UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

MAGISTRSKO DELO

Špela Gradišnik

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Magistrsko delo

VPLIV RAZLIČNIH ILUSTRACIJ PEKARNE MIŠMAŠ NA UČENČEVO

VREDNOTENJE LITERARNIH LIKOV

Kandidatka:

Špela Gradišnik

Mentorica:

red. prof. dr. Dragica Haramija

Somentorica:

doc. dr. Janja Batič

Maribor, 2017

Lektorica: dr. Vesna Jurač

Prevajalec: mag. prof. ang. Klemen Markelj

ZAHVALA

Predvsem bi se rada zahvalila mentorici red. prof. dr. Dragici Haramija in

somentorici doc. dr. Janji Batič za njuno strokovno podporo, prijaznost in

prilagodljivost ter vse spodbudne besede.

Hvala tudi ravnatelju mag. Damjanu Osrajniku na Osnovni šoli Radlje ob Dravi in

ravnateljici Aniti Ambrož, prof. na Osnovni šoli Muta, ki sta mi omogočila izvedbo

vseh dejavnosti. Ob tem gre zahvala tudi učiteljicam razrednega pouka Tatjani

Ditinger, Darinki Miklavc in Mileni Repnik, ki so se bile pripravljene prilagoditi in

sodelovati z mano.

Posebna zahvala gre moji družini, ki me je ves čas pisanja magistrskega dela

spodbujala. Hvala predvsem očetu in mami, ki sta mi priskočila na pomoč vedno,

ko je bilo potrebno.

Zahvala gre tudi prevajalcu mag. prof. ang. Klemnu Marklju za prevod v angleščino

in lektorici dr. Vesni Jurač za jezikovni pregled magistrskega dela.

Zahvaljujem se vsem, ki so mi v času izdelave magistrskega dela kakorkoli stali ob

strani in mi pomagali.

.

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Špela Gradišnik, rojena 14. 9. 1992, v Slovenj Gradcu, študentka

Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je

zaključno delo z naslovom VPLIV RAZLIČNIH ILUSTRACIJ PEKARNE

MIŠMAŠ NA UČENČEVO VREDNOTENJE LITERARNIH LIKOV pri

mentorici red. prof. dr. Dragici Haramija in somentorici doc. dr. Janji Batič avtorsko

delo. V zaključnem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in niso

prepisani brez navedbe avtorja.

_____________________________

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo

vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih

variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov,

ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj

na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila

pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je

bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je

potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega

intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo

intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv

besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so

se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani

v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju

deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega

razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne

like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe,

vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega,

kar je v besedilu omenjeno.

Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska

pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič

SUMMARY AND KEYWORDS

The purpose of the master’s thesis The influence of different illustrations of the

book Pekarna Mišmaš on pupil's valuation of the literary characters is to evaluate

how different illustrations in different versions of the book Pekarna Mišmaš

influence pupils’ understanding and valuation of the literary characters from the

book. The purpose was to discover if pupils describe the literary characters based

on the text or the illustrations. The thesis also focused on comparing the

valuations of the characters amongst different classes where the picture book was

discussed. After a comprehensive analysis of the picture book Pekarna Mišmaš

under identical conditions, the goal was reached by conducting a semi-structured

interview. It was carried out with each pupil individually. With the interview, we

wanted to establish if the pupils’ answers were influenced more by the text or the

illustrations. The pupils answered open-ended questions, which were related to the

personalities and the visual appearances of the characters, orally. The answers

were then compiled in a chart, which was modelled for every individual class and

processed with the help of descriptive and inferential statistics. This research is

based on answers of 57 3rd grade primary school pupils. Answer analysis has

shown that pupils value the personalities of the literary characters based on the

text and the complete story, whereas their visual appearance is more often valued

based on illustrations and not written descriptions.

Keywords: Pekarna Mišmaš, picture book, literary characters, classic authorial

fairytale, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana

Makarovič

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .............................................................................................................. 1

2 TEORETIČEN DEL ........................................................................................ 4

2.1 Opredelitev slikanice ................................................................................ 4

2.2 Elementi slikanice .................................................................................... 5

2.2.1 Besedilo v slikanici ........................................................................... 6

2.2.2 Ilustracije v slikanici ......................................................................... 6

2.2.3 Tipografija - pisava ........................................................................... 9

2.2.4 Naslovnica ....................................................................................... 10

2.2.5 Vezni listi ........................................................................................ 13

2.3 Interakcija med besedilom in ilustracijo ................................................ 14

2.4 Opredelitev klasične umetne pravljice ................................................... 15

2.5 Predstavitev avtorjev v slikanicah Pekarna Mišmaš .............................. 17

2.5.1 Svetlana Makarovič ......................................................................... 17

2.5.2 Marija Lucija Stupica ...................................................................... 18

2.5.3 Kostja Gatnik .................................................................................. 18

2.5.4 Gorazd Vahen.................................................................................. 19

2.6 Analiza ilustracij v treh variantah slikanice Pekarna Mišmaš ................ 19

2.6.1 Analiza ilustracij slikanice Pekarna Mišmaš, ilustratorica Marija

Lucija Stupica (1974)..................................................................................... 19

2.6.2 Analiza ilustracij slikanice Pekarna Mišmaš, ilustrator Gorazd

Vahen (1997) ................................................................................................. 20

2.6.3 Analiza ilustracij slikanice Pekarna Mišmaš, ilustrator Kostja Gatnik

(2011) 23

2.7 Analiza besedil v treh variantah slikanice Pekarna Mišmaš .................. 27

2.7.1 Analiza besedila slikanice Pekarna Mišmaš, 1974 (ilustratorica

Marija Lucija Stupica) ................................................................................... 27

2.7.2 Analiza besedila slikanice Pekarna Mišmaš, 1997 (ilustrator Gorazd

Vahen) 28

2.7.3 Analiza besedila slikanice Pekarna Mišmaš, 2011 (ilustrator Kostja

Gatnik) 30

2.8 Opis literarnih likov ................................................................................ 30

2.8.1 Literarni liki pri ilustratorici Mariji Luciji Stupica, 1974 ............... 31

2.8.2 Literarni liki pri ilustratorju Gorazdu Vahnu, 1997 ........................ 32

2.8.3 Literarni liki pri ilustratorju Kostji Gatniku, 2011 .......................... 33

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................... 36

3.1 Namen .................................................................................................... 36

3.2 Razčlenitev ............................................................................................. 36

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................... 36

3.3 Metodologija .......................................................................................... 36

3.3.1 Raziskovalna metoda ...................................................................... 36

3.3.2 Raziskovalni vzorec ........................................................................ 38

3.4 Rezultati in interpretacija ....................................................................... 38

3.4.1 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik Pek Mišmaš 38

3.4.2 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik mlinarica Jedrt

43

3.4.3 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik Kurji pek .... 48

3.4.4 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni liki miške ......... 52

3.4.5 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik maček ......... 55

4 SKLEP ........................................................................................................... 57

VIRI IN LITERATURA ....................................................................................... 62

PRILOGE .............................................................................................................. 66

KAZALO SLIK

Slika 1: Naslovnica slikanice: Pekarna Mišmaš. (1974). Ljubljana: Mladinska

knjiga. .................................................................................................................... 11

Slika 2: Naslovnica slikanice: Pekarna Mišmaš. (1997). Ljubljana: Mladinska

knjiga. .................................................................................................................... 12

Slika 3: Naslovnica slikanice: Pekarna Mišmaš. (2011). Ljubljana. Mladinska

knjiga. .................................................................................................................... 13

Slika 4: Izvedba intervjuja .................................................................................... 37

KAZALO TABEL

Tabela 1: Opis videza - Pek Mišmaš ..................................................................... 38

Tabela 2: Opis značaja - Pek Mišmaš ................................................................... 41

Tabela 3: Opis videza - Mlinarica Jedrt ................................................................ 43

Tabela 4: Opis značaja - Mlinarica Jedrt............................................................... 46

Tabela 5: Opis videza - Kurji pek ......................................................................... 48

Tabela 6: Opis značaja - Kurji pek ........................................................................ 50

Tabela 7: Opis videza - miške ............................................................................... 52

Tabela 8: Opis značaja - miške ............................................................................. 54

Tabela 9: Opis videza - maček .............................................................................. 55

Tabela 10: Opis značaja - maček .......................................................................... 56

1

1 UVOD

Ko odrasli berejo slikanice otrokom, je pomembno predvsem, kaj in kako jim

berejo, saj to vpliva na otrokov govorni, miselni, čustveni in socialni razvoj

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2003). O pozitivnih posledicah aktivnega

sodelovanja pri interakciji otroka in odraslega ob prebiranju slikanic govori tudi

Margareta Dolinšek (2004) v članku Slikanica, otrok in odrasli, ki poudarja branje

v dialogu, kar pomeni, da se v zgodbo vživijo in pokažejo zanimanje tudi odrasli, s

čimer pripomorejo, da tudi otrok bolj doživeto sodeluje pri branju.

Potrebno je poudariti, da imajo v slikanicah poleg avtorjev besedil velik vpliv na

razumevanje zgodbe tudi avtorji ilustracij. Imajo namreč veliko moč, ker lahko s

pomočjo ilustracij spremenijo razumevanje besedila. Zaradi ilustracij se lahko

zgodi, da drugače razumemo književni čas, prostor, razpoloženje, predmetno

stvarnost in tudi literarne like (Haramija in Batič, 2013, str. 262–264). Zaradi tega

je v magistrskem delu podrobnejša osredotočenost na vpliv ilustracij pri

razumevanju in vrednotenju literarnih likov, ki nastopajo v treh variantah slikanice

Pekarna Mišmaš, avtorice Svetlane Makarovič in treh različnih ilustratorjev. Prvo

uporabljeno varianto slikanice Pekarna Mišmaš je leta 1974 ilustrirala Marija

Lucija Stupica; drugo je leta 1997 ilustriral Gorazd Vahen in tretjo je leta 2011

ilustriral Kostja Gatnik.

Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega

dela. V teoretičnem delu je predstavljena teorija slikanice, ki jo sestavljajo različne

definicije slikanice, predstavljeni so elementi slikanice (besedilo in ilustracije v

slikanicah, literarne prvine) ter interakcija med besedilom in ilustracijo. Omenjene

so tudi značilnosti naslovnic, veznih listov in tipografije v slikanicah. Ker sodi

Pekarna Mišmaš med klasične avtorske pravljice, so opisane tudi njene značilnosti.

V nadaljevanju so predstavljeni trije ilustratorji Pekarne Mišmaš (Marija Lucija

Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik) in avtorica besedila Svetlana Makarovič.

Obenem so opisane tudi vse ilustracije, ki se pojavijo v vseh treh variantah slikanic.

S pomočjo ilustracij v slikanici so dodani tudi opisi posameznih literarnih likov, ki

v teh treh variantah nastopajo, kar je v pomoč pri razumevanju učenčevih

odgovorov pri intervjuju.

2

V empiričnem delu sta predstavljena namen raziskave in podrobnejša opredelitev.

Predstavljena je tudi metodologija z raziskovalnimi vprašanji. Vsi podatki so

obdelani in analizirani s pomočjo programa SPSS ter predstavljeni v tabelah, ki so

bile uporabljene pri sami raziskavi.

Prva slikanica, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen leta 1997, je bila uporabljena v

razredu A, druga, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik leta 2011, je bila obravnavana v

razredu B in varianta slikanice Pekarna Mišmaš, ki jo je ilustrirala Marija Lucija

Stupica leta 1974, je bila uporabljena v razredu C. V vsakem razredu je analiza

slikanice potekala pod enakimi pogoji in z enakim načinom dela. Po natančni

analizi je v nadaljevanju sledilo individualno delo učencev, medtem pa je potekal

individualni intervju, kjer je vsak učenec posebej ustno odgovarjal na vprašanja, ki

so se navezovala na značaj in videz literarnih likov v obravnavani slikanici. Pri

vprašanjih smo v največji možni meri poskušali upoštevati objektivnost. Iz

odgovorov smo ugotovili, katere informacije so učenci pri odgovarjanju pridobili

iz besedila in katere iz ilustracij slikanice Pekarna Mišmaš.

K izbiri kakovostne slikanice, ki bi lahko bila uporabljena v namen raziskovanja

vpliva različnih ilustracij na vrednotenje literarnih likov, sta pripomogli mentorica

red. prof. dr. Dragica Haramija in somentorica doc. dr. Janja Batič, ki sta svetovali

raziskovanje s pomočjo slikanice Pekarna Mišmaš avtorice Svetlane Makarovič.

Te slikanice so bile v magistrskem delu uporabljene kot temeljna literatura. Na

podlagi slikanic smo izvedli intervju z učenci, analizirali besedilo in ilustracije, ki

se v slikanicah pojavijo. Vse to smo med seboj primerjali. V pomoč nam je bila tudi

podrobna razlaga in analiza slikanice v njunem znanstvenem delu Poetika slikanice

(2013). To znanstveno delo je bilo v magistrskem delu uporabljeno kot sekundarna

literatura, saj vsebuje natančno opredeljene definicije, sestavo slikanice, elemente

in podrobno analizo slikanice Pekarna Mišmaš. Iz znanstvenega dela Poetika

slikanice (2013) smo črpali tudi drugo literaturo, ki je bila uporabljena v

magistrskem delu.

Obravnavana tema raziskovanja se nam zdi uporabna in tudi aktualna. Gre namreč

za primer uporabe v praksi, kjer se preverja pomembnost raznolikih ilustracij

literarnih likov in vpliva besedila. To pa se nam zdi pomembno, saj se v šoli večkrat

pozabi, da je tudi likovna plat slikanice zelo pomembna, saj dobi učenec od tam

3

ogromno informacij, ki jih dopolnjuje z besedilom in obratno, kar pa vodi do

razvijanja zmožnosti multimodalnega branja slikanic. Pozornost je potrebno

usmerjati tudi na kakovostno izbiro slikanic, kar pomeni, da je potrebno slikanico

izbirati tudi na podlagi dobrih ilustracij in ne le na podlagi kakovostnega besedila

– obe sestavini morata tvoriti kakovostno celoto. Smo pa mnenja, da je potrebno

obravnavo slikanice prilagoditi razvojni stopnji učencev, saj lahko le tako

dosežemo užitek in veselje do književnosti že pri mlajših otrocih.

4

2 TEORETIČEN DEL

2.1 Opredelitev slikanice

Pekarna Mišmaš avtorice Svetlane Makarovič je opredeljena kot slikanica, kar

podpirajo številne teorije. Haramija in Batič v svojem znanstvenem delu Poetika

slikanice (2013, str. 23) zapišeta, da »so slikanice posebna oblika knjige, ki

združujejo besedilo in ilustracijo v enovito celoto«. Enako pravi Haramija tudi v

zborniku Zlatni danci 3 (2001, str. 31), kjer pove, da »so slikanice posebna vrsta

knjig, v katerih sta besedilo in ilustracija enakovredna, ne glede na to, kolikšen

delež katera od njiju zajema. Ravno zaradi tega je to najprimernejša oblika knjige,

ki jo ponudimo otroku v pravljičnem obdobju bralnega razvoja«. O tej neločljivi

povezanosti likovne in tekstovne plasti piše tudi že Marjana Kobe (1987, str. 33) v

knjigi Pogledi na mladinsko književnost, kjer pravi, da:

Slikanica /…/ ni samo vsota enakovrednih in enakomernih deležev, likovnega in

tekstovnega /…/. Gre za mnogo več, saj slika in beseda nista v nobeni drugi zvrsti

knjige tako magično neločljivo povezani in zato tudi na docela samosvoj način

izžarevata svoje skupno estetsko sporočilo.

Saksida (1999) pa v zborniku Kakva je knjiga slikovnica primerja ohlapnejšo in

strožjo definicijo slikanice. Ohlapnejša definicija pravi, da je slikanica opisana kot

knjiga, kjer se med seboj dopolnjujeta likovna in besedilna plast. Ti dve plasti pa

lahko dobro učinkujeta tudi sami zase. Strožja pa govori o tem, da bi lahko bila kot

slikanica označena le tista knjiga, pri kateri besedilo brez ilustracije ne bi moglo

učinkovati oziroma obstajati, kar pa pomeni, da bi potem takem v zvrst slikanice

lahko uvrstili le redko katere slikanice. Ena izmed definicij, ki bi jo lahko označili

za ohlapno, se nahaja tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014, str. 547),

kjer je pojem slikanica definiran kot »otroška knjiga s slikami brez besedila ali s

kratkim besedilom, navadno v verzih«.

Santoro, ki v zborniku Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili (2009, str.

64), razglablja o tem, da je slikanica celovita leposlovna vrsta, saj je za njeno

presojo »potrebno razvijati zmožnost recepcije in presoje tako besedilnega kot tudi

likovnega dela slikanice ter nato (oz. hkrati s tem!) zmožnost recepcije slikanice ob

hkratnem zaznavanju in razumevanju besedilnih in likovnih signalov /…/«.

5

Pomembno je, da razumemo sporočilnost slikanice, saj lahko ima slikanica za

otroke tudi globlji pomen, ker si lahko otrok informacije, ki jih pridobi iz slikanice,

interpretira na svoj način s pomočjo lastnih izkušenj in to zrcali v resnično življenje.

S tem bi lahko povezali tudi definicijo, ki jo v delu Lahko vzgojim uspešnega

otroka? Priročnik za starše, vzgojitelje in učitelje, omenja tudi Saksida (2003, str.

75), kjer pove, da »so slikanice v resnici zelo kompleksna mladinska leposlovna

vrsta: prinašajo lirična in provokativna sporočila, prikazujejo samoto in

prijateljstvo, konflikte in pomiritve, brezbrižnost in spoštovanje …«

2.2 Elementi slikanice

Slike oziroma ilustracije v slikanicah lahko spreminjajo pomen besedila, saj lahko

z ilustriranimi podrobnostmi dodajajo neke informacije, ki jih v besedilu mogoče

ne zaznamo. To poudarjata tudi Haramija in Batič (2013, str. 37), ki pravita, da

»slikanica torej ni le zbir besed in posledično književnih vrst ter zbir likovnih

elementov ali posameznih ilustracij; šele ko se vzpostavi odnos med vsemi

elementi, nastane slikaniška forma«. Avtorici to obrazložita že prej. Zapišeta, da

ima slikanica tri pomembne sestavine: »besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovni

odnos med besedilom in ilustracijo« (Haramija in Batič, 2013, str. 23). Interakcija

je pomembna zaradi tega, ker »besedilo vpliva na razbiranje pomena ilustracij in

obratno, ilustracija spreminja ali dopolnjuje pomen besedila« (Haramija in Batič,

2013, str. 23), torej »kadar sta besedilo in ilustracija združeni, lahko v kakovostni

slikanici skupaj predstavljata bolj poglobljeno in estetsko dovršeno zgodbo«

(Haramija in Batič, 2013, str. 9).

Pomembna je torej prepletenost vseh treh sestavin, da lahko določimo, ali je

slikanica kvalitetna za določeno starost otrok. Tudi v obravnavani slikanici Pekarna

Mišmaš so ob besedilu prisotne ilustracije, ki s svojimi podrobnostmi vplivajo na

besedilo. To je značilno za varianto ilustratorja Gorazda Vahna (1997) in varianto

ilustratorja Kostje Gatnika (2011), saj se pri obeh variantah pokaže ravno to

dopolnjevanje besedila z ilustracijo. V ilustracijah je prikazanih več podrobnosti,

ki v besedilu niso omenjene. V prvi obravnavani različici (1974) pa je vidna

enostavnejša ilustracija brez dodatnih podrobnosti, ki v besedilu ne bi bile

omenjene. Vsaka posamezna ilustracija se sklada z besedilom in prikaže to, kar je

v besedilu zapisano.

6

O kakovostni oziroma nekakovostni slikanici piše tudi Haramija (1997) v članku

Ali lahko slikanice zbolijo. Izpostavimo le nekaj osnovnih dejstev. Slikanice lahko

postanejo nekvalitetne, če funkcija slikanice ni določljiva; če ne znamo dobro

izbrati slikanice s pravo zahtevnostno stopnjo za otroka; če se izgubi izvirnost

slikanice (napačni prevodi); če besedilo in ilustracija nista povezana in če je

besedilo za slikanico neustrezno.

Pekarna Mišmaš, avtorice Svetlane Makarovič je že v učnem načrtu za slovenščino

priporočena za tretji razred osnovne šole, saj je za ta razred primerna zaradi

zahtevnostne stopnje besedila in zgodbe same.

2.2.1 Besedilo v slikanici

Besedila, ki so izdana v slikanici, se na jezikovni ravni razlikujejo od drugih besedil,

ki niso ilustrirana. »Dobra slikanica namreč ne pove vsega skozi besedilo, saj potem

ne bi potrebovala ilustracij« (Haramija in Batič, 2013, str. 42). To se pojavi tudi pri

slikanici Pekarna Mišmaš, kjer lahko popoln skupek informacij sestavimo, če le–te

črpamo iz besedila in ilustracij hkrati, saj se ponekod v slikanici pojavijo

informacije, ki so omenjene v besedilu, a jih na ilustraciji ni mogoče zaslediti ali

obratno.

Pekarno Mišmaš prištevamo k slikanicam zaradi več naštetih pogojev. Slikanice

vsebujejo malo besedila, če pogledamo s strani celotne slikanice, mora biti besedila

manj kot polovico, kar pomeni, da lahko med slikanice uvrščamo le tista dela, kjer

je likovni del večji kot besedilni del. 1800 besed je najvišja dovoljena meja števila

besed, da knjigo še prištevamo med slikanice. Ilustracije v slikanici morajo biti

povezane z besedilom in skupaj z njim tvoriti celotno zgodbo (Haramija in Batič,

2013).

O pomembnosti besedila v slikanici piše tudi Lila Prap (2004, str. 48), v članku

Avtorska slikanica: »Seveda se pri izdelavi slikanic izkaže, da ni dovolj samo pisati

in risati, vzporedno je treba tudi razmišljati o tekstu, kam ga postaviti, kako

oblikovati in v končni fazi oblikovati knjigo kot celoto.«

2.2.2 Ilustracije v slikanici

»Jezik, ki je otrokom vsega sveta blizu, je risba. Je podoba v slikanicah brez besed«

(Pregl Kobe, 2011 str. 16).

7

S to mislijo lahko povežemo mnenje Nika Grafenauerja (1978), ki pravi, da otrok,

ki še ne pozna pisave, lahko enako doživlja sporočila slikanice, kot tisti, ki pisavo

pozna. Razlika je le v tem, da je za otroka, ki še ne zna brati, primarna pisava

ilustracija, ki je prilagojena njegovim sposobnostim, besedilo pa videno le

dopolnjuje.

Batič in Haramija v članku Pomen likovnega branja ilustracije pri interpretaciji

leposlovnega besedila (2015, str. 51) zapišeta, da »pogosto pozabljamo ali

spregledamo, da se učenci srečujejo z likovnimi deli vedno, ko pri pouku

slovenščine obravnavajo leposlovno besedilo, ki je ilustrirano (slikanica, ilustrirana

knjiga).«

Potrebno se je zavedati, da otroci že od samega začetka poimenovanja in

spoznavanja stvari uporabljajo za pomoč slike oziroma vizualno pomoč k besedam

(Grosman, 2009). Cvetka Sokolov (2011, str. 97) v članku Slikanica – dialog med

podobo in besedilom poudarja, da je:

Likovna plat pripovedi bistvenega pomena za bralce, ki v svet branja šele vstopajo

– ne le da besedilo popestri, ampak pomembno prispeva k razbiranju sporočil

bralcev začetnikov, tudi tako, da jim nudi oddih od miselnih naporov, ki jih od

njih zahteva branje.

V slikanici Pekarna Mišmaš se ilustracije med tremi obravnavanimi variantami zelo

razlikujejo, a so zelo dobro povezane z enakim besedilom. Pomagajo pri

razumevanju besedila in prikažejo podrobnosti, ki v besedilu niso omenjene. O

močnem pomenu ilustracij in vizualnih podob razpravlja tudi Arjan Pregl (2014) v

svojem članku O vizualni pismenosti in ilustraciji na slovenskem, kjer tudi z

različnimi primeri iz realnega sveta poudarja, kako odvisni smo od vizualnih podob

in kako pomembna je dobra »neklišejska« ilustracija v slikanici, ki mora biti v

povezavi z dobrim besedilom.

Ilustracije v vseh treh variantah Pekarne Mišmaš so takšne, da pritegnejo bralca že

na naslovni strani. Zupan (2009, str. 91) v članku Ilustracija – bližnjica h knjigi

poudarja, da je v vsakdanjem življenju še vedno premalo pozornosti namenjene

ilustracijam v knjigi. »Otrok pa se kar nekaj prvih let šolanja odloča za knjigo le po

ilustracijah – ne bo prelistal knjige, da bi že ob prvem pogledu zaznal njeno vsebino,

pač pa bo bistvo skušal zajeti predvsem skozi ilustracijo.« Enako se dogaja tudi pri

8

starejših šolarjih, ki knjigo pregledajo, da vidijo, če vsebuje ilustracije samo zaradi

tega, da bi ob ilustracijah dobili prve podatke o knjigi. Tudi Marjana Kobe (2004)

v svojem članku poudarja, da slikanica ni namenjena le otrokom. Mlajše bralce

lahko slikanica čustveno in miselno prevzame, ampak je lahko primerna tudi za

odrasle bralce, saj vsebuje veliko globljih sporočil, ki jih mlajši še mogoče ne

razumejo najbolje. Tako kot tudi Pekarna Mišmaš poleg zanimive zgodbe za mlajše,

skriva veliko sporočil, ki so lahko poučne tudi za odraslega bralca.

Pekarna Mišmaš je zelo dober vir za spodbujanje otrokovega razmišljanja in

domišljije. Že zaradi zaključka zgodbe se v otroku prebudi zanimanje o tem, kaj se

je dogajalo naprej, kar je potrebno pri učnih urah izkoristiti in spodbujati razvijanje

zgodbe. Tatjana Pregl Kobe (2011) v članku Umetnost Lile Prap pravi, da je pri

slikanici pomembno to, da pri otroku spodbuja domišljijo. Otroci ob ilustracijah

odkrivajo različne likovne sloge in tehnike in s tem bogatijo svoje izkušnje in

znanje. Tudi Santoro (2009) pove, da pri ilustracijah v slikanici ne gre za

posnemanje predmetov iz vsakdanjega sveta. Pomembno je, da so ilustracije takšne,

da pri bralcu vzbudijo različna čustva in omogočijo bralcu estetski užitek.

O kvaliteti slikanice govori tudi Haramija (2001, str. 31) in pove, da je potrebno

biti pazljiv pri izbiri slikanice, saj morajo biti »le-te kvalitetne na besedilnem in

likovnem nivoju, da bi lahko otroka pripravljale v kvalitetnega bralca umetniške

literature.«

Tomaž Zupančič (2012) v svojem članku Kakovostna književna ilustracija za

otroke zapiše nekaj o treh različnih vlogah ilustracij. Najprej omeni prvo vlogo, ki

jo opravlja ilustracija kot motivacijsko sredstvo, da otroka pritegne. Naslednja

omenjena vloga je emotivna, kar pomeni, da se otrok pri ilustraciji osredotoča na

različne barve, ki so uporabljene, kar vpliva na njegovo razpoloženje. Ker pa

ilustracije niso samo zabava, je omenjena še tretja – kognitivna vloga, kjer otrok

primerja ilustracije med seboj, jih preučuje in se iz njih tudi nekaj nauči. Vse tri

variante Pekarne Mišmaš zajemajo te tri omenjene vloge. Otroka pritegnejo z

barvno raznolikimi ilustracijami, z zanimivimi predstavitvami literarnih likov, ki

imajo v vsaki varianti ilustrirane določene posebnosti (na primer zelo dolg nos

mlinarice, dolgi brki peka Mišmaša). Ilustracije pritegnejo tudi zaradi različnih

zornih kotov gledanja (nekaj ilustracij je prikazanih od zgoraj navzdol), zanimivo

9

so prikazane nekatere ilustracije v več planih. Ilustracije poučijo otroka o pomoči

med ljudmi, spoštljivosti, odnosih in spremembah s primeri tako, da otrok nima

občutka, da se je nekaj naučil.

Nekaj več funkcij slikanice omenja tudi Peter Čačko (2000) v zborniku Kakva je

knjiga slikovnica. Najprej omeni informacijsko-vzgojno funkcijo, kjer pravi, da

lahko otrok dobi veliko odgovorov na vprašanja ali probleme in postopno razvija

mišljenje. Druga omenjena je spoznavna funkcija, kjer otrok s pomočjo slikanice

preverja svoje znanje o predmetih, pojavih in prihaja do zaključkov in potrditev.

Tretja je izkustvena funkcija, kjer otrok pridobiva izkušnje med pogovorom z

odraslim o stvareh iz slikanice. Četrto omeni estetsko funkcijo, kjer poudari pomen

lepote knjige, ki lahko vpliva tudi na okus otroka in ga ne pusti ravnodušnega.

Nazadnje omeni zabavno funkcijo, saj je pomembno, da se ob prebiranju slikanice

tudi zabava in mu je prijetno.

Vizualni jezik pa ima tudi določene omejitve, ki se navezujejo tudi na različne

kulture. Izstopa pojav gibanja, ki ga ilustratorji prikazujejo. Figura, ki pri nas

nakazuje določeno vrsto gibanja naprej, je obrnjena v desno, saj je naš sistem branja

usmerjen od leve proti desni. Dobro je to gibanje prikazano tudi v slikanici Pekarna

Mišmaš. Lik, ki se giblje naprej, je obrnjen v desno. Eden izmed ilustratorjev,

Gorazd Vahen, je to še bolj poudaril, daj je del lika, ki je prikazoval gibanje, segal

tudi izven omejenega prostora za ilustracijo. Če bi se ta figura pojavila v drugi

kulturi, kjer je sistem branja od desne proti levi, pa bi morala biti obrnjena v levo.

(Haramija in Batič, 2013).

2.2.3 Tipografija - pisava

Haramija in Batič (2013) se glede pojmovanja o pisavi sklicujeta na razlago Carol

Goldenberg (1993, povz. po Haramija in Batič, 2013, str. 62), ki pravi, da je oblika

pisave oziroma pisava sama po sebi najboljša takrat, ko je bralec (prejemnik) ne

opazi takoj.

Pisava v vseh treh obravnavanih variantah slikanice Pekarna Mišmaš je nevtralna.

Bralec ob prebiranju ne bo najprej opazil pisave, saj se ne spreminja in prilagaja

dogajanju. V besedilu je z velikimi tiskanimi črkami zapisano le ime pekarne

oziroma naslov slikanice, kar je tudi edina sprememba v celotnem besedilu.

10

V najstarejši obravnavani varianti ilustratorice Marije Lucije Stupica (1974) je

pisava črna na beli podlagi, le na notranji naslovnici se pojavi na zeleni podlagi. V

drugi varianti (1997) je pisava bolj poudarjena na notranji naslovnici in je oranžne

barve, sama zgodba pa je zapisana v črni barvi na različnih barvnih podlagah. V

varianti ilustratorja Kostje Gatnika (2011) pa je pisava skozi celotno zgodbo črna

na beli podlagi, na notranji naslovnici pa se pojavijo tri različne barve pisav. Barvno

se razdvoji že naslov slikanice Pekarna Mišmaš, kjer je beseda Pekarna zapisana z

rdečo barvo, beseda Mišmaš pa z rumeno barvo. Ilustrator in avtorica besedila sta

zapisana z rjavo barvo.

Pisava pa je lahko tudi zelo povezana z besedilom ali ilustracijo in se dogajanju

prilagaja s spreminjanjem velikosti in oblike (Batič in Haramija, 2014).

2.2.4 Naslovnica

Tudi naslovnica je pomemben element oblikovanja. Na njej lahko opazimo

določene podatke (podatke o avtorju, naslov). Na naslovnicah se pogosto pojavljajo

ilustracije, ki lahko spodbujajo domišljijo bralca ali pa že razkrijejo, kako se bo

zgodba zapletla oziroma razpletla. Motiv na naslovnici je lahko enak motivu v sami

slikanici ali pa je čisto nov, drugačen (Haramija in Batič, 2013). Enako pravi tudi

Nodelman1.

Na naslovnici pri varianti slikanice Pekarna Mišmaš, ki jo je ilustrirala Marija

Lucija Stupica (1974) je upodobljena pekarna s sprednje strani (Slika 1). Zunanja

stran pekarne je rumene barve, na desni strani je odprtina za vrata, kjer stoji pek

Mišmaš s sklenjeni rokami nad trebuhom, naslonjen na levi obok vrat. Na levi strani

skozi steklo vidimo različne vrste kruha (preste, žemlje, rogljiče, hlebe kruha), ki

so razdeljeni po predalčkih. Nad vrati je s črnimi odebeljenimi črkami napisano ime

pekarne. Pod imenom sta z oranžnimi manjšimi črkami zapisani avtorica besedila

in ilustratorica. Nad napisi pa je ilustrirana še velika presta.

1 Nodelman (1996: 220, cit. po Haramija in Batič, 2013, str. 63): »Ko s pogledom ošinemo knjigo,

preden jo začnemo brati, je naslovnica najpomembnejši vir našega pričakovanja. Slika na

naslovnici ali knjižnem ovitku pogosto prikliče bistvene značilnosti zgodbe.«

11

Slika 1: Naslovnica slikanice: Pekarna Mišmaš. (1974). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Na naslovnici ilustratorja Gorazda Vahna (1997) je v ospredju ilustriran pek

Mišmaš (Slika 2). Oblečen je v bela oblačila z rjavim brezrokavnikom. V rokah drži

krpo. Na njegovi desni strani je upodobljen del njegove pekarne, ki je kamnita z

rdečo streho, na kovinskem obešalu pa je pod žlebom obešena velika presta. Na levi

strani peka v visoki travi na kamnu sedi miška s prekrižanimi rokami. Za Mišmašem

v ozadju se razprostira pogled v naravo z zelenimi drevesi in na bližnjo vas, kjer

opazimo nekaj oddaljenih hiš. Do vasi vodi cesta. Ta ilustracija se nadaljuje na

hrbtno stran, kjer je prikazan še drugi del pekarne, ki na naslovnici ni viden. Za

pekarno se skriva mlinarica Jedrt, ki opazuje peka. Zraven nje je črn maček. V

žlebovih in na strehi lahko opazimo nekaj mišk. Nad ilustracijo, nekaj centimetrov

od zgornjega roba strani opazimo oranžno črto, ki se razprostira čez naslovno in

hrbtno stran. Na naslovni strani je v tem delu v manjši elipsi zapisana avtorica

besedila, na hrbtni strani pa je v tem delu še upodobljena. Pod avtorico besedila se

na naslovni strani nahaja še naslov slikanice, ki je zapisan z oranžnimi odebeljenimi

črkami, pod naslovom pa je zapisan še ilustrator.

12

Slika 2: Naslovnica slikanice: Pekarna Mišmaš. (1997). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Enako kot pri Vahnu (1997) se prizor iz naslovne strani nadaljuje na hrbtno stran

tudi pri varianti ilustratorja Kostje Gatnika (2011). Na naslovni strani je od zgoraj

navzdol upodobljena klet pekarne, kjer miške pripravljajo in pečejo kruh (Slika 3).

Miške so ilustrirane zelo na malo in vse so v gibanju. Vsaka miška dela nekaj

drugega – mešajo testo, ga pokrivajo, valjajo, izdelujejo rogljičke, nosijo moko in

podobno. Zraven je upodobljenih veliko pripomočkov, s katerimi si miške

pomagajo pri pripravi kruha. Na levi strani ilustracije stoji tudi velika lesena omara

s policami, kjer so zložene pekovske stvari. Na zadnji strani kleti je velika krušna

peč, v katero miška nalaga drva. Nad ilustracijo na sivi steni kleti je z belo barvo

napisana avtorica besedila Svetlana Makarovič. Pod njo pa je naslov slikanice

Pekarna Mišmaš, ki je barvno razdvojen na dva dela. Beseda Pekarna je zapisana z

rdečo barvo na beli podlagi, beseda Mišmaš pa z rumeno barvo. Ilustrator je s črno

barvo zapisan med ilustracijo na razvaljanem testu.

13

Slika 3: Naslovnica slikanice: Pekarna Mišmaš. (2011). Ljubljana. Mladinska knjiga.

Opazimo lahko, da je motiv na naslovnici Pekarne Mišmaš, ki jo je ilustriral Kostja

Gatnik (2011), enak motivu, ki se pojavi v sami slikanici. Pri ilustratorici Mariji

Luciji Stupica (1974) in pri ilustratorju Gorazdu Vahnu (1997) pa se motiv, ki se

pojavi na naslovnici v sami slikanici Pekarne Mišmaš, ne ponovi.

Naslovnica je torej zelo pomembna za prvi stik s knjigo in za bralčevo pridobitev

pozornosti, saj se večinoma dogaja to, da se knjiga sodi po naslovnici, sploh je to

značilno pri mlajših otrocih (Haramija in Batič, 2013).

2.2.5 Vezni listi

Avtorici Haramija in Batič (2013, str. 64) pišeta o veznih listih, pri čemer se

sklicujeta na razlago Lawrence R. Sipe in Caroline E. McGuire2. Ta dva avtorja

navajata tudi več vrst veznih listov, ki se pogosto pojavljajo. Lahko so enobarvni,

brez ilustracij in so enaki na začetku in na koncu (barva, ki je izbrana, ima nek

pomen čez celotno zgodbo). Lahko opazimo enobarvne brez ilustracij, a so med

seboj različni. Lahko so ilustrirani in so enaki spredaj in zadaj. Pojavijo pa se tudi

ilustrirani, ki se med seboj spredaj in zadaj razlikujejo.

Vezni listi se razlikujejo tudi med tremi obravnavanimi variantami slikanice

Pekarna Mišmaš. V prvi varianti, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica (1974),

2 Vezni listi so »/…/ strani, nalepljene na notranjost naslovnice in hrbtne strani, in so prvo, kar

vidimo, ko odpremo knjigo, in zadnje, kar vidimo, ko preberemo zgodbo in knjigo zapremo.«

(Lawrence R Sipe in Caroline E. McGuire, 2006: 292; cit. po Haramija in Batič, 2013, str. 64)

14

sta vezna lista zelene barve, brez ilustracij in sta enaka na začetku in na koncu. V

varianti, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen leta 1997 sta vezna lista ilustrirana.

Upodobljen je del vasi s hišami in cerkvijo v ozadju, do katere vodi vaška cesta.

Vse je ilustrirano v temnejših modrih odtenkih. Zadnji in sprednji vezni list pa se

med seboj ne razlikujeta in sta enaka. V zadnji obravnavani varianti slikanice

Pekarne Mišmaš, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik (2011) pa so na veznih listih

upodobljene kamnite hiše v sivih odtenkih, ilustrirane pa so od spodaj navzgor. Na

sprednjem veznem listu je na levi strani prikazano stopnišče, ki vodi skozi kamnit

obok do vrat, ki so na levi zgornji strani. Na desni strani pa je upodobljenih še nekaj

hiš, v ozadju je viden zvonik cerkve. Na desni spodnji strani sta v kvadratku

ilustrirani dve sivi miški. Ena pogleduje navzgor, druga pa navzdol. Na zadnjem

veznem listu pa sta na vsaki strani ilustrirani dve hiši, ki nista vidni v celoti. Med

tema dvema hišama vodi pot proti tretji hiši, skozi podhod. Vezna lista sta

ilustrirana, a med seboj različna.

2.3 Interakcija med besedilom in ilustracijo

Haramija in Batič (2013, str. 29) navajata, da je v slikanici »posebej pomembna

interakcija med besedilom in ilustracijo, ki s svojo raznolikostjo vpliva na slikanico

samo: na njeno zunanjo podobo, razumevanje besedila in ilustracije.« Obseg

informacij, ki jih avtor želi podati, pa je včasih lažje prikazati s sliko (ilustracijo),

saj bi z besedami za takšen prikaz potreboval veliko več časa in moral bi vložiti več

truda (Nodelman, 1988). O tem govori tudi Maria Nikolajeva (2003) v svojem

članku Verbalno in vizualno: Slikanica kot medij, kjer poudarja, da je slikanica

»kombinacija dveh ravni komunikacije, verbalne in vizualne«, kar je zelo

pomembno za bralca, saj slikanico oziroma bistvo slikanice razume šele ob

povezovanju besedila in ilustracije.

Prikazovanje književnega časa se pojavlja pri Pekarni Mišmaš, ki jo je ilustrirala

Marija Lucija Stupica, kjer je to prikazano z uro na steni, ki je nastavljena na drugo

uro zjutraj. To poudarjata Batič in Haramija (2014) v članku Teorija slikanice, saj

predstavita več načinov vplivanja ilustratorja na pomen in razumevanje besedila.

Najprej omenita književni čas, kjer lahko ilustrator upodobi čas (npr. z uro, letnimi

časi, koledarjem), ki je lahko razviden iz opisa ali pa iz ilustracije same.

S književnimi liki lahko ilustrator vpliva na bralca na takšen način, da zelo omili

značaj literarnega lika, ali pa poveča senzibilnost bralca, da prepozna čustva in

15

stanja lika z različnimi upodobitvami likov (Batič in Haramija, 2014). Različne

upodobitve likov se pojavijo tudi pri različnih variantah slikanice Pekarna Mišmaš.

V vsaki varianti je vsak glavni literarni lik prikazan drugače – spremenjena oblačila,

poteze, postave likov in podobno. Vsak lik pa glede na različne ilustracije drugače

vpliva na posameznike.

Lahko pa se pojavijo tudi liki, ki jih v besedilu ne zaznamo. Naslednja omenjena je

predmetna stvarnost, ki v besedilu ni omenjena, ampak ilustrator upodobi predmete,

ki dopolnijo besedilo (simboli, znaki, kultura, geste in podobno). Prostor pa lahko

razberemo iz besedila ali pa samo iz ilustracij, če v besedilu ni omenjen (Haramija

in Batič, 2014).

2.4 Opredelitev klasične umetne pravljice

Bettelheim (1999) v knjigi Rabe čudežnega zapiše, da so »pravljice zelo pomembne

v otrokovem življenju. Zapisane so tako, da nek problem prikažejo zelo na kratko

in jasno, kar otroku pomaga tudi pri razumevanju njegovih lastnih problemov.

Vsebina pravljice je po navadi takšna, da vsebuje različne nasvete, ki otroku

pomagajo razumeti življenje v katerem živi, pomagajo mu razumeti tudi samega

sebe.« Probleme vsakdanjega življenja pa prikaže tudi pravljica Pekarna Mišmaš –

kako se spoprijeti z nevoščljivimi ljudmi, kako biti dober in podobno in iz te zgodbe

lahko otroci črpajo različnih nasvetov in misli, ki jih zgodba skriva.

Vesna Jarh (2015, str. 47) se v članku Kako doživljamo pravljico dotakne pravljice

s stališča vpliva na otrokovo osebnost, ker pravi, da pravljica »spodbuja njegovo

domišljijo, neguje potrebo po domišljijskem svetu, razvaja njegov intelekt.«

Domišljijo pa spodbuja tudi pravljica Pekarna Mišmaš, predvsem na samem koncu,

ko pek Mišmaš odide iz vasi, ampak nobeden ne ve, kam in kako je odšel.

Pekarna Mišmaš sodi med klasične avtorske pravljice, saj je tukaj poznan avtor, ki

je v tem primeru avtorica Svetlana Makarovič. Tipičen začetek pa se prepozna na

začetku Pekarne Mišmaš, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen in pri enaki pravljici, ki

jo je ilustriral Kostja Gatnik: »Prav na koncu Mišje vasi, je stala nekoč lepa stara

hiša …« (Makarovič, 1997, str. 3). Podoben tipičen začetek zaznamo tudi pri

Pekarni Mišmaš, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica: »Na koncu vasi je stala

velika, nizka hiša z napisom Pekarna Mišmaš (Makarovič, 1974, str. 3). To

značilnost klasične avtorske pravljice poudari tudi Haramija (2012a), ki zapiše, da

16

se klasična avtorska pravljica od folklorne ne razlikuje tako bistveno. »Od nje pa se

najbolj loči po poetiki, ki je seveda izrazito avtorska. Pogosto ima klasična pravljica

tudi standardizirane začetke (nekoč, pred davnimi časi), ni pa nujno« (Haramija,

2012a, str. 18). To ista avtorica zapiše tudi v knjigi Vloga živali v mladinski

književnosti (2015a, str. 107), kjer pove, da je čas dogajanja nakazan v tipičnem

začetku pravljice in postavljen v preteklost, kar daje bralcu občutek, »da se je, kar

je opisano, nekoč tudi v resnici zgodilo.«

Haramija (2012a, str. 18) nadaljuje, da »imajo navadno glavni literarni liki že

imena in niso poimenovani po stanu ali poklicu.« Tudi to zaznamo pri pravljici

Pekarna Mišmaš, saj imajo vsi glavni liki lastna imena, prisotno pa je še vedno

poimenovanje po stanu: pek Mišmaš, mlinarica Jedrt, Kurji pek.

O teh značilnostih razpravlja tudi Igor Saksida (2001), ki poudari

enodimenzionalno stvarnost, nedoločenost kraja in časa dogajanja, kratek obseg te

vrste pravljic in to, da so osebe tipi in tudi individualizirani tipi.

Haramija v članku Tipologija pravljic (2012b, str. 17) omeni tudi to, da »se še

vedno pojavljajo nekateri stereotipi, najpogosteje pri realnih literarnih likih (npr.

babica plete nogavice in vkuhava marmelado).« Haramija (2012a) še doda, da so

še vedno prisotni iracionalni liki. Tudi živali, ki se pojavljajo v takšnih pravljicah,

so lahko popolnoma poosebljene ali pa imajo le nekaj človeških značilnosti.

V primerjavi s folklorno pravljico pa se v klasičnih avtorskih pravljicah še

večinoma dogaja veliko čudežev, nastopa manj pravljičnih bitij in konec je

praviloma srečen (Haramija, 2012b).

Živalski liki Svetlane Makarovič imajo »pogosto antropomorfne lastnosti, vključno

s personifikacijo« (Haramija, 2015a, str. 120). Te značilnosti živalskih literarnih

likov lahko zaznamo v Pekarni Mišmaš, kjer je takšen literaren lik maček in tudi

miške, ki pečejo kruh. Oba literarna lika imata lastnosti, ki so podobne človeškim.

Maček se z drugimi literarnimi liki pogovarja in razmišlja, miške govorijo in pečejo

kruh kot običajni ljudje. Ko se miške v pravljici spremenijo v dvorjane, pa gre tudi

za metamorfozo.

Pripovedovalec pa v klasičnih pravljicah bralca nagovarja in ni nevtralen

pripovedovalec (Haramija, 2012a). Tako je avtorica Svetlana Makarovič zaključek

17

zapisala prvoosebno, »kar je značilnost, prevzeta iz folklornega slovstva, ki na

bralca učinkuje z verodostojnostjo pripovedovalca, da je bil v dogodek vpleten«

(Haramija, 2009, str. 44). V varianti, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica (1974)

in varianti, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik (2011), pripovedovalka v zaključku pove,

da je na potovanju v drugi vasici našla pekarno z enakim imenom ter pekom, ki je

izgledal enako kot Mišmaš in je pekel enako dober kruh. Čeprav jo je zelo zanimalo,

kako peče kruh, ga ni upala vprašati. V varianti, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen

(1997), pa je v zaključku zapisana pesem o odhodu Mišmaša iz vasice, pri čemer

vpliva na bralce tako, da zapiše, da le ona ve, kam je Mišmaš odšel, a tega

nobenemu ne pove.

Pomembno pa je poudariti enodimenzionalnost, ki je glavna značilnost vseh

pravljic, kar pa pomeni, da se »realne osebe družijo s pravljičnimi, živali, rastline

in predmeti govorijo, ob tem pa bralec ne čuti nobenega začudenja. Vsi literarni liki

živijo in delujejo torej v enem samem svetu (v eni sami dimenziji)« (Haramija,

2015b, str. 109). Ista avtorica (2015b, str. 183) v knjigi Modrost pravljične školjke

k razlagi enodimenzionalnosti doda, da »čas v pravljici teče linearno /…/ in da je

pravljični svet en sam.«

2.5 Predstavitev avtorjev v slikanicah Pekarna Mišmaš

2.5.1 Svetlana Makarovič

Rodila se je v Mariboru, 1. 1. 1939. Obiskovala je srednjo vzgojiteljsko šolo in

nato leta 1968 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Nekaj časa je bila tudi poklicna igralka v Mestnem gledališču in Drami v Ljubljani.

Od leta 1970 je imela status svobodne umetnice, sedaj pa je upokojena. Je

vsestranska ustvarjalka, saj piše prozo za otroke, mladino in odrasle, poezijo za

otroke in odrasle, gledališke in lutkovne igre. Ustvarja tudi priredbe lastnih (kakor

tudi tujih) del za radijske igre, kamor spada tudi Pekarna Mišmaš. Omenjena

slikanica pa je po njeni zaslugi tudi na zvočni kaseti. Seveda pa je tudi sama

ilustratorka lastnih slikanic in ilustriranih knjig. Prejela je številne nagrade, med

drugim tudi Levstikovo nagrado3 za knjigo Pekarna Mišmaš. Med njenimi proznimi

3 »Levstikove nagrade založba Mladinska knjiga že od leta 1949 podeljuje za dosežke na področju

otroške in mladinske književnosti avtorjem, ki ustvarjajo pri tej založbi. Je ena najstarejših nagrad,

ki se v Sloveniji podeljuje na področju književne ustvarjalnosti, od leta 1991 naprej bienalno.«

(Hanuš, 2011, str. 81)

18

deli lahko najdemo največ pravljic, nekatere so izšle tudi v slikaniški obliki. V

zbirko pravljic Pravljice iz mišje preje, Glavni petelinček, Mačja preja in Svetlanine

pravljice spada tudi Pekarna Mišmaš (Haramija, 2009).

Svetlana Makarovič velja za eno izmed najbolj pomembnih ustvarjalk živalskih

pravljic, saj so v njenem opusu prevladujoči književni liki ravno živali, ob teh pa

nastopajo tudi ljudje. Zelo opazna značilnost njenih pravljic je prisotnost

pripovedovalca, kar lahko zasledimo ob različnih komentarjih v pravljicah, ki tudi

nagovarjajo bralca. V pravljice Svetlana ne vključuje samo idealnega življenja,

ampak so vključene tudi negativne plati, liki, je pa res, da otroškost kot pozitivizem

projicira v živali (Saksida, 2001). Te lastnosti lahko opazimo tudi pri obravnavanih

variantah slikanice Pekarna Mišmaš. V njej nastopajo živali (miške, maček),

slikanica vsebuje različne komentarje, vpleteni so tudi negativni liki (na primer

mlinarica).

Igor Saksida (2001, str. 433) še doda, da je Pekarna Mišmaš posebna v tem sklopu

pravljic, saj opaznejšo vlogo igrajo ravno ljudje (pek Mišmaš, mlinarica) in ne

živali. V pravljicah Svetlana Makarovič opazno kritizira človeško zavist, preko

človeških likov, kar na drugačen način poudari tudi Haramija (2005, str. 29), ki

pravi, da se pravljice Svetlane Makarovič »na globljih nivojih dotikajo dobrega v

človeku.«

2.5.2 Marija Lucija Stupica

»Svet, ki ga ustvarja Marija Lucija Stupica, je svet nežnosti, pričakovanj, radosti in

hkrati svet bolečine in strahu«, je o ilustratorki zapisal Robert Inhof (2001).

Ilustratorka poudarja, da zelo rada ustvarja na takšen način, ki je sprejemljiv tudi za

otroke in je vesela, da ji to delo ni obremenitev, ampak ljubezen, zato je pri

ustvarjanju tudi zelo natančna in temeljita, kar pripelje tudi do tega, da ni vedno

zadovoljna s svojim končnim izdelkom, saj bi še vedno lahko kaj spremenila in

izboljšala. Povedala je pa še, da je najvažnejši razlog za ilustriranje verjetno to, da

je v sebi ohranila veliko otroškega (Veler, 2005, str. 66).

2.5.3 Kostja Gatnik

»Kostja Gatnik se je rodil 11. septembra 1945 v Ljubljani. Med letoma 1964 in

1969 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Mariju

19

Preglju in prof. Maksimu Sedeju. Svoj bogati ustvarjalni opus je predstavil na

dvajsetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini« (Maličev,

2015).

Je nagrajeni svobodni ilustrator že od leta 1996. Do sedaj je ilustriral že več kot 80

knjig, poleg tega pa se dodatno ukvarja tudi z oblikovanjem različnih logotipov,

posterjev in podobno. Njegova likovna in komercialna dela so bila razstavljena v

Sloveniji, Ameriki, na Švedskem, v Avstriji in nekdanji Jugoslaviji. Tudi on je leta

2011 prejel Levstikovo nagrado za ilustracije (Kostja Gatnik, b. d.).

Sam pravi, da so ga ilustracije spremljale že v osnovni šoli, kjer so bili vsi njegovi

zvezki porisani. To se je nadaljevalo tudi v študijskih letih, kjer mu je ilustriranje

služilo kot dodaten zaslužek. Sedaj pa to delo opravlja z veseljem in mu je v zabavo,

veliko krat pa se pri tem delu poslužuje tudi računalnika (Veler, 2005).

2.5.4 Gorazd Vahen

Rodil se je leta 1969 in je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Sedaj živi in ustvarja v Ljubljani (Gorazd Vahen, b. d.).

V intervjuju pove, da je zelo rad delal s Svetlano Makarovič, saj so ga njene

zgodbice spremljale v otroštvu. Čeprav je omenjeni avtorici z velikim

strahospoštovanjem kazal ilustracije, je dobil od nje le pohvalo. Preden se je lotil

ilustracij, je do potankosti predelal celotno zgodbo, saj so vse sestavine, ne le glavni

junaki, pomembne. Najraje pa sliši odzive na svoja dela od otrok, saj pravi, da so

najbolj iskreni od vseh (Čujež, 2012).

2.6 Analiza ilustracij v treh variantah slikanice Pekarna Mišmaš

2.6.1 Analiza ilustracij slikanice Pekarna Mišmaš, ilustratorica Marija

Lucija Stupica (1974)

Ilustracija 1: Na levi strani zgoraj so upodobljeni zadovoljni vaščani (štirje odrasli

ljudje in en otrok), ki so kupili kruh. Otrok ima v ustih rogljiček, ženska ima dva

hleba kruha v torbi, moški pa hleb kruha drži kar pod roko, z drugo pa drži kovanec.

Ilustracija 2: Na desni strani je na spodnjem delu strani upodobljen pek Mišmaš.

Stoji za svojim pultom in v desni roki drži nož za rezanje kruha. Na obrazu mu igra

20

nasmešek. Okoli njega so tri košare. V eni košari so hlebi kruha, v drugi žemlje, v

tretji pa rogljički. Besedilo se nahaja nad ilustracijo.

Ilustracija 3: Na dveh straneh je upodobljen prizor, kjer pripravljajo kruh. Mišmaš

stoji na levi strani ilustracije pod krušno pečjo in gleda desno proti miškam. Z desno

roko se drži za pas, z levo pa postavlja pravila in navodila miškam (ima dvignjen

palec, kot da bi jim žugal) (Haramija in Batič, 2013). Miške so razporejene

večinoma po desni strani ilustracije in vsaka ima svoje delo.

Ilustracija 4: Na desni strani je ilustracija pod besedilom na spodnjem delu strani.

Prikazana je z rožami okrašena ura, ki kaže dve zjutraj. Pod uro je prevrnjen stol,

desno od stola stoji metla, levo od stola pa je razbito jajce.

Ilustracija 5: Na spodnjem delu desne strani je prikazana Jedrt. Sklonjena stopa

izza grma, v desni roki drži kljuko in se skrivoma plazi mimo okna (Haramija in

Batič, 2013). Besedilo je nad ilustracijo.

Ilustracija 6: Na dveh straneh je upodobljen prizor plesa mišk (dvorjanov) in

Mišmaša na prestolu. Mišmaš sedi na svojem stolu in je upodobljen na desni strani

ilustracije, levo od njega pa so ilustrirane miške. Miške so spremenjene v razkošno

oblečene dvorjane, na repku imajo cvetje in pentlje. Dvorjani se pogovarjajo, jedo,

pijejo in se objemajo. Na spodnji levi strani ilustracije se vidi del obložene mize.

Nad vsemi visi lestenec.

Ilustracija 7: Na levi strani se na spodnjem delu strani nahaja ilustracija Jedrt in

vaščanov, ki stojijo za njo. Jedrt se z levo roko podpira v pasu, v desni roki drži

rogljiček in je obrnjena v levo. Vaščani za njo so začudeni. Besedilo se nahaja nad

ilustracijo.

2.6.2 Analiza ilustracij slikanice Pekarna Mišmaš, ilustrator Gorazd Vahen

(1997)

Ilustracija 1: Na levi strani je ilustriran Mišmaš. Stoji za svojim pultom, kjer

prodaja kruh. Gleda naravnost z nasmeškom na obrazu. Okoli njega in za njim

vidimo različne vrste kruha. Besedilo se pojavi znotraj ilustracije na Mišmaševem

pultu.

Ilustracija 2: Na desni strani je upodobljena Jedrt, ki na cizi vleče moko. Gleda v

tla predse in ima jezen pogled. Nagnjena je naprej in vleče voz. Na vozu (cizi) je

21

sedem vreč moke. Pri vleki ji pomaga njen črn maček, ki je prav tako kot ona,

nagnjen naprej. Besedilo je nad ilustracijo.

Ilustracija 3: Prizor je upodobljen na dveh straneh. Na levi strani sta prikazana

mlinarica Jedrt in Kurji pek, ki sta obrnjena drug proti drugemu. Kurji pek v desni

roki drži kljuko in jo ponuja Jedrt. Ona seže po kljuki z desno roko, na obrazu je

opaziti, da je navdušena, saj ima odprta usta z rahlim nasmeškom in široko razprte

oči. Na desni strani za Kurjim pekom je upodobljen kup sena, na senu proti desni

koraka petelin, pod petelinom na tleh je upodobljen črn maček, ki prav tako koraka

proti desni. Pred mačkom pa je prikazana še ena, v desno obrnjena kokoš. Besedilo

se nahaja nad ilustracijo.

Ilustracija 4: Na ilustraciji, ki se razteza na obe strani, je prikazana Jedrt v treh

planih (Haramija in Batič, 2013). Najprej jo opazimo čisto od zadaj (od daleč), ko

odpre vrata kleti, nato je prikazana, kako hodi po stopnicah navzdol, v rokah drži

svoje čevlje. Na koncu je prikazana čisto od blizu, kjer opazovalec vidi le njeno na

veliko odprto oko, ko gleda skozi ključavnico (drugo oko je zaprto). Tik nad njenim

očesom je upodobljena kljuka vrat. Besedilo se pojavi znotraj ilustracije na vrhu

strani – na stenah kleti.

Ilustracija 5: Na dveh straneh je upodobljen pek Mišmaš, ki se veselo smeje, roke

dviguje v zrak, v desni roki drži kuhalnico. Ob njem so različne barve mišk, ki mu

pomagajo peči kruh in so tako kot Mišmaš, nasmejane in vesele (ene valjajo testo,

druge na žlici nosijo sol, tretje z žlico zajemajo moko in podobno). Besedila tukaj

ni veliko, je le ena poved, ki je znotraj ilustracije na mizi, kjer miške pripravljajo

kruh.

Ilustracija 6: Na dveh straneh je upodobljena slavnostna dvorana. Mišmaš sedi na

prestolu, se skromno nasmiha in nazdravlja z gospodi in gospodičnami v

slavnostnih oblekah, ki se veselijo, pogovarjajo, plešejo, igrajo na glasbila, se

smejijo in se zabavajo. Na bogato obloženi mizi so poleg hrane in pijače tudi

svečniki in košare s cvetjem. Besedilo se nahaja znotraj ilustracije na barvno

enovitem delu – na steni, na zgornji strani.

Ilustracija 7: Na levi strani je na vrhnjem delu v mesečini upodobljena Jedrt v

modrikastih barvah noči. Hodi proti vratom pekarne, ki vodijo v klet. V rokah pred

22

sabo drži mačka, ona pa gleda nazaj čez svojo levo ramo. Maček s široko odprtimi

očmi gleda predse. Besedilo je prikazano na tleh, na potki pred kletjo.

Ilustracija 8: Na desni strani je upodobljen Mišmaš z mačkom v naročju. Z desno

roko podpira mačku glavo, na levi roki pa ima dvignjen kazalec in mačku

pripoveduje, kakšen mora biti in o miškah, ki so v resnici starodavno ljudstvo

(Haramija in Batič, 2013). Maček je zadovoljen, v tački drži ribjo kost in ima zaprte

oči. Na stolu so poleg njiju tudi miške, nad ilustracijo pa je besedilo na rdeče-rjavi

steni.

Ilustracija 9: Na dveh straneh je upodobljena vas in vaščani. Upodobljeni so

starejši vaščani, ki v rokah nosijo košare in igrivi otroci, ki se lovijo. Nekaj

vaščanov gleda tudi skozi okna hiš. Na desni strani je prikazana jezna Jedrt, ki stoji

pred pekarno. Že njena drža (roki v bokih) pokaže, da ni dobre volje, tudi na obrazu

nima nasmeška in gleda jezno proti drugim vaščanom. Ilustrirana je tudi v bolj

temnih barvah, ker stoji v senci pekarne. Na vrhu desne strani (na nebu) se pojavi

besedilo, ki ga ni veliko (le dve povedi).

Ilustracija 10: Na obeh straneh so upodobljeni kupci in mlinarica Jedrt. Ilustrirano

je tako, da vidimo kupce, kot jih vidi pek Mišmaš, ki stoji za pultom pekarne

(vidimo tudi Mišmaševo roko, ki jo drži nad kruhom). Na levi strani je upodobljena

Jedrt, ki vaščanom razlaga, kako Mišmaš peče kruh. Oči ima široko odprte, levo

roko ima pred levim delom obraza. Desno roko ima iztegnjeno proti vaščanom, na

kateri ima palec in kazalec sklenjen, in vaščanom kaže mišjo dlako. Vsi vaščani z

zamišljenimi in začudenimi obrazi gledajo in poslušajo Jedrt. Zopet je Jedrt

ilustrirana v temačnejših barvah kot vaščani. Besedilo se pojavi na vrhu desne

strani, na nebu.

Ilustracija 11: Ta dogodek je prikazan na obeh straneh iz ptičje perspektive. Na

levi strani so prikazani zamišljeni vaščani. Nekateri se pomikajo vstran od pekarne,

drugi stojijo in gledajo proti Jedrt, ki je prikazana na desni strani pred pekarno.

Roke ima iztegnjene vstran od sebe in vaščanom še vedno razlaga in dopoveduje.

Na obrazu se vidi, da je razburjena. Poleg nje je na tleh razdrobljen rogljiček. Za

njo pa je ilustrirana pekarna s polno kruha, za pultom pa stoji Mišmaš, ki ni viden

v celoti. Viden je le spodnji del obraza, kjer je zaradi povešenih ustnic opaziti žalost

peka in zgornji del telesa. Ostale dele mu zakriva pult in streha pekarne. Besedilo

23

se pojavi znotraj ilustracije – najprej na levi strani na vrhu in še na spodnji desni

strani (na tleh).

Ilustracija 12: Upodobitev prizora na dveh straneh. Na levi strani je ilustriran

župan, ki je obrnjen proti levi strani in gleda Mišmaša. Nekaj mu govori, zato ima

odprta usta. Župan ima tudi posebno oblikovano brado, ki se mu povezuje z lasmi.

Mišmaš stoji za pultom in z resnim (žalostnim) obrazom posluša župana. Brčice mu

visijo navzdol. Pred pultom stoji Jedrt. Roke ima prekrižane na prsih in izpod čela

nevoščljivo opazuje Mišmaša. V ozadju so upodobljeni začudeni vaščani, ki

poslušajo pogovor. Besedilo je nad ilustracijo.

Ilustracija 13: Na dveh straneh je prikazan prizor v kleti, kjer se vaščani

razgledujejo. Klet je zapuščena, polno je pajčevin, police so podrte, vse je

razmetano. Vaščani začudeno raziskujejo klet. Nekateri si pri ogledovanju

pomagajo s svetilkami. Med vaščani na sredini prizora sta upodobljena župan in

Jedrt, ki sta obrnjena drug proti drugemu in se prepirata. Vse ja ilustrirano v temnih,

rjavih barvah. Nad ilustracijo na kletnih stenah je besedilo.

Ilustracija 14: Na levi strani je upodobljena pot, ki vodi v vas. Ob potki je

grmičevje in drevo, s katerih odnaša listje. Na potki je upodobljen črn maček, ki ga

vidimo le v hrbet. S privzdignjenim repom odhaja iz vasi.

2.6.3 Analiza ilustracij slikanice Pekarna Mišmaš, ilustrator Kostja Gatnik

(2011)

Ilustracija 1: Ilustracija prizora se razprostira čez dve strani. Upodobljen je del

vasi, kjer stoji Pekarna Mišmaš. Hiše so sive barve, zidane iz kamna. Pekarna pa

ima modra vhodna vrata in modra polkna. Pred pekarno se sprehajajo vaščani.

Ilustracija je v nekakšnem okvirčku (obrobljena je z rjavo linijo v obliki kvadrata,

enako so obrobljene vse nadaljnje ilustracije). Izven te ilustracije pa je še

upodobljen eden izmed vaščanov s svojim psom. Na levi strani ilustracije je

besedilo.

Ilustracija 2: Na levi strani je upodobljen pek Mišmaš, ki stoji za svojim prodajnim

pultom. V desni roki drži hleb kruha, levo roko ima prislonjeno na pult. Na vsaki

strani pulta ima košare, napolnjene z različnimi vrstami kruha. Znotraj ilustracije

nad Mišmašem se pojavi besedilo na steni.

24

Ilustracija 3: Na desni strani je upodobljena Jedrt v treh prizorih. Vsak prizor pa

je v svojem okvirčku in okvirčki se razlikujejo po širini. V prvem prizoru, čisto na

vrhu strani (najožji okvirček) je prikazana, kako vleče svojo cizo s sedmimi vrečami

moke proti vasi, ki je prikazana v daljini na desni strani. V drugem, širšem okvirčku

je prikazana, kako vleče svojo cizo v hrib, njen maček pa se cize drži z dvema

tačkama, dve tački pa ima na tleh (izgleda, kot da bo padel iz cize). V zadnjem

okvirčku, ki je največji, pa je Jedrt prikazana od blizu. Cizo vleče proti desni strani,

gleda utrujeno naprej, iz glave ji kapljajo kapljice znoja od trdega dela. Maček leži

na vrečah moke, je nasmejan in se z eno tačko dotika glave.

Ilustracija 4: Na dveh straneh je prikazan Kurji pek. Nejevoljno sedi na stolčku

pred svojo pekarno in se praska po glavi. Okoli njega skakljajo kokoši in iščejo

hrano. Ena izmed kokoši sedi tudi na polici v pekarni. Napisi na pekarni so zapisani

narobe (zrcalno zapisana črka N v besedi pekarna, beseda odprto je zapisana narobe

- otprto). Izven okvirčka sta na levi strani prikazani še dve kokoši, nad njima pa je

v zgornjem levem kotu besedilo.

Ilustracija 5: Na dveh straneh so prikazani Jedrt, Kurji pek, maček in kokoši. Jedrt

in Kurji pek se pogovarjata in sta obrnjena drug proti drugemu. Pek sedi na stolčku,

nagnjen je naprej, v desni roki drži kljuko in jo ponuja Jedrt, ob tem ji razlaga

namene, Jedrt ga pozorno posluša, levo roko ima iztegnjeno ob telesu, z drugo roko

se s kazalcem dotika brade. Med njima stoji maček in prestrašeno, s široko odprtimi

očmi in odprtimi usti gleda Kurjega peka, ki se nagiba nad njim. Na hrbtu Kurjega

peka pa stoji ena izmed njegovih kokoši. Na desni strani ilustracije se pojavi

besedilo.

Ilustracija 6: Na dveh straneh je prikazan prizor, kako se Jedrt približuje kletnim

vratom. Stopnice vodijo v klet in so prikazane od zgornje leve strani, vse do spodnje

desne strani. Na desnem koncu pa so rjava kovinska vrata. Jedrt je prikazana že

čisto blizu vrat, hodi po prstih, sklonjena je naprej in tudi roke ima v pripravljenosti,

da odpre vrata. Besedilo je v zgornjem desnem robu na steni kletnih prostorov.

Ilustracija 7: Na dveh straneh je prikazano delo mišk v kleti, ko pripravljajo kruh.

Miške so razporejene po vsem prostoru. Ene miške valjajo testo, druge ga režejo,

tretje nosijo moko in podobno. Na zadnjem zidu je upodobljena velika krušna peč,

25

kjer ena miška nalaga drva. Na desni steni so police s pripomočki za pečenje kruha.

Besedilo je na levi strani ilustracije.

Ilustracija 8: Na dveh straneh je upodobljen polnočni ples dvorjanov. Vsi so

oblečeni v pisane razkošne obleke. Plešejo, se pogovarjajo, nazdravljajo in se

veselijo. Nad njimi visijo razkošni lestenci. Na desni zgornji strani je upodobljen

zadovoljen Mišmaš s krono na glavi. Sedi na svojem bogatem oblazinjenem stolu.

Bogato obložena miza je postavljena v ozadje ilustracije na levi strani, na njej so

poleg hrane in pijače tudi vaze z rožami. Besedilo se pojavi na levi strani ilustracije.

Ilustracija 9: Spodaj na levi strani je na manjše upodobljena Jedrt. Na obrazu ima

jezen izraz in z desno roko s kazalcem kaže naprej. Kazalec je izven roba ilustracije.

S to roko pri komolcu k sebi stiska mačka. Maček jo gleda navzgor z široko

odprtimi očmi (Haramija in Batič, 2013). Zraven ilustracije na desni strani je

besedilo.

Ilustracija 10: Čez celotno desno stran je upodobljen Mišmaš, ki sedi na

dvignjenem delu tal pred svojim razkošnim stolom. Na obrazu ima rahel nasmeh in

v naročju boža mačka, ki pa izgleda zadovoljen (Haramija in Batič, 2013). Pogled

Mišmaša je usmerjen v mačka, maček pa ima oči zaprte. Na ilustraciji pa so

upodobljene le tri miške (dvorjani), ki se skrivajo in opazujejo prizor. Dve miški se

skrivata za vazo, ki je desno od stola, ena miška pa sedi na levi strani stola. Na tleh

je viden prevrnjen kozarec.

Ilustracija 11: Na levem delu leve strani je v ozkem pasu ilustrirana Jedrt. Stoji

pred pekarno Mišmaš, roke ima prekrižane, noge razkoračno in nevoščljiv izraz na

obrazu. Desno od ilustracije je besedilo.

Ilustracija 12: Na desni strani so čez celotno stran ilustrirani vaščani in Jedrt na

sredini. Jedrt nekaj razlaga, saj ima odprta usta in pri tem s svojo levo roko, ki je

dvignjena nad glavo, s kazalcem kaže na svojo nižje postavljeno desno roko v kateri

drži rogljiček. Njen pogled je usmerjen proti vaščanom, ki opazujejo Jedrt z

zamišljenimi obrazi.

Ilustracija 13: Ilustracija je v tem primeru razdeljena na dva dela. Prvi del je

upodobljen na levi strani, kjer je v ospredju župan, ki s svojo levo roko žuga proti

Mišmašu (dvignjen ima kazalec). Na njegovi desni strani stoji ženska s torbo, v

26

kateri ima kruh. Za njima je moški, ki drži kruh v rokah. Na levi strani župana pa

je deček, ki z eno roko drži rogljiček, ki ga ima v ustih, drugo roko pa ima v žepu.

Na desnem robu te ilustracije pa je še prikazana Jedrtina glava. Na obrazu ima Jedrt

nevoščljiv nasmeh. Na desni strani pa je še ilustracija Mišmaša, ki se povezuje s

prejšnjo ilustracijo. Mišmaš je ilustriran v ozkem traku na desnem delu strani.

Obrnjen je v desno, roke ima spuščene ob telesu, na obrazu pa ima brčice obrnjene

navzdol in je žalosten. Desna dlan sega iz roba ilustracije, prav tako tudi njegov nos

(Haramija in Batič, 2013). Med ilustracijama je besedilo.

Ilustracija 14: Na desni strani je ilustriran en prizor iz dveh zornih kotov. Vsak

zorni kot je upodobljen v svojem okvirčku. V levem okvirčku je upodobljen župan,

ki je obrnjen proti vratom in ga vidimo le v hrbtno stran. V desni roki drži palico, s

katero trka na vrata pekarne. V desnem okvirčku pa so upodobljeni vaščani, ki

stojijo za njim in nestrpno spremljajo dogajanje. Nad ilustracijo se pojavi besedilo.

Ilustracija 15: Skoraj čez celotno stran je upodobljeno stopnišče v klet, ki je

prepleteno s pajčevinami. Na vrhu stopnic se vidijo črni obrisi ljudi, vaščanov. Nad

ilustracijo malo prostora zasede besedilo.

Ilustracija 16: Ilustracija sega čez celotno levo stran in malo seže tudi na desno

stran. Prikazana je kletna dvorana, ki je prazna in polna pajčevin. Spodaj desno so

upodobljeni vaščani in na prvem mestu župan, ki vstopajo v prazno dvorano. Na

desnem robu desne strani je besedilo.

Besedilo in slika se lahko različno povezujeta med seboj. Haramija in Batič (2013,

str. 65) omenita dve najpogostejši kombinaciji, ki se pojavljata v slovenskih

slikanicah:

- Na povsem neilustriranih straneh (ali delih strani): na eni strani besedilo, na drugi

ilustracija, besedilo je pod ali nad ilustracijo ali pa je ilustracija med dvema pasovoma

besedila.

- Znotraj ilustracije: na barvno enovitih delih (npr. nebo, travnata površina, prazne

stene), lahko so v okvirjih znotraj ilustracije (besedilo je nalepljeno na sliko) ali pa se

njihova oblika popolnoma prilagodi obliki upodobljenega predmeta (besedilo na

monitorju, na skali).

Najbolj opazna razlika med tremi obravnavanimi variantami slikanice Pekarna

Mišmaš, je število ilustracij v posamezni varianti. Največ ilustracij je prisotnih v

varianti, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik (2011). Ta varianta vsebuje kar 16 ilustracij.

27

Dve ilustraciji manj, torej 14, vsebuje varianta, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen

(1997). Najmanj ilustracij pa je prisotnih v varianti slikanice, ki jo je ilustrirala

Marija Lucija Stupica (1974), saj je ilustracij le 7.

V slikanici Pekarna Mišmaš, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik, se ilustracije večinoma

pojavljajo ob besedilu na levi ali desni strani. Štiri ilustracije so v slikanici

prikazane čez celotno stran, na drugi strani pa je besedilo, ki ga včasih spremlja še

dodatna ilustracija. Nad ilustracijo se besedilo pojavi le dvakrat. Znotraj ilustracije,

na steni pa se besedilo pojavi le enkrat.

V Pekarni Mišmaš, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen se besedilo pojavlja znotraj

ilustracij – na sprednjem delu prodajnega pulta, na nebu, na steni in na tleh. Vedno

pa je nad ali pod ilustracijami.

Pri slikanici Pekarna Mišmaš, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica, pa se

ilustracije pojavljajo pod besedilom. Le dve ilustraciji sta dvostranski brez besedila

in začetna ilustracija je na svoji strani, na levi strani pa je besedilo.

2.7 Analiza besedil v treh variantah slikanice Pekarna Mišmaš

Pri analizi smo se osredotočili na najstarejšo različico Pekarne Mišmaš, ki jo je

ilustrirala Marija Lucija Stupica leta 1974 in podali njeno čim natančnejšo analizo.

V nadaljnjih dveh analizah pa smo za osnovo vzeli prejšnjo in dodajali in opisovali

spremembe, ki se pojavijo.

2.7.1 Analiza besedila slikanice Pekarna Mišmaš, 1974 (ilustratorica Marija

Lucija Stupica)

Pravljica se odvija na koncu vasi, kjer je stala Pekarna Mišmaš. Pod njo je tekel

potok in ob potoku je stal mlin.

V tej pekarni je pekel in prodajal kruh majhen možiček s črnimi brki, ki je bil

podoben škratu, poznan pod imenom Mišmaš. Vsak dan je že zgodaj zjutraj stal za

prodajnim pultom in z mamljivo dobrim kruhom k sebi privabljal vse vaščane.

Vaščani so pri njem radi kupovali kruh, saj je bil neizmerno dober. Zanimalo jih pa

je, kako mu uspe ves kruh pripraviti in speči brez pomoči. Mišmaš je bil skrivnostne

sorte in o tem ni govoril, vaščanom se je le nasmihal.

Ko se je zvečerilo, se je pek Mišmaš odpravil v klet, kjer je pripravljal kruh za

naslednji dan. Pri delu so mu pomagali pomočniki. To so bile miške različnih barv

28

(bele, sive, črne in rumene). Naloge mišk pri pripravi kruha so se razlikovale glede

na njihovo barvo. Ob polnoči so zaključili z delom, kruh je bil pripravljen za peko.

Takrat se je klet spremenila v lepo okrašeno dvorano, miške so se spremenile v

razkošno oblečene ljudi. Vsi so se imeli lepo, ko pa je ura odbila ena ponoči, je bil

kruh pečen, dvorjani so se spremenili nazaj v miške, delo je bilo opravljeno in vsi

so odšli spat. Vse to pa je opazovala radovedna mlinarica Jedert. Le njej ni dalo

miru, kako Mišmašu vse to uspe, zato se je splazila v klet in opazovala vso

dogajanje. Naslednji dan je vaščanom že zgodaj zjutraj, ko so prišli po kruh,

razkrila, kako Mišmaš peče kruh. Nobeden ji ni verjel, zato so se odločili poklicati

župana. Skupaj z njim so se zbrali ob mraku, da bi si ogledali dogajanje. Ko pa so

vstopili klet, niso našli nič. Videli so le zapuščeno, prašno in prazno klet. Zaman so

iskali Mišmaša.

Zaključek pravljice je prvooseben in daje bralcu občutek, da je bil pripovedovalec

tudi vpleten v zgodbo (Haramija in Batič, 2013).

2.7.2 Analiza besedila slikanice Pekarna Mišmaš, 1997 (ilustrator Gorazd

Vahen)

Ta zgodba se od prejšnje variante razlikuje že na začetku. Najprej je razlika v tem,

da ima tukaj vas, v kateri se pravljica odvija, ime – Mišja vas, česar v prvi varianti

ni, je le okviren opis vasi. Opis Mišmaša je tukaj bolj obširen in bolj čaroben, bralca

bolj pritegne njegova skrivnostnost. Svetlana Makarovič je zapisala, da o Mišmašu

nobeden ni nič vedel, niti kako in od kod je prišel v vas. Po vizualnem opisu in

predstavitvi pekovskih izdelkov, ki jih je Mišmaš pripravljal, ga še na koncu

primerja s škratom (Makarovič, 1997). S tem opisom avtorica bolj pritegne bralca

in mu vzbudi zanimanje za peka, česar pri prvi različici ni.

Ob tem opisu je tudi bolj obširen, natančen opis pekovskih izdelkov, ki jih peče

Mišmaš. V prvi različici, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica (1974) je ta opis

manj obširen: »Pekel pa je tako dober kruh, tako hrustljave rogljičke, tako dišeče

piškote /…/« (Makarovič, 1974, str. 3). Svetlana Makarovič v drugi varianti poda

širši opis: »Vsak dan se je začel s sedmimi vrstami na moč okusnega kruha: …«

(1997, str. 3). V tem delu Svetlana Makarovič te vrste kruha našteje in jih podrobno

opiše. Poleg naštevanja omeni tudi različne sestavine, ki so dodane kruhu. Zapiše,

kako izgleda skorja kruha, bel kruh primerja z belino snega. Poleg kruha opiše tudi

29

veliko vrst peciva, ki ga je Mišmaš pekel. Ti pekovski izdelki so opisani zelo

nazorno in natančno, da si jih lahko predstavljamo.

Vsem vaščanom je bil kruh všeč in se niso poglabljali v njegovo spretnost peke, to

je morilo le vaško mlinarico Jedrt. Jedrt se v tej izdaji od druge razlikuje po eni črki

v imenu. V prvi varianti je mlinarica Jedert, v tej pa je njeno ime brezdruge črke e

– Jedrt. Ima pa še dodatno značilnost oziroma dodan literarni lik, ki jo spremlja na

vsakem koraku – črnega mačka. Maček pa je v tej varianti novost, v prejšnji je bila

Jedrt sama.

Mlinarica je bila zelo radovedna, kako Mišmašu uspe speči toliko kruha v eni sami

noči brez pomoči, zato je začela raziskovati. Pri tem ji je pomagal Kurji pek, ki je

tudi nov literarni lik in ga v prejšnji različici ni. Njegov kruh ni bil tako dober, zato

je bil tudi on nevoščljiv Mišmašu in je Jedrt pomagal tako, da ji je podaril kljuko, s

katero bo lahko odprla kletna vrata pekarne. S to kljuko je še tisti večer odšla v klet

in si odprla vrata. Skozi ključavnico pa je opazovala, kaj se dogaja v dvorani. Videla

je različne miške in Mišmaša, kako pripravljajo in pečejo kruh. V tej varianti se

pojavi poleg vseh prej omenjenih tudi nova barva mišk, ki so srebrnkaste in imajo

svojo zadolžitev kot vse ostale. Poleg tega pa so tukaj dodani še mišji mladički, ki

pripravljajo pecivo za vaške otroke. Jedrt je videla dovolj in odšla domov po

svojega črnega mačka. Naročila mu je, da se splazi v klet in požre vse miši. Maček

je v kleti zagledal le mlade dame in gospode v svečanih oblekah, zato je bil ves

presenečen. Z Mišmašem sta sklenila dogovor, da bo od sedaj naprej pustil vse

miške pri miru, saj mu je razložil, da to niso miške, ampak ljudstvo, ki je zakleto v

miške. Maček je ostal pri Mišmašu.

Jedrt je naslednje jutro vsem vaščanom povedala, kako Mišmaš peče kruh. Trdila

je, da je v rogljičku našla mišjo dlako, a ji nobeden ni verjel. Poklicali so župana in

so zvečer vsi odšli pogledat v klet, kaj se v resnici dogaja. Ko pa so prispeli tja, so

našli le prazno, razmetano klet s polno pajčevinami. Mišmaša niso našli.

Svetlana Makarovič (1997) v primerjavi s prvo varianto ta konec zgodbe spremeni.

V tem primeru je za zaključek zapisana pesem. Ta pesem je prvoosebna in avtorica

besedila bralce z njo nagovarja. Govori o tem, da ona odhaja v tisto vas, kamor je

odšel pek Mišmaš. Te vasi nobeden ne pozna in tudi sama ne bo povedala kje je to.

30

Pesem pa zaključi: »Kajti tam, kjer ljudje // drugih v miru ne puste, // tam nikdar

dolgo ne žive // TAKELE PRAVLJICE …« (Makarovič, 1997, str. 25).

2.7.3 Analiza besedila slikanice Pekarna Mišmaš, 2011 (ilustrator Kostja

Gatnik)

Ta pravljica je enaka varianti, ki jo je ilustriral Vahen. V tej zgodbi prav tako

nastopa pek Mišmaš, ki peče izredno dober kruh in vsi vaščani ga kupujejo pri njem.

Mlinarici Jedrt pa ne da miru, kako lahko Mišmaš speče toliko kruha v eni noči

čisto sam, zato začne raziskovati. Pri tem ji pomaga Kurji pek. Tudi on ne mara

Mišmaša, saj mu zavida tako dober kruh in zaradi njega izgublja kupce. Zato ji

pomaga in ji podari kljuko, s katero lahko odpre vrata, ki vodijo v klet. V kleti še

isti večer opazuje, kako miške in Mišmaš pečejo kruh. Vrne se domov po svojega

črnega mačka in ga pošlje v klet z namenom, da požre vse miške. Ko maček vstopu

v klet, opazi gospode in gospe, ki so veličastno oblečeni. Mišmaš se z njim pogovori

in mu razloži, da je to starodavno zakleto ljudstvo, ki se spremeni v miške. Maček

Mišmašu obljubi, da nikoli več ne bo jedel mišk, zato lahko ostane pri njem.

Naslednje jutro Jedrt prva stoji pred pekarno in čaka vaščane, da pridejo kupit kruh.

Ob tej priložnosti vsem pove, kako Mišmaš peče kruh. Vsi jo začudeno gledajo in

ji ne morejo verjeti. Mislijo, da se ji je zmešalo. Na pomoč pokličejo župana, ki

odloči, da bodo ob mraku vsi skupaj odšli pogledat v klet, kako poteka peka kruha.

Ko prispejo, ne najdejo ničesar, razen prazne zapuščene kleti. Trudijo se, da bi našli

kakšno sled, dokaz, a zaman. Preiščejo celotno hišo, a Mišmaša niso našli. In od

takrat naprej več v vasi niso imeli tako dobrega kruha, kot ga je pekel Mišmaš.

Zgodbo zaključi prvoosebna pripovedovalka, ki pravi, da se je na potovanju ustavila

v vasici Miševo, kjer je našla pekarno z napisom Pekarna Mišmaš. Pek se je

imenoval enako, izgledal je enako in pekel je enako dober kruh kot Mišmaš, a si ga

ni upala ničesar vprašati, ampak je raje kupila ta dober kruh.

2.8 Opis literarnih likov

Pri opisu literarnih likov, smo se osredotočali na ilustracije v posameznih slikanicah

in poskušali čim bolj zajeti vse podrobnosti, ki jih lahko opazimo. Iz slikanic pa so

prepisani in opisani tudi deli, kjer so literarni liki predstavljeni. To pa je v veliko

pomoč pri nadaljnjem pregledu odgovorov učencev in analizi rezultatov zaradi

primerjave informacij, ki jih dobimo iz ilustracije in iz besedila.

31

2.8.1 Literarni liki pri ilustratorici Mariji Luciji Stupica, 1974

Pek Mišmaš: Oblečena ima bela oblačila. Od pasu navzdol ima zavezan do tal

segajoč predpasnik. Na majici ima gumbe. Ima tudi bele čevlje in belo čepico. Na

obrazu ima tanke črne brčice, rdeča lička in majhne črne oči. Njegova posebnost pa

je dolg nos, ki je zanimive koničaste oblike.

Svetlana Makarovič (1974, str. 3) peka Mišmaša opiše:

Mišmaš je bil majhen možiček, z dolgimi črnimi brki, ki so bili videti kot dva

mišja repka in imel je bleščeče se črne oči, podobne mišjim. Bil je tako majhne

postave in tako navihano je gledal, da so mnogi vaščani trdili o njem, da je škrat

– in čisto mogoče je to tudi zares bil. Mišmaš sploh ni veliko govoril /…/. Pekel

pa je tako dober kruh, tako hrustljave rogljičke, tako dišeče piškote, /…/.

Svetlana Makarovič opiše njegovo obleko, ko sedi na svojem prestolu. Zapiše, da

je nosil bel suknjič, ki je bil že oguljen in hlače, ki so bile na robovih že uničene.

Poleg opisa je tukaj omenjena njegova skromnost, saj so ga oklicali za kralja in

njihovega prijatelja, on pa je samo sedel in se nasmehnil (Makarovič, 1974).

Mlinarica Jedert: Oblečena je v vijolično obleko in čez obleko ima moder

predpasnik. Obute ima črne čevlje. Ima sive lase, ki so speti v figo na vrhu glave.

Izstopajoča so tudi rdeča lička. Ima majhne črne oči in dolg nos.

Svetlana Makarovič (1974, str. 7 in 8) mlinarico Jedert opiše – »Imel pa je Mišmaš

sosedo radovedne sorte, avšasto Jedert, ki je bila še nevoščljiva po vrhu. V tem delu

Svetlana Makarovič pri opisu omeni tudi vizualne značilnosti mlinarice, saj pove,

da je imela »koničast nos«, kar pa poveže z njeno osebnostjo. Pove, da »ga je zelo

rada vtikala v stvari, ki je niso nič brigale«.

Miške: So različnih barv (rumene, črne, bele in sive), ko pa se ob polnoči

spremenijo, so zelo razkošno oblečene. Vsaka ima na repku okrasje (cvetove,

pentlje, broške). Dame imajo pisane obleke, v rokah držijo različne stvari – dežnike,

pahljače in podobno. Gospodje pa imajo hlače do kolen, spodaj nogavice, elegantne

čevlje in daljši telovnik. Na glavah imajo lasulje.

Svetlana Makarovič (1974, str. 4 in 5) miške vizualno opiše:

Črne miške /…/, sive miške /…/, poskočile so rumene miške /…/, bele miške so

planile /…/. Spremenile so se v ljubke male ljudi, oblečene v siv žamet, črno svilo,

32

z zlatom pretkano belo platno in rumen brokat. Obdržali so mišje repke, /…/ s

prelepimi pentljami in cvetjem.

2.8.2 Literarni liki pri ilustratorju Gorazdu Vahnu, 1997

Pek Mišmaš: Večinoma je ilustriran le zgornji del njegovega telesa, zato lahko

natančneje opišemo le to. Na ilustraciji, kjer drži mačka v naročju, je vidno, da ima

predpasnik in bele hlače, zgoraj pa belo majico z ovratnikom in en zlat gumb tik

pod ovratnikom. Rokave ima zavihane nad komolci in spete z zlatim gumbom na

rokavu. Čez majico ima oblečen rdeč brezrokavnik, ki ima prav tako zlate gumbe.

Na glavi ima majhno belo čepico. V večini ilustracij ima nasmeh na obrazu. Obraz

mu krasijo dolgi črni brki, ki so ob veselem razpoloženju privzdignjeni navzgor, ob

slabem razpoloženju pa navzdol. Izpod kapice je vidnih nekaj črnih, kratkih las.

Ima tudi mala štrleča ušesa.

Svetlana Makarovič (1997) peka Mišmaša opiše podobno kot v starejši varianti, ki

jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica, le da je opis malenkost krajši. V tej varianti

je dodan opis skrivnostnega prihoda peka Mišmaša v vas. Opisan je kot zadržan

literarni lik, ki je bil vedno nasmejan in ni veliko govoril. Njegove oči in brčice so

temne, a ni omenjena točno določena barva. Peka Mišmaša v tem delu primerja s

škratom, a za to ne omeni točno določenega razloga kot v prejšnji varianti.

Mlinarica Jedrt: Oblečena je v dolgo vijolično obleko, preko obleke pa ima moder

predpasnik. V večernih prizorih, ko je hladneje, ima čez ramena ogrnjeno ruto. Na

nogah ima obute rjave čevlje, ki so izgledali, kot bi bili iz lesa. Rokave obleke ima

zavihane nad komolce, pod ovratnikom pa gumb. Ima črno-sive lase, ki so speti

figo na zadnjem delu glave. Nekaj las ji štrli na vse strani. Ima dolg koničast nos.

Svetlana Makarovič (1997, str. 4) mlinarico Jedrt opiše: »…le mlinarici Jedrt,

skopulji in opravljivki, radovednost ni dala miru. Pa tudi zavist ne! Sploh pa je

kuhala zamero na Mišmaša, ker ni pa ni hotel kupiti več kot tri bore vrečice moke

/…/. K opisu Jedrt je dodano tudi to, da je bila mlinarica zelo jezikava.

Kurji pek: Oblečen je v umazano belo obleko, čez obleko pa ima bel predpasnik.

Okoli vratu ima zavezano rdečo rutico. Na glavi ima majhno belo čepico, na nogah

pa rjave zaprte natikače.

Svetlana Makarovič (1997, str. 5) Kurjega peka opiše tako:

33

No, ta je bil pa čisto druge baže kot Mišmaš. Porabil je ogromno moke, kruha je

napekel pa čisto malo, in še ta je bil težak, lepljiv in komajda užiten, pa še po

kurjekih je smrdel! Po ves dan je posedal pred svojo razpadajočo pekarno, se čohal

z umazanimi prsti po glavi in razmišljal, kako bi mu škodoval. Bil pa je tudi precej

kratke pameti /…/. Okoli njega pa so stopicale in rahtale njegove kokoši, prav tako

neumne in hudobne kot on sam.

Miške: So majhne, pri peki kruha je vsaka imela na sebi bel predpasnik. Ob polnoči

se spremenijo v dame in gospode. Dame imajo razkošne dolge obleke, globoke

izreze in nekatere poudarjena ramena. Okrašene so tudi z nakitom. Gospodje pa

imajo daljše plašče, hlače do kolen, bele nogavice.

Svetlana Makarovič (1997, str. 13) miške opiše: Opisane barve mišk (črne, sive,

rumene, srebrnkaste) na sliki niso tako dobro vidne. »/…/, ko je zagledal mlade

dame in gospode v pisanih oblekah /…/. (Makarovič, 1997, str. 13).

»Kajti ti mali ljudje, ki jih vidiš okoli sebe, so starodavno ljudstvo. Zakleti so v

miši, razen vsako noč od polnoči do ene« (Makarovič, 1997, str. 14).

Župan: Oblečen ima moder telovnik, pod telovnikom ima belo srajco z

ovratnikom. Okoli vratu ima zavezano rdečo kravato. Čez ramena pa ima modro

lento. Ima zanimivo brado, ki je rjave barve in se povezuje preko lic naprej nad usta

v brke in nazaj v lase. Posebej pa v besedilu ni opisan.

Maček: Je črne barve z belimi lisami po vrhu telesa. Je zelo suh in ima velike oči.

Mačka Svetlana Makarovič (1997) ne opiše tako obsežno. Iz besedila razberemo,

da v zgodbi nastopa z mlinarico Jedrt, ob tem pa lahko razberemo njegovo barvo

dlake, ki je črna. Ko se Jedrt zaradi zamude pred Kurjim pekom zagovarja, omeni

tudi to, da je maček len.

2.8.3 Literarni liki pri ilustratorju Kostji Gatniku, 2011

Mišmaš: Oblečen je v belo majico z rokavi do komolcev in bele hlače. Čez majico

ima bel predpasnik. Na nogah ima rjave čevlje s črnimi vezalkami. Izpod hlač mu

gledajo zeleno-rožnate nogavice. Ima izjemno dolg koničast nos. Na glavi ima

visoko, belo pekovsko kapo. Ob polnoči na svatbi ima na glavi zlato krono. Izpod

kape mu gleda nekaj črnih las.

34

Svetlana Makarovič (2011) peka Mišmaša opiše enako kot v prejšnji varianti, ki jo

je ilustriral Gorazd Vahen (1997). Celoten opis je identičen, opiše njegov videz,

omeni tudi njegove značajske lastnosti in ga primerja s škratom.

Jedrt: Tukaj ima Jedrt na sebi veliko raznolikih vzorcev in barv. Oblečeno ima

vijolično krilo z vzorčki majhnih vijoličnih in modrih rožic. Čez krilo ima

modrikast predpasnik, na katerem so kvadratki, v kvadratkih pa različni vzorci. Na

predpasniku ima tudi žep. Na majici (jopici) se menjava pet različnih barv v

zaporedju trakov. Pod to jopico ima belo majico s čipkami. Na glavi ima zavezano

rdečo ruto, na kateri so majhni beli vzorčki. Pod ruto se skrivajo njeni sivi lasje. Na

rokah so vidni njeni dolgi nohti. Na nogah ima obute črne visoke čevlje na peto z

vezalkami.

Opis Jedrt v besedilu po Svetlani Makarovič (2011, str. 5): »/…/ le mlinarici Jedrt,

skopulji in opravljivki, radovednost ni dala miru. Pa tudi zavist ne! /…/«. Opiše

tudi to, da je jezna na peka Mišmaša, ker je od nje vedno kupil samo tri vreče moke

in nič več.

Kurji pek: Oblečen je v bel prekratek pulover in modre črtaste hlače. Čez pulover

ima sivkast predpasnik in majhen kratek zelenkast brezrokavnik. Na nogah ima

obute rjave razvezane čevlje. Na glavi ima belo čepico. Izgleda zelo neurejen

(neobrit).

Svetlana Makarovič (2011) Kurjega peka opiše enako kot v varianti, ki jo je

ilustriral Gorazd Vahen (1997). Pri opisu poudari, da je bil Kurji pek čisto drugačen

kot pek Mišmaš. V primerjavi z Mišmašem je Kurji pek porabil veliko več moke in

spekel manj kruha, ki tudi ni bil tako dober. Svetlana Makarovič (2011, str. 7) o

njegovem kruhu zapiše, da »je bil težak, lepljiv in komajda užiten, pa še po kurjekih

je smrdel«. Na vse načine je želel škodovati Mišmašu, a je bil preveč neumen, da

bi si izmislil kaj pametnega. V opisu je omenjeno tudi to, da je bolj zanemarjen in

za svojo pekarno ni skrbel kaj dosti, saj je že razpadala. Po njegovem posestvu so

se sprehajale kokoši.

Miške: Zelo majhne, pri delu imajo nekatere kuharske kape in predpasnike, druge

pa ne. Ločijo se tudi mladički, ki so ilustrirani še manjše. Ob polnoči so se

spremenile v dame in gospode v pisanih oblekah. Vsaka dama je imela obleko in

pričesko drugačne barve, kakor tudi gospodje.

35

V besedilu so miške opisane bolj podrobno. Natančno so opredeljene naloge, ki jih

vsaka miška opravlja. Kakšne barve so miške, avtorica opiše poleg njihovih

zadolžitev pri peki kruha. V besedilu zaznamo štiri različne barve mišk – črne, sive,

rumene, srebrnkaste. Poleg tega opisa Svetlana Makarovič v besedilu omeni, da se

miške spremenijo v starodavno ljudstvo vsako noč za eno uro. Sprememba mišk v

majhne ljudi se pojavi ob polnoči, nazaj v miške pa se spremenijo ob enih zjutraj.

Maček: Je črn z dolgimi kremplji in suh. Ima zelo dolg in suh rep.

Mačku je v besedilu namenjenih zelo malo besed. Omenjen je samo poleg Jedrt,

kjer je zapisana njegova črna barva dlake. V nadaljevanju pa je omenjeno le še to,

da je po značaju zelo len.

36

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen

Namen magistrskega dela je ugotoviti vpliv različnih ilustracij slikanice Pekarna

Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov.

Cilj raziskave je ugotoviti razlike pri razumevanju in vrednotenju literarnih likov

skoraj enakega besedila z različnimi ilustracijami.

3.2 Razčlenitev

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

1. Kako ilustracije spremenijo pomen besedila?

2. Kako se bo bistvo/pomen pravljice različnih ilustratorjev razlikovalo glede

na razrede?

3. Kako besedilo vpliva na vrednotenje likov?

4. Kako učenci vrednotijo literarne like – le na podlagi vizualne podobe ali

tudi na podlagi besedila?

5. Kako bodo učenci vrednotili literarne like v različnih variantah pravljice

Pekarna Mišmaš?

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Uporabljeno je bilo kvalitativno raziskovanje s pomočjo polstrukturiranega

intervjuja učencev. Odgovore učencev smo najprej prepisali in jih slogovno uredili.

Po transkripciji odgovorov je sledilo druženje odgovorov v kategorije in nato smo

določili frekvence posameznih kategorij s pomočjo programa SPSS na nivoju

deskriptivne statistike. Podatke smo obdelali tudi na nivoju inferenčne statistike (hi-

kvadrat preizkus). Dobljene rezultate smo predstavili v tabelaričnem zapisu in jih

interpretirali. Pristop raziskovanja je bil idiografski, saj rezultatov nismo

posploševali.

Za teoretičen del magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo

zbiranja. Z deskriptivno metodo smo pojasnjevali različne pojme, vezane na

tematiko, z metodo zbiranja pa smo zbrali in pregledali literaturo in do sedaj

narejene študije oziroma raziskave s tega področja. Uporabili smo tudi metodo

37

analize in sinteze, saj smo vse pridobljene podatke analizirali, nato pa jih sestavili

in povezali v celoto. Predvsem je bilo uporabljeno znanstveno delo Poetika

slikanice Dragice Haramije in Janje Batič. Za primerjavo ilustracij treh različnih

ilustratorjev Pekarne Mišmaš smo uporabili komparativno metodo, saj smo preučili

podobnosti in razlike med ilustracijami.

Pri empiričnem delu je bil poudarek na izvedbi polstrukturiranega intervjuja z

vsakim učencem posebej, ki je sledil po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš

(Slika 4). Pri individualnem intervjuju smo imeli zastavljena osnovna vprašanja, ki

so se navezovala na videz in značaj literarnih likov v slikanici. Primer vprašanj te

vrste: Kako je izgledal pek Mišmaš? Kakšen je bil po značaju? Način spraševanja

je bil za vse literarne like enak. Podvprašanja so se postavljala le v primeru, da je

prišlo do kakšnega nerazumevanja. Odgovori, ki so jih podali učenci, so se

vpisovali v razpredelnico. Razpredelnice so bile pripravljene za vsak razred

posebej, glede na literarne like, ki so v določeni varianti nastopali.

Slika 4: Izvedba intervjuja

38

3.3.2 Raziskovalni vzorec

V raziskavo so bili vključeni trije tretji razredi iz dveh osnovnih šol na Koroškem

– iz Osnovne šole Radlje ob Dravi in iz Osnovne šole Muta. Vzorec je bil majhen

in neslučajnosten, saj je skupaj sodelovalo 57 učencev.

3.4 Rezultati in interpretacija

3.4.1 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik Pek Mišmaš

Tabela 1: Opis videza - Pek Mišmaš

Ilustracija

PEK

MIŠMAŠ

M. L.

Stupica

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat

preizkus

f f % f f % f f % f f % hi-

kvadrat

P

Opisovanje

brkov

da 10 58,8 16 80,0 16 80,0 42 73,7

2.759

0.251

ne 7 41,2 4 20,0 4 20,0 15 26,3

Opisovanje

oči

da 6 35,3 6 30,0 2 10,0 14 24,6

3.665

0.160

ne 11 64,7 14 70,0 18 90,0 43 75,4

Opisovanje

nosu

da 8 47,1 15 75,0 0 0,0 23 40,4

23.823

0.000

ne 9 52,9 5 25,0 20 100,0 34 59,6

Belo

pokrivalo

da 6 35,3 2 10,0 4 20,0 12 21,1

15.822

0.168

ne 11 64,7 18 90,0 16 80,0 45 78,9

Bela

oblačila

da 11 64,7 5 25,0 5 25,0 21 36,8

8.023

0.017

ne 6 35,3 15 75,0 15 75,0 36 63,2

Predpasnik

da 3 17,6 0 0,0 5 25,0 8 14,0

5.442

0.065

ne 14 82,4 20 100,0 15 75,0 49 86,0

Podoben

škratu

da 2 11,8 7 35,0 2 10,0 11 19,3

4.896

0.086

ne 15 88,2 13 65,0 18 90,0 46 80,7

Nasmeh na

obrazu

da 2 11,8 1 5,0 7 35,0 10 17,5

6.781

0.033

ne 15 88,2 19 95,0 13 65,0 47 82,5

Opisovanje

čevljev

da 1 5,9 1 5,0 1 5,0 3 5,3

0.019

0.990

ne 16 94,1 19 95,0 19 95,0 54 94,7

39

Želeli smo izvedeti, kakšen je Mišmaš po videzu. Učenci so najbolj nazorno

opisovali brke pri varianti ilustratorja Kostje Gatnika in Gorazda Vahna. Enako

število učencev je opisovalo brke pri obeh različicah slikanice (80 %). To smo

pričakovali, saj je v teh dveh pravljicah to najbolj nazorno ilustrirano. Brki so pri

obeh variantah bolj poudarjeni, še mogoče malo bolj pri Vahnu, kjer ima pek

Mišmaš zelo goste, črne in dolge brčice. Res pa je, da so učenci, pri katerih smo

predelali varianto slikanice ilustratorja Gatnika, bolje opisali brke, bolj so se jim

bolj vtisnili v spomin, kot pa pri Vahnu, kjer so jih le omenili. Tukaj se opazi večja

osredotočenost učencev na ilustracije. Pri Stupici pa so učenci brčice dobro

opisovali, a so nekateri povzeli fraze iz besedila (brke kot mišji repi), kar pri drugih

dveh variantah ni bilo opazno. Torej so si pri Stupici nekateri pomagali bolj z

besedilom kot s samo ilustracijo, je pa vseeno več kot polovica učencev to lastnost

peka opazilo.

Opisovanje Mišmaševih oči ni bilo tako pogosto kot opisovanje brčic. Največ

opisovanja oči je bilo pri varianti Stupice (35,3 %), ampak ne zaradi ilustracije,

temveč so učenci bolj uporabljali fraze iz besedila (škratovske oči, mišje oči).

Najmanj opisovanja oči je bilo pri različici Vahna, le 10 % učencev jih je opisalo,

ker jih učenci verjetno niso takoj opazili, saj so bile ilustrirane zelo na drobno in

niso prišle do izraza (le črne pikice). Enako ilustrirane so sicer bile Mišmaševe oči

tudi pri Stupici, a so bili učenci verjetno bolj dovzetni za besedilo kot drugi, ki so

obravnavali Vahna.

Razlike med odgovori opisovanja nosu so statistično značilne (P = 0.000).

Opisovanje nosu je bilo najbolj opazno pri različici Gatnika, saj ga je opisalo 75

% učencev. Mišmaš ima v tej varianti najbolj izrazito dolg nos, kar je opazila večina

učencev in so na temu namenili večjo pozornost. Pri Stupici je skoraj polovica

učencev (47,1 %) opisovalo nos, ki so ga primerjali z mišjim. Tega pa učenci v

besedilu niso mogli najti, zato je opisovanje potekalo na podlagi ilustracije. Tega

opisovanja se pri Gatniku učenci sploh niso dotaknili, verjetno zato, ker ni tako

izrazito ilustriran, ampak je običajen.

Belo pokrivalo je imel pek Mišmaš v vseh treh variantah, a ga učenci niso toliko

poudarjali in opisovali, nekateri so to le omenili. To verjetno zato, ker se jim je

zdelo logično, da ima kapo, ker je pek. Najbolj pa so to opisovali pri Stupici. Tudi

40

tega ni v besedilu med opisom Mišmaša, ampak so vse informacije iz ilustracij.

Največ učencev (35,3 %) je belo pokrivalo opisalo pri varianti Stupice.

Pojavile so se statistično značilne razlike med odgovori opisovanja belih oblačil pri

peku Mišmašu (P = 0.017). Pri Stupici so učenci dali belim oblačilom velik

poudarek (64,7 %). Velika večina je pri opisu omenila ravno to. Res je od vseh

variant pri tej pek najbolj izstopal, saj je bil izrazito bel. Pri drugih dveh variantah

oblačila Mišmaša niso bila tako izrazito bela, ampak so bila že bolj siva in zato niso

tako izstopala.

Statistično značilne razlike se pojavijo tudi med odgovori opisovanja Mišmaševega

nasmeška na obrazu (P = 0.033). Pri verziji slikanice ilustratorice Marije Lucije

Stupica in verziji ilustratorja Kostje Gatnika se učenci na to lastnost niso najbolj

osredotočali. To pa verjetno zaradi tega, ker je imel pek Mišmaš ustnice ilustrirane

zelo majhne in niso ravno izstopale. Drugače je bilo pri verziji ilustratorja Gorazda

Vahna, kjer je pek Mišmaš imel bolj izrazit nasmeh na obrazu, že kar na začetku

slikanice, kjer stoji za pultom in ima opazen nasmešek na obrazu. Nasmešek so

lahko učenci opazili tudi na naslovnici.

Nekaj učencev pa je vseeno opazilo in omenilo predpasnik, ki ga je nosil pek

Mišmaš v različici od Stupice (17,6 %) in Vahna (25 %). Predpasnika pri Gatniku

ni bilo, je pa v tej različici pek nosil brezrokavnik, a tega učenci niso opisovali.

Tudi ti opisi so na podlagi ilustracij, saj v besedilu tega opisa ni (Tabela 1).

41

Tabela 2: Opis značaja - Pek Mišmaš

Ilustracija

PEK

MIŠMAŠ

M. L.

Stupica

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat

preizkus

f f % f f % f f % f f % hi-

kvadrat

P

Dober

literarni lik

(dobra

oseba,

prijazen,

dobrosrčen,

ljubezniv,

prisrčen)

da 16 94,1 15 75 20 100 51 89,5

7.191

0.027

ne 1 5,8 5 25 0 0 6 10.5

Nezgovoren

da 3 17,6 6 30,0 1 5,0 10 17,5

4.321

0.115

ne 14 82,4 14 70,0 19 95,0 47 82,5

Vesel,

dobre volje,

nasmejan

da 5 29,4 10 50,0 0 0,0 15 26,3

13.013

0.001

ne 12 70,6 10 50,0 20 100,0 42 73,7

Skrivnosten

da 3 17,6 0 0,0 3 15,0 6 10,5

3.693

0.157

ne 14 82,4 20 100,0 17 85,0 51 89,5

Dober pek

da 3 17,6 3 15,0 1 5,0 7 12,3

1.576

0.454

ne 14 82,4 17 85,0 19 95,0 50 87,7

Nedružaben

da 0 0,0 3 15,0 0 0,0 3 5,3

5.858

0.053

ne 17 100,0 17 85,0 20 100,0 54 94,7

Poleg videza tega literarnega lika smo učence spraševali tudi o njegovih značajskih

lastnostih. V tem sklopu so učenci največ pozornosti namenili lastnosti, da je pek

Mišmaš dober literarni lik. Skoraj vsi učenci so peka Mišmaša uvrstili med dobre

literarne like (89,5 %). V vseh treh variantah so peka Mišmaša opisovali kot

prijazno osebo. Poleg tega pridevnika, ki je bil največkrat uporabljen, so uporabljali

tudi besede ljubezniv, prisrčen, dobrosrčen. Te lastnosti so učenci zaznali na

podlagi celotne zgodbe in ne pri opisu iz besedila, saj to nikjer ni omenjeno. V tem

primeru se pojavi statistično značilna razlika med odgovori (P = 0.027). Izmed vseh

treh variant, najbolj izstopa varianta, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik. V tem primeru

42

5 učencev te lastnosti peka ni omenilo, to pa verjetno zaradi tega, ker so bolj

opisovali njegove druge pozitivne lastnosti (vesel, dobre volje, nasmejan) in so ga

s temi opisi označili kot dobro literarno osebo.

Zelo malo učencev je namenilo pozornost Mišmaševi tihi naravi (17,5 %). V vseh

treh variantah je ta lastnost omenjena v besedilu. Lastnostim Mišmaša, da je dober

pek in da je nedružaben učenci tudi niso namenjali velike pozornosti, le nekaj

učencev je to omenilo. Tudi ti dve lastnosti sta opisani v besedilu.

Skrivnostnost peka Mišmaša je omenilo le nekaj učencev pri varianti ilustratorice

Marije Lucije Stupica (17,6 %) in pri varianti ilustratorja Gorazda Vahna (15 %).

V razredu, kjer je bila obravnavana varianta ilustratorja Kostje Gatnika, za to

lastnost Mišmaša učenci niso bili dovzetni. Da je bil pek Mišmaš skrivnosten, ni

opisano nikjer v besedilu, ampak je pek Mišmaš skozi celotno zgodbo skrivnosten

glede njegove peke kruha, zato so učenci to lastnost podali na podlagi celotne

pravljice.

Statistično značilna razlika med odgovori (P = 0.001) pa se pojavi pri navajanju

njegovih lastnosti, da je vesel, dobre volje in nasmejan. Pri varianti, ki jo je

ilustrirala Stupica in pri varianti, ki jo je ilustriral Gatnik, učenci te lastnosti opišejo.

Drugače pa je pri varianti, ki jo je ilustriral Vahen, kjer nobeden od učencev te

lastnosti ne omeni, to pa verjetno zato, ker so nasmešek na obrazu omenili že prej

pri opisovanju videza in tega v tem primeru niso podajali še enkrat (Tabela 2).

43

3.4.2 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik mlinarica Jedrt

Tabela 3: Opis videza - Mlinarica Jedrt

Ilustracija

MLINARICA

JED(E)RT

M. L.

Stupica

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat

preizkus

f f % f f % f f % f f % hi-

kvadrat

P

Opisovanje

nosu

da 13 76,5 2 10,0 12 60,0 27 47,4

18.257

0.000 ne 4 23,5 18 90,0 8 40,0 30 52,6

Opisovanje

oblačil

da 7 41,2 9 45,0 14 70,0 30 52,6

3.782

0.150 ne 10 58,8 11 55,0 6 30,0 27 47,4

Ruta na glavi

da 0 0,0 8 40,0 0 0,0 8 14,0

17.216

0.000 ne 17 100,0 12 60,0 20 100,0 49 86,0

Opisovanje las

(lasje speti v

figo, čop, speti

lasje, sivi

lasje)

da 4 23,5 8 40,0 11 55,0 23 40,4

3.783

0.150

ne 13 76,5 12 60,0 9 45,0 34 59,6

Stara ženska

da 2 11,8 10 50,0 2 10,0 14 24,6

10.776

0.004 ne 15 88,2 10 50,0 18 90,0 43 75,4

Neprivlačna

ženska (grda,

zgubana, stara)

da 1 5,9 4 20,0 0 0,0 5 8,8

5.251

0.072 ne 16 94,1 16 80,0 20 100,0 52 91,2

Podobna

čarovnici

da 0 0,0 2 10,0 1 5,0 3 5,3

2.105

0.349 ne 17 100,0 18 90,0 19 95,0 54 94,7

Suha

da 0 0,0 1 5,0 1 5,0 2 3,5

1.034

0.937 ne 17 100,0 19 95,0 19 95,0 55 96,5

Naslednji literarni lik, ki so ga učenci opisovali glede na videz, je mlinarica Jedrt,

ki se med temi tremi variantami po videzu zelo razlikuje. Razlikuje se že po imenu,

saj je pri najstarejši različici ilustratorice Marije Lucije Stupica (1974)

poimenovana kot Jedert, pri ostalih dveh mlajših različicah pa Jedrt. Opis videza v

besedilu ni omenjen, nekaj besed je namenjenih le njenemu značaju, zato so se pri

opisovanju videza učenci naslanjali na ilustracije.

44

Najprej smo opazovali, kako so učenci opisali njen nos. V tem primeru je razlika

med odgovori statistično značilna (P = 0.000). Največ učencev (76,5 %) ga je

opisalo pri najstarejši različici, pri Stupici. Veliko učencev ga je omenilo in ga

opisalo kot dolgega, podolgovatega, špičastega. Če pogledamo ilustracijo Jedert v

tem primeru, lahko opazimo, da je njen nos res očitno in zanimivo (nenavadno)

podaljšan iz obraza in je smešne oblike, zato so mu učenci verjetno namenili več

pozornosti. Pri Gatniku učenci temu delu obraza niso namenjali posebne

pozornosti, ker ni tako izstopal. Je pa spet drugače pri Vahnu, kjer je njen nos zopet

očitno daljši, kot navaden in ga je več kot polovica učencev (60 %) omenila in

opisala, saj se jim je zdel nenavadno dolg.

52,6 % učencev je v vseh variantah opisovalo njena oblačila in povsod so se

osredotočili na njeno vijolično obleko. V vseh variantah je bila vijolična, a ne

povsem enaka. Nekateri je niso poimenovali obleka, ampak halja, bunda in

podobno. Tudi pri barvi obleke so nekateri imeli pomisleke in so rekli, da je obleka

temna ali pa črna, modra. Opazili so tudi, da so bila oblačila stara, to je bilo dobro

vidno pri Vahnu in Gatniku, pri Stupici zaradi ilustracij z manj podrobnostmi malo

manj, zato tega pri Stupici učenci niti niso omenjali, pri drugih dveh pa so. Nekaj

učencev pa je opazilo tudi njen predpasnik. Najbolje je bil viden pri Stupici in

Vahnu, zato so ga tukaj tudi omenjali, pri Gatniku pa ga je omenil le eden. Verjetno

zato, ker je bil vzorčast in se ni toliko razlikoval od njene obleke in ni tako izstopal.

Statistično značilna razlika med odgovori se pojavi pri opisovanju rute, ki jo je

mlinarica nosila na glavi le v varianti, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik (P = 0.000).

V drugih dveh variantah seveda te lastnosti niso omenjali, so pa se z opisi dotaknili

njenih las. Pri Gatniku je ruto omenjalo in opisovalo 40 % učencev.

Tudi njene lase so omenili 40,4 % učencev. Najbolj so opazili to, da je pri Stupici

in Vahnu mlinarica imela lase spete v figo (nekateri so to poimenovali čop). Pri

Gatniku pa so omenili le, da je imela sive lase.

Statistično značilne razlike se pojavijo tudi med odgovori, kjer so učenci mlinarico

označili za staro žensko (P = 0.004). Največ učencev (50 %) je to lastnost

izpostavilo pri Gatniku, verjetno zato, ker je bila upodobljena izrazito siva in

zgubana. Tega pri drugih dveh različicah ni bilo možno tako dobro opaziti.

45

Med vsemi variantami je največ učencev (20 %) neprivlačnost mlinarice izpostavilo

pri varianti ilustratorja Gatnika, kar je v povezavi z razlago prejšnje omenjene

značilnosti (Tabela 3).

Če povzamemo, so mlinarico po videzu opisovali na podlagi ilustriranih lastnosti

in si z besedilom niso pomagali. V nadaljevanju smo se osredotočili tudi na značaj

mlinarice.

46

Tabela 4: Opis značaja - Mlinarica Jedrt

Ilustracija

MLINARICA

JED(E)RT

M. L.

Stupica

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat

preizkus

f f % f f % f f % f f % hi-

kvadrat

P

Slaba oseba

(nesramna,

hudobna,

zlobna)

da 12 70,6 19 95,0 20 100,0 51 89,5

9.439

0.008

ne 5 29,4 1 5,0 0 0,0 6 10,5

Radovedna

da 11 64,7 1 5,0 0 0,0 12 21,1

27.925

0.000

ne 6 35,3 19 95,0 20 100,0 45 78,9

Jezna

da 1 5,9 4 20,0 0 0,0 5 8,8

5.251

0.072

ne 16 94,1 16 80,0 20 100,0 52 91,2

Pridna,

delovna

da 4 23,5 8 40,0 0 0,0 12 21,1

9.716

0.007

ne 13 76,5 12 60,0 20 100,0 45 78,9

Vtikala se v

različne stvari

in vohljala

da 5 29,4 0 0,0 0 0,0 5 8,8

12.896

0.001 ne 12 70,6 20 100,0 20 100,0 52 91,2

Izdala peka

da 3 17,6 0 0,0 1 5,0 4 7,0

4.578

0.101

ne 14 82,4 20 100,0 19 95,0 53 93,0

Tožarila

da 3 17,6 0 0,0 1 5,0 4 7,0

4.578

0.101

ne 14 82,4 20 100,0 19 95,0 53 93,0

Statistično značilna razlika med odgovori se pojavi pri opisovanju mlinarice, da je

slab literarni lik (P = 0.008). Pri varianti ilustratorice Stupice se pojavi večja razlika

med učenci, ki so mlinarico uvrstili med slabe like in tistimi, ki niso bili tega

mnenja. Skoraj 30 % učencev pri tej varianti ni bilo mnenja, da je mlinarica slaba

oseba. To pa verjetno zato, ker so njene značajske lastnosti primerjali z videzom.

Če pogledamo odgovore pri opisovanju videza (tabela 4), mlinarice v tej varianti v

večini niso opisovali negativno - kot staro, grdo, zgubano, neprivlačno žensko, kar

je verjetno vplivalo tudi na dojemanje njenega značaja. V drugih dveh variantah, pa

47

so se vsi učenci (razen enega učenca pri varianti ilustratorja Gatnika) strinjali, da je

mlinarica slab literarni lik.

Razlika med odgovori je statistično značilna v primeru, kjer so učenci opisovali

njeno lastnost, da je radovedna (P = 0.000). To lastnost je največ učencev (64,7

%) omenilo pri varianti ilustratorice Stupice, saj je to v besedilu bolj poudarjeno

kot pri drugih dveh variantah. V tem primeru je dobro viden vpliv besedila na

vrednotenje literarnega lika.

Statistično značilna razlika med odgovori je opazna v primeru opisovanja njene

omenjene lastnosti, da je pridna in delovna (P = 0.007). Največ učencev je to

omenilo pri varianti ilustratorja Gatnika (40 %) verjetno zaradi ilustracije v treh

planih, ki prikazuje kako daleč mlinarica vleče voz in zaradi njenega dobro

prikazanega izmučenega izraza na obrazu. Nobeden izmed učencev pa tega ni

omenil v varianti ilustratorja Vahna, kar tudi lahko pripišemo ilustraciji, na kateri

mlinarica vleče voz, a ima na obrazu zelo jezen izraz (zelo grdo gleda v tla).

Med odgovori opisovanja lastnosti, da se je vtikala v druge stvari, ki niso bile njena

stvar, se pojavi statistično značilna razlika (P = 0.001). To lastnost mlinarice

omenijo le učenci pri varianti ilustratorice Marije Lucije Stupica, kar lahko

pripišemo vplivu besedila, saj je le v tej varianti ta značilnost omenjena (Tabela 4).

48

3.4.3 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik Kurji pek

Tabela 5: Opis videza - Kurji pek

Ilustracija

KURJI PEK

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat preizkus

f f % f f % f f % hi-kvadrat P

Debel

da 16 80,0 1 5,0 17 42,5

23.018

0.000 ne 4 20,0 19 95,0 23 57,5

Bela oblačila

da 1 5,0 15 75,0 16 40,0

21.238

0.000 ne 19 95,0 5 25,0 24 60,0

Pokrivalo (kapa,

klobuk)

da 4 20,0 4 20,0 8 20,0

0

1 ne 16 80,0 16 80,0 32 80,0

Brki

da 1 5,0 3 15,0 4 10,0

1.111

0.291 ne 19 95,0 17 85,0 36 90,0

Neurejen

(umazan, grd,

smrdi)

da 11 55,0 4 20,0 15 37,5

5.227

0.022 ne 9 45,0 16 80,0 25 62,5

Naslednji lik, katerega videz nas je zanimal, pa je Kurji pek, ki je je bil vpleten v

zgodbo le v dveh različicah – pri ilustratorju Gatniku in Vahnu. Po videzu pa se je

glede na variante zelo razlikoval. Pri različici ilustratorice Stupice pa Kurji pek ni

nastopal.

Statistično značilna razlika med odgovori se pojavi pri opisovanju lastnosti peka,

da je debel (P = 0.000). Velika večina učencev (80 %) ga je pri Gatniku označila za

debelega moža, saj je bil tako tudi prikazan. Pri Vahnu seveda tega ni bilo, ker je

bil Kurji pek bolj suhljat, a enemu učencu se je še vedno zdel debel. To značilnost

lika so lahko učenci razbrali le iz ilustracij.

Glede oblačil je bilo ravno obratno. Tudi tukaj se pojavi statistično značilna razlika

med odgovori (P = 0.000). Pri Gatniku učenci niso omenjali belih oblačil (razen

enega), ker to na ilustraciji ni bilo vidno. Imel je sivkasto modra oblačila in črtaste

modre hlače. Pri Vahnu pa je res bil oblečen v belo, kar je omenilo 75 % učencev.

Statistično značilne razlike med odgovori se pojavijo tudi pri opisovanju lastnosti,

da je Kurji pek neurejen (P = 0.022). Najbolj so se pri Gatniku dotaknili tega, da je

49

bil Kurji pek zelo neurejen, grd. To je namreč omenilo 55 % učencev. Nekateri so

omenili tudi grde zobe, kar je na ilustracijah dobro vidno. Tega za Kurjega peka pri

Vahnu ne velja, saj ni izgledal tako neurejeno. Učenci so omenili tudi, da je kurji

pek v obeh primerih umazan. Tega na ilustracijah ni vidno, pri tem pa so si pomagali

z besedilom, saj je to omenjeno le v besedilu. Da je smrdel, tudi ne moremo videti

iz ilustracij. Tukaj je dobro viden vpliv opisa iz besedila, saj so dodajali tudi, da je

porabil veliko moke, da je lepljiv, to pa vse najdemo le v besedilu (Tabela 5).

50

Tabela 6: Opis značaja - Kurji pek

Ilustracija

KURJI PEK

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat preizkus

f f % f f % f f % hi-kvadrat P

Slab človek

(nesramen,

škodoželjen)

da 16 80,0 17 85,0 33 82,5

0.173

0.677 ne 4 20,0 3 15,0 7 17,5

Smrdi

da 10 50,0 5 25,0 15 37,5

2.667

0.102 ne 10 50,0 15 75,0 25 62,5

Slab pek

da 6 30,0 4 20,0 10 25,0

0.533

0.465 ne 14 70,0 16 80,0 30 75,0

Praskal se z

umazanimi prsti po

glavi, umazan

da 3 15,0 3 15,0 6 15,0

0

1 ne 17 85,0 17 85,0 34 85,0

Len

da 1 5,0 0 0,0 1 2,5

1.026

0.311 ne 19 95,0 20 100,0 39 97,5

Neumen

da 2 10,0 0 0,0 2 5,0

2.105

0.146 ne 18 90,0 20 100,0 38 95,0

Radoveden

da 2 10,0 1 5,0 3 7,5

0.36

0.548 ne 18 90,0 19 95,0 37 92,5

Poleg vizualnega opisa so učenci Kurjega peka opisovali tudi po značaju. Večina

učencev (82,5 %) je v obeh variantah Kurjega peka označilo za slabega in

nesramnega. To so predvidevali iz celotne zgodbe glede na dogajanje.

Enako število učencev (15,0 %) v obeh variantah pa je opazilo to, da se je praskal

z umazanimi prsti po glavi. Pri varianti ilustratorja Gatnika je ta lastnost zelo dobro

vidna iz ilustracije, kjer Kurji pek sedi prek svojo razpadajočo pekarno in se s prsti

prska po glavi. Pri Vahnu pa to ni upodobljeno, ampak je le omenjeno v besedilu.

Označili so ga tudi za slabega peka. To pa so si zapomnili iz besedila, kjer je bil

pek opisan. Manjše število učencev je omenilo tudi, da je Kurji pek len (2,5 %),

neumen (5 %) in radoveden (7,5 %).

51

Med temi odgovori v vseh primerih opazimo, da ni statistično značilnih razlik

(Tabela 6).

52

3.4.4 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni liki miške

Tabela 7: Opis videza - miške

Ilustracija

MIŠKE

M. L.

Stupica

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat

preizkus

f f % f f % f f % f f % hi-

kvadrat

P

Črne

da 13 76,5 3 15,0 7 35,0 23 40,4

14.793

0.000 ne 4 23,5 17 85,0 13 65,0 34 59,6

Sive

da 12 70,6 3 15,0 6 30,0 21 36,8

12.823

0.001 ne 5 29,4 17 85,0 14 70,0 36 63,2

Rumene

da 14 82,4 2 10,0 7 35,0 23 40,4

20.353

0.000 ne 3 17,6 18 90,0 13 65,0 34 59,6

Srebrnkaste

da 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

0

1 ne 0 0,0 20 100,0 20 100,0 40 100,0

Bele

da 11 64,7 1 5,0 6 30,0 18 31,6

15.196

0.000 ne 6 35,3 19 95,0 14 70,0 39 68,4

Rjave

da 2 11,8 0 0,0 2 10,0 4 7,0

2.359

0.305 ne 15 88,2 20 100,0 18 90,0 53 93,0

Različnih

barv

da 3 17,6 8 40,0 9 45,0 20 35,1

3.345

0.187 ne 14 82,4 12 60,0 11 55,0 37 64,9

Spremenijo se

v ljudi

da 8 47,1 5 25,0 9 45,0 22 38,6

2.42

0.298 ne 9 52,9 15 75,0 11 55,0 35 61,4

Urejeni,

okrašeni

ljudje z repki

da 10 58,8 1 5,0 1 5,0 12 21,1

20.794

0.000 ne 7 41,2 19 95,0 19 95,0 45 78,9

Majhne

da 0 0,0 11 55,0 4 20,0 15 26,3

14.969

0.000 ne 17 100,0 9 45,0 16 80,0 42 73,7

Učence smo povprašali tudi o videzu mišk, kar je bilo bolj zahtevno, saj se pri

nekaterih ilustracijah barve mišk ne vidijo dobro in še številčno jih je veliko.

Statistično značilne razlike med odgovori opisa mišk glede na barvo se pojavijo pri

opisovanju črnih, belih, rumenih (P = 0.000) in sivih (P = 0.001) mišk.

53

Najbolj dobro so vidne barve mišk pri Stupici. Ilustracija mišk je zelo velika in zelo

dobro so prikazane barve. Barve so zelo močne. Zato so tudi učenci pri Stupici bolj

natančno opisovali in našteli barve mišk. Najbolj je po odgovorih izstopala rumena

barva mišk (82,4 %), sledijo jim črne (76,5 %). Dosti so omenjali tudi sive miške

(70,6 %), a te se na ilustraciji ne ločijo dobro od črnih, zato menim, da je bil tukaj

prisoten vpliv zgodbe, kjer so bile barve mišk opisane ob tem pa so bile opisane

njihove naloge.

Pri Gatniku in Vahnu posamezno opisovanje in omenjanje barv ni toliko prisotno.

Tudi iz ilustracij je slabše razvidno, kakšne barve so miške, ker so pri Gatniku vse

miške ilustrirane zelo na majhno in tudi vse so v svetlejših odtenkih. Pri Vahnu pa

je ravno obratno. Vse miške so naslikane v temnejših odtenkih. Pri Gatniku so

ilustrirane vse barve mišk, a se med seboj na prvi pogled težko ločijo sive, bele in

srebrnkaste. Pri Vahnu pa na ilustraciji ni ilustriranih vseh mišk, ki so omenjene v

besedilu. Tukaj je zato razumljivo, da je bil pri odgovorih velik vpliv besedila, saj

si učenci iz ilustracij niso mogli dosti zapomniti, saj jih niso opazovali tako dolgo

časa.

Razlike med odgovori so statistično značilne tudi v primeru navajanja lastnosti, da

so miške ljudje z okrašenimi repki (P = 0.000). Največ učencev se je na to lastnost

osredotočilo pri varianti Stupice (58,8 %). To je res na ilustraciji prikazano samo v

tej varianti, v drugih dveh variantah miške (oziroma potem ljudje) nimajo okrašenih

repkov oziroma repkov sploh nimajo. Pri Stupici pa je to na ilustraciji dobro vidno.

Je pa tudi res, da je to pri Stupici omenjeno v besedilu, kar pri drugih dveh variantah

ni.

Statistično značilne razlike se pojavijo pri opisovanju lastnosti, da so miške majhne

(P = 0.000). Pri Gatniku je to lastnost omenilo največ učencev (55,0 %), kar je

dobro razvidno iz ilustracije. Miške so ilustrirane zelo na majhno. Podobno je tudi

pri Vahnu, a tam ni takšna velika vidna razlika med velikostjo mišk in Mišmaša,

saj je Mišmaš postavljen nižje kot pri Gatniku. Tega pri Stupici seveda niso opazili,

saj so miške zelo povečane in po velikosti ni tako velike razlike med Mišmašem in

miškami (Tabela 7).

54

Tabela 8: Opis značaja - miške

Ilustracija

MIŠKE

M. L.

Stupica

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat

preizkus

f f % f f % f f % f f % hi-

kvadrat

P

Prijazne

(dobre)

da 11 64,7 15 75,0 16 80,0 42 73,7

1.136

0.566

ne 6 35,3 5 25,0 4 20,0 15 26,3

Delovne

(pridne,

pomagale,

se ne

upirajo, ne

ugovarjajo,

ubogljive,

vestne,

neutrudljive)

da 13 76,5 12 60,0 11 55,0 36 63,2

1.953

0.376 ne 4 23,5 8 40,0 9 45,0 21 36,8

Čarobne

da 1 5,9 4 20,0 1 5,0 6 10,5

2.944

0.229

ne 16 94,1 16 80,0 19 95,0 51 89,5

Pri opisu značaja mišk so se učenci naslanjali na celotno zgodbo in dogajanje ob

peki kruha.

Največ učencev (73,7 %) je zaznalo lastnost, da so miške prijazne, tesno za tem

odgovorom pa je veliko učencev (63,2 %) omenilo delavnost mišk. To so razbrali

iz tega, kako so Mišmašu pomagale pri peki, vsaka je brez ugovarjanja opravljala

svoje delo.

Čarobnost mišk pa so lahko razbrali iz dela besedila, kjer pek razlaga mačku, da so

miške starodavno ljudstvo.

V tem primeru ne obstajajo statistično značilne razlike med odgovori (Tabela 8).

55

3.4.5 Opis videza in značaja s strani učencev – literarni lik maček

Tabela 9: Opis videza - maček

Ilustracija

MAČEK

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat preizkus

f f % f f % f f % hi-kvadrat P

Črne barve

da 19 95,0 20 100,0 39 97,5

1.026

0.311

ne 1 5,0 0 0,0 1 2,5

Suh

da 6 30,0 0 0,0 6 15,0

7.059

0.007

ne 14 70,0 20 100,0 34 85,0

Opisane

oči

da 1 5,0 4 20,0 5 12,5

2.057

0.151

ne 19 95,0 16 80,0 35 87,5

Zadnji obravnavan lik pa je bil maček, ki je nastopal le v dveh variantah. Manjkal

je v varianti ilustratorice Marije Lucije Stupica. Najprej smo se osredotočili na

njegov videz.

V obeh različicah so učenci (97,5 %) odgovorili, da je maček črne barve, le dva

učenca tega nista omenila.

Da je maček suh, so učenci opazili pri varianti ilustratorja Gatnika (30 %), saj je

tudi tako izrazito ilustriran. Ima zelo suhe, dolge noge in suho telo. To pri Vahnu

ni tako izrazito, zato te lastnosti ni omenil nobeden. V tem primeru se med odgovori

pojavi statistično značilna razlika (P = 0.007).

Nekaj učencev (12,5 %) je omenilo tudi velike oči, in barvo oči. To je bilo vidno le

iz ilustracije in ne iz besedila (Tabela 9).

56

Tabela 10: Opis značaja - maček

Ilustracija

MAČEK

K. Gatnik G. Vahen Skupaj Hi-kvadrat preizkus

f f % f f % f f % hi-kvadrat P

Prijazen

da 8 40,0 3 15,0 11 27,5

3.135

0.076 ne 12 60,0 17 85,0 29 72,5

Neprijazen

da 0 0,0 1 5,0 1 5,0

0

1 ne 0 0,0 19 95,0 19 95,0

Na začetku

hudoben, potem

prijazen

da 11 55,0 15 75,0 26 65,0

1.758

0.184 ne 9 45,0 5 25,0 14 35,0

Len

da 0 0,0 1 5,0 1 5,0

0

1 ne 0 0,0 19 95,0 19 95,0

Pri opisu značaja mačka, so se učenci osredotočali na celotno zgodbo, zato se je

večina učencev (65 %) strinjala, da je maček najprej neprijazen, potem pa postane

dober lik. To se v zgodbi opazi v tistem delu, ko maček obljubi peku Mišmašu, da

več ne bo jedel mišk in iz tega so učenci sklepali, da se je maček poboljšal.

V besedilu ni posebej opisan, omenjena je njegova barva dlake (črna) in njegova

karakterna značilnost, da je len. To je v besedilu zaznal le en učenec.

V tem primeru se ne pojavijo statistično značilne razlike med odgovori (Tabela 10).

57

4 SKLEP

V celotnem magistrskem delu je bilo iz več strani obrazloženo, kako pomembno se

je zavedati, da imajo ilustracije pri obravnavi književnega dela velik vpliv na

besedilo in da ta dva elementa z različnimi informacijami pomembno dopolnjujeta

drug drugega. Brez takšnega dopolnjevanja besedila in ilustracij ne bi dosegli

celostnega branja slikanice. Kako ti dve komponenti povezujejo učenci, smo

preverili z našo raziskavo, kjer smo opazovali, kako učenci pomnijo informacije, ki

jih dobijo pri obravnavi slikanice Pekarna Mišmaš avtorice Svetlane Makarovič. V

prvem delu raziskave smo skupaj zgodbo prebrali, se o dogajanju pogovorili in nato

smo razumevanje preverili še individualno s pomočjo intervjuja.

Zgodbo smo čim bolj natančno analizirali s povezovanjem dogodkov, ki so bili

opisani in s pomočjo ilustracij. Ilustracije so učenci opazovali že med samim

pripovedovanjem in branjem pravljice, da bi lahko čim bolj povezovali informacije,

ki so jih slišali med branjem in tiste, ki so jih sočasno dobili iz ilustracij. Po branju

smo s pogovorom obnovili celoten potek dogodkov, med obnavljanjem pa smo se

navezali na literarne like, ki smo jih opisali. Pri opisovanju smo se naslanjali na

dogodke, ki so se zgodili in pa seveda ilustracije. Vse to smo analizirali in

komentirali, učenci so podajali svoja mnenja in jih argumentirali. Postopek

obravnave književnega dela Pekarna Mišmaš je bil v vseh treh razredih enak.

Vsak razred pa je bil deležen analize drugačne variante slikanice Pekarna Mišmaš.

V vsakem razredu je bila uporabljena druga različica slikanice, te pa so se med

seboj razlikovale po različnih ilustratorjih, nastopajočih literarnih likih in zgodbi

sami. V razredu A je bila uporabljena Pekarna Mišmaš, ki jo je ilustriral Gorazd

Vahen (1997), v razredu B slikanica, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik (2011) in v

razredu C slikanica, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica (1974). Začeli smo z

obravnavo najstarejše različice, a to na sam postopek raziskave in rezultate ni imelo

vpliva.

Pri intervjuju smo se osredotočili na literarne like. Vsak učenec je dobil vprašanja,

ki so se navezovala na videz in značaj posameznega literarnega lika. Glavna

vprašanja so bila enaka za vse, podvprašanja pa so se postavila samo tistim

učencem, ki so imeli z razumevanjem vprašanj kakšne težave. Začeli smo pri

58

glavnih literarnih likih in končali s stranskimi liki. Pri tem smo bili pozorni na

objektivnost, da s vprašanji ne bi preveč vplivali na odgovore učencev.

Pri opisovanju peka Mišmaša so se učenci pri opisovanju njegovega videza

osredotočali bolj na ilustracije in opisovali tisto, kar so videli. Največ so opisovali

njegove brke, oči in nos. To je po ilustracijah najbolj izstopalo. V nadaljevanju pa

so nekateri dodali lastnosti njegovih oblačil, čevljev, potez obraza. Vso opisovanje

glavnega literarnega lika je potekalo na podlagi ilustracij, le nekaj učencev pa je

uporabilo kakšno frazo iz besedila.

Statistično značilne razlike so se pojavile med odgovori opisovanja nosu, njegovih

belih oblačil in nasmeška na obrazu. Pri opisovanju nosu se opazi razlika pri

varianti, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik. V tem primeru se učenci opisovanja nosu

niso dotaknili, ker ni bil izrazito drugačen. Pri drugih dveh variantah pa ga je večina

učencev opisala. V tem primeru se opazijo razlike pri opisovanju zaradi različnih

ilustracij in upodobitev literarnega lika.

Pri opisovanju belih oblačil peka Mišmaša tudi prihaja do razlik med tremi

variantami slikanice. Najbolj so to lastnost opisovali učenci, ki so analizirali

slikanico, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica. V drugih dveh variantah to ni

tako pogosto, ker je ilustracija peka drugačna in v teh dveh variantah ne nosi tako

belih oblačil, da bi izstopala.

Drugače pa je bilo z opisom njegovega značaja. Podane lastnosti seveda ni mogoče

pridobiti iz ilustracij, zato so si pri tem pomagali z besedilom in svoje mnenje so

ustvarjali na podlagi celotnega dogajanja.

Pri opisovanju videza mlinarice Jedrt so se učenci zelo naslanjali na ilustracije, saj

v besedilu tega ne zasledimo. Veliko opisov se je dotikalo njenega nosu, oblačil in

las. Te lastnosti so učenci omenili največkrat. Pri opisu njenega značaja pa so učenci

dobili informacije iz besedila.

Med dogovori pri opisovanju nosu mlinarice se pojavijo statistično značilne razlike.

Najbolj so ga omenjali tisti učenci, ki so analizirali varianto slikanice, ki jo je

ilustrirala Marija Lucija Stupica in varianto, ki jo je ilustriral Gorazd Vahen. V teh

dveh primerih je bil nos bolj izrazit, kot pri varianti, ki jo je ilustriral Kostja Gatnik.

Statistično značilne razlike se pojavijo tudi med odgovori pri opisovanju rute, ki jo

59

je mlinarica nosila na glavi le pri varianti ilustratorja Kostje Gatnika, torej se tudi

tukaj dobro opazi vpliv različnih ilustracij in posredno vpliv različnih ilustratorjev.

Tudi pri opisovanju Kurjega peka, ki nastopa le v dveh različicah, lahko zasledimo,

da so učenci njegov videz opisovali na podlagi ilustracij, značaj pa so sklepali na

podlagi celotne zgodbe in njihovega opisa v besedilu. Tako je na vse opise videza

literarnih likov bolj vplivala ilustracija, na opis značaja pa besedilo. Kar učenci niso

razbrali iz ilustracij, so si zapomnili iz besedila in obratno.

Manjša sprememba se pojavi le pri opisovanju mišk, kjer so učenci opisovali videz

mišk tudi na podlagi besedila. To pa zato, ker so bile ilustracije, na katerih so bile

prikazane vse miške, bolj zgoščene in se učenci niso mogli toliko osredotočiti na

barve mišk, obleke in podobno, ker je za takšno ilustracijo potrebnega več časa.

Ob tem bi lahko izpostavili vpliv oddaljenosti učencev od slikanice. Bolje bi bilo,

saj bi si jih ogledali bližje in bi se lahko bolj dolgo in natančneje posvetili

posamezni ilustraciji, kar bi doprineslo k še boljšemu opazovanju in pomnjenju

informacij.

Ilustracije torej pomen besedila niso spreminjale, ampak so ga dopolnjevale, tako

kot je besedilo dopolnjevalo pomen ilustracij. Učenci so pridobivali informacije iz

ilustracij in tudi iz besedila in so vse skupaj povezali v celoto.

Kot smo že v teoretičnem delu pri analizi besedil slikanice opazili, se te tri variante

Pekarne Mišmaš po besedilu med seboj ne razlikujejo tako bistveno. Največja

razlika se pojavi pri varianti, ki jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica, kjer je razlika

v tem, da je nekaj literarnih likov izpuščenih, s tem pa tudi nekaj vmesnega

dogajanja. To pa ne spremeni bistva in pomena pravljice - ostajata enaka kot pri

drugih dveh različicah, čeprav je znotraj vsebine nekaj sprememb in razlik. Nihanja

glede bistva pravljice se tudi ne pojavljajo med razredi, saj smo pri vseh treh

razredih prišli do podobnih glavnih ugotovitev in odgovorov. Vsi učenci v vseh treh

razredih so kljub različnim variantam slikanice dobili podoben vtis o literarnih likih

in zgodbi sami, saj so dobro kombinirali informacije iz zgodbe in iz ilustracij.

Pri opisovanju videza literarnih likov s strani učencev se največ razlik pojavlja

zaradi drugačnih ilustracij med tremi variantami. Vsak literarni lik je upodobljen

60

drugače, zato se tudi opisi med razredi razlikujejo. Primer je na primer mlinarica,

ki ima v eni varianti slikanice na glavi ruto, v drugih dveh variantah pa ne.

Tudi pri opisovanju značaja literarnih likov smo zaznali nekaj razlik, predvsem

takrat, ko so se učenci naslanjali bolj na besedilo kot na celotno dogajanje. Na

primer mlinarico so učenci pri varianti Stupice opisali tudi kot takšen literarni lik,

ki se vtika v druge stvari. To pa je nazorno opisano v besedilu le v tej varianti, v

drugih dveh pa ne, zato so učenci v tem primeru za opis njenega značaja to tudi

uporabili. Ostali učenci, ki so bili deležni analize drugih dveh variant, pa so o

njenem značaju sklepali na podlagi celotne zgodbe.

Ker so imeli učenci nekaj zadržkov med intervjujem, bi bilo v prihodnje dobro

spremeniti način pridobivanja informacij od posameznikov. Menim, da bi bilo

boljše, če bi pridobili soglasje staršev za snemanje učencev in bi se intervju z učenci

lahko snemal, saj je že vtis, da si nekdo zapisuje odgovore, lahko neprijeten, sploh

pri mlajših. Na tak način bi lahko dobili bolj natančne odgovore, saj bi jih lahko

poslušali več krat in si natančneje zapisali pridobljene informacije. Lahko bi tudi

sodelovala dva, eden bi se z učencem pogovarjal, drugi pa bi odgovore zapisoval,

ampak bi sedel tako, da ne bi bil v učenčevem vidnem polju. To bi verjetno sprostilo

učence in bi tudi odgovori bili bolj bogati.

V prihodnosti bi bilo smiselno takšno raziskavo izpeljati na drugačen način. Izbrali

bi si lahko vse osnovne šole v določeni regiji Slovenije (na primer Koroška), na

vsaki šoli pa bi sodelovali vsi tretji razredi. V vsakem razredu bi obravnavali drugo

varianto slikanice Pekarna Mišmaš, ampak ne s skupinsko obravnavo, temveč bi

učenci slikanico predelali doma sami. V šoli bi od učencev enake informacije, kot

smo jih pridobivali s sedanjo raziskavo, pridobili individualno s pomočjo anketnega

vprašalnika. Vsak učenec bi tako sam pisno odgovarjal na vprašanja o nastopajočih

literarnih likih v slikanici Pekarna Mišmaš. Tako bi lahko odgovore posplošili,

dosegli bi večjo objektivnost in še boljše rezultate. S takšnim raziskovanjem bi

spodbudili tudi učitelje, da celostnemu branju slikanic posvečajo še več pozornosti.

Tudi sama sem se pri izdelavi magistrskega dela veliko naučila o pomembnosti

ilustracij v slikanici in interakciji le–teh z besedilom.

Kljub temu, da so literarni liki v vsaki varianti ilustrirani drugače, se rdeča nit

zgodbe v nobenem primeru ne izgubi. Ilustracija in besedilo v vsaki posamezni

61

varianti tvorita celoto, a se med variantami razlikujejo ilustrirani literarni liki.

Dojemanje literarnih likov je pri vsaki obravnavani varianti drugačno, predvsem na

vizualnem področju sprejemanja lastnosti likov. Nekatere zunanje značilnosti likov

lahko izvemo iz samega besedila, a jih ilustracija natančneje opredeli. Učenci so

zato pri vsaki varianti dobili drugačen vtis o likih, saj je vsak ilustrator literarne like

ilustriral po svoji predstavi, s tem pa je vplival na učenca, kako si jih bo vizualno

zapomnil. Ravno tukaj pa lahko potrdimo naš raziskovalni cilj, vpliv različnih

ilustracij na učenčevo vrednotenje literarnih likov v slikanici, saj vsaka dodana

ilustracija vpliva na razumevanje zgodbe, dopolnjuje besedilni del in natančneje

prikaže podrobnosti, ki vsak lik naredijo poseben.

Slikanica Pekarna Mišmaš v vseh treh obravnavanih variantah daje otroku mnogo

možnosti za razvijanje domišljije in ga vodi, da razmišlja o dobrem in slabem.

Čeprav je vsako varianto ilustriral drug ilustrator, jih povezuje dokaj enaka zgodba,

zato je lahko učenec iz katerekoli variante potegnil bogato sporočilo na koncu

zgodbe. Skozi zgodbo se je namreč naučil, kakšne so lahko posledice zavisti,

spletkarjenja, radovednosti in nevoščljivosti.

62

VIRI IN LITERATURA

VIRI

Makarovič, S. (1974). Pekarna Mišmaš. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Makarovič, S. (1997). Pekarna Mišmaš. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Makarovič, S. (2011). Pekarna Mišmaš. Ljubljana: Mladinska knjiga.

INTERNETNI VIRI

Batič, J. in Haramija, D. (2015). Pomen likovnega branja ilustracije pri

interpretaciji leposlovnega besedila. CEPS Journal, 5, 50–65. Pridobljeno

18. 2. 2016 iz http://www.cepsj.si/pdfs/cepsj_5_4/cepsj_pp_50-

65_batic%20et%20al%20slo.pdf

Čujež, M. (2012). Gorazd Vahen: Odraščal sem ob zgodbah Svetlane Makarovič.

Pridobljeno 28. 3. 2017, iz http://siol.net/trendi/kultura/gorazd-vahen-odrascal-

sem-ob-zgodbah-svetlane-makarovic-287329.

Gorazd Vahen (b.d.). Pridobljeno 28. 11. 2016, iz

http://gorazdvahen.com/gorazd_vahen/About.html.

Inhof, R. (2001). Marija Lucija Stupica, Ilustracije. Pridobljeno 28. 11. 2016, iz

http://www.galerija-ms.si/razstave/pretekle-razstave/2001/marija-lucija-

stupica-ilustracije.html?0

Kostja Gatnik (b.d.). Pridobljeno 28. 11. 2016, iz

http://www.kostjagatnik.com/354096/about/.

Maličev, P. (2015). Če ne znaš narisati roke, jo daj v žep. Pridobljeno 28. 11. 2016,

iz http://www.pogledi.si/ljudje/ce-ne-znas-narisati-roke-jo-daj-v-zep.

LITERATURA

Batič, J. in Haramija, D. (2014). Teorija slikanice. Otrok in knjiga, 89, 5–19.

Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega. O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia

humanitatis.

63

Čačko, P. (2000). Slikovnica, njezina definicija i funkcije. V R. Javor. (Ur.), Kakva

je knjiga slikovnica. Zbornik (str. 12–16). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba.

Dolinšek, M. (2004). Slikanica, otrok in odrasli. Otrok in knjiga, 59, 55–57.

Grafenauer, N. (1978). Slikanica in njeno sporočilo. V K. Brenkova in N.

Grafenauer (Ur.), Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino

1945-1975 (str. 7–14). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Grosman, M. (2009). Razmerja med slikovnimi in besednimi sestavinami sporočil.

V J. Vintar. (Ur.), Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili: Zbornik

bralnega društva Slovenije (str. 9–24). Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Haramija, D. (1997). Ali lahko slikanice zbolijo. Otrok in knjiga, 43, 24–26.

Haramija, D. (2001). Sodobna slovenska pravljica. V A. Pintarić. (Ur.), Zlatni danci

3, Bajke od davnina pa do naših dana: Zbornik radova znanstvenoga skupa

(str. 27–36). Osijek: Pedagoški fakultet.

Haramija, D. (2005). Pregled sodobne slovenske mladinske proze. Jezik in slovstvo,

št. 3-4, 27–36.

Haramija, D. (2009). Sedem pisav: Opusi sedmih sodobnih slovenskih mladinskih

pisateljev. Maribor: Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga, Pedagoška

fakulteta UM.

Haramija, D. (2012a). Nagrajene pisave. Opusi po letu 1991 nagrajenih slovenskih

mladinskih pripovednikov. Murska Sobota: Franc-Franc.

Haramija, D. (2012b). Tipologija pravljic na Slovenskem. Otrok in knjiga, 83, 12–

23.

Haramija, D. (2015a). Vloga živali v mladinski književnosti. Murska Sobota: Franc-

Franc.

Haramija, D. (2015b). Modrost pravljične školjke. Izbor svetovnih pravljic.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.

Jarh, V. (2015). Kako doživljamo pravljico. Vzgoja, 67, 47–48.

64

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kobe, M. (2004). Uvodna beseda o slikanici. Otrok in knjiga, 59, 41–42.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v

otrokovem razvoju. V M. Blatnik Mohar. (Ur.), Beremo skupaj, priročnik

za spodbujanje branja (str. 22–33). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno: Slikanica kot medij. Otrok in knjiga,

58, 5–26.

Nodelman, P. (1988). Words about pictures: The Narrative Art of Children´s

Picture Books. Athens, Georgia: University of Georgia Press.

Prap, L. (2004). Avtorska slikanica. Otrok in knjiga, 59, 47 – 49.

Pregl, A. (2014). O vizualni pismenosti in ilustraciji na slovenskem. Otrok in

knjiga, 89, 63–70.

Pregl Kobe, T. (2011). Umetnost Lile Prap. V A. Domjan. (Ur.), Pravljičarka, ki

misli v podobah in zapisuje v znakih (14–81). Celje: Zavod Celeia, Center

sodobnih umetnosti, Galerija sodobne umetnosti.

Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. V R. Javor. (Ur.), Kakva je knjiga

slikovnica. Zbornik (str. 53–69). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba.

Saksida, I. (2001). Mladinska književnost. V J. Pogačnik. (Ur.), Slovenska

književnosti III (str. 403–468). Ljubljana: DZS.

Saksida, I. (2003). Slikanice so dragoceno čtivo za odrasle. V R. Ažman. (Ur.),

Lahko vzgojim uspešnega otroka? Priročnik za starše, vzgojitelje in učitelje

(63–75). Ljubljana: Epta.

Santoro, I. (2009). Razmerja med slikovnimi in besednimi sestavinami sporočil. V

J. Vintar. (Ur.), Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili: Zbornik

bralnega društva Slovenije (str. 63–75). Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2014). Ljubljana: Cankarjeva založba.

Sokolov, C. (2011). Slikanica – dialog med podobo in besedilom. V V. Gomivnik

Thuma. (Ur.), Vloga slikovnih sestavin pri sporazumevanju: Zbornik

bralnega društva Slovenije (str. 97–112). Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

65

Veler, A. (2005). Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zupan, J. (2009). Ilustracija – bližnjica h knjigi. V J. Vintar. (Ur.), Razmerja med

slikovnimi in besednimi sporočili: Zbornik bralnega društva Slovenije (str.

90–93). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Zupančič, T. (2012). Kakovostna književna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga,

85, 5–16.

66

PRILOGE

PRILOGA A: Tabela za opis videza literarnih likov, ilustriral Gorazd Vahen

(1997)

UČENEC PEK

MIŠMAŠ

MLINARICA

JEDRT

MAČEK MIŠKE KURJI

PEK

1 m/ž

2 m/ž

3 m/ž

4 m/ž

5 m/ž

6 m/ž

67

PRILOGA B: Tabela za opis značaja literarnih likov, ilustriral Gorazd Vahen

(1997)

UČENEC PEK

MIŠMAŠ

MLINARICA

JEDRT

MAČEK MIŠKE KURJI

PEK

1 m/ž

2 m/ž

3 m/ž

4 m/ž

5 m/ž

6 m/ž

68

PRILOGA C: Tabela za opis videza literarnih likov, ilustriral Kostja Gatnik

(2011)

UČENEC PEK

MIŠMAŠ

MLINARICA

JEDRT

MAČEK MIŠKE KURJI

PEK

1 m/ž

2 m/ž

3 m/ž

4 m/ž

5 m/ž

6 m/ž

69

PRILOGA D: Tabela za opis značaja literarnih likov, ilustriral Kostja Gatnik

(2011)

UČENEC PEK

MIŠMAŠ

MLINARICA

JEDRT

MAČEK MIŠKE KURJI

PEK

1 m/ž

2 m/ž

3 m/ž

4 m/ž

5 m/ž

6 m/ž

70

PRILOGA E: Tabela za opis videza literarnih likov, ilustrirala Marija Lucija

Stupica (1974)

UČENEC PEK MIŠMAŠ MLINARICA

JEDERT

MIŠKE

1 m/ž

2 m/ž

3 m/ž

4 m/ž

5 m/ž

6 m/ž

71

PRILOGA F: Tabela za opis značaja literarnih likov, ilustrirala Marija Lucija

Stupica (1974)

UČENEC PEK MIŠMAŠ MLINARICA

JEDERT

MIŠKE

1 m/ž

2 m/ž

3 m/ž

4 m/ž

5 m/ž

6 m/ž