indikatorje, na osnovi katerih bo možno po zaključku programskega obdobja oceniti uspešnost izvedenih ukrepov in učinek evropske pomoči na gospodarski razvoj regij oz. stopnjo zmanjševanja zaostajanja regije za evropskim povprečjem. V diplomski nalogi sem se osredotočila na Kohezijski sklad Evropske unije, ki sicer dopolnjuje Strukturne sklade, a je bil ustanovljen z namenom, da prispeva finančno pomoč projektom, ki pomagajo dosegati cilje držav članic na področju prometa in okolja. Čeprav je sklad omejen na področji prometa in okolja, medtem ko pri Strukturnih skladih v osnovi noben sektor ni izključen, se njegov pomen vedno bolj krepi. Do širitve Evropske unije leta 2004 so bile do pomoči upravičene 4 države, lani pa se jim je pridružilo še 10 držav pristopnic, vključno z Slovenijo. Hvala dr. Dušanu Zbašniku, izr.prof., za mentorstvo in vsem tistim, ki mi vedno stojite ob strani. Saj veste kdo ste. Hvala vam.

3

KAZALO:

1 UVOD ................................................................................................................................ 5 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ................................................................ 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE............................................................................. 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ..................................................................... 7 1.4 METODE RAZISKOVANJA............................................................................................... 7

2 SLOVENIJA IN KOHEZIJSKA POLITIKA EU......................................................... 8 2.1 STRUKTURNA POMOČ EVROPSKE UNIJE – RAZLAGA POJMOV ........................................ 8

2.1.1 Kakšna je razlika med kohezijsko, regionalno in strukturno politiko EU?.......... 9 2.1.2 Oblike finančne pomoči Evropske unije ............................................................... 9

2.2 OBSEG SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE..................................................................... 11 2.3 KAJ JE KOHEZIJSKI SKLAD? ......................................................................................... 13

2.3.1 Razlike med kohezijskim in strukturnimi skladi.................................................. 17

3 ČEMU SO NAMENJENA SREDSTVA KOHEZIJSKEGA SKLADA?.................. 19 3.1 SEKTORJI UPRAVIČENI DO POMOČI KOHEZIJSKEGA SKLADA........................................ 19 3.2 KOHEZIJSKA STRATEGIJA ZA PODROČJE OKOLJA......................................................... 20

3.2.1 Merila za izbor za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada ................................. 20 3.2.2 Cilji, doseženi z sofinanciranjem iz Kohezijskega sklada .................................. 22 3.2.3 Približevanje Slovenije okoljski politiki Evropske unije..................................... 23 3.2.3 SWOT analiza - okolje....................................................................................... 24

3.3 KOHEZIJSKA STRATEGIJA ZA PODROČJE PROMETA ...................................................... 25 3.3.1 Merila za izbor za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada ................................. 25 3.3.2 Približevanje Slovenije prometni politiki Evropske unije................................... 27 3.3.3 SWOT analiza - promet ...................................................................................... 29

4 KAKO DO SREDSTEV KOHEZIJSKEGA SKLADA?............................................ 30 4.1 POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ......................................................................... 30

4.1.1 Osnove za prijavo projekta................................................................................. 30 4.1.2 Vloga in prijava projekta.................................................................................... 30 4.1. 3 Ocenjevanje prijav projektov ............................................................................ 31 4.1.4 Odobritev projektov............................................................................................ 32 4.1.5 Spremljanje in nadzor izvajanje projekta........................................................... 33

4.2 ODGOVORNI ORGANI IN TELESA.................................................................................. 34 4.2.1 Organ upravljanja .............................................................................................. 34 4.2.2 Posredniško telo ................................................................................................. 35 4.2.3 Izvajalsko telo ..................................................................................................... 36 4.2.4 Plačilni organ..................................................................................................... 36 4.2.5 Neodvisni organ za finančni nadzor................................................................... 37 4.2.6 Nadzorni odbor................................................................................................... 37

4.3 OSNOVNI DOKUMENTI ZA IZVAJANJE KOHEZIJSKE POLITIKE ....................................... 37

5 IZZIVI IN CILJI V PRIHODNOSTI........................................................................... 39 5.1 PRIORITETE IN DILEME KOHEZIJSKE POLITIKE V PRIHODNOSTI .................................... 39

5.1.1 Reforma kohezijske politike ................................................................................ 39 5.1.2 Kohezijski sklad v prihodnje............................................................................... 41

4

5.1.2 Obseg sredstev kohezijske politike v obdobju 2007-2013 .................................. 42

6 PROJEKTI V SLOVENIJI SOFINANCIRANI IZ KOHEZIJSKEGA SKLADA. 43 6.1 REGIONALNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI CELJE ............................................... 43 6.2 ZBIRANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V OBALNEM POREČJU (KOPER, IZOLA, PIRAN 44 6.3 IZGRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA SMEDNIK - KRŠKA VAS .................................... 45 6.4 MODERNIZACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO - ORMOŽ - PROJEKT A................... 48

7 SKLEP ............................................................................................................................. 50

8 POVZETEK.................................................................................................................... 51

LITERATURA .................................................................................................................. 52

SEZNAM SLIK IN TABEL: ............................................................................................ 55

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Letos, maja, mineva prva obletnica, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije (EU). Z vstopom v EU, je bil dosežen cilj desetletnega pripravljalnega obdobja, v katerem je Slovenija prilagajala in pripravljala svoj pravni red, inštitucije, gospodarstvo pa tudi državljane na vstop v EU. Ali je bil to korak v lepšo prihodnost, bo pokazal čas. Eno koledarsko leto je prekratko obdobje, da bi lahko presojali o tem. Poenotena in združena Evropa je glavno vodilo EU. To naj bi pomenilo, da bi vsem državam članicam uspelo zgraditi konkurenčno gospodarstvo, ki je hkrati ekonomsko in socialno pravično, ter zagotoviti blaginjo svojim državljanom. Vendar je realnost zelo oddaljena od povedanega. Neenakosti, na nacionalni in regionalni ravni znotraj EU in povsod po svetu, vedno so in bodo obstajale. EU se že od vsega začetka svojega obstoja sooča z velikimi razlikami v razvitosti in življenjskem standardu posameznih držav in regij. Zaradi tega so bili ustanovljeni strukturni skladi, z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami. Strukturni skladi predstavljajo pomemben delež evropskega proračuna, obenem pa so osnovni instrument za financiranje investicij v posameznih regijah. Sklade sestavljajo: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Finančni instrument za usmerjanje ribištva in posebni Kohezijski sklad, ki bo predmet moje raziskave v diplomskem delu. Z vstopom v EU je tako tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov. Javnosti so zagotovo bolj znani, zgoraj našteti, Strukturni skladi, ki so po svojem finančnem obsegu in področjih katere pokrivajo, veliko bolj obsežnejši od Kohezijskega sklada. Zaradi tega sem se odločila raziskati slednjega. Kohezijski sklad je poseben sklad, ki deluje v okviru regionalne politike EU. Sklad nudi pomoč najmanj razvitim državam članicam. Ustanovljen je bil za pomoč regijam oz. državam, ki morajo nameniti velik del sredstev razvoju prometne infrastrukture in izboljšanju okolja. Prvi kriterij, da je država upravičena do sredstev kohezijskega sklada je, da njen bruto domači proizvod (BDP) ne presega 90% povprečja v Uniji; drugi pa, da Kohezijski sklad deluje na ozemlju države in omogoča sofinanciranje glavnih projektov, ki se navezujejo na okoljsko in transevropsko prometno infrastrukturo in njegova vrednost znaša najmanj 10 milijonov EUR. Sloveniji so bila iz naslova Kohezijskega sklada za obdobje 2004-2006 dodeljena sredstva v višini 188.71 milijonov EUR. Sredstva se delijo med področje okolja in prometa, vsakemu do polovice. Slovenija je skladno z zastavljenim planom do leta 2006 uspela pridobiti odločbe Evropske komisije za 4 kohezijske projekte (Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju,

6

Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, Modernizacija železniške proge Pragersko-Ormož in Izgradnja odseka avtoceste X. koridorja Smednik-Krška vas). Hkrati pa so projekti sofinancirani iz pred-pristopnega instrumenta ISPA, z dnem vstopa Republike Slovenije v EU, postali projekti Kohezijskega sklada in s tem za njihovo izvajanje od 01.05.2004 dalje, veljajo pravila, ki veljajo za Kohezijski sklad. Kohezijska politika je prav gotovo zelo kompleksno in obsežno področje. Vsi skladi EU imajo svoja pravila, ki jih je potrebno poznati do podrobnosti in upoštevati pri zasnovi in prijavi projekta Evropski komisiji. Stalno spremljanje novosti in sprememb na področju kohezijske politike, nam nudi priložnost pridobiti si dodatna sredstva za različne projekte, ki lahko povečajo kvaliteto našega življenja. Od nas pa je tudi odvisno kako učinkovito bomo ponujeno pomoč uspeli unovčiti in izkoristiti. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je raziskati področje finančnih pomoči EU, podrobneje Kohezijskega sklada, preučiti njegov pomen za razvoj prometne infrastrukture (ceste, železnica, pristanišča, letališča, nadzor prometa,…) in izboljšanje okolja (zagotavljanje pitne vode, čiščenje odpadnih voda, predelava trdnih odpadkov,…) v Sloveniji. Cilj naloge je ugotoviti:

teoretične osnove kohezijske politike namen ustanovitve in delovanja Kohezijskega sklada katera področja oz. projekti so primerni za sofinanciranje in v kolikšni meri

Slovenija izkorišča sredstva iz Kohezijskega sklada predstaviti kohezijsko strategijo in politiko za področje okolja in prometne

infrastrukture v Evropski uniji in Sloveniji kakšen je postopek pridobitve finančne pomoči iz Kohezijskega sklada kakšni so izzivi cilji kohezijske politike v prihodnosti predstaviti projekte v Sloveniji, ki jim je Evropska komisija odobrila pomoč iz

Kohezijskega sklada Trditve: V nasprotju s Strukturnimi skladi Kohezijski sklad ne podpira posebnih strateških programov, temveč neposredno sofinancira velike infrastrukturne in okoljske projekte. Namenjen je za sofinanciranje dragih nacionalnih projektov, ki države finančno močno obremenjujejo. Sredstva iz Kohezijskega sklada lahko pripomorejo k odpravi »ozkih grl« in manjkajočih prometnih povezav v Sloveniji ter izboljšanju okolja, v katerem živimo. Z izbiro pravilnih odločitev bodo odpravljeni zastoji v cestnem in železniškem prometu, kar pa bo povečalo potovalno hitrost. Prav tako bo, na ta način povečana varnost, v vseh vejah prometa in izpolnitev standardov EU, ki se nanašajo na varnost v različnih prometnih panogah. Vsi projekti morajo biti skladni s splošno prometno in okoljsko strategijo oz. okoljsko in prometno politiko EU.

7

Pot, od prijave projekta, do dejanskega začetka črpanja sredstev, je zelo dolga, saj so postopki, ki jih morajo prijavitelji pred tem opraviti, številni in zelo zahtevni, seznam vpletenih inštitucij in partnerjev pa obširen. Pomembno vlogo pri tem igra Enotni programski dokument, ki določa vsebine in pogoje, za katere bodo sredstva namenjena. Kohezijska strategija za Kohezijski sklad je formalno definirana v dokumentu imenovanem Referenčni okvir za Kohezijski sklad. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Kohezijska politika je edina politika EU, ki se posebej ukvarja z gospodarskimi in družbenimi neenakostmi. Zaradi tega je ta politika zelo specifična. Sredstva iz evropskega proračuna investira v različne projekte in programe, ter tako podpira gospodarsko rast in trajen razvoj držav članic.

V diplomskem delu se bom v splošnem omejila na kohezijsko politiko Slovenije. Medtem, se bom drugih držav članic, v obliki primerjav in statistik, le dotaknila.

Potek raziskave mi omejuje nezadosten obseg literature, ki mi je na voljo, zato bom snov v veliki meri črpala iz interneta. V veliko pomoč mi bodo izdane brošure, dokumenti in poročila Evropske komisije, prav tako v elektronski obliki. 1.4 Metode raziskovanja Moja raziskava je makroekonomske narave, saj bom proučevala kohezijsko politiko naše države, deloma Evropske unije. Uporabila bom deskriptivno metodo raziskovanja. Vse trditve in prikaz ugotovljenih dejstev in stanj bom dopolnila z ustreznim gradivom iz domačih in tujih strokovnih virov. V okviru svoje raziskave se bom za dodatno pomoč obrnila na Info točko o Strukturnih skladih in Euro Info center Maribor. Metode raziskovanja so izbrane glede na obravnavan problem in menim, da so z njimi omogočene natančne in zanesljive ugotovitve, ki so v skladu z zastavljenimi cilji.

8

2 SLOVENIJA IN KOHEZIJSKA POLITIKA EU 2.1 Strukturna pomoč Evropske unije – razlaga pojmov Evropska unija se je zaradi svoje raznolikosti vedno srečevala z razlikami v stopnji razvoja in življenjskega standarda, kar velja za države članice, njihove regije in še posebej EU kot celote. Zato so se države članice EU že v Rimskem sporazumu, leta 1957, zavezale, da si bodo prizadevale za zmanjševanje razlik med regijami, kar pomeni, da bodo pospeševale razvoj najmanj razvitih držav članic. To so bili prvi koraki na poti k zmanjševanju regionalnih razlik znotraj EU. In tukaj ima strukturna oz. kohezijska politika izredno pomembno vlogo pri uravnoteževanju razlik gospodarskega in socialnega razvoja članic.

Z vstopanjem novih držav v EU, so se razlike v razvoju povečevale in se še vedno, to pa še povečuje pomembnost strukturne politike. Tako je danes strukturna politika ena najpomembnejših politik Evropske unije. S pristopom desetih novih držav, 1. maja 2004, je človeški potencial notranjega trga presegel 450 milijonov državljanov. Gospodarske in socialne razlike med njenimi članicami in regijami pa celotno dinamiko precej slabijo. Omenjene razlike so v Evropi s petindvajsetimi članicami in 254 regijami dvakrat večje, kot so bile v petnajsterici (EK 2004a, 3-6).

Evropska regionalna politika je politika, ki spodbuja solidarnost. Več kot tretjina proračuna EU je namenjenega zmanjševanju razvojnih razlik med regijami in neenakosti med državljani. Te pomoči predstavljajo preko 35% izdatkov evropskega proračuna in so namenjene državam oz. območjem katerih BDP ne dosega 75% evropskega povprečja oz. 90% v primeru Kohezijskega sklada. Unija namreč poskuša izvajati tako politiko, ki bo zaostalim regijam pomagala pri približevanju povprečne razvitosti EU. Osnovni temelj kohezijske politike EU je solidarnost med različnimi območji EU, ki naj bi s časom prispevala k zmanjšanju medsebojnih razlik, t.i. (realni) konvergenci, hkrati pa tudi olajšuje in spodbuja hitrejše povezovanje, saj zagotavlja transfere oz. razvojne spodbude tistim območjem, ki so poleg (agregatnih) koristi, vsaj na kratek rok, deležna tudi precejšnjih stroškov prilagajanja oz. prestrukturiranja (Wostner 2004, 2). Tudi Slovenije je po vstopu v EU upravičena do sredstev strukturne pomoči. Po gospodarski razvitosti, s sedanjim približno 70% povprečjem Unijinega BDP Slovenija sodi v vrh držav kandidatk, z vstopom v EU pa je celo presegla 75% prag, ki je zgornja meja za dodeljevanje razvojne pomoči, iz Strukturnih skladov, manj razvitim regijam. Vendar pa je EU upoštevala stališče, da po vstopu nobena od novih članic ne sme prispevati v proračun Unije več, kot bo iz njega dobila. Zato je tudi bil končni dogovor med EU in Slovenijo, da bo Slovenija, ki bo v prvih treh letih članstva nastopala kot ena statistična regija, v omenjenem obdobju upravičena do sredstev Strukturnih in Kohezijskega sklada v skupni višini 404 milijone EUR. Od tega naj bi iz Strukturnih skladov prejela 236 milijonov EUR, iz Kohezijskega, ki je namenjen pomoči državam z BDP nižjim od 90% povprečja EU, pa 168 milijonov EUR (Center Evropa 2003, 2).

9

2.1.1 Kakšna je razlika med kohezijsko, regionalno in strukturno politiko EU? Kohezijska politika naj bi se nanašala na tiste ukrepe ekonomskih politik, katerih cilj je zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik med različnimi geografskimi območji. Za doseganje svojih ciljev, kohezijska politika pogosto zahteva investicije v ključne dejavnike konkurenčnosti posameznih geografskih območij, ki na dolgi rok spremenijo gospodarsko in socialno strukturo teh območij. Strukturna politika naj bi se nanašala na tiste ukrepe ekonomskih politik, katerih cilj je spreminjanje strukture gospodarstva, z namenom doseganja mikro in makroekonomskih ciljev. Cilj strukturne politike je lahko ekonomska in socialna kohezija, ni pa to nujno, saj so možni tudi drugi cilji, kot so npr. gospodarska rast, fleksibilnost trga delovne sile, inovativnost gospodarstva, itd. Čeprav tudi ostali cilji pogosto vodijo do ekonomske in socialne kohezije, je izraz strukturna politika, vsebinsko gledano, nekoliko širši od izraza kohezijska politika. Regionalna politika naj bi se nanašala na tiste ukrepe ekonomskih politik, ki se izvajajo na regionalni ravni. Ker se kohezijska politika Evropske unije danes izvaja pretežno na regionalni ravni, se je ta izraz uveljavil. Vsebinsko gledano, se zdi izraz najmanj primeren od vseh treh, saj informacija o ravni izvajanja politike ne sporoča tudi ciljev in vrednot, ki jih ta politika zasleduje (Kohezijska politika EU 2003). Pri tem opisu gre za različne izraze, ki pa načeloma vsi pomenijo isto stvar. Evropska kohezijska politika je po vsebini in pomenu enaka evropski regionalni politiki ali strukturni politiki. Še več, v Evropski uniji se uporablja izraz kohezijska politika, pri nas pa se je v zadnjem času udomačil izraz evropska strukturna politika. Res pa je, da je, v različnih obdobjih prevladoval ta ali oni pojem. To lahko pojasnimo s skromnimi začetki skupne politike EU za razvoj njenih regij, čeprav je prav skrb za zmanjševanje razvojnih razlik, t.i. teritorialna kohezija, omenjena celo v ustanovni pogodbi. Danes gre za eno najbolj pomembnih skupnih politik EU, ki zajema in povezuje široko področje aktivnosti na evropski ravni, od okolja, transporta, malih in srednjih podjetij, do izobraževanja. Zato se je sčasoma tudi poimenovanje poenotilo; govorimo torej o kohezijski politiki EU (PCMG 2004, 7). 2.1.2 Oblike finančne pomoči Evropske unije Strukturni skladi So finančni instrument kohezijske politike EU. Podpirajo razvoj tistih regij, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Pod skupnim imenom Strukturni skladi obstajajo štirje skladi: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – prispeva k zmanjšanju razlik v gospodarski in socialni razvitosti evropskih regij, tako da podpira vlaganje v proizvodnjo in infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje. Evropski socialni sklad (ESS) – je finančni instrument, ki je namenjen vlaganju v ljudi. Njegovo poslanstvo je zmanjševanje nezaposlenosti, spodbujanje zaposljivosti in razvijanje podjetniškega duha, vlaganje v znanje, skrb za enake možnosti in socialno vključenost vseh v trg delovne sile. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) – podpira gospodarsko

10

prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) - podpira prizadevanja za ravnovesje med ribolovnimi viri in njihovim izkoriščanjem, pomaga ohranjati konkurenčnost ribištva in oživlja območja, odvisna od ribištva. Kohezijski sklad Je poseben sklad, ki financira prjekte za izboljšanje okolja in prometne infrastrukture. Ustanovljen je bil leta 1994 za financiranje projektov v tisti državah članicah, ki imajo BDP manjši od 90% povprečja skupnosti. Vrednost projekta mora znašati najmanj 10 milijonov evrov, kar zagotavlja, da bodo imeli ti projekti zadosten vpliv na izboljšanje infrastrukture v državi. Podrobneje bom Kohezijski sklad predstavila v sledečih poglavjih. Pobude evropske skupnosti Pomagajo pri odpravljanju težav, ki so skupne številnim ali celo vsem državam članicam ali regijam.

a) INTERREG III- podpira čezmejno sodelovanje, mednarodno sodelovanje in medregionalno sodelovanje. Spodbuja partnerstvo in sodelovanje med ljudmi ob in čez državno mejo. Ta pobuda se financira v okviru ESRR.

b) URBAN II - trajnostni razvoj mest in urbanih naselij. Tudi tega financira ESRR. c) LEADER+ -razvoj lokalnih pobud na podeželju kot trajnostni razvoj območij. Ta

pobuda se financira v okviru EKUJS. d) EQUAL - prepletanje neenakosti in diskriminacije na trgu dela. To pobudo

financira ESS. Inovativne aktivnosti in tehnična pomoč Evropska unija namenja denarno podporo idejam, ki še niso bile preverjene in se obravnavajo kot inovacije. Preko spodbujanja teh inovativnosti, se skuša spodbujati inovativnost in raziskave v regijah EU. Evropska investicijska banka Je instrument ki omogoča kreditiranje in igra v sistemu Strukturnih skladov pomembno vlogo, saj je vključena v celoten program delovanja skladov. Evropska investicijska banka zagotavlja finančno pomoč v naslednjih oblikah: posojila in druge oblike delnega financiranja, globalna posojila, delno financiranje tehnične podpore in študij za pripravo izvedbe projekta, garancije. Drugi finančni instrumenti Evropski investicijski sklad in Euratom, ki spodbujata ekonomsko in socialno kohezijo preko kreditov in jamstev.

11

TABELA 1: STRUKTURNI SKLADI TER PRIORITETNI CILJI, POBUDE SKUPNOSTI IN UKREPI ZA SPODBUJANJE INOVACIJ 2000-2006

Prirejeno po Kohezijska politika EU (2003). Finančna pomoč EU je zamišljena v več različnih oblikah, dodeljevala pa naj bi se po vnaprej določenih kriterijih glede na:

a) težo problema po posameznih regionalnih in socialnih problemih področij b) finančna sposobnost države članice in glede na njeno blaginjo c) težo pomembnosti ukrepov za celotno Evropsko unijo d) težo pomembnosti, upoštevajoč regionalni vidik e) posebne značilnosti predlaganih ukrepov (Center Evropa 2001, 2).

2.2 Obseg sredstev kohezijske politike Več kot ena tretjina oz. približno 35% proračuna Evropske unije je namenjenega za regionalni razvoj ter ekonomsko in socialno kohezijo. Unija projektov ne financira v celoti, saj skrb za izvajanje regionalne politike ostaja v rokah držav članic oz. regij, ki morajo za projekte zagotoviti tudi lastna sredstva. Večina denarja iz Strukturnih skladov EU je namenjena razvojno zaostalim regijam, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75% povprečja EU (cilj 1) ali 90% povprečja pri Kohezijskem skladu, ter socialni preobrazbi območij s strukturnimi težavami (cilj 2), medtem ko je tretje ciljno področje strukturne politike horizontalno, saj gre za posodobitev nacionalnih politik in izobraževalnih sistemov

CILJ NAMEN STRUKTURNI SKLADI ESRR ESS EKUJS FIUR

Cilj 1 Pospeševanje razvoja in strukturnih sprememb v manj razvitih regijah.

Х

Х

Х

Х

Cilj 2 Ekonomska in socialna preobrazba območij s strukturnimi problemi, ki niso opravičena do sredstev iz cilja1.

Х

Х

Cilj 3 Razvoj človeški virov v regijah, ki niso opravičene do sredstev pod ciljem 1.

Х

VRSTA POBUDE NAMEN Interreg III

Doseči trajnosten, skladen in uravnotežen razvoj, ter boljšo ozemeljsko integriranost.

Х

Equal Oblikovanje partnerstev s ciljem boja proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela.

Х

Urban II Socialna in ekonomska obnova mest in sosesk, ki so v krizi.

Х

Leader + Razvoj lokalnih pobud na podeželju kot trajnostni razvoj območij.

Х

Inovativne aktivnosti in tehnična pomoč Х Х Х Х

12

ter ustvarjanje novih delovnih mest v regijah, ki ne sodijo med razvojno ali strukturno zaostale (cilj 3). Za kohezijsko politiko EU je v originalnem medinstitucionalnem dogovoru o Agendi 20001, za 15 takratnih držav članic EU, v letih 2000-2006 namenjenih 213 milijard EUR pomoči in sicer:

• 195 mrd EUR za Strukturne sklade in • 18 mrd EUR za Kohezijski sklad

Ob širitvi EU, leta 2000, pa je prišlo do prilagoditve Agende 2000 iz EU-15 na EU-25. V okviru te širitve se je obseg sredstev za kohezijsko politiko povečal. Tako sredstva v prilagojeni Agendi 2000 znašajo 234,8 mrd EUR in sicer:

• 209,2 mrd EUR za Strukturne sklade • 25,6 mrd EUR za Kohezijski sklad ( Kohezijska politika EU 2003).

SLIKA 1: PRORAČUN STRUKTURNIH SKLADOV (PO VKLJUČITVI NOVIH ČLANIC) V OBDOBJU 2000-2006 (v mrd EUR)

0,70 mrd EUR 0%

3,07 mrd EUR 1%2,02 mrd EUR

1%1,11mrd EUR

0,2%

5,30 mrd EUR 2%

24,16 mrd EUR 10%

22,16 mrd EUR9%

25,59mrd EUR 12%

151,03 mrd EUR 65%

Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 Interreg III Urban IIEqual Leader Sklad za ribištvo Kohezijski sklad

Prirejeno po EK (2004a, 13 ). Iz slike je razvidno, da je daleč največ sredstev namenjenih Strukturnim skladom porazdeljenih med ciljnim območji in pobudam skupnosti, in sicer v skupnem znesku približno 209,2 mrd EUR. 65% sredstev namenjenih Strukturnim skladom pripada cilju 1. Na Kohezijski sklad odpade 25,59 mrd EUR ali 12% proračuna Strukturnih skladov. 1 Je dokument, ki določa strategija razvoja Evropske unije in njenih politik. Agenda se osredotoča na tri velike izzive: modernizacijo evropskega modela kmetijstva, zmanjšanje razkoraka v bogastvu in gospodarskimi možnostmi med različnimi regijami in upoštevanje prednostnih ciljev on neznatnem povečanju proračuna do leta 2006.

13

Da bi imela razpoložljiva sredstva za kohezijsko politiko čim večji učinek na dosedanje ekonomske in socialne kohezije, pravila o Strukturnih in Kohezijskem skladu določajo koncentracijo na najmanj razvite regije in države. Sredstva Kohezijskega sklada so v celoti namenjena državam, ki po razvitosti, merjeni v bruto domačem produktu na prebivalca (BDP), ne dosegajo 90% povprečja EU. Sredstva Strukturnih skladov so pretežno namenjena najmanj razvitim regijam, ki po BDP-ju, merjenem v paritetah kupne moči, ne dosegajo 75 % povprečja EU (Kohezijska politika EU 2003).

SLIKA 2: OBSEG KOHEZIJSKE POLITIKE V SLOVENIJI ( v milijonih EUR)

106,57; 23%

84; 18%

Kohezijski sklad190,57; 42%

237,51; 52%

30,09; 7%

Pobude skupnosti Strukturni sklad Okolje Promet

Prirejeno po Kohezijska politika EU (2003). Za namene izvajanja kohezijske politike v Sloveniji v obdobju 2004-2006, je bilo dodeljenih 237,51 milijonov EUR Strukturnim skladom. 190,57 milijonov EUR sredstev pripada Kohezijskemu skladu, le ta, pa se delijo med področji prometa in okolja. Nadaljnjih 30,09 milijonov EUR za Pobudi Skupnosti Interreg in Equal. Skupen obseg sredstev evropske kohezijske pomoči, ki je na razpolago Sloveniji, v okviru tekoče finančne perspektive, znaša torej 458,17 milijonov EUR, pri čemer je Slovenija posvetila veliko pozornosti temu, da zagotovi največjo možno konsistentnost in skladnost med ukrepi, ki jih podpirajo Strukturni skladi, Kohezijski sklad in druge nacionalne politike (Kohezijska politika EU 2003). 2.3 Kaj je kohezijski sklad? Nastanek Kohezijskega sklada je spodbudila zanimiva dilema. In sicer, da bi enotni trg lahko deloval, morajo najmanj razvite države veliko vlagati in si na ta način povečati možnost rasti. Sem spadajo tudi zajetna dodatna vlaganja v gradnjo, obnovo in modernizacijo infrastrukture ter okolja. Po drugi strani, pa morajo te države, če se želijo

14

vključiti v Evroobmočje zmanjšati proračunski primanjkljaj in nadzorovati javni dolg. Od njih se torej zahteva nadzor javnih financ in povečanje investicij. Rešitev te dileme je prinesla Maastrichtska pogodba, ki je predvidela ustanovitev novega sklada za finančno pomoč najmanj razvitim državam članicam, to je Kohezijskega sklada (EK 2004b, 3). Kohezijski sklad je poseben sklad, ki deluje v okviru regionalne politike EU. Sklad ponuja možnost direktnega financiranja projektov, ki se navezujejo na transportno in okoljsko infrastrukturo. Ustanovljen je bil z Maastrichtskim pogodbo leta 1994, kot strukturni instrument za pomoč manj razvitim državam EU. Sklad je nastal s ciljem prispevati h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije skupnosti. Prispeva lahko k financiranju:

• projektov ali • faz projektov, ki so tehnično in finančno samostojne, ali • skupin projektov, povezanih v prepoznavno strategijo, ki tvori skladno celoto (Svet

Evropske unije 1994, 4). Kohezijski sklad je namenjen sofinanciranju projektov na področju okolja in vseevropskih omrežij v tisti državah članicah EU, ki v grobem izpolnjujejo dva pogoja, ki služita presoji o relativni blaginji države članice:

• njihov BDP na prebivalca ne dosega 90% povprečja EU • imajo program, ki vodi k izpolnjevanju pogojev ekonomske konvergence (Wostner

2005, 88). Finančna pomoč sklada je usmerjena: a) Okoljevarstvene projekte in projekte, ki dopolnjujejo razvoj politike okolja b) Projekte za transportno infrastrukturo skupnih interesov, ki jih financirajo članice c) Preliminarne študije, ki se nanašajo na projekte in njihovo realizacijo d) Pripravljalne projekte, ki analizirajo stroške in prihodke ter tehnično podporo projektov:

• horizontalni ukrepi, kot so primerjalne analize vpliva pomoči Evropske unije • ukrepi in študije, ki se nanašajo na spremljanje in vrednotenje projektov in

povečanje koordinacije in obstojnosti projektov • ukrepi in študije, ki omogočajo potrebno prilagoditev pri realizaciji projekta

(Center Evropa 2001, 11). Podpora Kohezijskega sklada je pogojna. Financiranje, ki se odobri državi članici, je mogoče preklicati, če se država ne drži izvajanja programa konvergence za ekonomsko in denarno unijo, kar pomeni čezmerni javnofinančni primanjkljaj (več kot 3% BDP za Španijo, Portugalsko in Grčijo; vse nove države članice so se o višini tega pragu pogajale posamezno, glede na svoj primanjkljaj v trenutku pristopa). Dokler se naraščanje primanjkljaja ne ustavi, ni mogoče odobriti novih projektov (Regionalna politika Inforegio 2005).

15

Odločitve o lokaciji sredstev iz Kohezijskega sklada se določajo glede na natančne in objektivne kriterije, ki se nanašajo na prebivalstvo in bruto nacionalni proizvod ter določeno območje, upoštevati pa je potrebno tudi ostale socialne in ekonomske indikatorje.

SLIKA 3:KOHEZIJSKE DRŽAVE 2004-2006

Vir: EK (2004b, 14).

16

V programskem obdobju 2000-2006 oz. do širitve EU, maja 2004 so bile tako sprva 4 države članice upravičene do prejemanja prispevkov iz Kohezijskega sklada: Irska, Grčija, Španija in Portugalska (njihov BDP ni dosegal 90% povprečja EU). V letu 2004 Irska, kot je pokazal vmesni pregled ob koncu leta 2003, ni več upravičena do sredstev sklada. Hkrati pa je vstop novih kandidatk iz vzhodne in srednje Evrope ter sredozemskih otokov Malte in Cipra močno povečal število upravičenih držav, saj imajo tudi te države nizek bruto nacionalni proizvod na prebivalca. Med njimi je tudi Slovenija. S pristopom desetih novih manj razvitih držav se je število prejemnic povečalo na 13 (Wostner 2005, 89).

SLIKA 4: BDP NA PREBIVALCA (2004) DRŽAV ČLANIC EU IN DRŽAV PRISTOPNIC Index EU 25 – 100

020406080

100120140160180200220240

Luks

embu

rgIr

ska

Dan

ska

Avs

trija

Niz

ozem

ska

Vel

.Brit

anija

Belg

ijaŠv

edsk

aFi

nska

Fran

cija

Nem

čija

Italij

aŠp

anija

Grč

ijaCi

per

Slov

enija

Portu

galsk

aM

alta

Češk

aM

adža

rska

Slov

aška

Esto

nija

Litv

aPo

ljska

Latv

ijaPrirejeno po Eurostat-Pressestelle (75/2005). Države, ki imajo ustrezni BDP in so do konca programskega obdobja upravičene do pomoči Kohezijskega sklada, so zraven Grčije, Portugalske in Španije še nove članice in sicer Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Malta in Ciper (Wostner 2005, 89)

17

SLIKA 5: DODELITEV SREDSTEV KOHEZIJSKEGA SKLADA DRŽAVAM PRISTOPNICAM V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2004-2006

4.178,60

570,50

188,7153,94

936,051.112,67

309,03515,43

608,17

21,94

0,00 1000,00 2000,00 3000,00 4000,00

Ciper

Češka

Estonija

Madžarska

Latvija

Litva

Malta

Poljska

Slovaška

SlovenijaD

ržav

e

Mio EUR

Prirejeno po Komission der Europäischen Gemeinschaften (2004, 6).

Tretjina sredstev iz Kohezijskega sklada je rezervirana samo za nove države članice. Od skupno razpoložljivih 8,5 milijard EUR je Sloveniji za obdobje 2004-2006 na voljo 188,71 milijonov EUR. Skoraj polovica vseh sredstev Kohezijskega sklada je namenjenih Poljski (4.178,6 milijard EUR), ki ima zraven Latvije in Litve najnižji BDP v EU. Po obsegu sredstev sta na drugem mestu Madžarska z 1.112.67 milijarde in na tretjem Češka z 936,05 milijoni EUR. Evropska komisija se zavzema za enakomerno porazdelitev med okoljskimi in transportnimi projekti, zato je določila, da mora bit razmerje med področjema približno 50:50. Med okoljskimi projekti Kohezijski sklad sofinancira projekte, ki so v skladu z okoljsko politiko EU, predvsem projekte za ohranjanje, zaščito in izboljšanje okolja, projekte za zaščito zdravja ter preudarne in nacionalne rabe virov. Med transportnimi projekti pa sklad sofinancira projekte izgradnje in razvoja infrastrukture v okviru transevropskega omrežja in projekte, ki omogočajo dostop do transevropskega omrežja. Sofinanciranje pomeni, da mora država članica v vsak projekt vložiti tudi lastna sredstva. Če le-teh ne more zagotoviti se nadaljnji projekti ne odobrijo, dokler ni zagotovila o sofinanciranju. Zgornja meja sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada je tako 85% javnega oz. ekvivalentnega financiranja projekta. 2.3.1 Razlike med kohezijskim in strukturnimi skladi Čeprav je močno povezan z družino Strukturnih skladov, je Kohezijski sklad prej njihov bratranec kot brat, saj ima nekatere posebnosti.

18

Sredstva iz Kohezijskega in Strukturnih skladov so v obliki nepovratnih sredstev. Glavna razlika med Kohezijskim in Strukturnimi skladi je v projektnem pristopu , saj so sredstva Kohezijskega sklada namenjena sofinanciranju projektov povezanih z okoljem in transportom v državah, ki so upravičene do pridobitve sredstev, Strukturni skladi pa temeljijo na večletnih programih. Medtem ko so Strukturni skladi regionalno usmerjeni, daje Kohezijski sklad prednost nacionalnim in nadnacionalnim projektom, obenem pa se spet v nasprotju s strukturnimi skladi pomoč dodeljuje od projekta do projekta, v dogovoru med Evropsko komisijo in državo članico.

TABELA 2:PRIMERJAVA STRUKTURNIH IN KOHEZIJSKEGA SKLADA

Vir: Juvančič (2004, 41).

KOHEZIJSKI SKLAD STRUKTURNI SKLADI CILJI Zmanjševanje ekonomskih razlik med

članicami Zmanjševanje regionalnih razlik med članicami

IZVAJALCI Po dogovoru med komisijo EU in državo članico

Države članice, lokalna oblast

POGOJI Natančni pogoji Ni pogojev NAMEMBNOST Okolje in transport V osnovi noben sektor ni

izključen POSTOPKI Subvencionira se projektno Temeljijo na večletnem

programu

19

3 ČEMU SO NAMENJENA SREDSTVA KOHEZIJSKEGA SKLADA? 3.1 Sektorji upravičeni do pomoči kohezijskega sklada Kohezijski sklad je namenjen za sofinanciranje tistih, praviloma dragih investicijskih nacionalnih programov in strategij na področju:

a) PROMETA

b) OKOLJA

Da projekt dobi podporo Kohezijskega sklada, se mora uvrstiti v eno izmed dveh kategorij: a) Okoljski projekti, ki pomagajo dosegati cilje iz pogodbe ES, zlasti pa projekti v skladu s prioritetami, ki so del okoljske politike Skupnosti v okviru relevantnih akcijskih načrtov, za okolje in trajnostni razvoj.

Sklad daje prednost oskrbi s pitno vodo, čiščenju odpadnih voda in predelavi trdnih odpadkov. Pogozdovanje, preprečevanje erozije in ukrepi za ohranjanje narave so prav tako upravičeni do sredstev.

b) Projekti prometne infrastrukture za gradnjo ali razvoj prometne infrastrukture, kot jo opredeljujejo smernice za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (Regionalna politika Inforegio 2005). Sredstva se dodeljujejo za vnaprej opredeljene projekte iz programov in strategij. Izbere jih država članica sama, njihov izbor pa prikaže in obrazloži v strateškem dokumentu, imenovanem Referenčni okvir. Ne glede na to morajo članice, da bi bile upravičene do sredstev, svetu posredovati program zbliževanja oz. konvergenčni program, usmerjen k izogibanju pretiranega vladnega primanjkljaja, katerega posledica bi bila opustitev financiranja novih projektov (Wostner 2005, 89). Sloveniji so bila iz naslova Kohezijskega sklada za obdobje 2004-2006 dodeljena sredstva v višini 188,71 milijonov evrov. Sredstva so namenjena sofinanciranju večjih investicijskih projektov, v višini nad 10 milijonov evrov, s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture in sicer kjerkoli v državi (upoštevajoč kriterije upravičenosti). Pravica do črpanja sredstev je opredeljena v pristopni pogodbi in se nanaša na soglasje Evropske komisije k Referenčnima okvirjema za Kohezijski sklad za promet in za okolje, za obdobje 2004-2006. Referenčna okvirja sta sestavni del Enotnega programskega dokumenta Stopnja dodeljene pomoči iz sklada lahko v splošnem znaša od 80% vse do 85% javnih ali drugih enakovrednih izdatkov, vendar je ta stopnja nižja pri nekaterih projektih, ki ustvarjajo dohodek (uporabnina, cestnina), ko je treba upoštevati pravila, ki veljajo za izračun pomoči. Za morebitni nižji odstotek financiranja se dogovorita Komisija in vlagatelj skupaj (Wostner 2005, 87-92).

20

Poraba sredstev mora biti enakomerno razdeljena na dva upravičena sektorja: med promet in okolje. Enakomerna razdelitev sredstev ne pomeni točne razdelitve zneska za vsako leto, temveč da je cilj dodelitev približno enakih zneskov obema sektorjema, pri čemer se odstopanja med posameznimi leti zanemarijo. 3.2 Kohezijska strategija za področje okolja Stanje okolja med državami članicami in njihovimi regijami je precej različno, prav tako so različne značilnosti in velikosti težav, ki okolju grozijo, ter lokalne sposobnosti za spopad z njimi. Za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada v Sloveniji je bilo priznano, kot prednostnih le omejeno število okoljskih sektorjev. Ta izbor so podpirale analize dejanskega nacionalnega okoljskega in gospodarskega stanja in je v skladu z zahtevami Kohezijskega sklada. Upoštevani so bili naslednji dejavniki:

• dejansko stanje izvedbe okoljskih prednostnih nalog (ciljev) • nacionalne obveznosti izvedbe okoljske politike v obdobju 2002-2006 v skladu s

sprejetimi nacionalnimi programi in sektorskimi izvedbenimi načrti • ocenjeni stroški izvedbe direktiv EU po sektorjih • dogovorjena predhodna obdobja za izvedbo investicijsko intenzivnih direktiv EU • merila za izpolnjevanje pogojev za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada • omejen znesek sredstev iz Kohezijskega sklada, dodeljen Republiki Sloveniji • razpoložljivost nacionalnih ustreznih finančnih virov • veljavni institucionalni okvir (SVLR 2004, 35).

Na podlagi zgoraj navedenih kriterijev in v skladu z nacionalnimi okoljskimi prednostnimi nalogami, ter merili upravičenosti do sredstev kohezijskega sklada, se je izkazalo, da so za obdobje 2004-2006 upravičene za sofinanciranje le tiste investicije, ki izvajajo finančno zahtevne evropske direktive. Na okoljskem področju sta to področji:

a) ravnanje z odpadki b) upravljanje z vodami.

V tem okviru pa je sledila nadaljnja delitev in sicer:

a) zmanjšanje komunalnih virov onesnaževanja voda, b) trajnostno varstvo podzemnih voda c) oskrba s pitno vodo v vododeficitarnih območjih d) izgradnja objektov za ravnanje s komunalnimi odpadki

3.2.1 Merila za izbor za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada Osnovna merila za izbor in določitev prednostnih naložbenih projektov, za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada so naslednja: 1) upoštevanje ciljev okoljske politike EU:

21

a) ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti vodnega okolja (vključno z občutljivimi območji, biološko raznovrstnostjo in varstvom habitatov),

b) uvedba trajnostnega gospodarjenja z vodo, na podlagi načel upravljanja s porečji, c) uvedba ravnanja z odpadki na regionalni ravni, d) varovanje zdravja ljudi

2) upoštevanje okoljskih načel EU: a) načelo, da plača tisti, ki povzroča onesnaženje - povezano z odgovornostjo

proizvajalcev, b) preventivno načelo - povezano s spodbujanjem recikliranja,

3) izvedba NPVO in ustreznih prednostnih nalog akcijskih načrtov v sektorjih vode in odpadkov - investicijsko intenzivne direktive;

4) izvedba tehničnih in okoljskih standardov EU; 5) dokazovanje:

a) količinsko najučinkovitejših zmanjšanj onesnaženja (merila okoljske učinkovitosti), b) dolgoročno optimalno vzdrževanje (merila finančne znosnosti), c) stroškovna učinkovitost naložbe in obratovanja (merila stroškovne učinkovitosti),

6) uvedba močnega partnerstva med osrednjimi in lokalnimi organi oblasti; 7) prispevek h gospodarski in socialni usklajenosti Slovenije z EU (ki izkazuje najvišje

neto gospodarske in socialne koristi) (MOPE 2003, 17,18). Zato Referenčni okvir za Kohezijski sklad za področje okolja v obdobju 2004-2006, določa "prvo prednostno listo" projektov s področja:

• oskrbe prebivalstva s pitno vodo - predlagan 1 prednostni projekt v skupni vrednosti 10 mio EUR

• odvajanja in čiščenja odpadnih voda - predlagani 4 prednostni projekti v skupni vrednosti 102 mio EUR

• ravnanja z odpadki - predlagana 2 prednostna projekta v skupni vrednosti 30 mio EUR (Strukturni skladi EU v Sloveniji 2005).

Izmed večjega števila predlaganih projektov sta pomoč iz Kohezijskega sklada pridobila 2 projekta. In sicer: 1.) Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje Center v Bukovžlaku naj bi bil predvidoma dokončan do konca leta 2007. Omogočal bo ločeno zbiranje odpadkov, njihovo recikliranje in predelavo ter rešil problem odlaganja za naslednjih trideset let. Na območju, ki zajema 220.000 prebivalcev Celja in okoliških 23 občin, se bodo zmanjšale količine nepredelanih trdih odpadkov in emisije toplogrednih plinov ter znatno izboljšala kakovost vode. Skupna vrednost projekta je 19.954.133 EUR, KS prispeva 8.877.480 EUR, kar pomeni 60 % vseh upravičenih stroškov. 2.) Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju (Koper, Izola, Piran) S posodobitvijo in razširitvijo sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, bo približno 23.000 prebivalcev občin, Kopra in Izole, ter 2100 prebivalcev občine Piran, dobilo priključek na novo čistilno napravo. S tem se bo zmanjšalo onesnaževanje morja v Tržaškem zalivu. Tako bo Slovenija izpolnila evropske direktive s področja varovanja obalnih voda, naložba pa bo ugodno vplivala tudi na razvoj turizma na obali.

22

Skupna vrednost projekta je 27.515.881 EUR, pri čemer Kohezijski sklad prispeva 15.241.927 EUR ali 57,57 % skupnih upravičenih stroškov (MPZ 2005a). 3.2.2 Cilji, doseženi z sofinanciranjem iz Kohezijskega sklada Poleg izpolnitve glavnih ciljev izvedbe strategije Kohezijskega sklada, v obdobju 2004-2006, bo zadoščeno glavnim ekološkim potrebam ciljnih skupin prebivalstva v občinah, v katerih bodo zgrajene prednostne komunalne okoljske infrastrukture s sofinanciranjem Kohezijskega sklada, in sicer:

• varstvo virov pitne vode • zmanjšanje komunalnih virov onesnaženja vode, razglašenih za občutljiva območja

in kopalne vode • trajnostno oskrba z vodo ob upoštevanju izgub vode iz vodovodnih omrežij ter

zagotavljanje pitne vode v skladu s standardi za pitno vodo • ustrezno ravnanje z odpadki, pri čemer se uvede dolgoročna potencialna regionalna

odlagališča, ki se jih locira in zgradi po standardih EU (regionalni centri), vključno z deponijami za zbiranje in odvoz in vmesnim skladiščenjem, objekti za sortiranje in kompostiranje organskih in zelenih odpadkov ter zmanjšanje ostankov odpadnih snovi, odloženih v odlagališča, bodo izboljšali in zavarovali kakovost človekovega in naravnega okolja, zdravja ljudi, zavarovali vodne vire za bodoče generacije, zmanjšali učinke tople grede, prispevali k varovanju ekosistemov in imeli najboljše možnosti, da prispevajo h gospodarskemu razvoju ciljnih skupin prebivalstva in občin kot celot (MOPE 2003, 25).

Projekti Kohezijskega sklada v sektorju vode in odpadkov se bodo financirali iz naslednjih virov: 1) državni proračun (preko 15% stroškov naložb)

a) neposredno sofinanciranje iz državnega proračuna b) taksa za obremenjevanje voda (uvedena leta 1996) c) taksa za odlaganje odpadkov (uvedena leta 2001) d) vodna povračila za izgube vode iz vodovodnih omrežij (uvedena leta 2002)

2) občinski proračun (vsaj 10% stroškov naložbe) a) neposredno sofinanciranje iz občinskega proračuna (vključno z nekomercialnimi

posojili Eko sklada, odobrenimi za izbrane prednostne naloge NPVO) b) občinske takse c) plačila porabnikov pitne vode, odvodnje odpadne vode ter zbiranja in ravnanja z

odpadki 3) Kohezijski sklad (do 75% stroškov naložbe) (MOP 2005, 19,20). Skupni stroški naložb za predlagane projekte za okoljsko infrastrukturo: - za odpadne vode so ocenjeni na 130 milijonov EUR, - za predlagane projekte za vodovodno infrastrukturo 70 milijonov EUR in - za predlagane projekte za infrastrukturne odpadke 343 milijonov EUR, skupaj 543 milijonov EUR.

23

Dodeljena sredstva sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, v obdobju 2004-2006, za okoljski sektor znašajo 84 milijonov EUR (SVLR 2004, 36). 3.2.3 Približevanje Slovenije okoljski politiki Evropske unije Glavni cilji slovenske okoljske politike so: 1) uvedba izčrpne politike gospodarjenja z vodami (z zmanjšanjem emisij iz različnih

virov onesnaženja v vode, z izboljšanjem trajnostne rabe voda in varstvo virov pitne vode

2) uvedba ukrepov politike ravnanja z odpadki (osredotočenih na zmanjšanje emisij v tla in zrak)

3) zmanjšanje industrijskih virov onesnaževanja vode, tal in zraka (izgradnja čistilnih naprav, uvajanje obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovitosti pri rabi energije)

4) zmanjšanje onesnaževanja vode iz razpršenih komunalnih in kmetijskih virov onesnaževanja

5) varstvo biološke raznovrstnosti in zaščitenih območij (SVLR 2004, 34). Glavni cilji na posameznih področjih pa so naslednji: Ravnanje z odpadki; glavni cilji politike ravnanja z odpadki so zmanjšati količine končno odloženih odpadkov z ločevanjem odpadkov in njihovih nevarnih sestavin na kraju izvora, povečati snovno in energetsko predelavo odpadkov in zmanjšati emisije plinov tople grede iz odloženih organskih odpadkov. Na področju industrijskih odpadkov in odpadkov iz sektorja energije, se ukrepi osredotočajo na uvedbo primernega sistema za ravnanje z odpadki v skladu s prakso v EU. Gospodarjenje z vodo; Glavni cilji trajnostnega gospodarjenja z vodo so doseči drugi kakovostni razred površinskih voda, uvesti trajnostno varovanje in rabo vodnih virov, ki temelji na načelih Okvirne direktive o vodi, spoštovati delovanje vodnih ekosistemov in v skladu s standardi o pitni vodi, zavarovati kakovost virov pitne vode, zlasti podtalnice in kraških površinskih vodnih virov. Kakovost zraka; glede na Kjotski protokol, bi morala Slovenija zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 8% v primerjavi z referenčnim letom 1986. Glavne dejavnosti za dosego tega cilja so osredotočene na zmanjšanje emisij iz industrijskih virov onesnaževanja, zmanjšanje količin ostankov odpadkov, odloženih na odlagališča, in uvedba učinkovite uporabe energije ter obnovljivih virov energije (Vlada Republike Slovenije 2003, 126-127).

24

TABELA 3: STROŠKI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV PO SEKTORJIH UPOŠTEVAJOČ CELOTNO PRIBLIŽEVANJE OKOLJSKI ZAKONODAJI EU

Ocena stroškov Sektorji

mio EUR

Struktura(%)

% stroškov ki jih pokrije proračun

% stroškov

ki jih krijeta

PHARE in ISPA

% stroškov,

ki jih krije Kohezijski sklad 2004-

2006 Horizontalni ukrepi

10 0,37 50 34 0

Kakovost zraka 241 8,85 70 1 0 Ravnanje z odpadki

1118 41,01 68 1 3,76

Gospodarjenje z odpadki

1183 43,44 73 5 3,72

Varstvo narave 120 4,40 97 3 0 Zmanjšanje industrijskih emisij in tveganj

50 1,84 0 6 0

Jedrska varnost 4 0,15 30 70 0 SKUPAJ 2726 100,00 Vir: Vlada Republike Slovenije (2003, 127 ; povz. po: Razvoj ocene stroškov slovenske okoljske pristopne strategije, 1998). V tabeli so prikazana sredstva in stroški, ki bi jih Slovenija morala vložiti v sektor okolja, da bi dosegla zastavljene okoljske cilje in približala svojo zakonodajo okoljski zakonodaji EU. 3.2.3 SWOT analiza - okolje

TABELA 4: ANALIZA PREDNOSTI, POMANJKLJIVOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI

PREDNOSTI POMANJKLJIVOSTI - Raznovrstnost pokrajine in narave,

velika biološka raznovrstnost, ohranjeni naravni viri

- Obilje in kakovost vodnih virov - Splošno izboljševanje kakovosti zraka - Sorazmerno velika razpoložljivost in

kakovost vodnih virov po standardih EU

- Okoljska zakonodaja o ravnanju z

- Propadanje posebnih habitatov - Razpršeni viri onesnaževanja v glavnem

niso pod nadzorom - Rastoče emisije NOx, CO2 in hlapljivih

spojin - Območja s pomanjkanjem vode, slabo

razviti sistemi oskrbe z vodo v obrobnih območjih, neustrezno čiščenje odpadnih vod

25

odpadki v glavnem skladna z standardi EU

- Ugodna struktura energetskih virov za proizvodnjo električne energije in ugodna gibanja energetske intenzivnosti

- Neustrezno ravnanje z odpadki in šibek trg sekundarnih surovin

- Nizka učinkovitost rabe energije

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - Veliki potenciali za izkoriščanje

obnovljivih virov energije in večjo učinkovitost rabe energije

- Izgradnja integriranih komunalnih sistemov in ureditev predhodnega in končnega čiščenja industrijskih odpadnih vod

- Izboljšanje okoljske infrastrukture

- Velik ekonomski interes za dejavnosti, ki ogrožajo okolje

- Večanje količine odpadkov, propadanje

vodnih virov, degradacija območij in zmanjšanje biološke raznovrstnosti

Vir: SVLR (2004, 12). 3.3 Kohezijska strategija za področje prometa Ni konkurenčnega gospodarstva brez dobro razvitega prometnega omrežja. Promet je ključnega pomena za evropsko gospodarsko konkurenčnost. Ta sektor gospodarstva predstavlja več kot 1000 milijard evrov, kar je nad 10% BDP EU, v njem pa je zaposlenih več kot 10 milijonov ljudi. Promet pomaga tudi pri zbliževanju državljanov Evrope, skupna prometna politika pa je eden od temeljev graditve Evrope. Sposobnost infrastrukture, da v danem trenutku podpira in služi trenutni in načrtovani ravni gospodarske aktivnosti, ima pomemben doprinos h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v celoti in omogoča optimalno izrabo potencialov delovne sile. Zadovoljiva prometna infrastruktura je tudi tisti dejavnik, ki povečuje mobilnost prebivalstva in s tem omogoča večji pretok informacij, zadovoljuje rastoče socialne in kulturne potrebe ljudi. V mednarodnem prostoru prometna infrastruktura povezuje države, njihova gospodarstva in ljudi (MPZ 2003, 3). Za doseganje strateških ciljev mora prometna infrastruktura omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje Slovenije v mednarodne prometne povezave z močnimi ekonomskimi središči držav članic Evropske Unije in držav vzhodne Evrope. Prometno infrastrukturo je potrebno dograditi in posodobiti, z zagotovilom pozitivnih učinkov, zmanjšanja vplivov na okolje ter na povečanje varnosti v prometu. 3.3.1 Merila za izbor za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada Vrednost infrastrukturnih projektov, predlaganih za Kohezijski sklad, mora znašati 10 milijonov EUR, kar zagotavlja, da bodo imeli projekti zadosten vpliv na izboljšanje stanja infrastrukture v državi. Za izbor predlaganih projektov, so bila prav ta določila osnova za oblikovanje kriterijev.

26

Osnova za prijavo projektov je bil Državni razvojni program 2000–2006, ki ga je Vlada RS sprejela 13.12.2001. Obvezni pogoji, ki jih morajo predlagani projekti izpolnjevati so:

• predlogi investicij se lahko nahajajo le na TEN-T2 omrežju, oz. pomenijo dokončanje manjkajočih povezav v prioritetnih trans-evropskih koridorjih,

• veliki infrastrukturni projekti, vredni vsaj 10 milijonov evrov,

• projekti morajo biti v skladu z evropsko prometno politiko,

• predlagani so projekti, za katere je gotovo, da bodo imeli v letih, ko bodo predlagani v sofinanciranje skozi Kohezijski sklad vso potrebno dokumentacijo za izvedbo.

Dodatni kriteriji za izbor oz. določitev prioritete projekta so:

• projekt je vključen v ISPA strategijo, • projekt pomeni dokončanje manjkajočih povezav na TEN-T omrežju, • pospeševanje železniškega in kombiniranega prometa, • razvoj multimodalnega prometa, • povečanje varnosti, • projekt je prioriteta v okviru prometne politike RS, • stanje izvedbe prioritet na področju prometa, • zaveza države za izvedbo prometne politike v obdobju 2002 – 2006 v skladu s • sprejetimi nacionalnimi programi in sektorskimi izvedbenimi plani, • kriteriji upravičenosti za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada • omejena višina sredstev Kohezijskega sklada dodeljenih RS, • višina razpoložljivih sredstev nacionalnega sofinanciranja (MZP 2003, 32).

2TEN-T vse evropsko prometno omrežje Slovenija se vključuje v vse-evropsko prometno omrežje v predpristopnem obdobju preko V. in X. prometnega koridorja V omrežje je zajet železniški in avtocestni križ Republike Slovenije s kraki in križanjem v Ljubljani, kakor tudi tri mednarodna slovenska letališča in mednarodno pristanišče. Vse-evropsko prometno omrežje uporabnikom zagotavlja visoko kvalitetno prometno infrastrukturo, možnosti uporabe kombiniranega transporta, optimizacijo obstoječih kapacitet in interoperabilnost prometnih sistemov. V. koridor povezuje jugozahod in vzhod Evrope in poteka od Benetk do Lvova (Ukrajina). Glavna pot koridorja poteka skozi Slovenijo na osi Benetke-Trst/Koper-Ljubljana-Maribor-Murska Sobota-Pince/Hodoš-Budimpešta. Zato v zvezi s Slovenijo govorimo o povezovanju prometne osi med Barcelono in Kijevom. X. koridor povezuje evropski severozahod z jugovzhodom in poteka skozi Slovenijo po osi Salzburg-Karavanke-Ljubljana-Obrežje-Zagreb-Beograd-Skopje-Solun in eni od štirih vej (X a), ki poteka čez slovensko ozemlje, tj. veja Gradec-Maribor-Zagreb. Del železniškega koridorja na veji X a poteka po sedanji progi čez Zidani Most (MZP 2003, 14).

27

V skladu z izbirnimi merili in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi je Ministrstvo za promet pripravilo tri sezname projektov:

• prednostni seznam projektov, ki vključuje dva železniška in en avtocestni projekt, • rezervni seznam železniških in pomorskih projektov, • rezervni seznam avtocestnih projektov (SVLR 2005).

Predlagani projekti predstavljajo prioriteto posameznega področja in je njihova izvedba potrebna za skladen regionalni, gospodarski in sonaravni razvoj države. Vse predlagane investicije pomenijo zmanjševanje negativnega vpliva na okolje, kar pomeni, da se pospešuje okolju prijaznejši promet. Evropska komisija je na podlagi opisanega odobrila pomoč za naslednja dva projekta s področja prometa:: 1.) Izgradnja avtocestnega odseka Smednik - Krška vas Kohezijski sklad prispeva sredstva za dodatnih 17.6. kilometrov na dolenjskem delu predvidene avtocestne povezave, med mejnima prehodoma, Karavanke in Obrežje. Sofinanciral bo tudi izgradnjo vzdrževalne baze, cestninskih postaj in platoja za bencinsko črpalko. Skupna vrednost projekta je 116.718.631 evrov, Kohezijski sklad prispeva 42.487.972 EUR ali 67% skupnih upravičenih stroškov. 2.) Modernizacija železniške proge Pragersko - Ormož - projekt A Projekt sodi med prednostne projekte Evropske komisije za izgradnjo čez evropske prometne mreže TEN. V tej fazi bo Kohezijski sklad sofinanciral posodobitev železniških postaj Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož ter rekonstrukcijo mostov in opornih struktur, omogočil pa bo tudi namestitev sodobne signalizacijske opreme, za nakup katere je Slovenija leta 2003 dobila sredstva še iz predpristopnega programa ISPA. Skupna vrednost projekta je 36.138.90 EUR, Kohezijski slad sofinancira 14.519.456 EUR, kar pomeni 53% skupnih upravičenih stroškov (MPZ 2005a). 3.3.2 Približevanje Slovenije prometni politiki Evropske unije Vizija razvoja prometa in s tem povezane prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji je, da se Slovenija kot članica Evropske Unije uveljavi tudi kot pomorska tranzitna država. Kljub svoji teritorialni majhnosti, lahko v prometu uspešno trži svojo geopolitično lego, na križišču dveh pomembnih evropskih koridorjev, ob južni meji Evropske Unije. Slovenija se povezuje z razvitimi državami Evropske Unije pod pogoji trajnostnega razvoja. Za dosego teh ciljev, mora biti omogočeno usklajeno delovanje prometnega sistema, v katerem bodo pomembno vlogo odigrali tovorno pristanišče Koper, prometne povezave na V. in X. trans-evropskem koridorju, z vstopom v Evropsko Unijo na vse-evropskem prometnem omrežju RS (TEN-T), ter logistični centri ob križiščih teh koridorjev; v Kopru, Ljubljani in Mariboru (MPZ 2003, 5). Osnovne usmeritve slovenske prometne politike so:

• zagotavljanje pogojev zadovoljive mobilnosti prebivalcev RS, • zagotavljanje pogojev zadovoljive oskrbe slovenskega gospodarstva

OB

28

• največji možni stopnji varovanja okolja IN • racionalni uporabi prometne infrastrukture

Z • učinkovito rabo sredstev javnih financ

OB • največji možni stopnji varnosti in učinkovitosti prometnega sistema ZA • maksimalno možno zaposlovanje v prometnem sektorju in posledično v celotnem

gospodarstvu ter zviševanjem dodane vrednosti v prometnem sektorju (Vlada Republike Slovenije 2003, 114).

Kot vidimo sta med usmeritvami prometne politike na prvih dve mestih zagotovitev mobilnosti prebivalstva in zagotavljanje učinkovite oskrbe prebivalstva. Da pa bo temu lahko zadovoljeno, je nujna ustrezna umestitev prometne infrastrukture v prostoru in njena kvaliteta, ki se odraža v kvaliteti vzdrževanja, posodobitve in izgradnji dodatnih ali novih zmogljivosti.

TABELA 5: OKVIRNE VREDNOSTI POTREBNIH NALOŽB V INFRASTRUKTURO V SLOVENIJI V OBDOBJU 2003-2010

2003-2012 2004-2006 Način prevoza Skupne naložbe (v

milijonih EUR) Struktura (%)

Delež kohezijskega sklada * (% od skupnih naložb 2003-2012)

Železnice 1,243.00 23.75 4.41% Avtoceste 2,172.0 41.51 1.29% Državne ceste 1,718.00 1,91 - Pristanišča 100.00 5.00% Skupaj 5,233.00 100.00 1,68% * Okvirne vrednosti na podlagi predvidene pripravljenosti projektov za Kohezijski sklad Vir: SVLR (2004, 31). Tako kot v preteklosti ,bo tudi v letih 2003-2012, večina naložb opravljena v sektorju cest, da bi zgradili manjkajoče avtocestne povezave in izboljšali stanje državnih cest. Na drugem mestu je železniška infrastruktura. Predvidena je posodobitev tistih odsekov prog, kjer se zmogljivost proge v prihodnosti lahko zmanjša ali bi lahko celo ovirala promet. Naložbe v pomorski promet so na tretjem mestu. Te so namenjene zlasti povečanju varnosti plovbe in povečanju zmogljivosti pristanišča. Načrtovane naložbe v prometno infrastrukturo v Sloveniji, temeljijo na Viziji prometne politike Republike Slovenije in na dveh nacionalnih programih (Nacionalni program izgradnje avtocest s spremembami in dopolnitvami, Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture). Vizija prometne politike je dokument, ki vključuje elemente in ukrepe ekonomskega, okoljskega in družbenega trajnostnega razvoja.

29

Z uresničevanjem prometne politike se bo zagotavljala, v prvi vrsti, racionalna uporaba obstoječe infrastrukture in na osnovi zaznanih »ozkih grl«, izgradnja nove prometne infrastrukture. Pri tem pa je potrebno upoštevati spoznane sodobne tehnike in tehnologije za zagotavljanje pretočnosti obstoječe infrastrukture, ter potrebe in načrtovano uporabo nove infrastrukture (MPZ 2003, 5). 3.3.3 SWOT analiza - promet

TABELA 6: ANALIZA PREDNOSTI, POMANJKLJIVOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI

PREDNOSTI POMANJKLJIVOSTI - Intenzivna prizadevanja za dokončanje

dveh avtocestnih koridorjev (vzhod-zahod, sever-jug)

- Ugoden zemljepisni položaj pristanišča Koper

- Nekoordiniran razvoj posameznih vrst infrastrukture in prometnih zmogljivosti

- Razen obstoječih cest je prometna infrastruktura nerazvita

- Zaostajanje razvoja železniškega podsistema

- Nezadostni prostori in oprema za urejanje zračnega prometa

- Nezadostne pristaniške zmogljivosti in povezave med pristaniščem Koper in zaledjem

- Slabe povezave z mednarodnimi tokovi morskega potniškega prometa in nezadostna pristaniška infrastruktura

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - Ugodna prometna lega Slovenije z

vidika možnosti za logistična središča - Gradnja avtocest čez Slovenijo

- Modernizacija železniške infrastrukture

in preusmeritev dela cestnega prevoza na železnico

- Nadaljnji razvoj pristanišča Koper, ureditev potniškega pristanišča za potrebe mednarodnega turističnega prometa

- Nezadostna prometna infrastruktura lahko povzroči zaostajanje odmaknjenih regij

- Možno neustrezno vzdrževanje preostalega cestnega omrežja

- Neizgradnja železniške infrastrukture - Preusmeritev transportnih tokov - Izguba konkurenčnih prednosti

pristanišča Koper zaradi neustreznih transportnih povezav in nezanesljivosti storitev

Vir: SVRL (2004, 11).

30

4 KAKO DO SREDSTEV KOHEZIJSKEGA SKLADA? 4.1 Postopek za pridobitev sredstev Postopek in pot do dejanskega začetka črpanja sredstev pri posameznem projektu je zelo obširen in zahteven. Zato je na prvem mestu zadostna informiranost in znanje posameznikov, oz. možnih prijaviteljev projektov. Tu pa se pojavi problem, saj z zadostnim znanjem razpolaga le ožji krog posameznikov, medtem ko ostali zaradi neinformiranosti morda zamudijo priložnost sofinanciranja, čeprav njihov projekt povsem ustreza kriterijem za izbor in dodelitev sredstev. 4.1.1 Osnove za prijavo projekta Da je projekt upravičen do sredstev Kohezijskega sklada mora biti vključen v Referenčni okvir za promet in okolje za določeno proračunsko obdobje, ki ga potrdita vlada RS in Evropska komisija Prav tako morajo biti projekti vključeni v predlog državnega proračuna. V proračunu se morajo upoštevati :

- vsi kohezijski projekti skladno z odločbo o dodelitvi sredstev, - vsi projekti, ki bodo v obdobju, za katerega se pripravlja državni proračun, poslani

Evropski komisiji v odobritev, - projekti ISPA, ki so z dnem pristopa Slovenije k EU postali kohezijski projekti, - in da so v državnem proračunu zagotovljene pravice porabe za financiranje teh

projektov.

Vsak kohezijski projekt je v Državnem razvojnem programu (DRP) predstavljen v celotni vrednosti projekta (upravičeni in neupravičeni stroški projekta) in z vsemi viri financiranja (proračunski viri in ostali viri, ločeno po virih). Če predlog kohezijskega projekta ni vključen v DRP in zanj še niso zagotovljene pravice porabe v državnem proračunu, je potrebno, pred posredovanjem vloge za projekt, Evropski komisiji pridobiti soglasje vlade. V ta namen posredniško telo vladi posreduje predlog kohezijskega projekta (skupaj s predlogom usklajenega finančnega načrta projekta), h kateremu je pridobilo soglasje organa upravljanja in mnenje Ministrstva za finance - Sektorja za investicije. Če vlada projekt potrdi, posreduje organ upravljanja vlogo za projekt Evropski komisiji (Vlada RS 2005, 9). 4.1.2 Vloga in prijava projekta Vloga za dodelitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU je vloga, s katero Republika Slovenija zaprosi Evropsko komisijo za dodelitev sredstev Kohezijskega sklada EU. Vloge za pomoč za projekte po členu predložijo države članice upravičenke.

31

Vloge vsebujejo naslednje informacije: - organizacija, pristojna za izvedbo, - vrsta naložbe in njen natančen opis, - stroški in lokacija, po potrebi vključno z navedbo projektov skupnega interesa, ki

so na isti prometni osi, - časovni razpored izvedbe dela, - analiza stroškov in koristi, vključno z neposrednimi in posrednimi učinki na

zaposlovanje, informacije, ki omogočajo presojo morebitnih vplivov na okolje, - informacije o javnih naročilih, - finančni načrt, po potrebi vključno z informacijo o ekonomski upravičenosti

projekta, - in skupni znesek finančne pomoči, za katerega prosi država članica pri skladu in

katerem koli drugem viru Skupnosti. Vsebujejo tudi vse potrebne informacije, ki ustrezno dokazujejo, da so projekti v skladu z Uredbo sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada in zgoraj navedenimi merili ter da obstajajo zlasti srednjeročne ekonomske in socialne koristi, sorazmerne z uporabljenimi sredstvi (Svet evropske unije ,1994 8-9). Država upravičenka, natančneje organ upravljanja posreduje vlogo Evropski komisiji za dodelitev sredstev Kohezijskega sklada EU, ki ponavadi odločitve o financiranju sprejme v treh mesecih. Pred posredovanjem vloge Evropski komisiji, organ upravljanja v sodelovanju s posredniškim telesom, preveri in zagotovi skladnost vloge z Referenčnim okvirom in z državnim proračunom. Skladnost z državnim proračunom je zagotovljena, če so za predlog kohezijskega projekta zagotovljene pravice porabe v državnem proračunu in je projekt vključen v DRP v skladu s finančnim načrtom iz vloge (Vlada RS 2005, 9). 4.1. 3 Ocenjevanje prijav projektov Evropska komisija, po prejemu zahteve za dodelitev pomoči in pred odobritvijo projekta, opravi podrobno ocenitev, s katero presodi usklajenost projekta z merili. Po potrebi zaprosi EIB-Evropsko investicijsko banko, naj sodeluje pri presoji projektov. Komisija preuči vloge za pomoč, da preveri predvsem to, ali so upravni in finančni mehanizmi ustrezni za učinkovito izvedbo projekta. Projekti se ocenijo, da bi se ugotovil njihov pričakovani vpliv, glede na cilje sklada, kvantificirane z ustreznimi kazalci. Države članice upravičenke morajo zagotoviti vse potrebne informacije, vključno z rezultati študij izvedljivosti in predhodnih ocen, da bi bila lahko ta ocena čim bolj ustrezna (Svet evropske unije 2004, 12).

Komisija presodi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za financiranje, med drugimi naslednji:

• ekonomska in socialna korist, ki jo projekt zagotavlja srednjeročno, kot je prikazana z analizo stroškov in koristi,

• prispevek projekta k doseganju ciljev Skupnosti na področju okolja in/ali vseevropskega prometnega omrežja,

• ujemanje s prioritetami, ki jih postavlja država članica,

32

• združljivost projekta z drugimi politikami Skupnosti in doslednost glede postopkov, ki jih je pričel Strukturni sklad

Skupna stopnja pomoči EU ne sme preseči 85 % javnih ali drugih ustreznih izdatkov in je odvisna od vrste postopka, ki ga je treba izvesti. Za projekte, ki ustvarjajo dohodek, se višina pomoči izračunava ob upoštevanju pričakovanega dohodka. Načelo, onesnaževalec plača ( kdor povzroča onesnaženje, naj za to plača), ima vpliv na višino dodeljene pomoči. Za projekte, ki naj bi se zaključili prej kot v dveh letih, oziroma za tiste, za katere podpora Skupnosti znaša manj kot 50 milijonov EUR, lahko Komisija, ko sprejme odločitev o odobritvi pomoči Skupnosti, zagotovi 80% začetne obveznosti pomoči. Skupna pomoč sklada in drugih oblik pomoči Skupnosti za posamezen projekt ne sme presegati 90 % celotnih izdatkov , ki so povezani s projektom. Samo izjemoma lahko komisija financira 100% celotnih stroškov preliminarnih študij in ukrepov tehnične podpore, glede na omejena proračunska sredstva, ki so na voljo za takšne stopnje pomoči, je le-ta omejena na široko tehnično podporo EU (Regionalna politika Inforegio 2005). 4.1.4 Odobritev projektov Z dnem sprejema odločbe Evropske komisije o dodelitvi sredstev, predlog kohezijskega projekta, postane kohezijski projekt Organ upravljanja takoj po prejemu odločbe o dodelitvi sredstev, o tem obvesti Ministrstvo za finance - Sektor za proračun, plačilnemu organu, posredniškemu telesu, izvajalskemu telesu in neodvisnemu organu za finančni nadzor, pa posreduje kopijo odločbe o dodelitvi sredstev, z vsemi pripadajočimi prilogami. Na osnovi prejete odločbe komisije, se za projekt izvede razpisni postopek in izbere najugodnejši ponudnik oz. izvajalec.

Na podlagi računov s spremljajočo dokumentacijo in izjave o napovedi dne plačila računov, pogodbeniku izvajalsko telo izdela zahtevek za plačilo upravičenih stroškov iz sredstev kohezijske politike.

Posredniško telo opravi kontrole, izda in avtorizira zahtevek za povračilo iz sredstev Kohezijskega sklada EU.

Posredniško telo, hkrati z zahtevkom za povračilo iz sredstev kohezijskega sklada EU, izdela odredbo za izplačilo sredstev kohezijske politike iz državnega proračuna in jo skupaj z zahtevkom za povračilo, pošlje plačilnemu organu. Plačilni organ izvrši prenos iz sredstev Kohezijskega sklada EU v državni proračun praviloma na dan iz izjave o napovedi dne plačila računov pogodbeniku, ki je hkrati dan za plačilo izvajalskemu telesu iz državnega proračuna oziroma glede na razpoložljivost sredstev Kohezijskega sklada EU na deviznem računu plačilnega organa (Vlada RS 2005, 10, 11).

33

4.1.5 Spremljanje in nadzor izvajanje projekta Države članice so odgovorne za izvajanje projektov v skladu z odločitvijo komisije, za upravljanje sredstev, izpolnjevanje časovnih rokov, upoštevanje finančnega plana in predvsem za zagotavljanje finančnega nadzora. Komisija redno preverja vse projekte in vsi projekti so predmet rednega spremljanja in nadzora (Regionalna politika Inforegio 2005). Projekte upravljajo nacionalne oblasti, nadzoruje pa nadzorni odbor. Nadzorne odbore sporazumno ustanovita zadevna državna članica in komisija. Komisija in država članica zagotovita učinkovito spremljanje izvajanja projektov Skupnosti, ki jih deloma financira sklad. Spremljanje se izvaja skupaj z dogovorjenimi postopki poročanja, pregledi vzorcev ter z ustanavljanjem priložnostnih odborov. Spremljanje poteka tudi na podlagi stvarnih in finančnih kazalcev. Ti kazalci se nanašajo na specifične lastnosti projekta in njegovih ciljev. Urejeni so tako, da kažejo:

- stopnjo napredovanja projekta glede na načrt in prvotne cilje - napredek pri upravljanju in morebitne s tem povezane probleme.

Organ ali telo, ki ga v ta namen imenuje država članica, za vsak projekt predloži komisiji poročilo o napredku v treh mesecih po koncu vsakega leta izvajanja. Končno poročilo se Evropski komisiji predloži v šestih mesecih po koncu projekta ali faze projekta (Svet evropske unije 1994,15).

34

4.2 Odgovorni organi in telesa Za izvajanje Kohezijskega sklada v Sloveniji so odgovorni organi in telesa, ki so ustanovljeni, kot enote znotraj obstoječih administrativnih struktur. Med njimi so številne institucije, državni organi, partnerji, ki so vseskozi, tako ali drugače, prisotni in imajo vsak svoje funkcije in naloge. SLIKA 6: STRUKTURA IZVAJANJA KOHEZIJSKEGA SKLADA V SLOVENIJI

Vir: Strukturni skladi EU v Sloveniji (2005). 4.2.1 Organ upravljanja Organ upravljanja je krovni odgovorni organ, ki zagotavlja upravljanje in usklajevanje na ravni sklada. Ta vloga je bila dodeljena Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVRL). Organ je odgovoren za splošno upravljanje in koordiniranje aktivnosti Kohezijskega sklada v Republiki Sloveniji (Wostner 2005, 94). Organ upravljanja je odgovoren in pristojen predvsem za:

- stike s službami evropske komisije, - priprave celovite strategije Enotnega programskega dokumenta na področju

prometa in okolja ter priprave Referenčnega okvira, - dajanje navodil posredniškim telesom glede priprave vlog, - pregledovanje popolnosti vlog in odločanje o njihovi predložitvi Evropski komisiji, - koordiniranje spremljanja in vrednotenja aktivnosti Kohezijskega sklada - presoja končnih poročil projektov pred njihovim posredovanjem plačilnemu organu

s strani posredniških teles,

Ministrstvo za promet- Posredniško telo-

Ministrstvo za okolje in prostor- Posredniško telo

Izvajalsko telo Izvajalsko telo Izvajalsko telo

Urad RS za nadzor proračuna - Ministrstvo za finance

Ministrstvo za finance nacionalni sklad Plačilni organ

SVRL Organ upravljanja

35

- posredovanje napovedi zahtevkov za plačila, za tekoče in naslednje leto plačilnemu organu,

- sodelovanje pri revizijah in nadzornih misijah drugih institucij EU - spremljanje vzpostavitve in izvajanja sistema za preprečevanje, odkrivanje,

evidentiranje, preiskovanje in odpravljanje nepravilnosti, - predsedovanje nadzornemu odboru, - zagotavljanje informacij glede izvajanja Kohezijskega sklada,… (Vlada RS 2005,

3-4).

4.2.2 Posredniško telo Posredniško telo je, v skladu z usmeritvami organa upravljanja, odgovorno za razmerja z izvajalskimi telesi. Posredniško telo je notranja organizacijska enota:

• Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOP), za področja okolja, • Ministrstva za promet (MPZ), za področje prometa.

Posredniška telesa so odgovorna za prijave projektov (Kovač 2004, 2).

Pristojnosti in odgovornosti posredniškega telesa:

a) Leta 1999 je bila pri MOP ustanovljena posebna enota za pripravo in izvedbo projektov, ki je pristojna za:

- pripravo strateških načrtov za sofinanciranje programov Evropske komisije (Nacionalna ISPA strategija Republike Slovenije – okoljski sektor, strateški referenčni okvir za pomoč iz Kohezijskega sklada – sektor okolja) ,

- koordinacijo in pomoč občinam pri postopku priprave projektnih ponudb za pomoč EU,,

- razpisni postopek - izvedbo projektov, v skladu s podpisanimi pogodbami, ki so bili odobreni za

sofinanciranje s programi EU, - poročanje komisiji o izvajanju projektov, ki jih sofinancira EU, - v skladu z opredeljenimi fizičnimi kazalniki spremljanja, izvajanja in napredka

akcijskih načrtov v sektorjih odpadnih vod, varstva vode in oskrbe z njo ter ravnanja z odpadki in strateških finančnih načrtov za sofinanciranje programov Evropske komisije (MOPE 2003, 21).

b) Glavne naloge Ministrstva za promet, kot vmesnega organa so: - priprava programskih dokumentov, - preverjanje in ocenjevanje predlaganih dokumentov in njihova predložitev

upravljalnemu organu, - pregledovanje razpisne dokumentacije, ki jo predložijo izvajalska telesa, - preverjanje in verificiranje zahtevkov za povrnitev stroškov, - spremljanje in poročanje upravljalnemu organu, - usklajevanje projektov, ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada, - usklajevanje z drugimi internimi oddelki in institucijami, v pristojnosti Ministrstva

za promet – izvajalskimi telesi (MPZ 2003, 30).

36

4.2.3 Izvajalsko telo Izvajalsko telo je telo, odgovorno za organiziranje razpisa in za izvajanje kohezijskih projektov, na podlagi odločbe in je tudi prejemniki pomoči. V prvem programskem obdobju so pomoč, kot izvajalska telesa, prejeli na področju prometa, Javna agencija za železniški promet in Družba za avtoceste v Sloveniji, ter več občin za področje okolja. Izvajalsko telo opravlja naloge skladno z navodili organa upravljanja, posredniškega telesa in sklenjenimi sporazumi ter pogodbami (Wostner 2005, 91).

Izvajalsko telo je odgovorno in pristojno zlasti za:

- zagotavljanje relevantnih informacij posredniškemu telesu pri pripravi referenčnega okvirja,

- pripravo vloge za dodelitev sredstev Kohezijskega sklada EU in sodelovanje v postopku njene predstavitve organu upravljanja in v postopku njenega predhodnega vrednotenja na Evropski komisiji po pozivu posredniškega telesa,

- izdelavo napovedi svojih zahtevkov za plačila za sredstva Kohezijskega sklada EU, za tekoče in naslednje leto in njihovo posredovanje posredniškemu telesu,

- sklenitev pogodbe oziroma sporazuma o sofinanciranju in pogodbe oziroma sporazuma o izvajanju s posredniškim telesom, če je to potrebno,

- posredovanje sklenjene pogodbe o oddanem javnem naročilu posredniškemu telesu, - izvajanje projektov skladno z določili odločbe o dodelitvi sredstev, - zagotavljanje lastnega sofinanciranja v skladu z odločbo o dodelitvi sredstev; - sodelovanje s posredniškim telesom pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju

izvajanja projektov; - izdelavo končnega poročila o Kohezijskem projektu, - povračilo neupravičeno izplačanih zneskov in obveščanje o njih, v skladu s

postopki, ki jih predpišeta posredniško telo in plačilni organ, - vzpostavitev sistema in izvajanje postopkov za preprečevanje, odkrivanje,

evidentiranje, preiskovanje in odpravljanje nepravilnosti, - omogočanje delovanja revizorjev, nadzornih in tehničnih misij organov Evropske

unije ali Republike Slovenije ter ukrepanje skladno s priporočili iz končnih poročil misij in redno obveščanje posredniškega telesa o izvedenih ukrepih,

- obveščanje javnosti o projektu in obveščanje posredniškega telesa o aktivnostih obveščanja javnosti (Vlada RS 2005, 6-7).

4.2.4 Plačilni organ Plačilni organ je notranja organizacijska enota Ministrstva za finance, ki je odgovorna za izvrševanje povračil, iz naslova sredstev Kohezijskega sklada EU, v proračun Republike Slovenije. Deluje kot osrednji organ za finančno poslovodenje. (Kovač 2003, 1).

Plačilni organ je odgovoren in pristojen zlasti za: - sestavljanje in posredovanje potrjenega poročila o vmesnih in končnih izdatkih

Evropski komisiji z zahtevki za plačilo, - prejemanje plačil iz naslova sredstev Kohezijskega sklada EU s strani Evropske

komisije,

37

- posredovanje usklajenih napovedi zahtevkov za plačilo za tekoče in naslednje leto Evropski komisiji,

- izvrševanje povračil iz naslova sredstev Kohezijskega sklada EU v državni proračun (Kovač 2004, 12).

4.2.5 Neodvisni organ za finančni nadzor Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance in opravlja naloge neodvisnega nadzora in izdajanja izjav ob zaključku projekta. Neodvisni organ za finančni nadzor deluje neodvisno od organa upravljanja, plačilnega organa, posredniških teles ali katerekoli druge izvajalske funkcije. Organ za finančni nadzor je odgovoren in pristojen zlasti za:

- opravlja revizije v skladu z domačo zakonodajo in mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi

- izdaja izjave ob zaključku projektov in poročila o opravljenih pregledih 4.2.6 Nadzorni odbor Nadzorni odbor za Kohezijski sklad nadzoruje učinkovitost in kakovost izvajanja projektov sklada. Predstavljajo ga predstavniki Republike Slovenije in Evropske komisije in sicer predstavniki organa upravljanja, plačilnega organa ter posredniškega telesa za področje okolja in prometa. Način dela nadzornega odbora in njegovega sekretariata ureja nadzorni odbor s poslovnikom. 4.3 Osnovni dokumenti za izvajanje kohezijske politike Strategija gospodarskega razvoja Slovenije- SGRS; je dokument ki je bil sprejet julija 2001. SGRS velja za idejni dokument, v katerem je predstavljena vizija celovitega dolgoročnega razvoja države z začrtanimi strateškimi cilji in prednostnimi področji. To je razvojni programski dokument, ki pretvarja strateške prednostne naloge v dejanske programe in projekte za vsako od prednostnih področij. Državni razvojni program - DRP; je ključni dokument za dolgoročno načrtovanje javnih naložb v Sloveniji. Temelji na idejnem in strateškem okviru Strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Je osnovni dokument, ki ga pripravi država članica v sodelovanju s sektorji, socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami ter regionalnimi in lokalnimi oblasti. V tem dokumentu se določijo investicijske prednostne naloge države članice za dolgoročno razvojno načrtovanje (Center Evropa 2001,6). Enotni programski dokument – EPD; vsebinsko izhaja iz DRP in SGRS. Zakon o javnih financah opredeljuje EPD kot dokument države članice Evropske skupnosti, s katerim država članica predstavi strategijo razvoja države in je osnova za izvajanje dolgoročne razvojne politike ter dolgoročnega proračunskega načrtovanja.

38

EPD 2004-2006 je akcijski razvojni načrt za obdobje 2004-2006, ki določa kako bo Slovenija dosegala strateške razvojne smotre in cilje. Je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije, saj bosta obe kot partnerici sodelovali v njegovi izvedbi in financiranju (SVRL 2004, 5). Referenčni okvir za Kohezijski sklad, za področje prometa, za obdobje 2004-2006; obravnava sektor promet in predlagane projekte sofinancirane iz Kohezijskega sklada. V dokumentu je določena, med drugim, institucionalna shema z navedbo pristojnih institucij za upravljanje in nadzor. V njem so opredeljene podrobnejše izvedbene določbe, vključno s prednostnim seznamom projektov, povezanih s financiranjem iz Kohezijskega sklada EU. Referenčni okvir za kohezijski sklad, za področje okolja, za obdobje 2004-2006; v njem so analizirani ključni problemi na področju varstva okolja v povezavi s strateškimi cilji, ki jih določa Nacionalni program varstva okolja. Dokument določa prednostne naloge, s katerimi se izpolnjujejo obveznosti iz investicijsko najbolj zahtevnih evropskih direktiv. Gre za velike infrastrukturne projekte v višini nad 10 mio EUR, ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada. Na podlagi prednostnih nalog in meril, je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo izbralo prednostne investicijske projekte, določilo načrtovani okvirni čas izgradnje in vire financiranja (SVRL 2005).

39

5 IZZIVI IN CILJI V PRIHODNOSTI 5.1 Prioritete in dileme kohezijske politike v prihodnosti Kohezijski sklad je začel delovati s štirimi državami z BDP na prebivalca nižjim, od 90% povprečja v EU. Z revizijo meril za pridobitev pomoči v letu 2003 je »diplomirala prva študentka iz razreda 1993 – Irska «. Njen BDP je znašal 101% povprečja v EU-15. S tem je Irska presegla prag in tako od leta 2004 ni več upravičena do finančne pomoči. Omejitev na tri države upravičenke je hitro nadomestila razširitev na deset novih članic, ki so se uniji pridružile 1. maja 2004 (EK 2004b, 5). Evropska komisija je obdobje 2004-2006, pogosto označila kot nekakšno uvajalno obdobje držav kandidatk v kohezijsko politiko EU. V formalnem in procesnem smislu to seveda drži, prav tako pa drži, da Slovenija prav veliko časa za »uvajanje« ni imela. Jasno je, da če Slovenija resnično želi doseči svoj strateški cilj zmanjšanja razvojnih razlik za povprečjem EU, potem si lagodnost v spodbujanju razvoja še toliko težje privošči, saj je v sodobnem svetu vsako izgubljeno leto vredno vedno več. Ne glede na napoved, da do leta 2006 ne moremo pričakovati vidnejših makroekonomskih rezultatov, bi si morali prizadevati, da se s temi sredstvi vzpostavijo čim boljši pogoji na ponudbeni strani, ki pa se bodo v hitrejši rasti produktivnosti pokazali na srednji in dolgi rok (Wostner 2004, 15). 5.1.1 Reforma kohezijske politike Kohezijska politika je, tudi v razširjeni Evropi, ena od treh temeljnih političnih prioritet EU (rast, kohezija in zaposlovanje), za katero pa je Evropska komisija predlagala nekaj sprememb. Predlagana reformirana kohezijska politika naj bi še vedno temeljila na istih osnovnih načelih (ciljna usmerjenost, koncentracija, dodatnost sredstev, programiranje, partnerstvo in koordinacija, finančna kontrola, spremljanje, evalvacija), prinaša pa nekatere novosti v smeri večjega ciljnega usmerjanja aktivnosti, poenostavitve in večje transparentosti dosedanjega sistema (UMAR 2004, 18). Kohezijska politika se bo v bodoče usmerila v tri prioritete: Konvergenca (ESRR, ESS, Kohezijski sklad). Cilj je zelo podoben Cilju 1 in je namenjen gospodarski konvergenci najmanj razvitih regij. Gre za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizične in človeške vire, inovacije v družbi znanja, zmožnost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam, varovanje okolja ter učinkovitost upravljanja. Cilj Konvergenca bo še posebej pomemben v novih državah članicah, kjer so neenakosti v razvoju tako velike kot še nikoli poprej v Uniji. Cilj bo med drugim pokrival ukrepe Kohezijskega sklada v državah članicah, katerih BDP ne bo znašal več kot 90% povprečja v EU, kar je namenjeno pomoči pri izpolnjevanju zahtev Unije na gospodarskem in monetarnem področju. Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (ESRR, ESS). Za ostale regije Unije se predlaga dvojni pristop. Po eni strani gre za izboljšanje konkurenčnosti in poslovne privlačnosti regij ob predvidevanju gospodarskih in socialnih razlik in podpori inovacijam, družbi znanja, podjetniškemu duhu, varovanju okolja ter zmanjšanju tveganja preko programov za regionalni razvoj (ESRR). Po drugi strani pa, na podlagi evropske strategije zaposlovanja, za izboljšanje prilagodljivosti delavcev in podjetij ter razvoja trga dela,

40

usmerjenega k socialnemu vključevanju, preko državnih programov ali ustreznega ozemeljskega nivoja, ki ga financira ESS. Cilj konkurenčnost bo igral ključno vlogo pri preprečevanju nastajanja novih neenakosti v regijah, ki bi bile prizadete zaradi neugodnih socioekonomskih dejavnikov, kot je nezadostna javna pomoč. Evropsko ozemeljsko sodelovanje (ESRR). Namen tega cilja, ki temelji na dobrih izkušnjah delovanja pobude Skupnosti INTERREG, je okrepitev sodelovanja na treh ravneh: čezmejno sodelovanje, sodelovanja na ravni prekodržavnih območij in omrežij sodelovanja ter izmenjava izkušenj v celotni Uniji. Cilj sodelovanje bo tako spodbujal uravnotežen, skladen in trajen razvoj evropskega prostora (EK 2004c, 2-3).

TABELA 7: KOHEZIJSKA POLITIKA ZA OBDOBJE 2007-2013: CILJI IN INSTRUMENTI, KI JIH JE PREDLAGALA KOMISIJA

Finančni inštrumenti in cilji kohezijske politike EU

2000-2006 2007-2013 Cilji Finančni instrumenti Cilji Finančni

instrumenti Cilj Kohezijskega sklada

Kohezijski sklad

Cilj 1 ESRR, ESS, Usmerjevalni oddelek EKUJS-a, FIUR

Konvergenca in konkurenčnost

Kohezijski sklad, ESRR, ESS

Cilj 2 ESRR, ESS

Cilj 3 ESS

Regionalna konkurenčnost in zaposlitev -regionalna raven -nacionalna raven:Evropska strategija zaposlovanja

ESRR ESS

INTERREG ESRR URBAN ESRR EQUAL ESS LEADER+ Usmerjevalni oddelek

Evropsko teritorialno sodelovanje

ESRR

Razvoj podeželja in prestrukturiranje ribištva izven območij cilja 1

Usmerjevalni oddelek EKUJS-a FIUR

9 ciljev 6 instrumentov 3 cilji 3 instrumenti Vir: UMAR (2004, 18). Število ciljev se tako s prejšnjih 9 krči na 3. Tudi število finačnih inštrumentov, ki bodo podpirali te cilje, se zmanjšuje s 6 na 3. Kot finančni instrumenti bodo ostali: Kohezijski sklad, ESRR in ESS. Zaradi večje poenostavitve in jasnejše opredelitve vloge se bosta preoblikovala Kmetijski in Ribiški sklad (Usmerjevalni oddelek EKUJS-a in FIUR), ki bosta združena v enoten inštrument v okviru skupne kmetijske politike (UMAR 2004,18-19).

41

5.1.2 Kohezijski sklad v prihodnje Kohezijski sklad bo tudi v prihodnje namenjen državam članicam, ki imajo BDP pod 90% povprečja Unije. Komisija predlaga, da bi tudi v prihodnosti uporabljali vmesno presojo upravičenosti do nadaljnje pomoči Kohezijskega sklada. Kohezijski sklad bi moral okrepiti svoj prispevek k trajnemu razvoju, v skladu s prednostnimi nalogami, ki so določene v finančnem načrtu. V tem pogledu bi morale ostati glavne prednosti:

• vseevropska prometna omrežja (ta točka je še posebej pomembna), • projekti v interesu Evrope in • projekti okoljske infrastrukture.

Evropska komisija je v 3. poročilu o koheziji predvidela združitev dejavnosti Kohezijskega sklada in strukturnih skladov. Predlog Komisije ohranja posebne cilje Kohezijskega sklada, še posebej makroekonomsko pogojenost pomoči, prag upravičenosti 90% BDP in področno omejenost sredstev. V predlogu je zajeta korenita reforma izvajanja: financiranje po projektu bo nadomestilo financiranje po programu. Programiranje Kohezijskega sklada napoveduje tudi novo ravnotežje v odnosih med državami upravičenkami in komisijo na področju izvajanja ukrepov sklada. Z namenom, da se doseže ustrezno ravnotežje v zvezi s posebnimi potrebami novih držav članic, se predvideva tudi podpiranje projektov izven TEN-T omrežja (kot so železnice, morski, rečni in kombinirani prometni programi), ustrezen mestni promet in okoljsko pomembna vlaganja v ključna področja energetske učinkovitosti ali obnovljivih virov energije (EK 2004d, xxv). Da bi odgovorili na velike potrebe novih držav članic, ukrepi Kohezijskega sklada ne bodo namenjeni samo velikim projektom na področju prometne infrastrukture in varovanja okolja, ampak tudi področjem, ki izražajo okoljsko dimenzijo, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, intermodalnost prometa ter mestni in javni promet. Na področju vseevropskih prometnih omrežij bodo sredstva sklada namenjena predvsem prednostnim projektom evropskega pomena (EK 2004b, 7).

Države članice bodo v okviru svojih nacionalnih programov po lastni presoji izbirale projekte za dodelitev pomoči Kohezijskega sklada. Odobritev komisije bo potrebna le v primeru velikih projektov (25 milijonov EUR za okoljske in 50 milijonov EUR za prometne projekte). Hkrati bodo morale upoštevati področne cilje sklada in nekatere predpise o upravičenosti izdatkov. S tem se bo število projektov, ki potrebujejo odobritev Komisije precej zmanjšalo. Le še v primeru obsežnih projektov bodo morale države članice Komisijo zaprositi za odobritev deleža financiranja.

Opisan pristop bo prinesel večjo odgovornost organov vodenja na področju izbire, ocenjevanja, analize, nadzora, vodenja in hitrosti izvajanja ukrepov, s čimer se bo moč izogniti izgubi pomoči. Glede na naravo ukrepov Kohezijskega sklada – gradnja infrastrukture – uvajanje finančne discipline ne bo potekalo povsem brez težav. Kot se je pokazalo pri tekočih programih, pomeni tovrstna disciplina spodbudo za hiter začetek izvajanja programov in zgodnjo uresničitev ciljev (EK 2004c, 6).

42

5.1.2 Obseg sredstev kohezijske politike v obdobju 2007-2013

SLIKA 7: KOHEZIJSKA POLITIKA V OBDOBJU 2007-2013; RAZDELITEV SREDSTEV PO PODROČJIH (v milijardah EUR)

Vir: EK (2004c, 3) Za kohezijsko in strukturno politiko, finančna sredstva sedaj predstavljajo približno tretjino proračuna EU, v bodoče pa se bodo ta sredstva še nekoliko povečala. Za obdobje 2007–2013, Evropska komisija predlaga 336,1 milijard EUR za kohezijsko politiko. Od te vsote, naj bi bilo največ sredstev namenjenih za doseganje cilja konvergence (78,5% ali 264 milijard EUR), precej manj za cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja (17,2% ali 57,9 milijard EUR) , najmanj pa za cilj teritorialnega sodelovanja (3,94% ali 13,2 milijard EUR). Kohezijski sklad spada pod cilj konvergenca, kjer predstavlja 23,86 % celotnega obsega sredstev za cilj konvergence ali 62,99 milijard EUR. Razdelitev med države članice bo temeljila na ekonomskih, socialnih in teritorialnih kriterijih in bo predmet prihodnjih razprav in pogajanj.

43

6 PROJEKTI V SLOVENIJI SOFINANCIRANI IZ KOHEZIJSKEGA SKLADA 6.1 Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje Predmet investicije je izgradnja centra za ravnanje z odpadki Celje (CERO), v obsegu 125.000 ton gospodinjskih odpadkov letno.

S CERO Celje naj bi zaživela regijska infrastruktura ravnanja z odpadki na enem mestu. Glavni namen je izvedba tehničnih pogojev za zmanjšanje količine odloženih neobdelanih odpadkov in vzpostavitev učinkovitega sistema za ravnanje z odpadki v regiji. Sistem izpolnjuje zahteve po ločenem zbiranju odpadkov na izvoru z uporabo sekundarnih surovin in tudi zahteve po postopnem zmanjševanju količin odlaganja neobdelanih odpadkov ter uvajanju ponovne uporabe odpadne embalaže.

Za center za ravnanje z odpadki Celje (CERO), se je odločilo 23 občin iz celjske regije, s približno 220.000 prebivalci.

Projekt predvideva:

• kompostarno za obdelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov z letno zmogljivostjo 5000 ton,

• sortirnico ločeno zbranih odpadkov z enako zmogljivostjo, • demontažo kosovnih odpadkov, • gradnjo odlagališča Bukovžlak za preostanek odpadkov z zmogljivostjo skoraj

dveh milijonov kubičnih metrov ter • gradnjo potrebne infrastrukture.

Regionalni center za ravnanje z odpadki Bukovžlak obsega 2 fazi in sicer: I.Faza:

• Izgradnja objektov za sortiranje in kompostiranje • Sanacija in razširitev obstoječega odlagališča

II.Faza: • Mehansko – biološka obdelava odpadkov • Termična obdelava odpadkov (MOP 2005)

Projekt – I. faza, je bil odobren s strani Evropske komisije decembra, 2004. Začetek gradnje je bil predviden za leto 2005, prav tako je letos v pripravi razpisna dokumentacija. Za projekt II.faze je investicijsko tehnična dokumentacija v zaključni fazi priprave, prijava je bila poslana Evropski komisije junija letos. Pričetek gradnje II.faze projekta je načrtovan za leto 2006. Delež sofinanciranja Kohezijskega sklada bo približno 60%.

CERO bo predvidoma zgrajen do leta 2007, po sklenjeni prvi etapi bodo stroški za odvoz in predvsem za obravnavo odpadkov, narasli za približno desetino. Iz analize strokovnjakov je mogoče razbrati, da druge izbire ni bilo. Po letu 2008 bodo odpadki morali biti obdelani in jih bo mogoče odlagati le na ustreznih odlagališčih. Del zadreg in

44

zagat je izločilo že dejstvo, da je občina lastnik vseh potrebnih zemljišč za CERO, z njim pa naj bi problem odlaganja in ravnanja z odpadki rešili za sto let. Objekti morajo biti pet let v lasti občine, nakar sta možna delna privatizacija in tudi pridobivanje zasebnega kapitala (Regionalni mediji 2005).

TABELA 8:OCENJENE VREDNOSTI PROJEKTA CERO

Ocenjene vrednosti/delitev po virih in letih (v milijonih EUR)

Finančni viri

Skupaj 2005 2006 2007 2008 Skupaj: 17,760 7,800 6,320 3,640 Kohezijski sklad 8,880 3,900 3,160 1,820 Državni proračun 4,440 1,950 1,580 0,910

CERO- Bukovžlak I.faza

Občinski proračun 4,440 1,950 1,580 0,910 Skupaj 25,430 8,392 8,392 8,646 Kohezijski sklad 17,801 5,874 5,874 6,052 Državni proračun 5,086 1,678 1,678 1,729

CERO- Bukovžlak II.faza

Občinski proračun 2,543 0,839 0,839 0,865 Prirejeno po MOP (2005). CERO je vključen v Nacionalni program varstva okolja, kot regijski center za ravnanje z odpadki. Cilji projekta, ki izhajajo iz sprejete zakonodaje na področju okolja, so med drugim:

• uveljavljanje organizacije in tehnologij za minimiziranje količin in recikliranje odpadkov, ter s tem zmanjševanje potreb po povečevanju zmogljivosti odlagališč,

• zmanjševanje obremenjevanja okolja s količino odpadkov ter z emisijo metana, • zagotavljanje varnega in z okoljem usklajenega procesiranja odpadkov, • zagotovitev prostora za odlaganje odpadov za cca. 150-200.000 prebivalcev za

dobo 30-50 let (Špingler 2004, 36). 6.2 Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju (Koper, Izola, Piran) Mestna Občina Koper, Občina Piran in Občina Izola nimajo rešenega celovitega sistema čiščenja odpadnih vod. V Mestni občini Koper in občini Piran sta centralni čistilni napravi, ki pa vsebujeta samo primarno mehansko stopnjo čiščenja. Očiščena odpadna voda iz teh čistilnih naprav ne ustreza zakonsko določenim parametrom za iztok. V občini Izola pa se odpadne vode iz kanalizacijskega omrežja brez ustreznega čiščenja, izlivajo po podmorskem izpustu v morje. Zato je projekt Zbiranja in čiščenja odpadnih voda v obalnem porečju nujen (Mestna občina Koper, občini Izola in Piran 2002). Prednostna merila, ki so bila upoštevana, da je bil projekt Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju (Koper, Izola, Piran) uvrščen med prednostne projekte in tudi izbran, so bila:

- uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, - občutljivo območje obalnega pasu, - zavarovano območje kopalne vode, - zavarovano območje vode za lupinarje,

45

- na podlagi Okvirne direktive o vodah, uvedba celostnega urejanja odvodnje in čiščenja odpadnih voda v povodju obalnega morja (MOP 2005).

Odločba o dodelitvi sredstev sofinanciranja iz Kohezijskega sklada za projekt je bila na Evropski komisiji podpisana, 20. decembra 2004. Trenutno je v pripravi razpisna dokumentacija. Prav tako bi se naj realizacija projekta pričela letošnje leto.

SLIKA 8: OCENJENA VREDNOST PROJEKTA IN FINAČNI VIRI (v mio EUR)

Prirejeno po MOP (2005). Skupna vrednost projekta je 26,47 milijonov EUR. Od tega prispeva Kohezijski sklad 58% oziroma 15,24 milijonov EUR. Ostala sredstva bodo pridobljena iz državnega in občinskega proračuna Obseg investicije za skupno 117.500 prebivalcev zajema:

• izgradnjo glavnih kolektorjev • izgradnjo čistilnih naprav

Z realizacijo projekta na obalnem porečju bodo doseženi naslednji konkretni cilji:

• doseženi bodo standardi kakovosti kopalnih voda, • doseženi bodo standardi kakovosti vode primerne za ribji živelj in lupinarje , • v povodju Obalnega morja (Koper, Izola, Piran-Tržaški zaliv) bo onesnaženje

komunalnih virov Tržaškega zaliva zmanjšano za skupaj 117.000 PE (MOP 2005). 6.3 Izgradnja avtocestnega odseka Smednik - Krška vas Junija, letos, so predali uporabi prvi avtocestni odsek v Sloveniji, kjer je pri financiranju gradnje, z nepovratnimi sredstvi iz Kohezijskega sklada, sodelovala Evropska unija. Gre za avtocestni odsek Smednik- Krška vas dolg, 17,6 km.

Občinski proračun 2,65 ;10%

Državni proračun

8,58 ; 32%

Kohezijski sklad

15,24 ; 58%

46

Avtocestni odsek (Dobruška vas) Smednik - Krška vas je del dolenjskega avtocestnega kraka, ki povezuje Ljubljano z Dolenjsko oziroma z mejnim prehodom Obrežje (Hrvaška). Avtocestni odsek Smednik-Krška vas je sestavni del X. vseevropskega prometnega koridorja. Ta odsek je zelo pomemben za gospodarski razvoj jugovzhodnega dela Slovenije in nadaljuje manjkajoči del avtocestne povezave med Ljubljano in mejnim prehodom Obrežje. Z gradnjo omenjenega odseka bo zagotovljen varen, hiter in sodoben pretok prometa ljudi in blaga. Posredno je odsek pomembna prometna povezava med severno in zahodno Evropo, na eni strani ter deželami Bližnjega in Srednjega vzhoda, na drugi strani, zato je tudi mednarodno pomemben. Z gradnjo celotne avtocestne povezave, od Karavank do mejnega prehoda Obrežje, si bo Slovenija zagotovila sodobno cestno infrastrukturo, ki bo zadovoljila vse zahteve prometa ljudi in blaga na X. koridorju (MPZ 2005b). Slovenija preko te avtocestne smeri predstavlja vezni člen med sedanjimi in potencialnimi članicami Evropske unije, zaradi česar se pomembnost izgradnje te avtoceste še poveča. Projekt izgradnje avtoceste pomaga tudi pri premostitvi ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije, te pomembnosti pa se je zavedala tudi Evropska unija, ki se je odločila za sofinanciranje gradnje tega avtocestnega odseka

SLIKA 9: ZEMLJEVID AVTOCESTNEGA ODSEKA SMEDNIK- KRŠKA VAS

Vir: DARS 2005

Ta najdaljši avtocestni odsek na dolenjskem kraku je gradbeno razdeljen na tri gradbene pododseke:

1) Dobruška vas – Smednik, dolžine 3,9 km, ki pomeni nadaljevanje junija 2004 zgrajenega odseka Kronovo – Smednik;

2) 4,6 km dolg odsek od Smednika proti čelni cestninski postaji Drnovo, zgrajen in predan prometu 24.6.2005

47

3) ter 9,1 km dolg odsek do Krške vasi, kjer se naveže na odsek Krška vas - Obrežje, zgrajen in predan prometu decembra 2004.

Investicijska vrednost izgradnje 17,6 km dolgega avtocestnega odseka Smednik – Krška vas je v Nacionalnem programu izgradnje avtocest, v Republiki Sloveniji, (NPIA) bila ocenjena na 116,7 milijonov EUR (oz. 26,9 milijarde tolarjev na nivo cen decembra 2002). Celotni avtocestni odsek je bil zgrajen v okviru navedene vrednosti in ni presegal v NPIA načrtovanih sredstev. Skupna vrednost projekta je 116.718.631 EUR. Z odločbo Komisije o dodelitvi pomoči iz Kohezijskega sklada z dne, 20. 12. 2004, je bilo odobrenih 42.487.972 EUR. Preostala potrebna finančna sredstva bo zagotovil DARS. Tako delež sofinanciranja Evropske unije iz Kohezijskega sklada znaša 36,4 % . Investitor gradnje avtocestnega odseka Smednik – Krška vas je Republika Slovenija, v njenem imenu je naročnik gradnje DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.. Odgovorna projektanta avtoceste sta Dolenjska projektiva d.o.o. iz Novega mesta in PNZ d.o.o. iz Ljubljane. Inženiring in nadzor nad deli sta izvajala DDC svetovanje, inženiring Ljubljana ter ZPC (skupni nastop ZIL Inženiring Ljubljana, Projekt Nova Gorica in Slovenska cestna podjetja Ljubljana), kontrolo kakovosti pa ZAG, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Na trasi avtoceste, deviacijah in regulacijah je skupno 38 premostitvenih objektov - osem nadvozov, šest podvozov, osem mostov, šest podhodov in deset prepustov. Poleg trase avtoceste in premostitvenih objektov so bili zgrajeni še izvennivojska priključka Smednik in Drnovo ter krožišče Drnovo. Ob 17,6 km dolgi avtocesti je bilo zgrajenih tudi 15,5 km lokalnih in regionalnih cest, gozdnih, dostopnih in poljskih poti; skupno 48 deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest. Izvedena so bila tudi prečkanja vodotokov in regulacij, zgrajeno je bilo šest zemeljskih zadrževalnih bazenov, sistem za klic v sili in protihrupna zaščita. Prestavljeni in prilagojeni so bili tudi energetski in telekomunikacijski vodi, vodovodi, zgrajena je bila transformatorska postaja ter, še pred začetkom gradnje izvedena, zaščita plinovoda ob trasi v območju velikih posedkov in na prehodih. V območju Krakovskega gozda so bili zgrajeni predobremenilni nasipi, zaradi slabo nosilnih tal. Obnovljeni so bili vodovodi za počivališča in cestninske postaje ter za avtocestno vzdrževalno bazo Drnovo, iz katere bodo vzdrževalne službe DARS d.d. organizirale in vodile vzdrževanje celotnega južnodolenjskega dela avtoceste A2 (DARS 2005) Gradbena dela na avtocestnem odseku so se pričela novembra 2003. Izvajalci del (SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, CGP Novo mesto) so avtocestni odsek gradili pod prometom, kar je bilo moteče tako za voznike - uporabnike prejšnje dvopasovnice, kot tudi za prebivalce ob trasi ceste, za izvajalce gradbenih del pa je takšen način gradnje dokaj težaven. Kljub temu, so junija letos odsek odprli za promet. Z dograditvijo avtocestnega odseka se bosta povečali prepustnost in varnost prometa. Sodobna infrastruktura na X. koridorju bo v Sloveniji bistveno povečala raven storitev, ki jih ponuja promet kot tak, kar bo posledično zmanjšalo stroške prihodnjih uporabnikov. Prav tako se bo zmanjšal potovalni čas. V zvezi s tem se bosta izboljšali dostopnost in

48

povezava med Dolenjsko in Posavjem, kar zagotavlja boljše možnosti za dnevno migracijo in gospodarsko povezavo (MPZ 2005). 6.4 Modernizacija železniške proge Pragersko - Ormož - projekt A Železniška proga Pragersko–Ptuj–Ormož je sestavni del Slovenskega železniškega omrežja, ki obsega skupaj 1.229 km prog, od katerih je 331 km dvotirnih. Proga je kategorizirana kot glavna enotirna in neelektrificirana proga, dolžine 40,2 km (MPZ 2003). V slovenskem železniškem omrežju, je pomembna zaradi mednarodnega tovornega prometa, ki poteka od severovzhoda proti jugozahodu. Železniška proga v V. čezevropskem koridorju je postala še pomembnejša, ko je bila zgrajena železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko (sredi leta 2001). Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož, je potrebna zaradi prilagoditve zmogljivosti sedanje železniške proge novi progi, med Slovenijo in Madžarsko, s čimer bo dosežena raven storitev, potrebna za sedanjo in prihodnjo gostoto prometa. Prav tako je posodobitev proge pomembna zaradi postopnega doseganja tehničnih standardov na celotnem V. čezevropskem koridorju. Posodabljanje celotne proge je razdeljeno na dva dela oz. projekta:

• nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav in sistemov: vgrajene bodo nove signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave

• gradbena dela: obnovljene bodo postaje Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož, mostovi in zgradbe ter izvedeni bodo potrebni okoljevarstveni ukrepi (MPZ 2005b).

Ministrstvo za promet, je že leta 2003, prijavilo prvi del projekta Modernizacija železniške proge Pragersko-Ormož-Projekt A, za sofinanciranje s programom ISPA. Evropska komisija je prijavo odobrila, decembra 2003, s podpisom finančnega memoranduma. Tako je prvi del projekta sofinanciran iz predpristopnega programa ISPA (Nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav in sistemov). V tem obsegu je predvidena vgradnja postajne elektronske signalnovarnostne naprave, vmesnika med relejnimi in elektronskimi signalnovarnostnimi napravami in dograditev centra vodenja prometa v Mariboru. Obenem je treba dograditi telefonske sisteme, omrežje za prenos podatkov, javni razglas, videonadzor, potniški informacijski sistem, požarne in druge alarmne sisteme ter samodejni sistem za prodajo vozovnic (MPZ 2003). Skupna vrednost tega dela projekta je 22.038.787 EUR. Evropska komisija bo prispevala 10.078.928 EUR s programom ISPA, preostala finančna sredstva pa bo zagotovila Javna agencija za železniški promet. Vlogo za sofinanciranje, za drugi del projekta sofinanciran iz Kohezijskega sklada,je Ministrstvo za promet posredovalo Evropski komisiji, avgusta leta 2004. Odločba komisije je bila izdana konec decembra 2004. Za projekt bo, kot izvajalsko telo, skrbela Javna agencija za železniški promet.

49

Predvidena dela: gradnja dveh novih izogibališč med postajama Pragersko-Kidričevo in Moškanjci-Ormož-Projekt A. Zaradi novih tehnoloških zahtev proge je treba obnoviti postaje Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož. V obnovo postaj bodo vključena ta dela: izboljšanje temeljev, zamenjava betonskih pragov in tirov, dograditev peronov, dovoznih poti in zunanje osvetljave. Obnoviti je treba tudi podporne zidove in mostove:

• most čez reko Dravo • podhod na postaji Kidričevo,most čez reko Pesnico • in utrditi betonski most čez Lešnico.

Skupna vrednost projekta je 36.138.901 EUR. Z odločbo komisije o dodelitvi pomoči iz Kohezijskega sklada je bilo odobrenih 14.519.456 EUR, preostala finančna sredstva, pa bo prav tako zagotovila Javna agencija za železniški promet (MPZ 2005b). Oba projekta, na navedeni železniški progi, sta pripravljena za izvedbo javnega razpisa in izbor pogodbenika

50

7 SKLEP Poročila Evropske komisije in različne študije so pokazale, da so se razlike med regijami in državami članicami prvotne petnajsterice EU precej zmanjšale, kar pa naj bi bila v veliki meri tudi posledica delovanja Kohezijskega in Strukturnih skladov. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je evropska regionalna politika danes in v prihodnosti, pomembna bolj kot kdajkoli prej. Zadeva vse državljane in ozemlje vseh regij Evropske unije, posebej pa se osredotoča na tiste, ki zaostajajo na gospodarskem, socialnem in družbenem razvoju. Kohezijski sklad sofinancira velike projekte, katerih vrednost mora presegati 10 milijonov evrov, zato lahko pričakujemo da bodo odobreni projekti pripomogli k izboljšanju stanja okolja in prometne infrastrukture v Sloveniji. Rezultat delovanja Kohezijskega sklada, je v juniju odprt avtocestni odsek Smednik-Krška vas, za katerega je sredstva potrebno šele pridobiti, medtem ko izgradnja ostalih treh odobrenih projektov še poteka ali pa se pripravlja dokumentacija. V splošnem pa velja, da je pozitivne učinke na državni ravni lahko pričakovati v nekaj letih, tako za Kohezijski sklad kot tudi za Strukturne sklade. Glavni cilj Slovenije kot članice EU, bi moral biti pravočasna in kvalitetna poraba razpoložljivih sredstev, ki bi bila uspešno povrnjena s strani Evropske unije. Zaenkrat kaže temu slabo, saj se po zadnjih raziskavah Slovenija pri pripravi projektov in črpanju sredstev uvršča na zadnje mesto med novimi članicami Evropske unije. Zagotovo spada med ključne vzroke za to nezadostna informiranost nas državljanov in nedostopnost informacij. V okviru svoje raziskave sem tako naletela na omejitve in pomanjkljive informacije, predvsem o tem, kako se prijaviti in kako pripraviti projekt, ki bi lahko bil deležen sofinanciranja. Poleg tega predstavlja velik problem v Sloveniji tudi počasnost postopkov in nepopolna dokumentacija. Vsak projekt mora do trenutka, ko Evropska komisija ne nakaže denarja, financirati država sama, iz državnega proračuna. Šele, ko se Evropski komisiji dostavijo računi projekta in ostala dokumentacija in ta preveri, če so izpolnjeni vsi pogoji, dobi država sredstva povrnjena. V nasprotnem primeru, če komisija plačilo zavrne, ostane projekt financiran izključno iz državne blagajne. Korak v pravo smer bi torej bil odprava ali izboljšanje nepravilnosti, ki smo jih omenili, pri tem pa bi se morali zgledovati po državah članicah, ki so pri koriščenju sredstev EU veliko bolj uspešne kot Slovenija. Slovenija bi morala videti priložnost v strukturni pomoči, ki jo nudi Evropska unija in jo tudi izkoristiti. Zagotovo je to ena izmed možnosti izboljšati kvaliteto življenja svojih državljanov. Mogoče ne toliko življenja vsakega posameznika kot pa celotne skupnosti.

51

8 POVZETEK Evropska regionalna politika pomaga zmanjševati in izravnavati razvojne razlike med državami in regijami Evropske unije. Več kot tretjina proračuna Unije je namenjenega za regionalni razvoj ter ekonomsko in socialno kohezijo, ki se izvaja skozi številne evropske sklade. Tudi Kohezijski sklad je strukturni inštrument, ki od leta 1994 pomaga državam članicam zmanjševati ekonomska in socialna neskladja in stabilizirati gospodarstvo. Kohezijski sklad financira do 85 % upravičenih izdatkov večjih projektov in sicer projekte okoljske in prometne infrastrukture. Do sredstev so upravičene najmanj razvite države članice Unije, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 90% povprečja EU, od leta 2004 tudi Slovenija. Za obdobje 2004-2006 pripada Sloveniji 188 milijonov EUR. S temi sredstvi se bodo sofinancirali štirje projekti, dva s področja okolja in dva s področja prometa Ključne besede Kohezijska-regionalna-strukturna politika, Evropska unija, Kohezijski sklad, okolje, prometna infrastruktura, financiranje projektov. ZUSAMMENFASSUNG Die europäische Regionalpolitik hilft die Entwicklungsunterschiede zwischen den Mitgliedstaaten und Regionen zu verringern und auszugleichen. Mehr als ein Drittel des Unionshaushalts wird für die Regionalentwicklung und den wirtschaftlichen und sozialen Zusammenhalt aufgewendet. Die Verwaltung dieser Mittel obliegt mehreren europäischen Fonds. Auch der Kohäsionsfonds ist ein Strukturinstrument, das seit 1994 Mitgliedstaaten hilft, wirtschaftliche und soziale Disparitäten zu verringern und ihre Wirtschaft zu stabilisieren. Der Kohäsionsfonds finanziert bis zu 85 % der förderfähigen Ausgaben größerer Vorhaben im Zusammenhang mit Umwelt- und Verkehrsinfrastrukturen. Förderfähig sind die am wenigsten wohlhabenden Mitgliedstaaten der EU, deren Bruttoinlandsprodukt (BIP) pro Kopf unter 90 % des EU-Durchschnitts liegt, seit 2004 auch Slowenien. Für den Zeitraum 2004-2006 gehört Slowenien 188 Millionen EUR. Mit diesen Mitteln werden vier Projekte finanziert, zwei Umweltprojekte und zwei Verkehrsinfrastrukturprojekte. Schlüsselwörter Die Kohäsions-Regional-Strukturpolitik, die Europäische Union, der Kohäsionsfonds, die Umwelt, die Verkehrsinfrastruktur, die Projektfinazierung.

52

LITERATURA Seznam literature: 1. Aljančič, Mojca in Sara Dragana Bogdanovič. 2000. Regionalna politika. Ljubljana:

Urad za Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. 2. Center Evropa. (2003). Razvojna pomoč EU. [online]. Dostopno na:

http://www.evropska-unija.si/pages/publikacije/pdf/razvojna_pomoc_eu.pdf [10.07.2005]

3. Center Evropa. (2001). Regionalna politika Evropske unije in strukturni skladi. [online]. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/pages/publikacije/pdf/regionalna_politika.pdf [10.07.2005]

4. DARS – Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. (2005). Avtocestni odsek: Smednik - Krška vas. [online]. Dostopno na: http://www.dars.si/pdf/AC_Smednik-Krska_vas.pdf [10.04. 2005].

5. EK – Evropska komisija. Generalni direktorat za regionalno politiko. (2004a). V službi regij. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docgener/presenta/working2004/working2004_sl.pdf [10.07.2005]

6. EK – Evropska komisija. Generalni direktorat za regionalno politiko. (2004b). Inforegio Panorama: Kohezijski sklad. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docgener/panorama/pdf/mag14/mag14_sl.pdf [13.07.2005]

7. EK – Evropska komisija. Generalni direktorat za regionalno politiko (2004c). Inforegio- informacijski bilten: Kohezija na prelomu leta 2007. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docgener/informat/reg2007_sl.pdf [13.07.2005]

8. EK - Evropska komisija. Generalni direktorat za regionalno politiko (2004d). Tretje poročilo o gospodarski in socialni koheziji. Novo partnerstvo za kohezijo – približevanje, konkurenčnost, sodelavanje.. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/official/reports/cohesion3/cohesion3_sl.htm. [10.07.2005]

9. Eurostat Pressestelle. (2005). Pressemitteilung 75/2005: BIP pro Kopf 2004. [online]. Dostopno na: http://epp.eurostat.cec.eu.int/pls/portal/docs/page/pgp_prd_cat_prerel/pge_cat_prerel_year_2005/pge_cat_prerel_year_2005_month_06/2-03062005-de-bp.pdf [31.07.205]

10. Juvančič Luka. Predavanje: Kohezijska politika EU in strukturni skladi. [online]. Dostopno na: http://www.bfro.unilj.si/Kat_agrar/Pedagosko_delo/3_Kmet_in_reg_pol_%20EU/Materiali/EU_P_2_Kohpol.ppt[15.04. 2005].

11. Kommission der Europäischen Gemeinschaften. (2004). Bericht der Kommission: Jahresbericht der Kohäsionsfonds 2003. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/official/repor_de.htm. [10.07.2005]

12. Kovač Zdenka. Ministrica brez resorja zadolžena za regionalni razvoj. (2004). Navodilo o izvajanju Kohezijskega sklada v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2006. [online]. Dostopno na:

53

http://www.gov.si/euskladi/skladi/koh/navodillo_za_ks_final.zip. [10.06. 2005] 13. Mestna občina Koper, občini Izola in Piran. (2002). Projekt odvajanja in čiščenja

odpadnih vod mestne občine Koper, občine Izola in Piran. [online]. Dostopno na: http://www.koper.si/dokument.aspx?id=1465 [10.07.2005]

14. MOP- Ministrstvo za okolje in prostor. 2005. Strateški referenčni okvir za kohezijski sklad – sektor okolje. December 2003 – novelirano Maj 2005.

15. MOPE - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. (2003). Referenčni okvir za kohezijski sklad za področje okolja za obdobje 2004-2006. [online]. Dostopno na: http://www.gov.si/euskladi/skladi/koh/referencni_okvir_za_ks-okolje-15_dec_2003.zip. [10.06. 2005].

16. MPZ - Ministrstvo za promet. (2003). Referenčni okvir za kohezijski sklad za področje prometa za obdobje 2004-2006. [online]. Dostopno na: http://www.gov.si/euskladi/skladi/koh/referencni_okvir_za_ks-promet-15_dec_2003.zip. [10.07.2005]

17. PCMG – Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Euro info center. (2004). EU-partnerstvo in napredek. [online]. Dostopno na: http://www.pcmg.si/upload/periodika/EICNOVICEMAJ2004.pdf. [10.07.2005]

18. Svet evropske unije. (1994). Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 o ustanovitvi Kohezijskega sklada. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/sl/dd/docs/1994/31994R1164-SL.doc [10.07.2005]

19. SVLR – Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 2004. Enotni programski dokument za začetnike 2004-2006. Ljubljana.

20. Špingler, Alen. 2004. Diplomsko delo:Pridobivanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov - CeRO, Regijski center za ravnanje z odpadki celjske regije. Maribor.

21. UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj. (2004). Ekonomsko ogledalo/ št.2: Poročilo o ekonomski in socialni koheziji. [online]. Dostopno na: http://www.sigov.si/zmar/arhiv/og0204/kohezija.pdf [13.07.2005]

22. Vlada Republike Slovenije. (2005). Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji. [online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200537&stevilka=1283. [31.07.2005]

23. Vlada Republike Slovenije. (2003). Enotni programski dokument 2004-2006. [online]. Dostopno na: http://www.gov.si/svrp/3str/pdf/epd/enotni_programski_dokument_rs_2004-2006.pdf. [31.07.2005]

24. Wostner, Peter. 2005. Kako do denarja EU. Ljubljana: GV Založba, d.o.o. 25. Wostner, Peter. (2004). Sredstva EU za strukturne namene in Slovenija: stanje,

problemi in izzivi. [ online ]. Dostopno na: http://www.sigov.si/svrp/5novo/pdf/53/wostner_2004_sredstva_za_strukturne_namene_stanjeproblemi_izzivi.pdf. [25.07. 2005].

Seznam virov: 1. DARS – Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji.2005 Projekt izgradnje

avtocestnega odseka Smednik - Krška vas. [online]. Dostopno na: http://www1.dars.si/sklad/ [10.08.2005].

2. Kohezijska politika Evropske unije.2003. [online]. Dostopno na: http://miha.ef.uni-lj.si/rcef/kpeu/struktura.asp [10.08.2005].

54

3. Ministrstvo za promet. 2005a. Sektor za prometno politiko. Skladi in finančna pomoč EU. [online]. Dostopno na: http://www.sigov.si/mpz/4pod/1/4pm-3.html [10.08.2005].

4. Ministrstvo za promet. 2005b. Kabinet ministra. Sporočila za javnost. [online]. Dostopno na: http://www.gov.si/mpz/2kabinet/2k-7.html#9 [10.08.2005].

5. Regionalna politika – Inforegio. 2005. Na kratko o kohezijskem skladu. [online]. Dostopno na:

http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/procf/cf_sl.htm [10.08.2005]. 6. Regionalni mediji d.o.o. Brezplačni časopis Dobro jutro. [online]. Dostopno na

http://www.dobrojutro.net/index.php?stran=arhiv&tip=12&id=2208 [10.08.2005]. 7. Strukturni skladi EU v Sloveniji. 2005. [online]. Dostopno na:

http://www.gov.si/euskladi/ [10.08.2005]. 8. SVLR - Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno

politiko. 2005. [online]. Dostopno na: http://www.gov.si/svrp/3str/1s.html [10.08.2005].

55

SEZNAM SLIK in TABEL: SLIKA 1: Proračun strukturnih skladov (po vključitvi novih članic) v obdobju 2000-2006 (v mrd EUR) ...............................................................................................................12 SLIKA 2: Obseg kohezijske politike v Sloveniji ( v milijonih EUR) .......................13 SLIKA 3:Kohezijske države 2004-2006....................................................................15 SLIKA 4: BDP na prebivalca (2004) držav članic EU in držav pristopnic ...............16 SLIKA 5: Dodelitev sredstev kohezijskega sklada državam pristopnicam v programskem obdobju 2004-2006.....................................................................................................17 SLIKA 6: Struktura izvajanja kohezijskega sklada v Sloveniji.................................34 SLIKA 7: Kohezijska politika v obdobju 2007-2013; razdelitev sredstev po področjih (v mrd EUR) ...................................................................................................................42 SLIKA 8: Ocenjena vrednost projekta in finačni viri (v mio EUR) ..........................45 SLIKA 9: Zemljevid avtocestnega odseka Smednik- Krška vas ...............................46 TABELA 1: Strukturni skladi ter prioritetni cilji, pobude skupnosti in ukrepi za spodbujanje inovacij 2000-2006.................................................................................11 TABELA 2:Primerjava strukturnih in Kohezijskega sklada .....................................18 TABELA 3: Stroški doseganja okoljskih ciljev po sektorjih upoštevajoč celotno približevanje okoljski zakonodaji EU.........................................................................24 TABELA 4: Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti .............24 TABELA 5: Okvirne vrednosti potrebnih naložb v infrastrukturo v Sloveniji v obdobju 2003-2010...................................................................................................................28 TABELA 6: Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti ..............29 TABELA 7: Kohezijska politika za obdobje 2007-2013: cilji in instrumenti, ki jih je predlagala komisija.....................................................................................................40 TABELA 8:Ocenjene vrednosti projekta CERO.......................................................44 Seznam kratic BDP - Bruto domači proizvod CERO - Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje DRP - Državni razvojni program EAGGF - Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad EPD - Enotni programski dokument ERDF - Evropski sklad za regionalni razvoj ESF - Evropski socialni sklad EU - Evropska unija EUR - Evro FIFG - Finančni instrument za usmerjanje ribištva ISPA - Instrument for structural Policies for Pre-Accession MOP - Ministrstvo za okolje in prostor MZP - Ministrstvo za promet SGRS - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije SVRL - Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni politiko

Documents

PRIDOBIVANJE IN UPORABA SREDSTEV IZ KOHEZIJSKEGA … · projekti sofinancirani iz pred-pristopnega instrumenta ISPA, z dnem vstopa Republike Slovenije v EU, postali projekti Kohezijskega