Embed Size (px)
Citation preview
Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede
DIPLOMSKO DELO
Uporaba teleskopske palice
Študent: Simon Jelenko
Mentor: spec., Bojan Zorec
November, 2009 Komentor: Janez Rupnik
ZAHVALA
Ob zaključku svojega šolanja na Fakulteti za varnostne vede se za pomoč pri izdelavi
diplomske naloge zahvaljujem mentorju spec. Bojanu Zorcu in komentorju Janezu
Rupniku, ki sta me usmerjala in mi svetovala pri nalogi.
Zahvaljujem se moji družini, ki je vame verjela ter me finančno podpirala. Posebno pa
se zahvaljujem moji punci Metki, ki me je vzpodbujala pri pisanju in mi stala ob strani.
3
KAZALO VSEBINE
1 UVOD.......................................................................................................... 7
2 OPREDELITEV TEMATIKE V DIPLOMSKEM DELU ................................ 8
3 NAMEN IN CILJI......................................................................................... 9
4 METODE DELA........................................................................................ 10
5 ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJENE SVOBOŠČINE....................... 11
5.1 POJEM ČLOVEKOVIH PRAVIC ..........................................................................................11
5.2 ZGODOVINA RAZVOJA ČLOVEKOVIH PRAVIC ...........................................................12
5.3 ČLOVEKOVE PRAVICE IN POLICIJA ...............................................................................13
6 POLICIJSKA POOBLASTILA IN NAČELA ZA UPORABO PRISILNIH SREDSTEV...................................................................................................... 15
6.1 POJEM POLICIJSKEGA POOBLASTILA IN OSNOVNA NAČELA ZA UPORABO POLICIJSKIH POOBLASTIL...............................................................................................................15
6.1.1 Načelo zakonitosti ...................................................................................................................16 6.1.2 Načelo sorazmernosti ..............................................................................................................16 6.1.3 Načelo strokovnosti .................................................................................................................17 6.1.4 Načelo humanosti in spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva ..................................17 6.1.5 Načelo imunitete .....................................................................................................................18 6.1.6 Načelo nujnosti uporabe prisilnega sredstva ...........................................................................20 6.1.7 Načelo dolžnosti opozorila o uporabi prisilnega sredstva .......................................................20 6.1.8 Načelo uporabe najmilejšega prisilnega sredstva ....................................................................20 6.1.9 Načelo prenehanja uporabe prisilnega sredstva.......................................................................21
6.2 PRISILNA SREDSTVA ............................................................................................................21 6.2.1 Vrste prisilnih sredstev............................................................................................................22 6.2.2 Splošni pogoji za uporabo prisilnih sredstev...........................................................................23 6.2.3 Pojem upiranja.........................................................................................................................24 6.2.4 Pojem napada ..........................................................................................................................25
7 NAČINI UPORABE ZLOŽLJIVE TELESKOPSKE PALICE KOT VRSTE PRISILNEGA SREDSTVA - PALICE............................................................... 26
7.1 POJEM PALICE........................................................................................................................26
7.2 SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA UPORABO PALICE .................................................27
7.3 VRSTE PALIC V SLOVENSKI POLICIJI ............................................................................29 7.3.1 Gumijevka ...............................................................................................................................29 7.3.2 Ravna palica ............................................................................................................................31 7.3.3 Tonfa .......................................................................................................................................33 7.3.4 Zložljiva teleskopska palica ....................................................................................................36
4
8 DOSEDANJA UPORABA ZLOŽLJIVE TELESKOPSKE PALICE V SLOVENSKI POLICIJI..................................................................................... 41
8.1 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI....................................................................................................41
8.2 PROGRAM USPOSABLJANJA ..............................................................................................42
8.3 OBLIKE POLICIJSKEGA DELA IN UPORABA TELESKOPSKE PALICE.................43
8.4 PREGLED UPORABE ZLOŽLJIVE TELESKOPSKE PALICE V OBDOBJU OD 1. 1. 2008 DO 30. 6. 2009 ..................................................................................................................................45
8.4.1 Uporaba zložljive teleskopske palice po policijskih upravah ..................................................45 8.4.2 Uporaba zložljive teleskopske palice po področjih dela..........................................................46 5.4.3 Pregled učinkovitosti in ocene uporabe zložljive teleskopske palice ......................................47 5.4.4 Pregled števila uporab zložljive teleskopske palice glede na število kršiteljev in pojavov .....48 5.4.5 Pregled stanja kršiteljev pri uporabi zložljive teleskopske palice ...........................................49
9 ZAKLJUČEK ............................................................................................ 50
10 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA................................................. 52
KAZALO SLIK, TABEL IN GRAFIKONOV
Slike od 1 do 8 na straneh od 28 do 41 so avtorsko delo Simona Jelenka, 2009. Tabela 1: Uporaba prisilnih sredstev in opozorilnega strela v letih 2008 in 2009.. 45 Tabela 2: Uporaba zložljive teleskopske palice po policijskih upravah.................. 46 Tabela 3: Uporaba zložljive teleskopske palice po področjih policijskega dela ..... 47 Tabela 4: Prikaz učinkovitosti in ocene uporabe zložljive teleskopske palice ........ 47 Tabela 5: Prikaz števila uporab prisilnih sredstev glede na število pojavov in
kršiteljev ................................................................................................................ 48 Tabela 6: Prikaz stanja kršiteljev pri uporabi zložljive teleskopske palice ............ 49 Tabela 7: Prikaz stanja kršiteljev po policijskih upravah v letu 2008 in 2009 ....... 49
Grafikon 1 : Delež uporabe zložljive teleskopske palice v razmerju z uporabo vseh vrst palic v letu 2008 in v prvem polletju 2009 ................................................. 46
Grafikon 2: Prikaz uporabe zložljive teleskopske palice glede na število pojavov in število kršiteljev po policijskih upravah v letu 2009 ......................................... 48
5
POVZETEK
Policijska pooblastila predstavljajo orodje policistov, ki jim omogoča opravljanje
njihovih nalog. Brez pooblastil policisti ne bi mogli opravljali svojih zakonsko
predpisanih nalog. Med pooblastila spadajo tudi prisilna sredstva, ki pa pomenijo zelo
hud poseg v človekovo osebno integriteto in dostojanstvo. Pri uporabi prisilnih sredstev
je potrebno spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. K temu nas zavezuje
ustava, mednarodne konvencije in drugi predpisi. Zato morajo policisti dobro poznati
zakonodajo in biti tudi ustrezno strokovno usposobljeni.
Moderne policije v svetu pri opravljanju svojih nalog uporabljajo tudi raznovrstne
tehnične pripomočke, ki jim pomagajo učinkovito in lažje opraviti njihove naloge.
Temu trendu poskuša slediti tudi slovenska policija. Med zadnje pripomočke je tako
uvedla zložljivo teleskopsko palico kot vrsto prisilnega sredstva. Ta vrsta palice je v
modernih zahodnih in predvsem v skandinavskih policijah uveljavljena že dlje časa.
Zložljiva teleskopska palica v slovenski policiji predstavlja veliko pridobitev in
prednost pri nekaterih področjih policijskega dela, predvsem zaradi njenih tehničnih
karakteristik. Za razliko od drugih sistematiziranih vrst palic, je teleskopska palica
namenjena predvsem obrambi in zaščiti policistov pri opravljanju policijskih nalog. Za
njeno uporabo je najprej potrebno praktično usposabljanje, da se spoznajo lastnosti in
osvojijo tehnike uporabe.
V slovenski policiji je ta vrsta palice šele v fazi uveljavljanja. Na terenu je v uporabi od
leta 2008, zato bo šele prihodnost pokazatelj resnične uspešnosti in učinkovitosti tega
prisilnega sredstva.
Ključne besede: teleskopska palica, policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva,
človekove pravice in temeljne svoboščine
6
USE OF TELESCOPIC ROD
SUMMARY
Police powers are representing police tools, that enables police officers to do their job.
Without these tools they would hardly do their jobs by the law. That kind of tool is use
of force, which indicates very brutal intervention upon human individual liberty and
dignity. It is need to respect human rights and basic liberties. Towards that binds us
constitution, international documents and other regulations. That's why police officers
must have knowledge about the law and special qualifications.
Around the world modern policies are using variety instruments, which helps them to
do their job effectievly and easly. The slovenian police is trying to follow this trend.
Because of that it has intiated telescopic baton as a sort of use of force. This kind of
baton is already established in modern wesern policies and mostly in the scandiavian
policies for a long time.
Telescopic baton reepresents a big arquisition and advantage for several sphere of police
work, primarly because of its physically characteristics. In contrast to other sistemated
sort of police batons, telescopic baton is designed mostly for defense and protection of
police officers on duty. It is required practical training before using it, to become aware
of its characteristics and technicqe of use.
That kind of baton is only in the phase of enforcement in the slovenian police. On the
streets is in use only from year 2008, so the future will show us its real effectiveness
and successfulness.
Key words: telescopic baton, police, police powers, use of force, human rights and basic
liberties
7
1 UVOD
Človek je družbeno bitje. V vsaki družbi pa so že skozi vso zgodovino prisotna
nasprotja interesov, zaradi katerih prihaja do konfliktov. Do konfliktov je v preteklosti
sprva prihajalo med raznimi plemeni, kasneje z razvojem družbe, med državami in
znotraj posameznih držav, predvsem med oblastjo in ljudstvom. Zaradi tega je prihajalo
do raznih vojn med državami in nemirov znotraj države v obliki fizičnih spopadov med
predstavniki oblasti in ljudstvom.
Za zagotovitev miru in stabilnosti v določeni državi mora oblast ustanoviti službo
oziroma organ, ki bo zagotavljal varovanje državnih institucij in ustavne ureditve ter
prebivalcev te države. Ti pa ne morejo delovati kar samovoljno ali po navodilih
vladajoče elite v državi. Ker so sodobne države pravne države, se morajo ti organi
ravnati po predpisih, kot so ustava in zakoni in tudi mednarodni akti, v katerih je
določeno kako, oziroma kakšno uradno dejanje lahko storijo.
Pri svojem delu morajo še posebej paziti na osnovne človekove pravice in temeljne
svoboščine, ki so pravno zavarovane z raznimi mednarodnimi dokumenti in notranjimi
pravnimi viri posameznih držav. Te pravice se lahko omejijo le na podlagi zakona in le
za nujno potreben čas.
V Republiki Sloveniji opravlja naloge varovanja in zagotavljanja reda in miru policija.
Policija ima svoje naloge in pooblastila na splošno naštete v Zakonu o policiji, kjer so
določeni ukrepi, ki omogočajo policistom opravljanje osnovnih policijskih dejavnosti.
Uporaba prisilnih sredstev je eno izmed pooblastil, ki predstavljajo sicer zelo hud poseg
v človekovo dostojanstvo in integriteto. Uporaba prisilnih sredstev je nujna, ko drugače
ni mogoče zagotoviti določene policijske naloge. Med hujša prisilna sredstva štejemo
uporabo palice. V slovenski policiji je v uporabi več vrst palic, nazadnje pa je bila
uvedena zložljiva teleskopska palica. Uporaba zložljive kovinske teleskopske palice je
tudi osrednja tema diplomskega dela. V slovensko policijo se šele dodobra uvaja,
medtem ko je v tujih, predvsem zahodnih policijah, že dlje časa v uporabi.
8
2 OPREDELITEV TEMATIKE V DIPLOMSKEM DELU
V diplomski nalogi bodo najprej predstavljene osnovne človekove pravice in
svoboščine, na katere se najbolj nanaša uporaba prisilnih sredstev in s tem tudi uporaba
palice, ter policijska pooblastila. Podrobneje bo predstavljeno prisilno sredstvo palica,
vrste palic in način uporabe palic. Najbolj podrobno bo predstavljena uporaba zložljive
teleskopske palice v slovenski policiji, njene značilnosti ter predvsem razlogi za njeno
uvedbo med prisilna sredstva.
9
3 NAMEN IN CILJI
Poskušal bom utemeljiti, da je uvedba zložljive teleskopske palice v slovensko policijo
smotrna in primerna, ker predstavlja predvsem bolj učinkovito zaščito policistov pri
opravljanju njihovih nalog. Biti policist pomeni mnogokratno izpostavljenost nevarnosti
in reševanje nevarnih situacij, zato igra pomembno vlogo tudi oprema policista, s katero
pa mora policist znati ustrezno ravnati.
10
4 METODE DELA
Gre za monografski tip diplomskega dela. Osnovne podatke in informacije pri izdelavi
diplomske naloge sem dobil v obstoječi literaturi, katere izbor sem opravil preko
COBISS – a in spletnih strani. Poleg tega sem uporabil tudi svoje izkušnje in znanje, ki
sem jih pridobil med opravljanjem dela v policiji.
11
5 ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJENE
SVOBOŠČINE
5.1 POJEM ČLOVEKOVIH PRAVIC
Zdi se, da so človekove pravice pravno priznane nekako od začetka novega veka. Res so
v pravnih normah od 16. stoletja priznane osnovne verske pravice in kako stoletje
pozneje še nekatere politične pravice. Toda občutljivost, da človekove pravice ogrožajo
predvsem oblastniki, je bistveno starejša (Ambrož idr. 2006:23).
Človekove pravice so pravna upravičenja, ki jih ima vsaka oseba, vsako človeško bitje.
So splošne in pripadajo vsem, bogatim ali revnim, moškim in ženskam. Te pravice je
mogoče kršiti, nikoli pa jih odvzeti (Rover, 2002: 64).
Človekove pravice bi lahko definirali, kot pravice, ki so določene v mednarodnih
dokumentih. Temeljna predpisa, ki obravnavata in določata temeljne človekove pravice
in svoboščine, sta Deklaracija o človekovih pravicah in Evropska konvencija o
človekovih pravicah, kjer pravice zadevajo odnose med posameznikom in državo.
Poznamo več osnovnih kategorij pravic:
� državljanske pravice (pravica do življenja in prepoved mučenja)
� politične pravice (pravica do sodelovanja pri upravljanju, pravica do
svobode zbiranja in združevanja
� ekonomske pravice
� družbene pravice in
� kulturne pravice (pravica do dela, pravice do izobrazbe)
V splošni deklaraciji o človekovih pravicah, katero je sprejela Generalna skupščina
Organizacije združenih narodov leta 1948, je določeno, da se vsi ljudje rodijo svobodni
in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Do uživanja teh pravic je upravičen
vsakdo ne glede na vero, raso, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, nacionalno ali
12
družbeno pripadnost, lastnino, rojstvo ali druge okoliščine. Te pravice so prirojene,
neločljivo povezane s človekom, katere ne more nihče odvzeti ali jih predati drugemu.
Posamezne države pa morajo te pravice v skladu z mednarodnimi pogodbami prilagoditi
v svojo notranjo zakonodajo. Prav tako se mora posamezna država izkazati za sposobno
upoštevati in spoštovati zahteve po mednarodnem pravu.
Človekove pravice se lahko omejijo samo v primeru omejitev lastnih pravici sami, ali iz
pravnih omejitev in/ali odstopanj, dovoljenih v javnem izrednem stanju, ki ogroža
življenje naroda (de Rover, 2002: 143).
5.2 ZGODOVINA RAZVOJA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Predhodnik današnjih ustavnih pravic so bili boji za uveljavitev stanovskih pravic v
srednjem veku, ko so plemiči in mesta zahtevali od vladarjev potrditev njihovih pravic.
Med takimi akti je najbolj znana angleška Magna carta libertatum (1215), ki je
omejevala kraljevo samovoljo in zlorabo oblasti ter uveljavila pomen sodstva.
Dokument je določal, da svobodnemu ne sme biti odvzeta prostost ali življenje brez
sodbe, ta pa mora temeljiti na zakonu. Listina ima pomen pogodbe med kraljem in
plemiči, štejemo jo kot prvi ustavni dokument. (Šinkovec, 1997:17)
Kasneje v 17. stoletju je John Milton v času humanizma in puritanizma opredelil
pravico do življenja, lastnine, govora in tiska, svobode vesti ter mišljenja in odpravo
cenzure. John Lock je poudarjal, da so življenje, svoboda in lastnina prirojene naravne
pravice, ki pripadajo vsem posameznikom in so zavarovane z družbeno pogodbo.
Montesquieu je še bolj razvil to teorijo in poudarjal, da morajo posegi v osebo in
lastnino temeljiti le na zakonu. Leta 1679 je Karl I. sprejel akt »habeas Corpus Act« ki
poudarja, da nikomur ne more biti odvzeta prostost brez pismenega naloga, priprti pa
mora biti priveden pred sodnika v 30 dneh po prijetju (Šinkovec, 1997).
V 18. stoletju so bile ideje o človekovih pravicah sprejete v dokumentih Združenih
držav Amerike, predvsem »Virginijska deklaracija o pravicah« , ki je imela močan vpliv
tudi v Evropi.
13
V Franciji je bila leta 1789 v času revolucije v narodni skupščini sprejeta deklaracija o
pravicah človeka in državljana, kar predstavlja mejnik v opredeljevanju človekovih
pravic. V deklaraciji je poudarjeno, da pravice obvezujejo zakonodajalca v celotni
državni politiki in zagotavljajo svobodo delovanja, varstvo osebne svobode, domnevo
nedolžnosti, svobodo vesti, delitev oblasti, ljudsko suverenost ter lastninsko pravico.
Pomembno je na razvoj človekovih pravic vplivala tudi nemška weimarska ustava, ki je
opredeljevala pravila o oblikovanju gospodarstva, socialnega življenja in socialnih
pravic. Opredeljen je bil katalog socialnih pravic, kot so pravica dela, varstvo zdravja,
socialno zavarovanje, varstvo pri delu in izobraževanje. Uvajanje pravic je temeljilo na
spoznanju o naraščajoči odvisnosti posameznikov od države.
Po drugi svetovni vojni je prišlo do pomembne internacionalizacije človekovih pravic,
zlasti zaradi nacističnih zločinov, zato je v mednarodnih aktih velik poudarek na
enakosti in prepovedi rasne diskriminacije. Leta 1948 je OZN sprejela Deklaracijo o
človekovih pravicah, katera pa ni bila pravno obvezna. Kasneje leta 1966 sta bila
sprejeta Mednarodni pakt o državljanskih in človekovih pravicah in Pakt o ekonomskih,
socialnih in kulturnih pravicah. Leta 1952 je Svet Evrope sprejel Evropsko konvencijo o
varstvu človekovih pravi in temeljnih svoboščin, leta 1961 pa Evropsko socialno listino
(Šinkovec, 1997).
5.3 ČLOVEKOVE PRAVICE IN POLICIJA
Nasprotje med človekovimi pravicami na eni strani in oblastjo na drugi se gotovo
najbolj izražata v vlogi represivnih organov države, med katere v prvi vrsti sodita
policija in vojska. Policija je tista, ki ji je država (in državljani) zaupala nalogo
vsakodnevno skrbeti za varnost ljudi in njihovega premoženja ter ohranjati javni red in
mir. Pri tem je pomembno to, da se vsak policist zaveda, da človekove pravice niso
nekaj, kar je ovira njegovemu delu, da niso nekaj, kar mu je vsiljeno od zunaj, ampak da
človekove pravice sprejme kot integralni, če ne celo najpomembnejši, del svojih nalog
in odgovornosti (Klemenčič, Kečanović in Žaberl, 2002:4).
14
Varstvo človekovih pravic je bistven element policijskega dela, saj se od policije ne
zahteva samo to, da pri izpolnjevanju svojih dolžnosti človekove pravice spoštuje,
temveč da jih tudi aktivno varuje. V demokratičnih državah, kjer velja načelo vladavine
prava, je učinkovitost dela policije odvisna od uresničevanja in uživanja človekovih
pravic v teh državah.
Delo policije najbolj vpliva na državljanske in politične pravice. Policisti se morajo
zavedati svoje zmožnosti, da lahko varujejo ali kršijo človekove pravice pri svojem
opravljanju vsakdanjih nalog. Razumeti morajo tudi morebitne škodljive učinke svojih
pooblastil. Policisti morajo spoštovati in varovati človekove pravice vseh ljudi brez
sovražnega razlikovanja. Zato morajo pridobiti zadostno znanje notranje zakonodaje,
humanitarnega prava in prava človekovih pravic, kakor tudi spretnosti, načine in taktike
za varovanje in spoštovanje človekovih pravic.
Bistveno je, da so policijski uslužbenci dovzetni za posameznikove pravice in
svoboščine in da se zavedajo svoje lastne zmožnosti, da varujejo ali kršijo človekove
pravice in svoboščine. Policija je ena vidnih sestavin državne prakse. Dejanja
posameznega policijskega uslužbenca se redko sodijo in ocenjujejo kot taka. Pogosteje
se razumejo kot značilna za obnašanje policijske organizacije kot celote. Prav zato
lahko dejanja posameznih policistov (npr. pretirana uporaba sile, podkupljivost,
mučenje) tako pogubno vplivajo na podobo celotne organizacije (Rover, 2002:143).
Policijske naloge se morajo izvajati v popolni usklajenosti z zakonom in s pravilno in
razumno uporabo pooblastil in pristojnosti, ki so jim dodeljene z zakonom.
Uveljavljanje zakona ne more temeljiti na nezakonitem, diskriminacijskem ali
samovoljnem ravnanju policijskih uslužbencev (Rover, 2002:149).
15
6 POLICIJSKA POOBLASTILA IN NAČELA ZA
UPORABO PRISILNIH SREDSTEV
6.1 POJEM POLICIJSKEGA POOBLASTILA IN OSNOVNA NAČELA ZA UPORABO POLICIJSKIH POOBLASTIL
Policija je tisti državni organ, od katerega državljani pričakujejo, da bo varoval njihovo
družbo pred vsemi odklonskimi pojavi, ki družbo ogrožajo.
V večini držav v svetu so temeljne naloge policijskih organizacij ohranjanje javnega
reda ter preprečevanje in odkrivanje kriminala. Naloge, ki jih policije izvajajo so
natančneje določene v zakonih. V Sloveniji so splošne naloge, katere mora policija
izvajati, določene v 3. členu Zakona o policiji (Zpol).
Za zagotavljanje in izvajanje teh nalog so na podlagi zakonov policistom dane posebne
pravice in dolžnosti, da lahko te naloge uspešno in učinkovito opravijo. Te pravice in
dolžnosti so policijska pooblastila.
V 2. členu Pravilnika o policijskih pooblastilih je v širšem smislu določeno, da so
policijska pooblastila z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo opravljanje
nalog. V ožjem smislu pa so policijska pooblastila pravice in dolžnosti policistov, da v
primerih, določenih z zakonom in na način, ki je določen z zakonom in s
podzakonskimi akti, izvajajo proti osebam določene ukrepe (Žaberl, 2006:23). Pri tem
je potrebno poudariti, da se lahko policijsko pooblastilo uporabi le v primerih, ki jih
določa zakon in na način kot je določen v zakonu ali v podzakonskem aktu.
Zakon o policiji v 33. členu določa, da smejo policisti pri opravljanju svojih nalog
opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto in izvesti identifikacijski postopek, opraviti
prepoznavo po fotografijah, varnostno preverjati osebe, izvajati prikrito evidentiranje ali
namensko kontrolo, vabiti, opraviti varnostni pregled, prepovedati gibanje, prepovedati
približevanje določeni osebi, kraju ali območju, opraviti protiteroristični pregled
prostorov, objektov, naprav in območij, prijeti in privesti osebo, pridržati osebo,
odrediti strožji policijski nadzor, zaseči predmete, vstopiti v tuje stanovanje in v tuje
16
prostore, uporabiti prevozna in komunikacijska sredstva, uporabiti prisilna sredstva ter
uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih.
Pooblastila ki jih navaja Zakon o policiji (ZPol), so varnostna pooblastila, ker z njimi
policija zagotavlja javni red v najširšem smislu. Policijska pooblastila pa najdemo tudi v
drugih zakonih, ki se nanašajo na določena pravna področja. V Zakonu o kazenskem
postopku (ZKP) so določena policijska pooblastila, ki se nanašajo na ravnanja policije v
predkazenskem postopku. Zakon o prekrških (ZP-1) določa pooblastila, ki se izvajajo v
postopkih o prekršku. Na področju varovanja državne meje republike Slovenije policisti
uporabljajo Zakon o nazoru državne meje (ZNDM-2), na področju zagotavljanja
varnosti v cestnem prometu se uporabljajo določbe Zakona o varnosti v cestnem
prometu (ZVCP-1) itd.
6.1.1 Načelo zakonitosti
Načelo zakonitosti je eno od temeljnih načel za uporabo policijskih pooblastil. Temelji
na tem, da mora biti vsako uradno dejanje policista izvedeno samo ob pogojih, ki so
določeni v zakonu in na način, kot ga določa zakon ali drugi podzakonski akt. V širšem
smislu bi lahko to načelo poimenovali tudi načelo ustavnosti.
6.1.2 Načelo sorazmernosti
Načelo sorazmernosti predstavlja enega najpomembnejših načel predvsem pri uporabi
prisilnih sredstev. Teža uporabljenega pooblastila mora biti sorazmerna želenemu cilju.
Uporaba pooblastila ne sme biti prekomerna.
Načelo sorazmernosti najdemo v Pravilniku o policijskih pooblastilih v treh segmentih
(Žaberl, 2006):
� Segment najmanjših škodljivih posledic pomeni, da v primeru, ko je na voljo
možnost uporabe več policijskih pooblastil, uporabi tisto, s katerim se z
najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev policijske naloge (v
17
primeru, če je pri izvrševanju policijskih nalog možno uporabiti več prisilnih
sredstev hkrati, mora policist uporabiti najmilejše).
� Segment sorazmernosti nastale škode pomeni, da mora biti škoda, ki je ali
lahko nastane pri uporabi policijskega pooblastila, sorazmerna z želenim ciljem.
� Segment časovne sorazmernosti pomeni, da sme uporaba policijskega
pooblastila trajati samo nujno potreben čas, da se opravi policijska naloga.
6.1.3 Načelo strokovnosti
Policisti morajo biti za uporabo pooblastil ustrezno strokovno usposobljeni, kar pomeni,
da morajo uporabljati pooblastila na način, ki ga določa zakon in podzakonski predpis
ter v skladu s pravili stroke. Strokovnost se kaže v vrsti znanj, ki jih policist pokaže v
postopkih in sicer s svojim pristopom, nastopom in izvedbo postopkov. Postopek mora
izvesti hitro, odločno in po pravilih, določenih za uporabo policijskega pooblastila. Za
takšno ukrepanje mora biti policist strokovno usposobljen. Osnovna strokovna znanja
pridobiva v osnovnem izobraževalnem programu, katera dodatno izpopolnjuje še z
dodatnim usposabljanjem, izpopolnjevanjem in urjenjem veščin v policijskih enotah.
6.1.4 Načelo humanosti in spoštovanje človekove osebnosti in
dostojanstva
Policisti morajo pri uporabi prisilnih sredstev ščititi in varovati človekovo življenje.
Prav tako morajo pri uporabi prisilnih sredstev spoštovati človekovo osebnost in ne
smejo žaliti njegovega dostojanstva. V II. odstavku 3. člena Pravilnika o policijskih
pooblastilih je določeno, da pri izvajanju policijskih pooblastil ne sme biti nihče
izpostavljen mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju.
Nekatera prisilna sredstva pa so takšne narave, da negirajo to načelo. Tako je uporaba
strelnega orožja v nasprotju z varovanjem človeškega življenja, uporaba palice pa v
nasprotju s spoštovanjem človekove integritete in dostojanstva. Bistvo načela je, da
kljub obstoju zakonitih razlogov za uporabo prisilnih sredstev, ne smejo surovo
18
pretepati občanov, temveč mora biti uporaba prisilnega sredstva strokovna in
sorazmerna.
Načelo humanosti določa da, morajo policisti pri uporabi svojih pooblastil ravnati
življenjsko in humano. To načelo je poudarjeno že v slovenski ustavi v več določbah.
Vsebujejo ga tudi mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic.
Najpomembnejša določba načela humanosti je prepoved mučenja in nečloveškega
ravnanja, ki določa, da je prepoved mučenja absolutna brez izjeme. Od tega načelo ne
izključujejo niti vojna in izredna stanja.
Pravilnik o policijskih pooblastilih v I. odstavku 102. člena vsebuje določbo varstva
tretjih oseb, s katerimi policisti nimajo uradnega postopka. Policisti morajo izvesti
pooblastila tako, da ne ogrožajo varnosti in življenja oseb, ki jih nimajo v postopku.
Tako npr. policist, kljub obstoju zakonitih razlogov, ne sme uporabiti strelnega orožja
proti osebi, ki beži proti skupini ljudi, ker bi s tem ogrožal tudi njih, razen če ta oseba
neposredno ogroža življenje ljudi.
Prav tako morajo s posebno pozornostjo izvajati postopke s tako imenovanimi
ranljivimi skupinami oseb (otroci, mladoletniki, nosečnice, starejše osebe ipd.). To so
posebne družbene skupine, ki potrebujejo še posebno skrbno obravnavo zaradi svoje
starosti, spola ali drugih osebnih okoliščin (72. člen Pravilnika o policijskih
pooblastilih).
6.1.5 Načelo imunitete
Pri načelu imunitete je potrebno upoštevati, da so določene osebe, objekti, prevozna
sredstva in stvari izvzete od določenih dejanj policije.
Pri imuniteti gre za izvzetost oziroma imunost določenih oseb pri uradnih dejanjih
policistov. Zaradi imunitete se te osebe razlikujejo od »navadnih državljanov«. Vendar
si tudi te privilegirane osebe med seboj niso enake, saj poznamo različne vrste
imunitete, ki se razlikujejo v obsegu izvzetosti iz policistovega postopka (Žaberl, 2001).
19
Pri tem poznamo tri vrste imunitete: diplomatsko imuniteto, poslansko in sodno
imuniteto.
Za diplomatsko imuniteto je značilno, da je praviloma popolna in velja samo takrat, ko
se diplomat sklicuje nanjo. Osnovni namen je omogočiti diplomatskim osebam
nemoteno opravljanje njihovih funkcij v državi gostiteljici.
Diplomatski predstavnik je nedotakljiv in ne sme biti prijet ali priprt. Uživa pa tudi
imuniteto pred kazensko pristojnostjo države gostiteljice, kar pomeni, da mu lahko v
primeru storitve kaznivega dejanja, država gostiteljica izreče zgolj ukrep »nezaželene
osebe« (Žaberl, 2006: 42).
Diplomatska imuniteta je absolutna, ki pa se konča tedaj, ko bi moral policist
neposredno zavarovati življenje ali premoženje, ki bi ga ogrožal diplomatski
predstavnik.
Pri poslanski in sodni imuniteti, ki je delna, je namen enak kot pri diplomatski
imuniteti, in sicer omogočiti nemoteno opravljanje poslanske oziroma sodniške
funkcije. Obe imuniteti veljata za čas, ko poslanec oziroma sodnik opravlja svojo
funkcijo.
Osebo, ki se sklicuje na poslansko imuniteto, se ne sme pripreti, oziroma se zoper njo
začeti kazenski postopek, brez dovoljenja državnega zbora. To pa ne velja v primeru, da
je bila ta oseba zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je prepisana kazen nad pet let
zapora (83. člen Ustave RS).
Če je prijeta oseba, ki uživa poslansko ali sodniško imuniteto in se nanjo sklicuje,
zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, mora policist o prijetju takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca (36. člen
Pravilnika o policijskih pooblastilih).
20
6.1.6 Načelo nujnosti uporabe prisilnega sredstva
Načelo nujnosti, ki ga nekateri teoretiki poudarjajo kot izpeljanko ali podvrsto načela
sorazmernosti, zavezuje policiste, da lahko uporabijo določeno prisilno sredstvo šele
takrat, ko je uporaba sile še edino sredstvo za doseganje zakonitega cilja. Poleg vseh
predpisanih razlogov za uporabo prisilnega sredstva mora obstajati še razlog nujnosti.
Nujnost pa obstaja, kadar policijska naloga ne bi mogla biti opravljena brez uporabe
prisilnega sredstva.
6.1.7 Načelo dolžnosti opozorila o uporabi prisilnega sredstva
Ko so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za uporabo prisilnega sredstva, mora policist
osebo opozoriti, da bo zoper njo uporabil prisilno sredstvo. Pred izvedbo prisilnega
sredstva bo torej policist uporabil že dve blažji policijski pooblastili, kot sta ukaz in
opozorilo. Posebej je predhodno opozorilo določeno kot obvezno, pred uporabo
strelnega orožja.
Dolžnost predhodnega opozorila osebi pred uporabo prisilnega sredstva pa ni absolutna,
v določenih primerih je celo nemogoča. Posebej zato Pravilnik o policijskih pooblastilih
v 71. členu določa, da policist predhodnega opozorila ne bo izrekel, če bi takšno
opozorilo onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če okoliščine opozorila ne
dopuščajo.
6.1.8 Načelo uporabe najmilejšega prisilnega sredstva
Navedeno načelo je določeno v Zakonu o policiji, kjer je predpisano da smejo policisti
uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno načinu in moči upiranja ali napada
(51. člen ZPol).
Zakonsko določbo dopolnjuje Pravilnik o policijskih pooblastilih, ki v 73. členu določa,
da če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem primeru uporabiti več
prisilnih sredstev hkrati, mora uporabiti milejše. Hujše prisilno sredstvo sme uporabiti
21
le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za
varnost življenja, osebno varnost ali varnost premoženja ljudi ne bi bila mogoča.
6.1.9 Načelo prenehanja uporabe prisilnega sredstva
V Zakonu o policiji (2006) je v 51. členu določeno, da morajo policisti prenehati
uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, za katere je bilo uporabljeno.
Identično tej določbi Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006: člen 73/3) določa, da je
prisilna sredstva dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen uporabe ni
dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.
Ko prenehajo razlogi za uporabo prisilnega sredstva, policist nima več zakonske
podlage za izvajanje prisilnega sredstva. V tem primeru mora takoj prenehati z uporabo.
Če bi policist kljub temu še vedno izvajal prisilno sredstvo, bi zlorabil oziroma
prekoračil svoja pooblastila in bi deloval nezakonito.
6.2 PRISILNA SREDSTVA
Prisilna sredstva so najbolj neposreden izraz fizičnega prisiljevanja (Žaberl, 2006:231).
To so določena sredstva, ki jih smejo policisti uporabiti zato, da se določeno osebo k
nečemu prisili.
Pri prisiljevanju lahko policisti uporabijo različna sredstva (Žaberl,2006):
� lastno silo (uporaba fizične sile)
� silo živali (službeni pes in konjenica)
� predmete (palica, sredstva za vezanje in vklepanje, plinski razpršilec, plinska
sredstva, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, vodni curek, posebna
motorna vozila in strelno orožje)
Policist lahko uporabi le tista sredstva, ki so določena v zakonu. Drugih sredstev pri
opravljanju svojih nalog praviloma ne sme uporabiti. Izjemoma lahko uporabi drugo
sredstvo, ki ni določeno v zakonu, le v primeru silobrana ali skrajne sile ob pogoju, da
nima na razpolago zakonsko določenega prisilnega sredstva.
22
Prisilna sredstva pomenijo zelo hud poseg v pravico do osebnega dostojanstva in telesne
integritete. V najhujšem primeru so lahko posledice uporabe prisilnega sredstva tako
resne, da lahko povzročijo odvzem življenja osebi, zoper katero je bilo uporabljeno
prisilno sredstvo.
V primeru, da policijske naloge ne bo mogoče doseči z verbalno komunikacijo in bo
nujno, da je zakonsko določen cilj dosežen, se bo policist lahko odločil, da z uporabo
sile poseže v človekovo pravico do telesne integritete, v skrajnem primeru pa tudi v
njegovo pravico do življenja (Nikolić,2009:15).
6.2.1 Vrste prisilnih sredstev
Prisilna sredstva se razlikujejo po možnih posledicah in učinku. Zakon o policiji v 50.
členu taksativno določa, da smejo policisti pri opravljanju nalog uporabiti naslednja
prisilna sredstva:
� sredstva za vezanje in vklepanje;
� plinski razpršilec;
� fizično silo;
� palico;
� plinska in druga sredstva za pasivizacijo;
� vodni curek;
� konjenico;
� posebna motorna vozila;
� službenega psa;
� sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev in
� strelno orožje.
Krog prisilnih sredstev, ki jih lahko, oziroma v določenih primerih mora uporabiti
policist, je sklenjen. Govorimo o tako imenovanemu »numerus clausus« naštevanja
oziroma določanja vrst prisilnih sredstev. Zakon namreč ne uporablja zaključnega
termina, po katerem bi lahko policist uporabil tudi kakšno drugo primerno prisilno
23
sredstvo. Natančnejša določila, kaj sodi v posamezne vrste prisilnih sredstev, vsebuje
Pravilnik (Žaberl, 2006:234).
Kot lahko vidimo so nekatera prisilna sredstva natančno opredeljena (npr. uporaba
strelnega orožja), nekatera pa so opisana v bolj splošni obliki. Bolj natančno prisilna
sredstva opredeljuje Pravilnik o policijskih pooblastilih, ki tudi določa, kaj sodi v
posamezno vrsto prisilnega sredstva in kdaj se ga lahko uporabi. Pri treh vrstah prisilnih
sredstev pa Pravilnik o policijskih pooblastilih pušča odprto možnost izbire
posameznega sredstva. Pri uporabi sredstev za vezanje in vklepanje v 78. členu
Pravilnika o policijskih pooblastilih, poleg lisic, plastične zatege in vrvice dopušča tudi
uporabo priročnih in drugih primernih sredstev, katere pa mora prenehati uporabljati
takoj, ko so dosegljiva tipizirana in sistematizirana sredstva. Tudi v primeru prisilnega
sredstva plinskih sredstev in druga sredstva za pasivizacijo, ter sredstev za prisilno
ustavljanje vozil, je poleg naštetih sredstev navedeno, da sem sodijo tudi druga
sredstva, ki se lahko uporabijo v ta namen.
V Zakonu o policiji so samo našteta prisilna sredstva, ki jih imajo policisti pravico
uporabiti pri opravljanju svojih nalog. Niso pa določena od najmilejšega do najhujšega
prisilnega sredstva, ker je to praktično zaradi raznovrstnosti prisilnih sredstev nemogoče
opredeliti. Zakonodajalec je le nekako poskušal navesti vrste prisilnih sredstev od
najhujšega do najmilejšega. Policist mora uporabiti najmilejše prisilno sredstvo s
katerim bo dosežen namen in v primeru da to sredstvo ne zadostuje lahko uporabi hujše
prisilno sredstvo.
6.2.2 Splošni pogoji za uporabo prisilnih sredstev
Splošni pogoji za uporabo prisilnih sredstev so določeni v Zakonu o policiji. Na podlagi
zakona pa pogoje za določene vrste prisilnih sredstev, še dodatno razčlenjuje in
opredeljuje način izvajanja Pravilnik o policijskih pooblastilih.
Splošni pogoji za uporabo vseh vrst prisilnih sredstev v zakonu niso predpisani skupaj,
ampak za vsako prisilno sredstvo posebej. Iz pogojev, ki jih predpisuje za uporabo
24
posameznih vrst prisilnih sredstev, lahko razberemo, da lahko policisti uporabijo
prisilna sredstva, če ne morejo drugače (Žaberl, 2006:248):
1. obvladati UPIRANJA osebe:
� ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov,
� ki moti javni red in mir,
� ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti prostost;
2. odvrniti NAPADA:
� na osebe ali objekte, ki jih varujejo,
� nase,
� na koga drugega;
3. če je treba vzpostaviti javni red, ki je huje ali množično kršen;
4. zaradi drugih ravnanj, kot na primer:
� če obstaja nevarnost samopoškodovanja osebe,
� če se oseba zabarikidira,
� v primerih terorističnih dejanj in ugrabitev.
6.2.3 Pojem upiranja
Upiranje je vsako ravnanje, s kateri določena oseba policistu onemogoča izvedbo
zakonite policijske naloge (76. člen Pravilnika o policijskih pooblastilih).
Poznamo dve vrsti upiranja: pasivno in aktivno.
Za pasivno upiranje gre takrat kadar oseba ne upošteva policistovega zakonitega
ukaza, ali pa s svojim ravnanjem onemogoča izvedbo policijske naloge. Je milejša
oblika upiranja.
Za aktivno upiranje gre kadar ima oseba z orožjem, orodjem, drugimi predmeti in
sredstvi ali s fizično silo namen preprečiti izvedbo policijske naloge. Prav tako se šteje
25
za aktivno upiranje hujskanje k upiranju, beg osebe in ogrožanje. Je hujša oblika
upiranja od pasivnega upiranja, zaradi česar je včasih tudi potrebna hujša oblika
uporabe prisilnih sredstev za obvladovanje osebe, ki se upira.
6.2.4 Pojem napada
V 77. členu Pravilnika o policijskih pooblastilih je navedeno, da je napad vsaka
protipravna, neposredna aktivnost storilca s fizično silo, orožjem, orodjem in drugimi
predmeti ali sredstvi z namenom poškodovanja ali odvzema življenja policistu ali komu
drugemu. Prav tako se šteje za napad tudi napad na objekt, ki ga policist varuje.
Napad predstavlja najhujšo obliko ravnanj, ki dovoljuje uporabo prisilnih sredstev.
Definicijo lahko razdelimo na dva dela. V prvem delu je definirana aktivnost storilca, ki
se kaže v neposrednem napadu z nevarnimi sredstvi, predmeti ali s fizično silo in
napadom na varovani objekt. Drugi del, ki je bistven, opredeljuje namen storilca.
Storilčev namen ni samo onemogočiti opravljanja policijske naloge, ampak
onesposobiti, poškodovati ali vzeti življenje policistu ali komu drugemu (Žaberl, 2006).
26
7 NAČINI UPORABE ZLOŽLJIVE TELESKOPSKE
PALICE KOT VRSTE PRISILNEGA SREDSTVA -
PALICE
7.1 POJEM PALICE
Palica je predmet, posebej prirejen za svoj namen, in pomožno sredstvo v rokah
policista, da lažje obvladuje upiranje ali da se lažje brani (Žaberl, 2006).
Lahko bi rekli da je simbol vseh policij sveta, saj predstavlja sinonim za silo in
prisiljevanje. Osebe, ki niso uradniki oziroma nimajo statusa uradnih oseb, ne smejo
uporabljati, nositi ali imeti v posesti palice, ki je kot orodje posebej prirejeno za napad
ali obrambo.
Pravilnik o policijskih pooblastilih določa, da se za uporabo palic kot prisilnega
sredstva šteje neposredna uporaba gumijevke, palice z ročajem – tonfe, zložljive in
druge sistematizirane palice.
V Pravilniku o sistemizaciji in tipizaciji materialno – tehničnih sredstev so določeni
naslednji standardi za palice:
� so različnih oblik in velikosti in izdelane iz različnih materialov (les, trda
plastika, kovina ali drug ustrezen material),
� dolžina je odvisna od namena in načina uporabe (60 - 120 cm),
� debelina je odvisna od namena in materiala izdelave ( 2,5 - 4,5 cm),
� ročaj mora biti prevlečen s snovjo, ki preprečuje drsenje,
� palica ima ustrezen tok za različne načine nošenja.
Palica ni novi pojem v policijski uporabi, saj so jo uporabljali že stari Egipčani. Tako
imenovani »pendreki« so bile posebne palice, ki so jih uporabljali službeni uradniki kot
pomoč pri uvajanju reda. Tako kot jih danes uporabljajo policije, so jih že takrat kot
prisilno sredstvo uporabljale policijske čete in kraljeva telesna straža. Poznali so tri
vrste različnih palic za različne vrste uradnih nalog, kot navajajo doslej znani zapisi.
27
Kljub temu, da je palica kot vrsta prisilnega sredstva namenjena izvrševanju uradnih
nalog, pa ima namen tudi zaščite policista. Policist lahko z palico prepreči napad in lažje
obvlada upiranje osebe. Predstavlja podaljšek roke in je nadvse primerna za izvajanje
blokade udarcev.
7.2 SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA UPORABO PALICE
Splošni pogoji za uporabo palice so določeni v 51/b členu Zakona o policiji. V tem
členu je navedeno, da lahko policist uporabi palico, če ne more drugače obvladati
upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red in mir, ali upiranja
osebe , ki jo je treba privesti ali ji odvzeti prostost, kot tudi, če mora odvrniti napad na
osebe ali objekte, ki jih varuje, ali napad na sebe ali koga drugega.
Posebej pa so v Pravilniku o policijskih pooblastilih predpisani posebni pogoji za
uporabo palice, ki se nanašajo na osebe ki se pasivno upirajo. Tako je 84. členu
Pravilnika o policijskih pooblastilih določeno, da se praviloma sme proti osebi, ki se
pasivno upira, uporabiti palico le za izvedbo strokovnega prijema ali za odrivanje.
Kot je bilo že pri načelih za uporabo prisilnih sredstev povedano, se prisilnih sredstev,
( kar se seveda tudi nanaša na uporabo palice), ne sme uporabljati proti privilegiranim
osebam, razen izjemoma pod pogoji, ki so predpisani v 72. členu Pravilnika o
policijskih pooblastilih. Tako lahko policist uporabi prisilno sredstvo proti otrokom,
vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim
ženskam, če jih je potrebno prijeti, privesti ali jim odvzeti prostost in policist ne more
drugače obvladati njihovega upiranja ali napada ali če ti neposredno ogrožajo življenje
ljudi ali tuje premoženje.
V 2. odstavku 83. členu Pravilnika o policijskih pooblastilih je določeno, da se morajo
policisti pri uporabi palice, če je le mogoče, izogibati udarjanju s palico po glavi, vratu
in genitalijah.
28
CILJNE CONE ZA UDARJANJE CILJNE CONE ZA UDARJANJE S PALICOS PALICO
RDEČA CONA(prepovedani udarci,)
RUMENA CONAdovoljeni udarci -sorazmernost
ZELENA CONA(dovoljeni udarci)
Slika 1: Prikaz ciljnih con za udarjanje s palico (Jelenko, 2009)
Kot lahko vidimo na zgornji sliki 1, so prikazane ciljne cone za udarjanje s palico. Te
cone se nanašajo predvsem na palice iz trdega materiala kot so ravna palica s
pravokotnim ročajem - tonfa, teleskopska palica in ravna palica.
Rdečo cono predstavljajo deli telesa (glava, vrat, hrbtenica, genitalije) v katere so
prepovedani udarci s palico, ker lahko povzročijo hude in trajne poškodbe.
Rumeno cono predstavljajo dele telesa v katere so udarci sorazmerno - pogojno
dovoljeni.
Zeleno cono pa predstavljajo dele telesa, v katere so udarci s palico dovoljeni. To so
predvsem mišice, ker udarec tja povzroči precejšnjo bolečino, ne puščajo pa hujših
posledic.
29
7.3 VRSTE PALIC V SLOVENSKI POLICIJI
V nadaljevanju bom podrobneje predstavil posamezne vrste palic, ki so tipizirane za
uporabo v slovenski policiji in njihovo uporabo. Najbolj podrobno bom predstavil
zložljivo teleskopsko palico, ki je tudi tema tega dela.
7.3.1 Gumijevka
Gumijevka je gumijasta palica dolžine 40 cm in debeline 2 cm, ki ima na ročaju
kovinski nastavek ter usnjeno varnostno vrvico, kar omogoča ustrezno nošenje ter varno
uporabo (preprečuje poskus odvzema gumijevke). Gumijevka se nosi na kovinskem
nosilcu, ki je na pasu nameščen neposredno za tokom za nošenje strelnega orožja.
Čeprav je gumijevka narejena predvsem iz gumijastega materiala, jo v tujini poznajo
tudi v trši in daljši obliki in jo namesto lesenih palic uporabljajo pri vzdrževanju
javnega reda, ko je ta huje ali množično kršen (Krope, 2001:241).
V pravilniku o sistematizaciji in tipizacije materialno tehničnih sredstev in opreme v
policiji so določeni naslednji standardi oziroma značilnosti gumijevke:
� izdelana je iz gume ali drugega materiala, ki zagotavlja zadostno prožnost,
trdnost in težo,
� pri uporabi ne sme priti do spremembe strukture in lastnosti materiala,
� teža mora biti v sorazmerju z dolžino in debelino tako, da omogoča
učinkovito uporabo,
� na pasu je nameščen ustrezen dodatek, tok ali nosilec, ki služi za transport
gumijevke,
� na ročaju gumijevke je nameščena varnostna vrvica.
V preteklosti se je v policiji uporabljalo malce drugačno gumijevko od zdajšnje.
Predvsem se je razlikovala po udarni površini, ki je bila približno 0,5 cm debelejša in
nekoliko težja. Ročaj je bil tanjši od uradne površine, med ročajem in udarno površino
pa je potekala odprtina, skozi katero je bila nameščena varnostna vrvica. To je bil glavni
razlog, da se je gumijevka ob močnejšem udarcu v tem predelu zlomila, predvsem ob
dotrajanosti materiala.
30
Slika 2: Posnetek gumijevke (Jelenko, 2009)
Gumijevka se uporablja predvsem za udarjanje, le poredkoma za izvajanje blokad in
strokovnih prijemov
Z gumijevko lahko udarjamo na več načinov: s celotno površino, s sprednjim delom
oziroma ročajem ali z zadnjim delom. Policisti najpogosteje udarjajo s celotno udarno
površino, pri tem jo držijo za ročaj v nadprijemu. Ostali načini (s sprednjim ali zadnjim
delom gumijevke) se zelo redko uporabljajo. Primerni so le za izvajanje sunkov, pri tem
pa se je potrebno osebi, zoper katero delujemo, približati.
Udarci oziroma sunki s sprednjim delom gumijevke – ročajem, se lahko izvajajo na tri
načine in sicer tako, da policist drži ročaj v roki obrnjen v smeri osebe ter udarja
naravnost, od zgoraj ali od spodaj. Z zadnjim delom gumijevke se lahko udarja
naravnost, od zgoraj in od spodaj, pri čemer pa bodo udarci oziroma sunki naravnost,
zaradi prožnosti gumijevke, več ali manj neučinkoviti. Udarec je nekoliko učinkovitejši,
če policist drži gumijevko z obema rokama tako, da z eno roko drži ročaj, z drugo roko
pa prime gumijevko ob zaključku udarne površine (Krope, 2001).
Gumijevka se uporablja tudi za blokade, ki se lahko izvajajo enoročno ali dvoročno. Pri
enoročni blokadi držimo gumijevko za ročaj, udarna površina je nameščena tako, da
pokriva podlaket in tako predstavlja določeno zaščito oziroma ščitnik.
31
Dvoročna blokada se izvaja tako, da policist z eno roko drži gumijevko za ročaj, z drugo
roko pa le podloži gumijevko pri zadnjem delu udarne površine. Objem gumijevke z
drugo roko se ne izvaja, ker se s tem zmanjša možnost sprejetja udarca po prstih.
Dvoročne blokade so učinkovite in pravilno izvedene le, če se izvajajo v kombinaciji s
pravilnim izmikajočim gibanjem, s čimer se napad uspešno preusmeri. Dvoročne
blokade se izvajajo od zgoraj, od spodaj in od strani.
Strokovni prijemi z gumijevko se lahko izvajajo v omejenem obsegu zaradi njene
prožnosti. Najprimernejši strokovni transportni prijem je davljenje s pomočjo
gumijevke, ki se v praksi najpogosteje uporablja zoper vinjene in močne osebe.
Pomanjkljivosti gumijevke za njeno neučinkovitost se kažejo v njeni strukturi, saj je
mehka in prožna. Zaradi teh dveh lastnosti je uporaba gumijevke proti množici oseb
neučinkovita, primerna je le za delovanje proti eni osebi. Kot je bilo že prej omenjeno,
gumijevka zaradi prožnosti ne predstavlja čvrste blokadne površine pri izvajanju
blokad, izvajanje strokovnih prijemov pa je zelo omejeno.
Prednost gumijevke pa predstavlja njena majhna velikost, ki policistov ne ovira pri
njihovem delu. Prav tako pri uporabi gumijevke in v primeru udarca v vitalne dele, ne
povzroča hujših poškodb oziroma posledic. Prav tako predstavlja pozitivno lastnost
varnostna vrvica, ki preprečuje nasilni odvzem gumijevke policistu.
7.3.2 Ravna palica
Namen uporabe ravne palice je predvsem za primere, ko je javni red huje ali množično
kršen. V praksi jo policisti v Sloveniji zelo redko uporabljajo.
Za ravne palice, ki jih trenutno uporablja policija, se uporablja izraz palica za delovanje
s konja. Palica je namreč dolga 70 cm in je zato primerna tudi za tovrstno uporabo.
Narejena je iz naravnega materiala – lesa, med ročajem in udarno površino je nameščen
okrogli gumijasti ščitnik za roke, skozi ročaj pa je napeljana usnjena varnostna vrvica,
ki preprečuje odvzem palice policistu (Ilić,2003:52).
32
V Pravilniku o sistemizaciji in tipizaciji materialno – tehničnih sredstev je za ravno
palico določena naslednja tipizacija:
� ravna palica je izdelana iz trde plastike ali drugega ustreznega materiala,
� dolžina je odvisna od namena in načina uporabe (60- 120 cm),
� na vrhu ročaja je varnostna vrvica.
Kot je razvidno iz tipizacije, za ravno palico ni natančno določena oblika, material ali
dimenzija, ampak je to prepuščeno splošnim standardom za palice.
Slika 3: Posnetek ravne palice (Jelenko, 2009)
Ravna palica je primerna za izvajanje udarcev, blokad in zamahov. Za izvajanje
strokovnih prijemov pa v nasprotju z ostalimi palicami ni najprimernejša. Učinkovitost
ji zagotavlja njena trdnost in dimenzije palice.
Način udarjanja z ravno palico je podoben, kot pri udarjanju z gumijevko.
Najprimernejši način je, da policist izvaja udarec na primerni razdalji tako, da drži
palico za ročaj z nadprijemom in udarja s celotno udarno površino. Udarja vertikalno in
horizontalno po diagonali po nevitalnih delih telesa. Dvoročno jo lahko policist drži
tako, da z eno roko prime za ročaj palice, z drugo pa tik nad ročajem, na začetku udarne
površine.
33
Tudi izvajanje blokad je zelo učinkovito z ravno palico, prav zaradi njene trdnosti in
dolžine palice oziroma tako imenovane blokadne površine. Najprimernejši način
blokade je dvoročna blokada, ki se lahko izvaja od zgoraj, od spodaj in od strani.
Pomanjkljivost ravne palice predstavlja njena dolžina, saj je preveč okorna za izvajanje
določenih tehnik. Prav tako je ne moremo uporabljati pri rednih oblikah dela v policiji.
Zaradi njene okornosti z ravno palico ne moremo izvajati strokovnih prijemov. Ker ni
predvidena za nošenje na pasu, jo moramo ves čas držati v rokah.
Kot pomeni njena dolžina v nekaterih primerih slabost, pa predstavlja tudi prednost.
Velika prednost je tudi njena trdnost, saj so udarci učinkoviti in tudi zelo boleči. Njena
dolžina pa predstavlja tudi določeno varnost, saj jo policist proti osebam uporablja iz
daljše - varnejše razdalje. Tudi varnostna vrvica predstavlja prednost, dodatno zaščito
policistu pa nudi še gumijasti ščitnik za roke.
7.3.3 Tonfa
V slovenski policiji se od leta 2003 kot vrsta prisilnega sredstva uporablja ravna palica s
pravokotnim ročajem – TONFA. Tonfa ima svoje korenine v borilnih veščinah.
Zgodovina tonfe sega daleč nazaj v XIV. stoletje, ko so jo zaradi družbenih razmer na
Japonskem, skupaj z drugimi orodji uporabljali v obrambne in napadalne namene
(Krope, 2001:9).
V zgodovini si je tonfa v modificirani obliki utirala svojo pot tudi med prisilna sredstva
varnostnih sil različnih držav. Razlog za slednje je prav njena učinkovitost in
vsestranska uporabnost. Tonfo tako uporabljajo tudi policije nekaterih evropskih držav
(predvsem Nemčije in Francije), vodilna na tem področju pa je prav gotovo policija
ZDA. V ZDA so policisti pri opravljanju uradnih nalog, pričeli uporabljati tonfo že
konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ker pa se je pokazala za zelo uporabno in
učinkovito prisilno sredstvo, so jo vedno bolj izpopolnjevali (Toplak, 1994:2).
34
V Pravilniku o sistemizaciji in tipizaciji materialno tehničnih sredstev in opreme je
določeno,da ima tonfa med ročajem in ravnim delom nameščen pravokoten ročaj
dolžine do 15 cm, nima pa ščitnika niti varnostne vrvice.
Sestavni deli tonfe so sprednji del, zadnji del, ročaj, pravokotni ročaj in prstan.
Slika 4: Posnetek tonfe (Jelenko, 2009)
Tonfa se uporablja za izvajanje udarcev, blokad in strokovnih prijemov. Prav tako jo
lahko uporabljamo kot pripomoček za določena (tehnična) opravila, ki ne spadajo med
samoobrambne tehnike.
Za udarjanje s tonfo uporabljajo policisti več načinov. Pri držanju tonfe v nadprijemu
za ročaj je enako kot pri udarjanju z gumijevko, ki je že opisano, lahko pa udarja
oziroma zamahuje s tonfo v obliki številke osem. Slednje način je primeren za
odvračanje napada več oseb.
Naslednji način, ki ga policisti najpogosteje uporabljajo, je držanje tonfe za pravokotni
ročaj. S tem načinom držanja lahko policisti udarjajo s sprednjim delom, z ročajem
tonfe, s konico pravokotnega ročaja tonfe, z zadnjim delom tonfe ali s celotno udarno
35
površino. Udarjanje s celotno udarno površino je možno navzgor, navzdol,
horizontalno, vertikalno in pa v obliki številke osem.
Pri držanju tonfe s podprijemom za ročaj je najredkejši način udarjanja, s katerim se
odvrača napad oborožene osebe predvsem z izbijanjem orožja. Pri tem je s
podprijemom mogoče bliskovito zamahniti s tonfo neposredno iz nosilnega obroča.
Predvsem učinkovito in lahko izvedljivo je izvajanje blokad s pomočjo tonfe. Lahko se
izvajajo enoročne ali dvoročne blokade. Pri enoročnih blokadah se udarna površina, pri
držanju tonfe za pravokotni ročaj, popolnoma prilega policistovi podlakti in nudi zelo
dobro zaščito pred udarci, tudi pred udarci s predmeti. Pri dvoročnih blokadah lahko
policist z eno roko drži tonfo za pravokotni ročaj, z drugo roko pa podloži zadnji konec
udarne površine. S tem prijemom se lahko izvaja dvoročno spodnjo, dvoročno zgornjo
ali dvoročno stransko blokado.
Izvajanje strokovnih prijemov s pomočjo tonfe je zelo učinkovito in zanesljivo,
predvsem zaradi njene trdnosti. Najbolj se ta lastnost izraža pri pasivnem upiranju oseb,
saj trdnost tonfe ob pritisku na katerikoli del telesa povzroča precejšnjo bolečino.
Pravokotni ročaj omogoča veliko izbiro tehnik za obvladovanje oseb s strokovnimi
prijemi. Tako lahko s tonfo policisti izvajajo razna davljenja, strokovne pritiske po
vsem telesu, razne vzvode in transportne prijeme.
Ob vseh teh strokovnih prijemih, ki jih lahko izvajamo s tonfo, pa jo lahko uporabimo
še kot zelo priročen in koristen delovni pripomoček za opravljanje pomožnih tehnik
in opravil. Lahko nam nudi oporo ali naslon, z njo lahko razbijemo steklo, lahko jo
uporabimo za prenašanje oseb in drugo.
Vsak policist, preden mu je dodeljena tonfa, se mora udeležiti osnovnega usposabljanja
po predpisanem programu v trajanju 16 ur.
Tonfi predstavlja največjo prednost njen pravokotni ročaj, ki ga nima nobena izmed
drugih palic, ki se uporabljajo kot prisilno sredstvo. Tako ji omogoča poseben način
udarjanja v več smereh in vrtenje v obliki številke osem. Omogoča tudi varno izvajanje
enoročnih blokad, saj se blokadna površina prilega podlakti in nudi zaščito, policistovi
36
prsti pa pri tem niso izpostavljeni udarcem. Posebej učinkovita je pri izvajanju
strokovnih prijemov, saj omogoča nadzorovano in učinkovitejše fiksiranje posameznih
delov telesa.
7.3.4 Zložljiva teleskopska palica
Zložljiva teleskopska palica ima prav tako kot tonfa svoje korenine v borilnih veščinah.
Policije v svetu so jo sčasoma prilagodile in jo uporabljajo kot zelo učinkovito prisilno
sredstvo.
Zložljiva teleskopska palica je predvsem palica, ki je namenjena za odvračanje napada.
Po Zakonu o orožju sodi med hladno orožje, ki je uvrščeno v kategorijo A. Med hladno
orožje po tem zakonu spadajo boksarji, bodala, buzdovani, gumijevke in drugi predmeti,
ki so prirejeni za napad.
V tujini že vrsto let uporabljajo teleskopsko palico kot prisilno sredstvo predvsem
varnostni organi in varnostne službe. Zanjo imajo predpisane zakonske pogoje in način
uporabe. Tako npr. v Angliji poznajo dva udarca s teleskopsko palico, in sicer križna
udarca po okončinah. Njihove izkušnje kažejo, da zadostuje že sam psihološki učinek:
ko oseba zasliši zvok kovinske palice, preneha s kršitvijo (Krope, 2001:197).
Teleskopska palica pri nas ni več tuja stvar, saj smo jo že imeli priložnost videti sredi
devetdesetih let. Sprva redko, okoli leta 1997 so jo nekatere službe za varovanje začele
uporabljati bolj kot modni dodatek. V nekaterih enotah policije pa so teleskopske palice
prisotne že dalj časa ( Krope, 2001:195). V slovenski policiji se je začelo resneje
razmišljati o njeni uvedbi po letu 2003, predvsem zaradi boljše zaščite policistov in
zaradi določenih prednosti v primerjavi z drugimi palicami.
Teleskopska palica je raztegljiva kovinska ali iz trdih materialov narejena palica
različnih dolžin. Sestavljena je iz ročaja in še dveh zložljivih delov. Ročaj, v katerem sta
vsaj še dva zložljiva dela, je dolg od 20 do 25 cm. Na koncu teleskopske palice je
majhna krogla oziroma zaključek palice v obliki polkroga (Krope, 2001:195).
37
Po pravilniku o sistemizaciji in tipizaciji materialno tehničnih sredstev in opreme so za
zložljivo teleskopsko palico določeni naslednji standardi:
� izdelana je različnih materialov (trda plastika, kovina ali drug ustrezen material),
� dolžine 650 mm ali 800 mm (26 ali 31 palcev),
� se pripravi za uporabo s kratkim sunkom zapestja v smeri odpiranja ali z vzmetjo,
� nosilna sponka ali tok na opasaču.
Slika 5: Posnetek zložene teleskopske palice v nosilcu (Jelenko, 2009)
Pri uporabi moramo teleskopsko palico raztegniti, kar storimo tako, da zamahnemo s
palico naprej, pri čemer se teleskopska palica raztegne in je pripravljena za uporabo.
Nekoliko zahtevnejše je zložiti teleskopsko palico v prvotni položaj. Obrnemo jo
navpično, ročaj držimo v roki in navpično udarimo v trd predmet, običajno v tla
(Krope, 2001:196).
Teleskopska palica je primerna za delavce policije, ki opravljajo naloge v civilni obleki,
na vlaku, vodnike službenih psov, konjenike, kolesarje, motoriste, dežurne policiste,
mejne policiste, center za tujce (v uporabi na podlagi priporočila Evropskega odbora
proti mučenju glede vidnega nošenja palice, ki deluje zastrašujoče na tujce) UVZ in za
tiste policiste, ki se ukvarjajo predvsem s preventivno dejavnostjo.
38
Dobra lastnost teleskopske palice je, da je zložljiva, slaba pa, da lahko z njo povzročimo
hujše poškodbe, kot pri ostalih palicah. Z njo ne moremo učinkovito udariti naravnost z
enim ali drugim koncem teleskopske palice. Prav tako nima vrvice, kar pomeni
nekoliko lažji spekter delovanja, kot pri palici z vrvico (Krope,2001:199). Dodatna
prednost palice je manj potrebnih usposabljanj za pridobitev ustreznega znanja za
ravnanje s palico.
Slika 6: Posnetek zložene teleskopske palice (Jelenko, 2009)
Slika 7: Posnetek raztegnjene teleskopske palice (Jelenko, 2009)
39
Policisti jo nosijo v primernem nosilcu, ki ga imajo na službenem opasaču, praviloma
na tisti strani, ki je dosegljiva z močnejšo roko. Po priporočilu naj bi se po možnosti
nosila na opasaču pred strelnim orožjem.
Uporablja se za udarjanje, izvajanje blokade udarcev in napadov, izvajanje strokovnih
prijemov, strokovnih pritiskov, odrivanj ali prijemov za transportiranje oseb.
Pred uporabo jo je potrebno potegniti iz nosilca, kar lahko storimo z močnejšo ali
šibkejšo roko, odvisno od tega, na kateri strani jo nosimo na opasaču. Če jo potegnemo
s šibkejšo roko, jo prenesemo v močnejšo. Ko jo izvlečemo, jo moramo držati s polno
roko sredi ročaja tako, da vsi štirje prsti držijo ročaj palice. Za uporabo jo moramo
najprej raztegniti. Raztegnemo jo tako, da z njo preprosto zamahnemo od zgoraj
navzdol ali pa obratno od spodaj navzgor, lahko tudi od ene strani na drugo.
Izvajanje udarcev je enako kot pri gumijevki, držanje za ročaj in udarjanje z udarno
površino. Udarjamo lahko od zgoraj, od strani in od spodaj. Poznamo pa še udarjanje z
ročajem, po principu karate udarcev s pestjo, praviloma v predel trebuha. Pri uporabi
palice je potrebno izbrati tiste dele telesa, na katerih bo najbolj učinkovito odvrnil napad
oziroma onesposobil napadalca. Najpogosteje so to roke ali noge napadalca, druga
ciljna mesta pa so tudi udarci po hrbtu, zadnjici, stegnih, sklepih na rokah in nogah.
Udarci po sredinski masi nog in telesa povzročijo tekoče valove šoka in tako
onesposobijo napadalca.
Udarci po glavi, vratu, hrbtenici, v grodnico in dimlje, ki spadajo v rdečo cono
prepovedanih udarcev, niso dovoljeni, ker lahko povzročijo hude in trajne posledice.
Udarjamo lahko tudi z zloženo (sklopljeno) palico predvsem za obrambo, ki pa se
uporablja predvsem v tesnem stiku z napadalno osebo, ko druge tehnike niso učinkovite
(fizična sila) in uporaba raztegnjene palice ni praktična. Z zloženo palico po cilju
udarjamo s konico ali s pestjo. Poznamo udarec naravnost, udarec s šibko stranjo,
udarec z močno stranjo in kombinacije vseh udarcev. Pri udarcu z močne in šibke strani
udarimo s pokrovom palice pod kotom 45 stopinj navzdol preko telesa osebe v njen
srednji del. Udarec naravnost izvedemo z močne strani, tako da palico držimo v
navpičnem položaju s konico navzgor in s pestjo udarimo v srednji del telesa.
40
S teleskopsko palico lahko izvajamo enoročne ali dvoročne blokade.
Pri enoročnih blokadah se zahteva več spretnosti. Palico primemo tako, da držimo za
ročaj s spodnjim delom obrnjenim navpično navzdol, tako da je teleskopska palica ob
nadlahtnici z zadnjim delom v smeri komolca. Tako izvedemo blokado od zgoraj,
spodaj, navznoter in navzven z eno roko (Krope, 2001:206).
Dvoročne blokade lahko izvajamo od zgoraj, od spodaj in od strani tako, da jo držimo
na obeh koncih in usmerimo proti predmetu, orožju ali napadalčevi roki ali nogi s
katerimi proti nam izvaja udarec.
Z zložljivo teleskopsko palico, lahko izvajamo tudi strokovne prijeme, sicer v
manjšem obsegu kot z ravno palico s pravokotnim ročajem – tonfo. Največja
pomanjkljivost v primerjavi s tonfo je ta, da nima pravokotnega ročaja, zaradi česar ni
tako učinkovitega fiksiranja med obvladovanjem osebe. V primerjavi z gumijevko, pa
lahko prav zaradi njene trdnosti učinkovito izvedemo večje število različnih strokovnih
prijemov, kot so razna davljenja, vzvodi in različni strokovni pritiski.
41
8 DOSEDANJA UPORABA ZLOŽLJIVE
TELESKOPSKE PALICE V SLOVENSKI POLICIJI
Zložljivo teleskopsko palico so za potrebe uniformirane in kriminalistične policije začeli
uvajati po letu 2003. Dokončno so bile teleskopske palice za slovensko policijo
nabavljene junija leta 2008. V specialni enoti in v Uradu za varnost in zaščito pa je bila
sistematizirana že prej. V tem poglavju bom predstavil uvajanje zložljive teleskopske
palice v slovenski policiji za uniformirano in kriminalistično policijo, tip palice, kateri
policisti jo nosijo in pri katerih oblikah dela jo uporabljajo policisti na terenu.
8.1 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI
V Sloveniji uniformirana in kriminalistična policija uporablja zložljivo kovinsko
teleskopsko palico nemškega proizvajalca BONOWI tipa EKA Camlock. Palica je
narejena iz kovine in ima obložen ročaj za boljši oprijem. Ima 7 sestavnih delov: ročaj,
pokrov, nosilno sponko, prstan, srednji del, končni del in konico.
Dolžina zložene palice je 212 mm, dolžina iztegnjene palice je 506 mm. Premer ročaja
znaša 28 mm, premer srednjega dela 22 mm in premer prednjega dela 19 mm. Teža
palice je 480 gramov.
Izmet palice je možen z moderiranim zamahom iz zapestja navzgor ali navzdol ali pa z
izvlečenjem konice. Palico lahko raztegnemo tudi z neposrednim potegom iz toka, če
konico palice zataknemo v režo na koncu nosilca.
slika 8 : Prikaz potega palice iz nosilca (Jelenko, 2009)
42
Palica zloži v zaprti položaj tako, da ob pritisku na gumb na ročaju potisnemo
navznoter. Za razliko od teleskopskih palic drugih proizvajalcev, se palica proizvajalca
Bonowi ne zloži z udarcem ob trd predmet (tla). Izmet in zapiranje palice se regulira
glede na pritisk na gumb. Nasilno zapiranje ali izmet ni mogoč in lahko omeji
funkcionalnost palice. Tak način zapiranja palice je iz varnostnih razlogov zelo
praktičen, saj se ni potrebno sklanjati pred osebo. Teleskopska palica Bonowi Camlock
zdrži visoke obremenitve vzdolž osi. Močni udarci ob trdno podlago jo lahko vseeno
poškodujejo. Če jo poskušamo nasilno zapreti brez pritiska na gumb, na način kot se
zapirajo teleskopske palice drugih proizvajalcev, se bo palica zagozdila v iztegnjenem
položaju.
8.2 PROGRAM USPOSABLJANJA
Policisti morajo preden začnejo uporabljati zložljivo teleskopsko palico opraviti
enodnevno usposabljanje v trajanju 8 ur po verificiranem programu usposabljanja, ki ga
je sprejel programski svet Policijske akademije. Namen usposabljanja je pridobitev
osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj, ter osnovnih psihofizičnih in praktičnih veščin
za zakonito, strokovno, varno in učinkovito uporabo zložljive teleskopske palice pri
opravljanju nalog v različnih varnostnih razmerah.
Na usposabljanju se policisti seznanijo s funkcionalnostjo in načini uporabe palice v
skladu s tehničnimi značilnostmi, zakonskimi pogoji za uporabo in strokovnimi pravili
ter načeli. Izvajajo, ponavljajo in urijo posamezne tehnike nošenja, držanja, postavitve,
potegov, strokovnih udarcev, vbodov in zamahov ter blokad, strokovnih obvladovalnih
prijemov in obramb pred različnimi napadi. Prav tako spoznajo najpogostejše oblike
napadov na policiste in tehnike palice, s katerimi se najučinkoviteje odvrne napad in s
povezovanjem tehnik palice z uporabo ostalih prisilnih sredstev. Usposabljanja izvajajo
policisti inštruktorji - multiplikatorji in inšpektorji posameznih PU, ki so se tudi sami
udeležili usposabljanja, ki ga je organizirala in izvedla Uprava uniformirane policije v
sodelovanju z inštruktorjem proizvajalca palic Bonowi.
43
8.3 OBLIKE POLICIJSKEGA DELA IN UPORABA TELESKOPSKE PALICE
Kot je bilo poudarjeno že pri opisu palic, se zložljiva teleskopska palica v policiji
uporablja za delo v civilnih oblekah, za preventivne dejavnosti, na vlaku, vodniki
službenih psov, konjeniki, kolesarji, motoristi, dežurni, mejni policisti, center za tujce
(v uporabi na podlagi priporočila Evropskega odbora proti mučenju glede vidnega
nošenja palice, ki deluje zastrašujoče na tujce) UVZ, ipd. V nadaljevanju bom predstavil
oblike policijskega dela, kjer se uporablja teleskopska palica in zakaj je primerna za to
obliko policijskega dela.
Kriminalisti pri svojem delu opravljajo naloge v civilni obleki. Pri svojem delu morajo
imeti iz objektivnih razlogov prikrite razne pripomočke, da se jih ne opazi oziroma
prepozna kot delavce policije. Zložljiva teleskopska palice je tako zelo primerna za
uporabo pri tej vrsti dela, ker jo lahko kriminalisti zaradi njene majhnostii enostavno
prikrijejo, da jo zataknejo za pas, jo dajo v žep ali kakšno ročno torbico, lahko jo tudi
skrijejo v predal avtomobila idr. S tem so nevpadljivi in lahko opravljajo razne tajne
oziroma posebne metode dela, ne da bi drugi opazili, da nosijo prisilno sredstvo s seboj
in tako ogrozili preiskovalno delo. V primeru ogrožanja, pa jo imajo na dosegu roke in
jo lahko takoj uporabijo kot prisilno sredstvo. Uporaba drugih vrst palic pri tej obliki
dela ni primerna, saj jih predvsem zaradi njihovih velikosti ni mogoče prikriti, s tem pa
bi bilo onemogočeno tudi prikrito delovanje in posledično neuspešno izvedena naloga.
Policisti, ki opravljajo preventivno dejavnost, so predvsem vodje policijskih okolišev.
Pri svojem delu navezujejo stike z občani, jim svetujejo, se udeležujejo raznih posvetov
skupnosti in predstavljajo nekakšno vez med prebivalstvom in policijo. S svojim delom
poskušajo pridobiti predvsem zaupanje občanov v policijo in posledično njihovo
sodelovanje z njo. Pri tem bi uporaba palice, kot je na primer tonfa, ki že vizualno
predstavlja represivno naravo, delovala v nasprotju z namenom preventivne dejavnosti.
Zložljiva teleskopska palica, pa je na policijskem opasaču precej nevpadljiva. Policistu
pa je v primeru ogrožanja oziroma v primeru intervencije vedno pri roki in takoj
pripravljena za uporabo, saj policisti v času službe opravljajo različne naloge.
44
Uporaba zložljive teleskopske palice predstavlja veliko pridobitev predvsem pri
policistih – motoristih. Do sedaj je bila uporaba palice pri tej obliki dela
onemogočena, saj bi nošenje palice zelo oviralo policista pri vožnji motornega kolesa.
To bi predstavljalo tudi veliko nevarnost za policista, saj ne bi bil dovolj osredotočen na
vožnjo v cestnem prometu, in bi s tem ogrožal sebe in druge udeležence v cestnem
prometu. Uporaba tonfe pri policistih - motoristih je praktično nemogoča, saj je zaradi
njene velikosti ni mogoče spraviti v kovčke na motornih kolesih. Mogoča bi bila le
uporaba gumijevke spravljene v kovčku za opremo. Zložljiva teleskopska palica je torej
za policiste motoriste zelo primerna, saj jo imajo lahko na opasaču med vožnjo, in jih
pri tem ne ovira ali pa spravljeno v kovčku, saj v zloženem stanju ne zavzame veliko
prostora. V tujini jo ponekod nosijo na motorističnih škornjih. Policisti motoristi
večinoma opravljajo policijske naloge sami, zato potrebujejo primerna sredstva za
zaščito. Pri delu imajo neredko postopke z agresivnimi in nevarnimi osebami, zato
potrebujejo učinkovito prisilno sredstvo, ki ima psihološki učinek, kar zložljiva
teleskopska palice vsekakor ima. Prav tako policisti motoristi lahko veliko hitreje
pridejo na kraj kršitve javnega reda in miru, predvsem v prometnih konicah. Zato je
smotrno, da imajo s seboj vedno prisilno sredstvo palico.
Zaradi podobnih razlogov kot policisti – motoristi, teleskopsko palico uporabljajo
policisti – kolesarji. Pri vožnji s kolesom, bi jih katerakoli druga vrsta palice le ovirala
zaradi njene dolžine. Zložljiva teleskopska palica jih pri vožnji praktično ne ovira, saj jo
imajo zloženo v nosilcu na opasaču.
Policisti specialne enote (SE) in policisti Urada za varnost in zaščito (UVZ) imajo
zložljivo teleskopsko palico sistematizirano in v uporabi že dalj časa zaradi specifike
njihovega dela.
Naj pri tem omenim še, da so zložljivo teleskopsko palico kot vrsto prisilnega sredstva
začeli uporabljati tudi v 17. bataljonu vojaške policije. Tudi za vojaško policijo pomeni
uvedba zložljive teleskopske palice veliko pridobitev, razlogi in način uporabe palice je
podoben kot v slovenski policiji. Pripadniki 17. bataljona vojaške policije opravljajo
naloge patruljiranja z motornimi kolesi, preiskujejo prekrške in kazniva dejanja ter pri
tem uporabljajo pooblastila in prisilna sredstva. Njihove pristojnosti so omejene le na
dejanja, ki se dogajajo na vojaškem območju ali jih storijo pripadniki slovenske vojske.
45
8.4 PREGLED UPORABE ZLOŽLJIVE TELESKOPSKE PALICE V OBDOBJU OD 1. 1. 2008 DO 30. 6. 2009
V tem podpoglavju so zajeti statistični podatki o številu uporab zložljive teleskopske
palice po policijskih upravah, pridobljeni iz policijskih evidenc, katere na Generalni
policijski upravi vodi Uprava uniformirane policije.
8.4.1 Uporaba zložljive teleskopske palice po policijskih upravah
V tabeli 1 je prikazano, da so policisti v letu 2008 uporabili prisilna sredstva 10444 -
krat in en opozorilni strel. Od tega so prisilno sredstvo palice uporabili 85 - krat. V
prvem polletju 2009 so uporabili prisilna sredstva 4923 - krat, od tega 25 - krat prisilno
sredstvo palice.
Tabela 1: Uporaba prisilnih sredstev in opozorilnega strela v letih 2008 in 2009 Vrsta prisilnega sredstva 2008 2009 Sredstva za vklepanje in vezanje 5125 2387 Plinski razpršilec 176 85 Fizična sila 5016 2416 Palica 85 25 Službeni pes 31 6 Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev 10 4 Opozorilni strel 1 - Skupaj 10444 4923
Iz tabele 2 je razvidno, do so policisti v letu 2008 od 85 - ih uporab prisilnega sredstva
palice, zložljivo teleskopsko palico uporabili samo dvakrat, in sicer enkrat na območju
PU Nova Gorica in enkrat na območju PU Murska Sobota. V prvem polletju 2009 pa so
policisti uporabili prisilno sredstvo palico 25 - krat, od tega zložljivo teleskopsko palico
devetkrat. To pomeni, da se je uporaba zložljive teleskopske v primerjavi z celotnim
letom 2008 povečala za več kot štirikrat (natančneje 4,5 - krat), kar prikazuje grafikon
1. Največkrat je bila uporabljena na območju PU Ljubljana (štirikrat), na območju PU
Murska Sobota je bila uporabljena trikrat in na območju PU Krško dvakrat. Na ostalih
policijskih upravah, ki niso omenjene v tabeli, do sedaj zložljiva teleskopska palica še ni
bila uporabljena.
46
Tabela 2: Uporaba zložljive teleskopske palice po policijskih upravah
Leto Skupaj PU Krško
PU
Ljubljana
PU Murska
Sobota
PU Nova
Gorica
2008 2 - - 1 1
2009 9 2 4 3 -
palica; 85
palica; 25
zložljiva teleskopska palica; 2
zložljiva teleskopska palica; 9
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
2008 2009
palica
zložljiva teleskopska palica
Grafikon 1 : Delež uporabe zložljive teleskopske palice v razmerju z uporabo vseh vrst palic v letu 2008 in v prvem polletju 2009
8.4.2 Uporaba zložljive teleskopske palice po področjih dela
Kot je razvidno iz tabele 3, so policisti zložljivo teleskopsko palico v letu 2008
uporabili po enkrat na področju javnega reda in mejnih zadev. V prvem polletju 2009 pa
je bila sedemkrat uporabljena na področju javnega reda in po enkrat na področju
prometne varnosti in preiskovanja kaznivih dejanj. Največkrat se torej zložljiva
teleskopska palica uporablja na področju javnega reda.
47
Tabela 3: Uporaba zložljive teleskopske palice po področjih policijskega dela
Javni red Mejne zadeve Preiskovanje
KD
Prometna
varnost
2008 1 1 - -
2009 7 - 1 1
5.4.3 Pregled učinkovitosti in ocene uporabe zložljive teleskopske
palice
Pravilnik o policijskih pooblastilih v 104. členu določa, da mora vodja policijske enote
ali oseba, ki jo ta pooblasti, vsako uporabo prisilnega sredstva takoj preveriti in oceniti,
ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno zakonito in strokovno, razen če ni za presojo
zakonitosti in strokovnosti ustanovljena posebna komisija. Z oceno uporabe prisilnega
sredstva se tako pokaže strokovnost, zakonitost in predvsem usposobljenost policistov.
Dosedanja uporaba zložljive teleskopske palice je bila 100 % učinkovita, strokovna in
zakonita. V letu 2008 sta bili obe uporabi zložljive teleskopske palice učinkoviti,
zakoniti in strokovni. Tudi v prvem polletju 2009 je bilo vseh devet uporab učinkovitih,
strokovnih in zakonitih, kar lahko vidimo v spodnji tabeli 4.
Tabela 4: Prikaz učinkovitosti in ocene uporabe zložljive teleskopske palice
Leto Skupaj Učinkovita Zakonita in strokovna
2008 2 2 2
2009 9 9 9
48
5.4.4 Pregled števila uporab zložljive teleskopske palice glede na
število kršiteljev in pojavov
V spodnji tabeli št. 5 je prikazano, da je bila v letu 2008 zložljiva teleskopska palica
uporabljena v dveh pojavih dvakrat zoper dva kršitelja. V prvem polletju 2009 pa je bila
uporabljena devetkrat v sedmih pojavih zoper sedem kršiteljev.
Tabela 5: prikaz števila uporab prisilnih sredstev glede na število pojavov in kršiteljev
Leto Število pojavov Število kršiteljev Število uporab
prisilnega sredstva
2008 2 2 2
2009 7 7 9
V spodnjem grafikonu 2 lahko vidimo, da je bilo v prvem polletju 2009 na PU
Ljubljana, prisilno sredstvo zložljiva teleskopska palica v dveh primerih uporabljena
štirikrat zoper dva kršitelja. Iz tega lahko sklepamo, da je bila zoper enega kršitelja
uporabljena najmanj dvakrat.
2 2
3
2 2
3
2
4
3
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
PU Krško PU Ljubljana PU Murska Sobota
Pojavov
Število kršiteljev
Število uporab
Grafikon 2: Prikaz uporabe zložljive teleskopske palice glede na število pojavov in število kršiteljev po policijskih upravah v letu 2009
49
5.4.5 Pregled stanja kršiteljev pri uporabi zložljive teleskopske palice
Leta 2008 so policisti uporabili prisilno sredstvo zložljivo teleskopsko palico proti
dvema osebama, od katerih je bila ena oseba na območju PU Nova Gorica pod vplivom
alkohola in mamil, kar je razvidno iz tabel 6 in 7, medtem ko je bila oseba na območju
PU Murske Sobote v nepojasnjenem psihičnem stanju.
V prvem polletju 2009 so policisti uporabili zložljivo teleskopsko palico proti sedmim
osebam, od katerih jih je bilo pet pod vplivoma alkohola, ena oseba pod vplivom mamil
in ena oseba v nepojasnjenem psihičnem stanju, kar je prav tako razvidno iz spodnjih
tabel 6 in 7.
Tabela 6: Prikaz stanja kršiteljev pri uporabi zložljive teleskopske palice
Leto Skupaj oseb Pod vplivom
alkohola
Pod vplivom
mamil
Nepojasnjeno
psihično
stanje
2008 2 1 1 1
2009 7 5 1 1
Tabela 7: Prikaz stanja kršiteljev po policijskih upravah v letu 2008 in 2009
Leto 2008 2009
Policijska
uprava
PU Nova
Gorica
PU Murska
Sobota PU Krško
PU
Ljubljana
PU Murska
Sobota
Pod vplivom
alkohola 1 - 1 1 3
Pod vplivom
mamil 1 - 1 - -
Nepojasnjeno
psihično
stanje
- 1 1 - -
50
9 ZAKLJUČEK
Policisti morajo pri opravljanju svojih nalog, kljub temu, da so izpolnjeni vsi zakonski
pogoji za uporabo policijskega pooblastila, še posebej spoštovati človekove pravice in
temeljne svoboščine. Vendar je včasih že narava policijskega pooblastila takšna, da je v
nasprotju s temi osnovnimi pravicami. Najbolj intenzivno se v osnovne človekove
pravice in temeljne svoboščine posega prav z uporabo prisilnih sredstev.
Od vseh vrst prisilnih sredstev je uporaba palice, med katero spada tudi zložljiva
teleskopska palica, prisilno sredstvo, s katerim se bolj grobo posega v človekovo osebno
svobodo in dostojanstvo. V slovenski policiji je uporaba zložljive teleskopske palice
šele v fazi uveljavljanja.
Policisti v Republiki Sloveniji so na terenu začeli uporabljati zložljivo teleskopsko
palico šele v letu 2008, pred tem so jo imeli v zadolžitvi le v Specialni enoti policije in
na Uradu za varnost in zaščito, vendar jo praktično sploh niso uporabljali. Ker je ta vrsta
palice v slovenski policiji relativno nova, je bila dosedanja uporaba predvsem v letu
2008 redka. V prvem polletju 2009 se je uporaba povečala za več kot štirikrat, kar kaže
na postopno privajanje in zaupanje v novo prisilno sredstvo, v prihodnje lahko
pričakujemo še večjo uporabo zložljive teleskopske palice. K povečanju uporabe je
prispevalo tudi dejstvo, da je čedalje več policistov usposobljeno za njeno uporabo, in jo
lahko nosijo med opravljanjem nalog.
Prednost uporabe zložljive teleskopske palice za policijske naloge, je v primerjavi s
tonfo, ki jo policisti najpogosteje uporabljajo pri izvajanju svojih nalog, manj zahtevno
in krajše usposabljanje. Prav tako, zložena teleskopska palica v nosilcu na policijskem
opasaču, ne daje videz prisilnega oziroma represivnega delovanja, kot ga daje tonfa
zaradi svoje velikosti in oblike. Nošenje zložljive teleskopske palice je bolj udobno in
policistov ne ovira pri različnih oblikah dela, kot pri ostalih palicah. Zaradi tega jo
imajo lahko ves čas opravljanja službe na opasaču in vedno na dosegu roke, kar je v
situacijah, kjer je potrebno hitro in takojšnje reagiranje, izjemno pomembno. S tem je
policistom omogočeno pravočasno ukrepanje oziroma omogočena takojšnja odvrnitev
nevarnost napada.
51
Kot kaže postaja uporaba zložljive teleskopske palice vse bolj nepogrešljiv in vedno
bolj nujen policijski pripomoček v slovenski policiji. Podatki iz tujine, kjer je zložljiva
teleskopska palica že dalj časa uveljavljena, kažejo da, je predvsem odločilna prednost
njen psihološki učinek, ki ga povzroči z značilnim zvokom ob raztegnitvi palice, s
katerim marsikaterega kršitelja odvrne od nadaljnjih kršitev. Tako ugotavljam, da je
uvedba zložljive teleskopske palice med prisilna sredstva zelo primerna in smotrna za
zaščito policijskih uslužbencev, predvsem tistih, ki opravljajo policijske naloge v
civilnih oblekah in pri oblikah dela, kjer je nošenje ostalih vrst palice neprimerno ali
moteče. Seveda pa se morajo policisti redno in sistematično usposabljati pod
strokovnim vodstvom inštruktorjev. Z znanjem in veščinami, ki jih bodo policisti
pridobili na teh usposabljanjih, bodo lahko strokovno, zakonito in odločno uporabili
zložljivo teleskopsko palico v praksi na terenu, brez nastalih hujših posledic na kršiteljih
in policistih samih.
52
10 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA
LITERATURA:
1. Ambrož, M., Bavcon, L., Bugarič, B., Cerar, M., Fišer, Z. idr (2006). Pravne
razsežnosti človekovih pravic. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v
Ljubljani
2. Ilić, V. (2003). Uporaba palice kot prisilnega sredstva. Diplomsko delo,
Ljubljana: Pridružena članica Univerze v Ljubljani, Visoka policijsko –
varnostna šola.
3. Ilić, V. (2008). Zložljiva kovinska palica. Revija Varnost, 56 (3), str. 38-39.
4. Kečanović, B., Klemenčič, G., Zidar, K., Pavlin, P. (2006). Policijsko pravo
in pooblastila : Splošni del. Ljubljana: GV Založba
5. Klemenčič, G., Kečanović, B., Žaberl, M. (2002). Vaše pravice v policijskih
postopkih. Ljubljana : Pasadena
6. Kolenc, T. (2004). Policija uvaja še teleskopsko palico. Revija Varnost, 53
(1/3), str. 31-33.,
7. Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana. MNZ. Policija. Generalna
policijska uprava.
8. Krope, S. (2001). Tonfa, teleskopska palica in gumjevka za policijsko
uporabo. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije,
Policija
9. MNZ (2004). Policijski postopki in spoštovanje človekovih pravic. Ljubljana:
Ministrstvo za notranje zadeve
10. MNZ (1997). Praktični postopek: Uporaba policijskih pooblastil;
Poenotenje policijskih postopkov. Ljubljana : Ministrstvo za notranje zadeve
11. Nikolić, M. (2009). Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji. Ljubljana:
Ministrstvo za notranje zadeve.
12. Rover, C. de (2002). Služimo in varujemo: Človekove pravice in
humanitarno pravo za policijo in varnostne sile. Ljubljana: Jože Moškrič d.d
13. Toplak, G. (1994) Policijska palica PR-24 (tonfa). Seminarska naloga.
Ljubljana
53
14. Toplak, L. (2002). Civilno pravo: Splošni del. Maribor. Univerza v
Mariboru, Pravna fakulteta.
15. Žaberl, M. (2000). Policijska pooblastila. Ljubljana: Visoka policijsko-
varnostna šola.
16. Žaberl, M. (2009). Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in
palice. Pravna praksa, 28 (16-17), priloga VII-VIII.
17. Žaberl, M. (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Fakulteta za
policijsko-varnostne vede
18. MNZ (2002). Posvet – Varovanje človekovih pravic in svoboščin v
postopkih represivnih organov. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve
19. Narat, B. (2006). Uvedba prisilnega sredstva tonfe v slovensko policijo.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Mariboru, Fakulteta za policijsko –
varnostne vede.
20. Šinkovec, J. (1997). Pravice in svoboščine. Ljubljana: Uradni list republike
Slovenije.
21. Vinkovič, B. (2008). Usposabljanje s področja prisilnega sredstva – zložljive
teleskopske palice in praktičnih postopkov pripadnikov 17. BVP. Častno in
predano, Glasilo 17. bataljona vojaške policije, Marec 2008 (5), str. 5.
PRAVNI VIRI:
1. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994)
2. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Generalna
skupščina OZN, resolucija št. 2200 A(XXI).
http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/Mednarodni_pa
kt_o_ekonomskih__socialnih_in_kulturnih_pravicah.pdf, z dne 15.8.2009
3. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Generalna
skupščina OZN, resolucija št. 2200 A(XXI).
http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/Mednarodnipak
t_drzavljanskih_politicnih_pravicah.pdf, z dne 15.8.2009
4. Pravilnik o policijskih pooblastilih. Uradni list RS, 40/2006, 56/2008
54
5. Pravilnik o sistematizaciji in tipizaciji materialno tehničnih sredstev in
opreme. Uradni list RS, 102/04-UPB 2, 14/05 in 53/05)
6. Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Generalna skupščina OZN,
resolucija št. 217 A(III), http://www.ip-rs.si/zakonodaja/mednarodnopravna-
ureditev/mapa/splosna-deklaracija-o-clovekovih-pravicah/, z dne 15.8.2009
7. Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04,
68/06
8. Zakon o policiji. Uradni list RS, 107/2006, 42/2009
OSTALI VIRI:
1. Dopis s statističnimi podatki o uporabi zložljive teleskopske palice, številka
92-363/2009/164 (205-09), MNZ, Generalna policijska uprava.
2. Poročilo o delu policije za leto 2008.
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocil
o2008.pdf, z dne 28.08.2009
3. Poročilo o delu policije za prvo polletje 2009.
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/polletnoporo
cilo2009.pdf, z dne 25.08.2009
4. http://www.armortrainingacademy.com/bp/pdf/handbookMEB.pdf, z dne
15.07.2009
5. http://www.bonowi.de/downloads/H1_K1Instructions.pdf, z dne 20.08.2009
6. http://www.bonowi.de/downloads/Katalog2009Englisch.pdf, z dne 20.08.2009
55
DELOVNI ŽIVLJENJEPIS KANDIDATA
Simon Jelenko rojen 31. 3.1982 v Celju sem obiskoval osnovno šolo v Zrečah. Po
končani osnovni šoli sem nadaljeval šolanje na Srednji policijski šoli v Tacnu, katero
sem leta 2001 uspešno zaključil in se zaposlil na Ministrstvu za notranje zadeve, v
Policijski upravi Koper, na Policijski postaji Koper. Opravljal sem splošne naloge
policije in naloge varovanja državne (zelene) meje. Leta 2008 sem se prijavil na razpis
za delo na Postaji prometne policije Koper, kjer sem pričel z delom policista prometnika
v mesecu aprilu 2008. V mesecu maju leta 2009 sem bil na podlagi prošnje premeščen v
Policijsko akademijo, v oddelek za varovanje, kjer opravljam naloge še danes. Od leta
2002 do 2009 sem bil tudi pripadnik Posebne policijske enote na Policijski upravi
Koper, s katero sem izvajal predvsem naloge varovanja javnih prireditev in shodov.
56
IZJAVA O AVTORSTVU
Izjavljam, da je zaključno delo Uporaba teleskopske palice rezultat lastnega dela in da
so rezultati in podatki v diplomski nalogi korektno navedeni.
