UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA - core.ac.uk · Sodne odločbe Vrhovnega sodišča..... 48 . POVZETEK V diplomskem delu je predstavljen pojem revizije kot izredno pravno sredstvo,

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

ANJA FELDA

REVIZIJA KOT IZREDNO PRAVNO

SREDSTVO V PRAKSI VRHOVNEGA

SODIŠČA

Diplomsko delo

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

REVIZIJA KOT IZREDNO PRAVNO

SREDSTVO V PRAKSI VRHOVNEGA

SODIŠČA

Študentka: Anja Felda

Številka indeksa: 71166969

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: Javno pravo

Mentorica: doc. dr. Tjaša Ivanc

Maribor, september 2015

Vsebina

1. UVOD ....................................................................................................................................................1

1.1. Cilji diplomskega dela ....................................................................................................................2

1.2. Predvidene metode diplomskega dela ..........................................................................................3

2. PRAVNA SREDSTVA...............................................................................................................................4

2.1. Redna pravna sredstva ..................................................................................................................6

2.1.1. Pojem in vrste rednih pravnih sredstev .................................................................................6

2.2. Izredna pravna sredstva ................................................................................................................7

2.2.1. Pojem in vrste izrednih pravnih sredstev ...............................................................................7

3. REVIZIJA ............................................................................................................................................ 10

3.1. Pojem in pomen revizije ............................................................................................................. 10

3.2. Dovoljena in dopuščena revizija ter legitimacija za njeno vložitev ............................................ 11

3.2.1. Seštevek vrednosti posameznih zahtevkov ......................................................................... 12

3.3. Revizijski razlogi .......................................................................................................................... 13

3.3.1. Meje preizkusa izpodbijane sodbe ...................................................................................... 14

3.4. Postopek revizije ........................................................................................................................ 15

3.4.1. Razlogi za dopustitev revizije .............................................................................................. 15

3.4.2. Predlog za dopustitev revizije ............................................................................................. 16

3.4.3. Vložitev revizije ................................................................................................................... 19

3.5. Odločanje revizijskega sodišča ................................................................................................... 21

3.6. Revizija zoper sklep .................................................................................................................... 22

3.7. Spremembe revizije z novelo ZPP-D ........................................................................................... 22

4. SODNA PRAKSA VRHOVNEGA DRŽAVNEGA SODIŠČA ....................................................................... 26

4.1. Sodna praksa v povezavi 105a. in 367. člena ZPP ...................................................................... 27

4.1.1. Sklep II DoR 89/2010 ........................................................................................................... 27

4.1.2. Sklep II DoR 26/2009 .......................................................................................................... 28

4.2. Sodna praksa v povezavi 374. in 377. člena ZPP ..................................................................... 29

4.2.1. Sklep II DoR 13/2009 ........................................................................................................... 30

4.2.2. Sklep II DoR 15/2009 ........................................................................................................... 30

4.2.3. Sklep VIII DoR 7/2009 .......................................................................................................... 31

4.3. Sodna praksa v povezavi 367. in 367/4. členom ZPP ................................................................ 32

4.3.1. Sklep II DoR 5/2009 ............................................................................................................. 33

4.3.2. Sklep II DoR 8/2009 ............................................................................................................. 33

4.3.3. Sklep II DoR 42/2009 .......................................................................................................... 34

4.3.4. Sklep II DoR 210/2012 ......................................................................................................... 35

4.4. Sodna praksa v povezavi 367. in 367b. člena ZPP ...................................................................... 36

4.4.1. Sklep II DoR 14/2009 ........................................................................................................... 37

4.4.2. Sklep DoR 18/2009 .............................................................................................................. 37

4.4.3. Sklep II DoR 25/2009 ........................................................................................................... 38

4.5. Sodna praksa v povezavi 367. in 367a. člena ZPP ..................................................................... 39

4.5.1. Sklep III DoR 26/2009 .......................................................................................................... 39

4.5.2. Sklep II DoR 2/2009 ............................................................................................................. 40

4.5.3. Sklep II DoR 16/2009 ........................................................................................................... 41

4.5.4. Sklep II DoR 39/2009 ........................................................................................................... 42

4.5.5. Sklep VIII DoR 2/2009 .......................................................................................................... 42

5. ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 44

6. LITERATURA IN PRAVNI VIRI .............................................................................................................. 47

6.1. Knjige in članki ............................................................................................................................ 47

6.2. Pravni viri .................................................................................................................................... 47

6.3. Internetni viri .............................................................................................................................. 48

6.4. Sodne odločbe Vrhovnega sodišča ............................................................................................. 48

POVZETEK

V diplomskem delu je predstavljen pojem revizije kot izredno pravno sredstvo, predvsem v

praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS). Za

lažje razumevanje je na začetku diplomskega dela opredeljen pojem pravnih sredstev.

Navedena so tudi redna in izredna pravna sredstva in pojasnila, v čem se redna razlikujejo

od izrednih pravnih sredstev.

V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila na pojem revizije, razložila, katere

so funkcije revizije, dotaknila se bom pojmov dopustnosti in dovoljenosti revizije, naštela

bom revizijske razloge in predstavila, kako postopek z revizijo poteka. Osredotočila se

bom tudi na pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati in upoštevati, da se revizija kot izredno

sredstvo lahko uporabi. Poseben poudarek pri obravnavi revizije kot izrednega pravnega

sredstva bom namenila tudi razlagi, zakaj le-ta ni zagotovljena z Ustavo Republike

Slovenije1, ki v 25. členu ureja pravico do pravnega sredstva, ampak marsikdo pozabi, da

ta člen zajema le pritožbo ali drugo (redno) pravno sredstvo. Revizija pa je izredno pravno

sredstvo ravno zato, ker omogoča poseg v pravnomočno odločbo sodišča, pravnomočnost

pa je ustavnopravno varovan institut, ki ga ureja 158. člen Ustave RS, namenjen pa je

varstvu pravnega reda s tem, da izključuje negotovost posameznika glede pravno urejenih

razmerij, da prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre

za isto stvar in za isto osebo, ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena.

V nadaljevanju bodo predstavljene tudi spremembe, ki jih je prinesla novela ZPP-D2 iz leta

2008, saj je reforma izrednih pravnih sredstev, revizije in zahteve za varstvo zakonitosti

izhajala iz izhodišča, da mora Vrhovno sodišče RS skrbeti za razvoj in enotnost pravnega

reda na splošno in s tem presegati pomen odločitev v konkretni zadevi.

Zadnji del diplomskega dela bo obravnaval revizijo kot izredno pravno sredstvo v praksi

Vrhovnega sodišča RS, s čimer bo predstavljen postopek in odločanje v zvezi z revizijo.

Menim, da je predstavitev praktičnih primerov za boljše razumevanje samega pojma

1 Ustava Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 25. člen.

2 ZPP-D, Ur. l. št. 45/08 z dne 9. 5. 2008.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20081983

revizije kot izrednega pravnega sredstva nujna, saj bom tako najlažje prikazala

kompleksnost ter različnost tega pojma od primera do primera.

KLJUČNE BESEDE : revizija, izredno pravno sredstvo, sodna praksa Vrhovnega

sodišča, Zakon o pravdnem postopku

SUMMARY

I will try to present revision as an extraordinary legal remedy, especially in the praxis of

the Supreme Court, in my final thesis. Because the understanding of certain terms, linked

to revision as an extraordinary legal remedy, is necessary for the understanding of my

thesis, I will begin by explaining the concept of certain legal terms, defining which are

ordinary and which are extraordinary and by explaining the difference between ordinary

and extraordinary legal remedies.

I will concentrate on the concept of revision in the second part of my thesis. I am going to

describe which are the functions of revision and I will write about the concepts of

admissibility and acceptability of revision. I will list the reasons for revision and present

the procedure of revision. I will focus on the terms, which have to be followed and fulfilled

for revision to be used as an extraordinary remedy. I will pay special attention to the

explanation of why revision as an extraordinary legal remedy is not guaranteed by the

Constitution of the Republic of Slovenia, which regulates the right to a legal remedy in

Article 25, but many forget that this article only covers complaints or other (ordinary)

remedies. Revision is an extraordinary legal remedy, because it allows an intervention in

the court's final judgment and the legal effect of the court is a constitutionally protected

institute, governed by Article 158 of the Constitution of the Republic of Slovenia. It is

intended for the protection of the judicial rules in that it excludes the uncertainty of

individuals towards legally regulated relationships and in that it avoids repeating the

procedure and review of the decision in the same case, in which it concerns the same

matter and the same person regardless of whether the matter was properly solved by a

court's decision.

I am also going to mention the changes of revision, which were introduced by the

amendment of the Code of Civil Procedure (ZPP-D) in 2008, since the reform of

extraordinary legal remedies, revisions and the requirements for the protection of legality

arose from the fact that the Supreme court of the Republic of Slovenia has to take care of

the development and the unity of the judicial rules in general and by that overcome the

meaning of decisions in a concrete matter.

I will dedicate the last part of my final thesis to revision as an extraordinary legal remedy

in the praxis of the Supreme Court and in this matter present the procedure and the

decision making regarding revision. I believe that the presentation of actual practical cases

is necessary for the better understanding of the term revision as an extraordinary legal

remedy, in which it enables me to show the complexity and diversity of the term from case

to case.

KEY WORDS: revision, extraordinary legal remedy, praxis of the Supreme Court, The

Civil Procedure Act

Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča

1

1. UVOD

Revizija je zelo kompleksen pojav. Skozi zgodovino se je pojem revizije spremenil v veliki

meri, saj so se s spremembo zakonov spremenili tudi kriteriji za dopustnost revizije, definicija

revizije in revizija kot pravno sredstvo. V Zakonu o pravdnem postopku iz leta 19573 je bila

revizija namreč opredeljena kot redno pravno sredstvo, danes pa se uvršča med izredna

pravna sredstva. Do leta 1965 je bila revizija dovoljena glede na vrednost spora, v nekaterih

vrstah sporov je bila dovoljena tudi ne glede na vrednost spora. Prav tako je bila dovoljena,

kadar je sodišče spremenilo dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče I. stopnje. Z novelo

ZPP iz leta 19654 je bila revizija dopustna samo, če je sodišče II. stopnje spremenilo dejansko

stanje, revizija pa nikoli ni bila dopustna, če se je presoja opirala izključno na republiški

zakon. Torej je novela ZPP iz leta 1965 izredno skrčila to pravno sredstvo, saj sta odpadli

merili spornega predmeta in pravnega temelja, kot edino merilo za dopustnost revizije pa je

novela ohranila spremembo dejanskega stanja na drugi stopnji z obrazložitvijo, da gre v

takšnem primeru v bistvu za novo sodbo, proti kateri mora biti dovoljeno pravno sredstvo.5

Sprememba ZPP iz leta 19766 pa je revizijo prvič uveljavila kot izredno pravno sredstvo.

Dopustnost revizije je bila odvisna od dveh meril, in sicer od vrednosti spornega predmeta in

pravnega temelja civilnega spora. Tudi ZPP iz leta 19997 je dopustil vložitev revizije pri

določeni vrednosti spornega predmeta in zaradi določenih vrst sporov, in sicer zaradi sporov o

preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena; zaradi odškodninskih sporov za

izgubljeno preživljanje zaradi smrti preživljavca, ko je ta odškodnina prvič določena ali

ukinjena; zaradi sporov iz avtorskih pravic, to so spori, ki se nanašajo na varstvo in uporabo

izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, in v sporih v zvezi z varstvom

konkurence. Revizijo je obravnaval kot omejeno izredno pravno sredstvo, saj ni bila

dovoljena proti vsem pravnomočnim odločbam, omejena je bila tako glede njene dopustnosti

kot tudi glede razlogov, ki jih je bilo z revizijo mogoče uveljavljati. Kot je bilo že navedeno,

je bila dopustnost odvisna od vrednosti spornega predmeta in pravnega temelja nekaterih

3 Uradni list FLRJ, št. 4/57 in nasl.

4 Vir: www.pf.uni-lj.si/media/izredna.pravna.sredstva.doc, z dne 3. 11. 2014.

5 Prim: Ude L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2010,

str. 523. 6 Uradni list SFRJ št. 4/77 - 27/90.

7 Uradni list RS, št. 26/99.

http://www.pf.uni-lj.si/media/izredna.pravna.sredstva.doc


2

sporov.8 V nadaljevanju pa se bom osredotočila tudi na spremembe, ki jih je predvidel ZPP-D,

hkrati pa se bom dotaknila tudi posledic, ki jih je omenjena novela prinesla.

V svojem diplomskem delu se bom osredotočila na revizijo, kot jo poznamo danes, in jo

predstavila v praksi Vrhovnega sodišča, saj menim, da se vsaka teorija s prakso dopolnjuje in

jo izpopolnjuje. Na začetku diplomskega dela bom predstavila pojem pravnih sredstev, kaj

sploh so, kje in kako so urejena, nato pa jih bom uvrstila med redna in izredna pravna sredstva

in podrobneje predstavila pomen le-teh. V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila

na pojem revizije same in v okviru prakse Vrhovnega sodišča ter kompleksnost tega pojma

tako predstavila tudi z drugega zornega kota. Menim, da je zgolj teorija brez prakse

neizpolnjena in ne more zaživeti v pravem pomenu besede, saj le reševanje primerov in

uporaba zakona v resničnem življenju, dasta teoriji težo, ki je nekaj vredna.

1.1. Cilji diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je natančno predstaviti problematiko revizije kot izrednega pravnega

sredstva. Po zakonu je možno pritožbo vložiti zoper vsako prvostopenjsko sodbo, saj je to

pravilo brez izjeme. Konec koncev gre za ustavno pravico, ki je zapisana v 25. členu Ustave

Republike Slovenije. Problem izrednih pravnih sredstev in revizije kot takšne pa je, da se

izredna pravna sredstva lahko vložijo samo proti pravnomočnim sodnim odločbam. Glede na

predhodno opredelitev problematike in upoštevajoč osnovne in glavne cilje predlagane

diplomske naloge nameravam postaviti kot raziskovalni tezi naslednji vprašanji:

1. Ali se revizija v praksi izvaja tako, da dosega namen zakonodajalca?

2. Ali je na novo urejen institut dopuščene revizije v praksi dosegel svoj namen, tj. da

omogoča Vrhovnemu sodišču, da zagotavlja razvoj prava skozi enotno sodno prakso ali pa

pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do Vrhovnega sodišča?

8 Ude L. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, str. 523.


3

1.2. Predvidene metode diplomskega dela

V diplomski nalogi bom ustrezno uporabila več veljavnih znanstvenih metod, ki bodo

privedle do želenih rezultatov raziskovanja in opisovanja, in sicer:

opisna metoda,

primerjalna metoda,

analiza pravnih virov,

metoda deskripcije,

metoda analize,

metoda sinteze.

V teoretičnem delu diplomskega dela bom uporabila opisno oz. deskriptivno metodo, ki

temelji na proučevanju teorije iz domače in tuje literature. S preučevanjem le-te bom

poskusila predstaviti pojem revizije kot izredno pravno sredstvo, kakor je definirano v teoriji,

v nadaljevanju diplomskega dela pa bom predstavila še pojem revizije, kot ga poznamo iz

prakse Vrhovnega sodišča. Z metodo analize bom razčlenila kompleksne miselne tvorbe (npr.

sodbe) na njihove sestavne dele, saj je z raziskovanjem vsakega sestavnega dela posebej

možno znanstveno resnico spoznati na bolj enostaven način. Pomembno vlogo pri pisanju

diplomskega dela bo imela tudi metoda sinteze, pri kateri gre za postopek znanstvenega

raziskovanja in pojasnjevanja stvarnosti s pomočjo združevanja in sestavljanja enostavnih

miselnih tvorb v bolj kompleksne miselne tvorbe. Pri tem sestavljanju in združevanju gre za

iskanje skupnih lastnosti, skupnih elementov, pojavov, procesov, odnosov omenjenih

enostavnih miselnih tvorb.

V drugem delu diplomskega dela se bom posvetila raziskovalnemu procesu, kjer bom z

zbiranjem, analizo in interpretacijo podatkov in razlago sodb Vrhovnega sodišča poskušala

priti do zaključkov. Upam, da bom tako lahko lažje opredelila, če institut revizije v praksi

dosega namen zakonodajalca in predvsem ali novo urejen institut dopuščene revizije iz leta

2008 v praksi dosega svoj namen, tj. da omogoča Vrhovnemu sodišču zagotavljanje razvoja

prava skozi enotno sodno prakso ali pa pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do

Vrhovnega sodišča.


4

2. PRAVNA SREDSTVA

Pravno sredstvo predstavlja pravno možnost, ki jo ima stranka na voljo, da izpodbija

nezakonite akte, saj se med sodnimi odločbami vedno najdejo tudi takšni, ki so v delu ali v

celoti v nasprotju z zakonom. V takšnem primeru nezadovoljna stranka vloži pravno sredstvo

proti sodni odločbi in jo izpodbija.

Na pomembnost obstoja pravnih sredstev kažejo že temeljna določila Ustave Republike

Slovenije. Šturm je v svojem delu zapisal, da se prav preko pravnih sredstev uresničuje

pravna država.9 Pravica do pravnih sredstev namreč izvira iz načela zakonitosti, ki je zapisan

v 2. členu Ustave RS10

, iz pravice do enakosti pred zakonom, ki je zapisana v 14. členu

Ustave RS in iz načela enakega varstva pravic, ki ga narekuje 22. člen Ustave RS. Ena od

temeljnih ustavnih pravic je namreč, da je vsakemu zagotovljeno enako pravno varstvo

njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi pristojnimi organi. Pomembno pa

je tudi načelo enakega varstva pravic, ki pomeni, da mora biti odločitev organa, ki odloča o

spornem primeru, enaka, kot je bila v drugih primerih.11

Najpomembnejši člen za

razumevanje našega področja je 25. člen Ustave RS, v katerem je vsakomur zagotovljena

pravica do pravnih sredstev zoper odločbe, ki jih izdajo sodišča, državni organi, organi

lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o posameznikovih

pravicah, pravnem interesu ali določajo njihove dolžnosti.

Bistveni namen pravnih sredstev je v omogočanju stranki, da brani svoje interese, saj z

njihovim uveljavljanjem stranka doseže, da oblastni organ ponovno presodi o pravilnosti

odločanja o določeni zadevi.12

Namen pravnih sredstev je omogočiti strankam, da se obrnejo

na višje sodišče zaradi odprave napak pri sojenju in da se z njihovo pomočjo zagotovi enotna

uporaba prava, saj sodišče z izdajo sodbe uporablja in hkrati tolmači zakon, zato je potrebno

enotno reševanje enakih pravnih vprašanj (načelo pravne varnosti).

9 Šturm L. in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Kranj, 2010,

str. 274. 10

Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, 47/2013. 11

Prim: Cvetko A., Dopuščena revizija, Revija HRM, izdaja 34/2010, april 2010, str. 10. 12

Jerovšek in Kovač v: Šturm L. in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2011, str. 392–393.


5

S pomočjo pravnih sredstev se torej izpodbijajo sodne odločbe, zahteva se, da se sodna

odločba razveljavi ali spremeni, tako da se nadomesti z drugo odločbo višjega ali istega

sodišča. Z vložitvijo pravnega sredstva se sproži postopek za odločanje o veljavnosti

izpodbijane odločbe.

»Pri nekaterih pravnih sredstvih (npr. pri pritožbi, reviziji, obnovi potopka) je bolj poudarjen

namen zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu, pri drugih (npr. pri

zahtevi za varstvo zakonitosti) pa namen zagotoviti enotno uporabo prava.«13

Pravna

sredstva se glede na značilnost delijo na suspenzivna, devolutivna, enostranska in

dvostranska, reformatična in kasatorična, ločimo pa jih tudi glede na to, ali so samostojna ali

nesamostojna pravna sredstva.14

Za lažje razumevanje in razlago bom pojasnila omenjene

pojme.

Prof. dr. Lojze Ude15

jih je v svoji knjigi Civilno procesno pravo podrobno razložil. Pojem

suspenzivnost odloži nastop pravnomočnosti in izvršljivosti. Zapisal je, da je pritožba proti

sodbi vedno suspenzivna, prav tako je pritožba proti sklepu vedno suspenzivna, razen če

Zakon o pravdnem postopku16

(v nadaljevanju ZPP) določa drugače. Navedel pa je, da so vsa

izredna pravna sredstva nesuspenzivna, saj jih upravičenec vlaga po pravnomočni odločbi.

Pojem devolutivnosti pomeni, da o pravnem sredstvu odloča višje sodišče. Pritožba proti

sodbi in pritožba proti sklepu sta devolutivni. Devolutivna izredna pravna sredstva so revizija

in zahteva za varstvo zakonitosti (odloča Vrhovno sodišče RS) ter ustavna pritožba (odloča

Ustavno sodišče). Ostala izredna pravna sredstva so nedevolutivna. Pojem enostranskih in

dvostranskih pravnih sredstev je pojasnil tako, da se pri enostranskem pravnem sredstvu

nasprotniku vlagatelja pravnega sredstva ne omogoči, da se o njem izjavi. Takšna je le

pritožba proti sklepu. Pri dvostranskih pravnih sredstvih imata obe stranki možnost prispevati

gradivo za odločanje o njem. En izvod pravnega sredstva se vroči nasprotniku, ki lahko nanj

odgovori. Takšna so vsa ostala pravna sredstva. Pojma reformatičnosti in kasatoričnosti je

opredelil tako, da pri reformatičnem pravnem sredstvu ima sodišče pooblastilo spremeniti in

13

Ude L., Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 319. 14

Ude L., Civilno procesno pravo, str. 320–323. 15


Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. št. 45/08, z dne 9. 5. 2008.



6

razveljaviti izpodbijano sodno odločbo, če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbijanje – v

tem primeru gre za revizijska (reformatična) pooblastila. Pri kasatoričnem pravnem sredstvu

pa ima sodišče pooblastilo samo razveljaviti (kasirati) izpodbijano sodno odločbo, če ugotovi,

da so podani razlogi za izpodbijanje – kasatorična pooblastila. Pri nas imajo vsa sodišča, ki

odločajo o rednih in izrednih pravnih sredstvih, kasatorična in revizijska pooblastila. Pomen

samostojnih pravnih sredstev je v tem, da jih je možno vložiti brez vložitve drugega pravnega

sredstva. Nesamostojna pravna sredstva pa je možno vložiti le skupaj z drugimi pravnimi

sredstvi.17

Pravna sredstva se tradicionalno delijo na redna in izredna. Najpomembnejša razlika med

rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi je v tem, da se redna pravna sredstva lahko vložijo

proti nepravnomočnim odločbam, izredna pravna sredstva pa proti pravnomočnim sodnim

odločbam. 18

2.1. Redna pravna sredstva

2.1.1. Pojem in vrste rednih pravnih sredstev

Bistvo rednih pravnih sredstev je, da so dovoljena proti nepravnomočnim sodnim odločbam.

To sta po Zakonu o pravdnem postopku19

le:

1. pritožba zoper sodbo,

2. pritožba zoper sklep,

3. po mnenju teoretikov pa tudi ugovor proti plačilnemu nalogu.20

Pritožba zoper sodbo je redno, suspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno

sredstvo. Pritožbeno sodišče ima kasatorična in revizijska pooblastila. Pritožba je dovoljena

zoper vsako sodbo, izdano na I. stopnji.

17


Prim: Ude L., Civilno procesno pravo, str. 320. 19

Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US in 10/14 – odl. US. 20

Ude L., Civilno procesno pravo, 2002, str. 319–323.














7

Pritožba proti sklepu pa je redno, suspenzivno, devolutivno in enostransko pravno sredstvo

proti sklepu sodišča I. stopnje. Pritožbeno sodišče ima kasatorična in reformatorična

pooblastila.

V običajnih sporih je rok za vložitev pritožbe 15 dni od vročitve prepisa sodbe. Rok 8 dni od

vročitve prepisa sodbe je določen v sporih zaradi motenja posesti, v sporih majhne vrednosti

in gospodarskih sporih.

2.2. Izredna pravna sredstva

»Za kvaliteto sodnega varstva na eni strani in za zagotovitev sodnega varstva v razumnem

roku je izredno pomemben tudi sistem izrednih pravnih sredstev. Izredna pravna sredstva naj

bi na eni strani zagotovila pravilnost in zakonitost sodne odločbe v posamičnem civilnem

sporu, na drugi strani pa naj bi zagotovila tudi enotno uporabo zakonov.«21

2.2.1. Pojem in vrste izrednih pravnih sredstev

Izredna pravna sredstva so dovoljena proti pravnomočnim sodnim odločbam. V tem se tudi

razlikujejo od rednih pravnih sredstev, ki so dovoljena proti nepravnomočnim sodnim

odločbam. To so:

1. revizija proti sodbi,

2. revizija proti sklepu,

3. zahteva za varstvo zakonitosti,

4. tožba za razveljavitev sodne poravnave,

5. obnova postopka.

Revizija proti sodbi je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno

pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam II. stopnje. To pomeni, da gre za pravno

21

Ude L. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, str. 521.


8

sredstvo, vloženo v postopku, ko ni več rednega pravnega sredstva in je zadeva že

pravnomočna. Revizijsko sodišče ima kasatorična in revizijska oz. reformatorična pooblastila.

Namen revizije je zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu. O reviziji

odloča Vrhovno sodišče RS.

Revizija proti sklepu pa je dovoljena zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bila tožba

zavržena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper sklep je dovoljena le v

sporih, v katerih je dovoljena zoper sodbo II. stopnje. Smiselno se uporabljajo določbe o

reviziji zoper sodbo.

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno, devolutivno, nesuspenzivno in dvostransko pravno

sredstvo državnega tožilca, določeno z zakonom, s katerim se izpodbijajo zaradi kršitve

zakona vse pravnomočne sodne odločbe. Glavno vodilo pri njenem vlaganju je javni interes

zagotovitve enotne uporabe zakonov. Zoper vsako pravnomočno sodno odločbo vloži zahtevo

za varstvo zakonitosti Državno tožilstvo v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sodne

odločbe.22

Tožba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloži zaradi točno določenih razlogov, ki so

navedeni v 392. členu ZPP:

1. sodna poravnava je sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijače,

2. pri sklenitvi sodne poravnave je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po

zakonu izločen ali je bil izločen s sklepom sodišča,

3. kršitev pravil o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti, zastopanju strank in

pooblaščencih:

- pri sklenitve poravnave je sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka,

- stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravičeni zastopnik,

- pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik,

- zakoniti zastopnik ni imel posebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna

pravdna dejanja,

- pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za pravdo ali posamezna pravdna

dejanja, niti pozneje ni bila dana odobritev.

22

Ude L., Civilno procesno pravo, str. 343.


9

Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v 3 mesecih (subjektivni rok) od

dneva, ko je zvedela za razlog razveljavitve. Po poteku 3 let (objektivni rok) od dneva

sklenitve sodne poravnave se tožba ne more več vložiti. Tožbo je treba vložiti pri sodišču,

pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. Uporabljajo se določbe o obravnavanju

predloga za obnovo postopka.

Obnova postopka je izredno, nesuspenzivno, nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo, s

katerim stranke postopka zaradi taksativno naštetih zakonskih razlogov zahtevajo ponovno

odločanje o pravnomočno končanem sporu. Subjektivni rok za vložitev obnovitvenega

predloga za obnovo postopka znaša 30 dni od dneva obnovitvenega predloga, medtem ko

objektivni rok znaša 5 let od pravnomočnosti odločbe.23

23

ZPP-D, 396. člen


10

3. REVIZIJA

3.1. Pojem in pomen revizije

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo

proti pravnomočnim odločbam II. stopnje. Vse našteto pomeni, da gre za pravno sredstvo,

vloženo v postopku, ko ni več rednega pravnega sredstva in je zadeva že pravnomočna.24

Revizijsko sodišče ima kasatorična in revizijska oz. reformatorična pooblastila. Stranke lahko

vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v

petnajstih dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena

revizija).25

Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim lahko stranka opravlja pravdna

dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.26

Glavni namen revizije je zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu. Prav

tako pa je namen revizije zagotoviti tudi enotno uporabo zakona na območju vse države in

razvoj prava s sodno prakso. Je pa res, da sta oba namena revizije, zlasti po uveljavitvi

posebej dovoljene revizije, ki je dovoljena predvsem tedaj, kadar je treba zagotoviti enotno

sodno prakso, uravnotežena.27

Cvetko je v svojem članku »Dopuščena revizija« zapisal:

»Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se zagotavljajo pravilnost in zakonitost

obravnavane sodne odločbe in – to je še pomembnejše – enotna sodna praksa oziroma enotna

uporaba zakona.«

V teoriji je prevladalo mnenje, da je osnovni namen revizije zagotovitev enotnega pravnega

reda in pravne varnosti. To zagotavlja enakost pred zakonom, ki je določena tudi v 14. členu

Ustave RS in enako pomembno enotnost sodne prakse.28

O reviziji odloča Vrhovno sodišče

RS.

24

Cvetko A., Dopuščena revizija, str. 10. 25

ZPP-D, 367. člen. 26

ZPP-D, 3. odst. 86. člena. 27

Ude L. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, str. 522. 28

Cvetko A., Dopuščena revizija, str. 10.


11

3.2. Dovoljena in dopuščena revizija ter legitimacija za njeno vloţitev

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je možno vložiti le proti pravnomočnim sodbam,

izdanim na II. stopnji. Zakonska ureditev določa za dovoljenost revizije določeno vrednost, do

katere je dovoljena, ali pa obstajajo posebne zadeve, v katerih je vedno dovoljena. Taka je

načeloma tudi ureditev v 367. členu ZPP, v katerem veže dovoljenost revizije na določeno

vrednost in na revizije v sporih, ko je ta vedno dovoljena.

Revizija je tako lahko dovoljena ali dopuščena:

1. dovoljena je, če vrednost spornega predmeta presega 40.000 evrov oz. 200.000 evrov v

gospodarskih sporih – v tem primeru je vedno dovoljena. Če pa vrednost izpodbijanega

dela sodbe ne presega 2.000 evrov, revizija ni dovoljena in tudi ne more biti dopuščena

(izjema pa je določena v delovnih in socialnih sporih, kjer je lahko vrednost manj kot

2.000 evrov, če je revizija seveda dopuščena);

2. dopuščena pa je lahko, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati

odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne

uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, zlasti pa v naslednjih primerih:

1. če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od

sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali

2. če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še

zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali

3. če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni

enotna.29

Če torej vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 evrov (dovoljena revizija), lahko

Vrhovno sodišče iz naštetih razlogov dopusti revizijo.

Če povzamem, je novela ZPP določila tri skupine sodnih odločb glede na njihovo

reverzibilnost, in sicer:

1. sodne odločbe, zoper katere je revizija dovoljena,

2. sodne odločbe, zoper katere je revizija dovoljena le, če je dopuščena, in

3. sodne odločbe, zoper katere revizija sploh ni dovoljena (ne more biti niti dopuščena).30

29

ZPP-D, 367a. člen.


12

V prvo omenjeno skupino sodijo zadeve, v katerih vrednost spornega predmeta presega

40.000 evrov (v gospodarskih sporih je ta prag 200.000 evrov), in zadeve, v katerih poseben

zakon določa, da je revizija dovoljena oz. ni vezana na določeno vrednost spornega predmeta.

V drugo skupino sodijo zadeve, v katerih vrednost spornega predmeta znaša med 2.001 in

40.000 evrov (razen v delovnih in socialnih sporih, kjer najnižja vrednost spornega predmeta

ni določena). V trejo skupino pa sodijo zadeve, v katerih je revizija z zakonom izrecno

izključena, in v primerih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 evrov (razen

v delovnih in socialnih sporih, kjer je revizijo mogoče dopustiti, čeprav vrednost spornega

predmeta znaša 2.000 evrov ali manj).31

3.2.1. Seštevek vrednosti posameznih zahtevkov

Pred uveljavitvijo novele ZPP-D leta 2008 se je razvila razvejana praksa Vrhovnega sodišča

prav v zvezi z vrednostjo izpodbijanega dela sodne odločbe. Ena izmed odločb, ki je skupaj z

drugimi tvorila prakso Vrhovnega sodišča na tem področju, je bil Sklep II Ips 658/2003 z dne

12. 1. 200532

. V tem primeru sta tožnici v tožbi sicer navedli vrednost spornega predmeta,

vendar nediferencirano, skupno za oba zahtevka zoper oba toženca (torej skupno za vse štiri

zahtevke). Taka navedba, ki je tožnici kasneje nista popravili, toženca pa ji nista ugovarjala,

pa ni v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega

predmeta navedena posebej za vsakega od tožencev. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti pa

ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Skratka,

tožnici si nista zagotovili pravice do revizije in zato je njuna revizija nedovoljena.

Kot problematični so se predvsem izkazali primeri objektivne kumulacije zahtevkov. Ena

izmed odločb, ki se je nanašala na omenjene seštevke in objektivno kumulacijo tožbenih

zahtevkov, je bil Sklep II Ips 423/2004 z dne 02. 2. 200633

, v katerem je sodišče določilo, da

kadar imajo zahtevki v tožbi različno pravno in dejansko podlago, mora biti vrednost

spornega predmeta navedena za vsak zahtevek posebej. Torej je zgolj povzelo ZPP, saj le-ta v

drugem odstavku 41. člena namreč določa, da če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali

30 Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28, 2008, priloga str. II-VII, str. II. 31

Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. III. 32

Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/9360/, z dne 3. 3. 2015. 33

Vir: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/10124/, z dne 3. 3. 2015.

http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/10124/


13

če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega

zahtevka.

Novela ZPP-D je poskušala probleme, ki so se do sedaj pojavili pri reševanju problemov z

revizijo, na nek način urediti z določbo 5. odstavka 367. člena, po kateri se vrednost

izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na zgoraj omenjeni drugi odstavek 41. člena

ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so

še sporni, če je seveda odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna

za vse navedene zahtevke ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je

odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.34

Res pa je, da

sta tako Dolenc kot Ude v svojih delih skeptična glede takšne uveljavitve, saj Ude meni, da:

»določba bo odločanje o dopustnosti revizije prej zapletla kot olajšala«35

.

Dolenc pa dodaja, da:

»ne samo, da ni povsem jasno, kdaj so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je

odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku, pač pa že sam

postopek odločanja o dopustnosti revizije pogosto ne bo dajal zanesljive podlage za

odločitev«.36

Kot je določeno v tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko revizijo vloži odvetnik oz.

stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen PDI .

3.3. Revizijski razlogi

Revizija je izredno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju pravnih napak. Revizija se

lahko vloži:

zaradi absolute bistvene kršitve določb pravdnega postopka, razen

- kršitev krajevne ali arbitražne pristojnosti,

34

Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, Pravni letopis 2009, Znanstvena revija Instituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, GV Založba, 2010, str. 43. 35

Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 43. 36

Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 43.


14

- izdaje sodbe I. stopnje brez obvezne glavne obravnave,

- kršitev litispendence, tj. odločitev o zahtevku, o katerem že teče pravda,

- izključitev javnosti glavne obravnave v nasprotju z zakonom.

zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdenga postopka pred sodiščem II. stopnje,

zaradi zmotne uporabe materialnega prava,

zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka pred sodiščem II. stopnje.37

Izrecno je prepovedana revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Zoper sodbo II. stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi

odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank je možno izpodbijati le zaradi 1., 2.

in 4. točke revizijskih razlogov zgoraj. Stranke lahko v reviziji navajajo nova dejstva in

predlagajo nove dokaze, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka.38

3.3.1. Meje preizkusa izpodbijane sodbe

ZPP-D v 371. členu določa, da:

»Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z

revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V primeru dopuščene revizije sodišče

preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj,

glede katerih je bila revizija dopuščena.«39

Pred sprejetjem novele ZPP-D je bila omenjena tematika urejena v 350. členu ZPP40

, v

katerem je bilo določeno, da sodišče II. stopnje preizkusi sodbo I. stopnje v tistem delu, v

katerem se izpodbija s pritožbo. Če iz pritožbe ni razvidno, v katerem delu se sodba izpodbija,

sodišče preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Sodišče II.

stopnje tako preizkusi sodbo sodišča I. stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi,

pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na

37


Prim: ZPP-D, 372. člen. 39


ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007, 350. člen ZPP.

https://zakonodaja.com/uporabniki/cenik?t=pfr&uui=1425374390


15

pravilno uporabo materialnega prava. Na tem mestu je smiselno še omeniti, da je sodišče II.

stopnje pazilo na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo stranke.

3.4. Postopek revizije

Najprej je potrebno razjasniti razliko med predlogom za dopustitev revizije in revizijo, ker je

razlika med njima bistvena. Revizija se mora namreč osredotočiti na obrazložitev zatrjevane

(materialnopravne ali procesne) nezakonitosti izpodbijane odločbe, medtem ko je osrednja

sestavina predloga za dopustitev revizije opredelitev pravnega vprašanja, ki naj bi bilo tako

pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča. Vse druge sestavine predloga so

obrazložitev stališča, da je sporno vprašanje pomembno pravno vprašanje.41

Je pa res, da

imata predlog za dopustitev revizije in revizija kot samostojno pravno sredstvo tudi nekaj

skupnih značilnosti. Ena izmed teh je, da mora stranka tako v predlogu za dopustitev revizije

kot tudi v reviziji navesti vrednost izpodbijanega dela sodbe, saj drugače ne bo mogoč

preizkus dovoljenosti revizije. Omeniti pa velja tudi, da je tako za predlog za dopustitev

revizije kot tudi za revizijo predpisana dolžnost plačila takse in da je posledica neplačila takse

domnevni umik predloga oziroma revizije, kot je to navedeno v 105a. členu ZPP. Na to

tematiko pa se nanaša tudi Sklep II DoR 4/200942

, ki bo pojasnjen v nadaljevanju.

3.4.1. Razlogi za dopustitev revizije

Kriteriji za dopustitev revizije so določeni v 1. odstavku 367a. člena ZPP. Sodišče dopusti

revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem

vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj

prava preko sodne prakse. Tako bo sodišče dopustilo revizijo oziroma bodo pogoji podani za

dopustitev revizije zlasti v primerih:

če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od


41

Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. V. 42

Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/61567/, 07.11.2014.

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/61567/


16

če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še


če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

O dopustitvi revizije odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev

revizije.43

3.4.2. Predlog za dopustitev revizije

Dopustitev revizije je v ZPP urejena v poglavju o izrednih pravnih sredstvih, zato se tudi

vložitev predloga za dopustitev revizije uvršča v postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.

O dopustitvi revizije bo odločalo Vrhovno sodišče. Postopek je dvofazen, saj mora najprej

stranka podati predlog za dopustitev revizije in se v predlogu osredotočiti na razloge, ki

utemeljujejo dopustitev revizije (npr. neenotnost sodne prakse, odstop od sodne prakse itd.).44

Predlog mora stranka podati najkasneje v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča II.

stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču.45

Ob tem velja še

dodati, da se revizija, ko se vlaga samostojno kot dovoljena, vloži pri sodišču I. stopnje. Tudi

zato, ker sta obe sredstvi vezani na rok, je pomembno, da stranka vloži sredstvo pri pristojnem

sodišču, saj v nasprotnem primeru tvega, da bo na pristojno sodišče prispelo prepozno.

Kot sem omenila, poteka revizijski postopek v dveh fazah, smisel tako zastavljenega postopka

pa naj bi bil predvsem v tem, da ima Vrhovno sodišče pri odločanju o dopustnosti revizije

pred očmi zgolj ali vsaj pomen samega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči, in ne

celotne konkretne zadeve.46

Zakon postavlja stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga, ki jim stranke ne uspejo kar

zlahka zadostiti. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka oz. njen odvetnik:

- natančno in konkretno opredeliti sporno pravno vprašanje,

43

Prim: ZPP-D, 367a. člen. 44

Prim: Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Pravna praksa, št. 22, 2008, str. 22. 45

ZPP-D, 367b. člen. 46

Prim: Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 47.


17

- natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno,

natančno in konkretno opisati zatrjevane kršitve postopka oz. natančno in

konkretno opisati sodno prakso, od katere naj bi odločitev odstopala oz.

natančno in konkretno opisati neenotnost sodne prakse o spornem vprašanju

(treba je navesti tudi opravilne številke zadev Vrhovnega sodišča oz. kopije

odločb II. stopnje ),

- okoliščine, ki kažejo na pomembnost spornega vprašanja,

- kratko obrazložiti, zakaj je sodišče II. stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.47

Iz zgodaj navedenega je razvidno, da se večkrat ponavlja besedna zveza »natančno in

korektno«, na kar je opozorila tudi Orehar Ivančeva v svojem članku in to razjasnila s

pojasnilom, da je temu verjetno tako, ker je Vrhovno sodišče doslej že zavračalo presojo

nesubstanciranih revizijskih navedb, se pravi navedb, ki niso bile tako opredeljene, da bi bilo

iz njih enoznačno razvidno, katero stališče v izpodbijani odločbi je napačno, zakaj je napačno

in kaj sploh želi revident z uveljavljanjem zatrjevane napake doseči.48

Predlogi ne bodo torej uspešni, če bodo le na široko povzemali stanje zadeve in primerjali

svoje primere z dosedanjimi stališči sodišč, ampak se bo moral zastopnik stranke oz. odvetnik

pri sestavi predloga za dopustitev revizije osredotočiti konkretno na razloge, ki utemeljujejo

dopustitev revizije. Odvetnik se torej mora zavedati, da Vrhovno sodišče v zadevah, v katerih

že predlog za dopustitev revizije ni kakovosten, ne bo dopustilo niti revizije. Popolnost je

torej glavna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije.

Robnik je v članku opozoril tudi na dejstvo, da:

»Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti tudi izvod pravnomočne sodbe sodišča

II. stopnje, lahko pa tudi izvod sodbe sodišča I. stopnje in morebitne druge listine. To pa zato,

ker o dopustitvi revizije Vrhovno sodišče odloča samo še na podlagi vloženega predloga in

priloženih listin, brez priprave celotnega spisa s strani nižjih sodišč.«49

47

Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. V. 48

Prim: Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. V. 49

Prim: Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, Odvetnik: glasilo Odvetniške zbornice Slovenije, letnik XII, št. 3, 2009, str. 12.


18

O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča.50

Senat treh sodnikov o dopustitvi odloči brez sodnega spisa in brez izjave nasprotne stranke,

saj gre za nekontradiktoren postopek.51

Za obrazložitev sklepa, s katerim se predlog za

dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se senat treh sodnikov splošno sklicuje na neobstoj

zakonskih pogojev iz 367a. člena ZPP, to je namreč zapisano v drugem odstavku 367c. člena.

Torej pri odločanju o vsebini predloga za dopustitev revizije zakon izhaja iz predpostavke, da

gre le za dvostransko razmerje med stranko, torej predlagateljem in med sodiščem.52

Menim,

da je ta določba dobrodošla, saj odločilno prispeva k nujno potrebni razbremenitvi Vrhovnega

sodišča.

Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen tudi dokaz o izpolnjevanju

pogojev iz 3. odstavka 86. člena tega zakona – torej dokaz, da ima stranka, ki je ne zastopa

pooblaščenec, sama ali njen zakoniti zastopnik PDI, saj v nasprotnem primeru sodišče vlogo

zavrže.53

Takšen kriterij menim, da je zasnovan smiselno, saj je po novem oz. po noveli ZPP-

D bistveno za dopustitev revizije in za uspeh le-te bistvena vsebina predloga in vsebina

vložene revizije, ki bo morala zadostiti konkretnim zahtevam ZPP. Takšnim zahtevam pa

bodo lahko uspešno zadostili samo resnično ustrezno usposobljeni odvetniki (in specializirani

pooblaščenci v delovnih in socialnih sporih) in zato menim, da je zahteva po odvetniškem

zastopanju v revizijskem postopku nujna. Tukaj pa bi bilo smiselno še poudariti, da je za

vložitev izrednih pravnih sredstev potrebno novo in posebno pooblastilo odvetniku, ki mora

biti tudi predloženo ob vložitvi pravnega sredstva. Sankcija za opustitev te dolžnosti je

namreč zavrženje pravnega sredstva, kot je to določeno v petem dostavku 98. člena ZPP.

Na tem mestu je smiselno omeniti tudi Ustavno odločbo U-I-74/14-9, Uradni list RS, št.

48/201554

, s katero je sicer bilo razveljavljeno besedilo 5. odstavka 98. člena, ki se nanaša na

predložitev pooblastila v primeru vložitve pritožbe. Sodišče je v navedenem primeru odločilo,

da se že omenjeni 5. odstavek 98. člena ZPP razveljavi, kolikor se nanaša na postopek s

pravnim sredstvom pritožbe. Poudariti je potrebno, da ZPP s tem, ko določa sankcijo

takojšnjega zavrženja pritožbe, če odvetnik ne predloži pravilnega in popolnega pooblastila,

posega v pravico do pravnega sredstva oseb, v imenu katerih je odvetnik vložil pritožbo.

50

ZPP-D, 367c. člen. 51

Galič A., v Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 22. 52

Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, str. 12. 53

Prim: ZPP-D, 367č. člen. 54

http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30697, z dne 01.09.2015

http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30697


19

Takšno stališče je namreč zavzelo sodišče. Prav tako pa so sodniki v odločbi navedli tudi, da

pospešitev pravdnega postopka, zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja in

povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za skrbno,

kvalitetno in strokovno zastopanje strank, so ustavno dopustni cilji za omejitev pritožnikove

pravice iz 25. člena Ustave, ki posamezniku daje pravico do pravnega sredstva. Vsebinsko so

povezani z učinkovitim zagotavljanjem pravice do sodnega varstva nasprotne stranke. Na tem

mestu pa se smiselno postavlja vprašanja, zakaj pa se pri vložitvi izrednih pravnih sredstev še

vedno zahteva pooblastilo? Na to vprašanje je Ustavno sodišče odgovorilo še v okviru

ocenjevanja, ali sploh gre za poseg v pravico iz 25. člena Ustave. Navedlo je namreč, da je

razmerje med odgovornostjo strank in aktivnostjo sodišča na ravni pritožbenega postopka

drugačno, do strank bolj prizanesljivo kot na ravni izrednih pravnih sredstev, s katerimi se

posega v pravnomočne sodne odločbe. Pritožba je namreč varovana v okviru človekove

pravice iz 25. člena Ustave, medtem ko izrednega pravnega sredstva človekove pravice ne

zagotavljajo, iz česar med drugim sledi, da za pritožbeni postopek iz Ustave izhajajo zahteve

po varovanju strank pred pretrdimi učinki načela, da nepoznavanje prava škoduje.

Če Vrhovno sodišče revizijo dopusti, ima nato stranka dodaten rok 15 dni za vložitev revizije,

ki mora biti argumentirana v polnem obsegu. ZPP pa v 4. odstavku 367c. člena narekuje tudi,

da tako zoper sklep o dopustitvi revizije kot zoper sklep, da revizija ni dopustna, ni pritožbe.

Brez te določbe, menim, da bi celotna ureditev dopuščene revizije izgubila vsak smisel.

3.4.3. Vloţitev revizije

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh

od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa

Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija).55

Enako kot v primeru po zakonu dovoljene revizije se tudi s sklepom dopuščena revizija vloži

pri sodišču I. stopnje. Kot sem omenila, se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo I.

stopnje, in sicer v zadostnem številu izvodov za:

55

ZPP-D, 1. odst. 367. člena.


20

● sodišče,

● nasprotno stranko,

● Vrhovno državno tožilstvo RS pa samo v primeru vložitve revizije zoper sodno

poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno

sodbo na podlagi sporazuma strank.56

V primeru dopuščene revizije mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in

sklep o dopustitvi revizije.57

Nasprotna stranka pa lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda

sodišču nanjo odgovor. Vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero

je vložena. O reviziji pa odloča Vrhovno sodišče na seji, torej kar brez obravnave.

Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča I. stopnje.

Pogoji za nedovoljenost revizije so enaki kot pri pritožbi. Torej je revizija nedovoljena, če jo

vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega

interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če v

primerih, ko ni dovoljena že po samem zakonu, ni bila dopuščena (kot to narekuje drugi

odstavek 374. člena).58

Izvod dovoljene revizije oz. dopuščene revizije pošlje sodnik sodišča I. stopnje skupaj s

predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije, nasprotni stranki in

državnemu tožilstvu. Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda odgovor

nanjo, državno tožilstvo pa se o reviziji izjavi in lahko proti isti sodbi vloži zahtevo za varstvo

zakonitosti. Nato pošlje sodišče I. stopnje revizijo z morebitnim odgovorom nasprotne stranke

in izjavo tožilstva preko sodišča II. stopnje revizijskemu sodišču.59

Revizijsko sodišče odloča o reviziji brez obravnave.60

Sprejeto odločbo je treba poslati

sodišču I. stopnje prek sodišča II. stopnje. Izvod odločbe je treba poslati pristojnemu

državnemu tožilstvu.

56

Prim: ZPP-D, 373 člen. 57

ZPP-D, 2. odst. 373 člena. 58


Prim: ZPP-D, 375. člen. 60

ZPP-D, 376. člen.


21

3.5. Odločanje revizijskega sodišča

V primeru po zakonu dovoljene revizije revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo

v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, v primeru dopuščene revizije pa samo v delu,

glede katerega je bila revizija dopuščena oziroma dovoljena.61

Revizijsko sodišče pa ima več možnosti, in sicer lahko:

s sklepom zavrže revizijo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, če tega ni storilo v

mejah svojih pravic že sodišče I. stopnje62

;

s sklepom ugodi reviziji ter v celoti ali delno razveljavi:

- sodbo sodišča I. stopnje in sodbo sodišča II. stopnje,

- samo sodbo sodišča II. stopnje,

in vrne zadevo v novo sojenje pristojnemu sodišču, če ugotovi bistvene kršitve določb

pravdnega postopka, zaradi katerih je dopustna revizija63

;

s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo, kadar ugotovi, da:

- je bilo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost oz.

- je bilo odločeno o zahtevku, o katerem:

je bilo že prej pravnomočno razsojeno (res iudicata),

je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta).64

Če so bili kršene procesne predpostavke, npr. sposobnost biti stranka, procesna sposobnost ter

pravila o zastopanju, revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču v novo

odločanje, če se pomanjkljivosti lahko odpravijo. Če pomanjkljivosti ni možno odpraviti,

revizijsko sodišče sodbo razveljavi in jo zavrže. Sodišče ima tako možnost, da:

ugodi reviziji:

61




ZPP-D, 379/2. člen.


22

- s sodbo in spremeni izpodbijano sodbo, če ugotovi nepravilno uporabo

materialnega prava,

- s sklepom ter v celoti ali delno razveljavi obe ali višjo sodbo in vrne zadevo v

novo sojenje, če je prišlo zaradi zmotne uporabe materialnega prava do

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja65

,

v primeru prekoračenega tožbenega zahtevka:

- s sklepom razveljavi sodbo sodišča II. stopnje in vrne zadevo v novo sojenje ali

- s sodbo spremeni izpodbijano sodbo.66

3.6. Revizija zoper sklep

O reviziji zoper sklep je namenjenih nekaj besed v 384. členu ZPP, kjer je tudi zapisano, da

stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bil postopek

pravnomočno končan. Zapisano je tudi, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim

je sodišče II. stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča I.

stopnje, da se revizija zavrže.

Revizija je tako dovoljena zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bila tožba zavržena

zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper sklep je dovoljena le v sporih, v

katerih je dovoljena zoper sodbo II. stopnje. Najvažneje pa je, da se v postopku z revizijo

zoper sklep smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo.

3.7. Spremembe revizije z novelo ZPP-D

Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) je stopila v veljavo s 1. oktobrom 2008.67

Novela je prinesla reformo izrednega pravnega sredstva revizije, prav tako pa je prinesla tudi

nekaj pomembnih novosti predvsem glede razširitve sankcij za neaktivnost strank v postopku,

65



Nove določbe o reviziji veljajo za revizijo v zadevah, v katerih do 1. oktobra 2008 še ni bila izdana odločba, s katero je bil postopek pred sodiščem I. stopnje končan (2. odst. 130. člena ZPP-D). V zadevah, v katerih je bila do 30. septembra 2008 že izdana odločba sodišča I. stopnje, se torej še vedno uporabljajo določbe o reviziji, ki so veljale pred 1. oktobrom 2008.


23

spremembe so tudi glede vročanja in pritožbenega postopka.68

Za moje področje dela je

seveda najbolj pomembna drugačna ureditev revizije, na katero se bom osredotočila v

nadaljevanju. Do sprememb na področju je privedlo predvsem mnenje zakonodajalca, da je

Vrhovno sodišče preobremenjeno in da zato ni več sposobno uresničevati svojega temeljnega

poslanstva in ker je ocenil, da je zahtevi po individualni pravičnosti zadoščeno z

dvostopenjskim sodnim odločanjem.69

Torej je bila ureditev revizije sprejeta predvsem zaradi

preobremenjenosti Vrhovnega sodišča.

Glavna novost novele ZPP-D je bila prav na področju revizije, saj je novela uvedla institut

dopuščene revizije in kot odločilen kriterij za (ne)dopustnost revizije skoraj v celoti opustila

vrednost spornega predmeta.70

Z reformo naj bi se Vrhovnemu sodišču zagotovilo, da lahko

uresničuje svojo ustavno funkcijo – zagotavljanje razvoja prava skozi sodno prakso in njeno

poenotenje.71

Prav tako pa je ključna novost novele ZPP-D prav zgoraj omenjen nov sistem

dopustitve revizije. Sodišče revizijo namreč dopusti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča

mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne

varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Temeljni pogoj za

vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije pa je njegova perfektnost, kar pa

pomeni izpolnjevanje strogih zahtev glede obvezne vsebine predloga. 72

Zgoraj opisane cilje poskuša novela doseči s kombinacijo po zakonu dovoljene revizije in s

strani sodišča dopuščene revizije. Zato novela tudi uvaja institut dopuščene revizije in uvaja

sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika

pravnega reda v celoti.73

Če revizija ni že po zakonu dovoljena, jo lahko sodišče dopusti, kar

je zapisano v tretjem odstavku 367. člena ZPP. Obstajajo pa tudi izjeme, ki jih zakon narekuje

v četrtem odstavku 367. člena ZPP, v katerem določa, da lahko sodišče revizijo dopusti, razen

če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (seveda

razen v delovnih in socialnih sporih) ne presega 2.000 evrov.

68

Vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5040, z dne 28.10.2014. 69

Poročevalec DZ RS, št. 21/2008, str. 11–15. 70

Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 22. 71


Grm U., Dejansko učinkovanje aktualne ureditve revizije, 8. 73

Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str.22.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5040


24

Cvetko je v svojem delu »Dopuščena revizija« zapisal, da je z novelo ZPP-D pri izrednem

pravnem sredstvu revizije za vprašanje dovoljenosti praktično postala zanemarljiva vrednost

spornega predmeta, zato pa meni, da imajo bistveno večji poudarek merilo reševanja pravnih

vprašanj, razvoj prava skozi sodno varstvo in kot bistveno zagotavljanje enotnosti pravnega

reda in enotna sodna praksa.74

Menim, da je s tem poizkušal Cvetko poudariti ravno to, kar je

zapisal tudi Galič v svojem članku »Novela zakona o pravdnem postopku«, in sicer, da je s

takšno novelo poizkušal zakonodajalec dosledno zagotoviti, da bo najvišje sodišče v državi,

torej Vrhovno sodišče RS, lahko popolnoma izvajalo svojo z Ustavo RS določeno funkcijo.

Galič je tako v svojem članku navedel, da pri sprejetju novele ZPP-D ne gre le za reševanje

problema preobremenjenosti Vrhovnega sodišča, ampak predvsem za to, da se Vrhovnemu

sodišču zagotovi, da bo lahko uresničilo svojo ustavno funkcijo. Ta je v tem, da bo lahko v

konkretnih sodnih postopkih zagotavljalo razvoj prava skozi sodno prakso in njeno

poenotenje, še zlasti tedaj, ko se glede pomembnih pravnih vprašanj na nižjih sodiščih

zanesljiva sodna praksa ne more ustvariti. Za kakovostno uresničitev te naloge pa meni, da

mora biti nabor zadev, o katerih mora Vrhovno sodišče odločiti, znosen oz. obvladljiv.75

V noveli so poudarjene tudi vsebinske zahteve izdelave revizije in predloga za dopustitev

revizije, kar je zapisano v 367b. členu. Cilj novele je bil, da po spremembi revizije ne bi bilo

več vsebinsko bolj ali manj praznih revizij, s katerimi se je moralo do sedaj vsebinsko

ukvarjati Vrhovno sodišče. Na tem mestu pa je pomembno poudariti še eno novost, in sicer da

bo Vrhovno sodišče po noveli v revizijskem postopku pazilo izključno na kršitve, ki jih

zatrjuje stranka (in glede katerih je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo).76

Po noveliranem

371. členu ZPP torej odpade obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni

dolžnosti, saj po določbi drugega odstavka zgoraj omenjenega člena namreč v primeru

dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih

konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

V drugem odstavku 367. člena ZPP in v 490. členu ZPP je zapisano, da je revizija v vsakem

primeru dopustna, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 evrov, v

gospodarskih sporih pa 200.000 evrov. Galič je v svojem članku zapisal, da je prevladalo

74

Cvetko A., Dopuščena revizija, str.11. 75

Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str.22. 76

Prim: Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 22.


25

stališče, da naj bo v primerih, ki so subjektivno zelo pomembni za stranko, revizija dopustna

že po tem kriteriju, hkrati pa je poudaril, da bi bil napačen vtis, da je bistvo reforme v

desetkratnem dvigu revizijskega praga, saj meni, da je bistveno pri celotni noveli prav to, da

bo v prihodnje pri večini vseh zadev, s katerimi se ukvarja Vrhovno sodišče, šlo za dopuščene

revizije.77

Po drugi strani pa je v četrtem odstavku 367. člena ZPP zapisano, da revizija ni

dovoljena in je sodišče tudi ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne

sodbe ne presega 2.000 evrov, torej se postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije, saj

po noveli revizija, če vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 2.000 evrov, nikoli ni

dopustna, torej je tudi sodišče ne more dopustiti. Menim, da je taka omejitev upravičena, saj

je bil cilj novele ravno to, da stroški postopka ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo

spora.

Prav tako pa je novela ohranila tudi izključitev revizije na drugih področjih, in sicer na

področjih stečaja, izvršbe, sredstev zavarovanja, sodnega registra, zemljiške knjige in vrste

drugih nepravdnih zadev.

Galič v svojem članku opozarja tudi na dejstvo, da prav zato, ker v določenih primerih

revizija sploh ne more biti dopustna, novela ZPP ohranja zahtevo za varstvo zakonitosti

(ampak zgolj za take primere, ko revizije že na abstraktni ravni ne more biti). Novela v 385.

členu ob vsem tem določa še to, kar bi sicer moralo veljati že zdaj, in sicer da je tudi pri tem

pravnem sredstvu glavni namen zagotovitev objektivne koristi, (ki je razvoj prava skozi sodno

prakso in poenotenje sodne prakse) ki presega konkretni primer in interese konkretnih

strank.78

Če torej povzamem, menim, da je bil namen predlaganih sprememb dvojen, in sicer

zagotavljanje možnosti, da bo Vrhovno sodišče lahko izvajalo svojo najpomembnejšo

funkcijo zagotavljanja enotne uporabe prava ter enotne sodne prakse in da bo postal obseg

dela obvladljiv.

77

Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 23. 78

Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 23.


26

4. SODNA PRAKSA VRHOVNEGA DRŢAVNEGA SODIŠČA

Menim, da je pomen enotne sodne prakse samega Vrhovnega sodišča ključnega pomena. Saj

če sodišče ne zna oziroma ne more zagotoviti enotne sodne prakse, kaj hitro »postane ovira za

hitrejše sojenje na nižjih stopnjah«, kot je to zapisal Dolenc79

v svojem članku. Meni namreč,

da je najpomembnejši razlog za zastoje v zahtevnejših zadevah prav v tem, da sodnik ne ve,

kako naj reši pravna vprašanja. V bistvu sodniku ob slabo napisanih zakonih in dvoumnih

pravilih res ne preostane drugega, kot da se upre predvsem na ustaljeno sodno prakso.80

Naloga Vrhovnega sodišča je, da sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so

pomembna za enotno uporabo zakonov in da sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne

prakse. Pravna mnenja torej nastajajo neodvisno od konkretnega primera. Zato se z njimi

ustvarja situacija, v kateri Vrhovno sodišče na nek način izdaja splošne abstraktne pravne

akte. Vrhovno sodišče je tako postavljeno v vlogo razlagalca predpisov. V nadaljevanju se

bom osredotočila na sklepe, ki jih je izdalo Vrhovno sodišče v zvezi z revizijo in bom na ta

način poskušala revizijo kot izredno pravno sredstvo prikazati še iz drugega zornega kota in jo

na ta način še lažje predstaviti in pojasniti.

Kot sem omenila že zgoraj ima Vrhovno sodišče RS več možnosti, kako ravnati, saj lahko

revizijo zavrže, lahko razveljavi že izdane odločbe in zavrže tožbo, lahko reviziji ugodi itd. V

nadaljevanju bom tako predstavila kar nekaj primerov z vsakega področja, torej bom

predstavila nekaj zadev, kjer je prišlo do fikcije umika predloga zaradi neplačila sodnih taks,

predstavila bom nekaj primerov, kjer je sodišče predlog zavrglo, ker je bil vložen prepozno,

predstavila bom tudi primere, kjer revizija ni bila dovoljena po določbah Zakona o

nepravdnem postopku, zgodilo se je tudi že, da je sodišče ugotovilo, da vrednost

izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov in je zato predlog revizije

zavrglo, predstavila pa bom tudi primere, ko je sodišče predlog zavrglo, ker je ugotovilo, da ni

bil dovolj določno opredeljen, da bi sploh prišlo do vsebinske presoje. Osredotočila se bom

tako na različne primere in sklepe, ki jih je izdalo Vrhovno sodišče in pojasnila, kako so prišli

do sprejetja takšne odločitve.

79

Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 50. 80

Prim: Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 51.


27

4.1. Sodna praksa v povezavi 105a. in 367. člena ZPP

V ZPP-ju 105a. člen natančno določa pravila glede plačila sodnih taks. Slednji določa, da ob

vložitvi predloga za dopustitev revizije in ob vložitvi revizije, mora biti plačana sodna taksa.

Plačana mora biti najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Prav

tako pa sodišče stranko v nalogu za plačilo sodne takse tudi opozori na posledice neplačila

sodne takse. V zadnjem/tretjem odstavku tega člena pa zakon navaja, da če v roku, ki ga

sodišče določi za plačilo sodne takse, le-ta ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev,

odlog ali obročno odplačilo sodnih taks, v tem primeru se šteje, da je vloga umaknjena.

V nadaljevanju bom predstavila dve odločbi, ki sta se nanašali ravno na problematiko

neplačilo sodne takse.

4.1.1. Sklep II DoR 89/201081

V tej zadevi je sodišče ugotovilo umik predloga ne glede na to, da je predlagatelj po pozivu

sodišča k plačilu takse podal predlog za takšno oprostitev, ker je ugotovilo, da glede na 1.odst.

13. člena ZST82

naknadna vloga za oprostitev ne more vplivati na že nastalo taksno obveznost

ob vložitvi predloga za dopustitev revizije. Glede omenjenega sklepa je sodišče obrazložilo,

da tožnik ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije in ker odločitev o kasneje

vloženem predlogu za oprostitev plačila taks na navedeno taksno obveznost ne more vplivati,

se šteje, da je bil predlog umaknjen. Situacija je bila sledeča. Toženec je 12. 2. 2010 vložil

predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočni sklep o zavrženju predloga za obnovo

postopka, a ob tem ni podal predloga za oprostitev plačila sodne takse. Vrhovno sodišče je

nato toženca z nalogom za plačilo sodne takse 16. 2. 2010 pozvalo, da v roku 15 dni od

vročitve plačilnega naloga plača še neplačano sodno takso za predlog za dopustitev revizije v

znesku 98 evrov. Plačilni nalog je toženčev odvetnik prejel 17. 2. 2010, v njem pa je sodišče

toženca opozorilo tudi na posledice iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP83

. Nato je toženec

81

Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815244791/, z dne 7. 11. 2014. 82

Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/08, 97/10, 63/13 in 58/14 - odl. US. 83

Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, predloga za sporazumno razvezo, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa.

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815244791/






28

18. 2. 2010 vložil ugovor zoper taksni plačilni nalog, v katerem je naprosil sodišče za

oprostitev plačila taks in k temu priložil potrebne listine o svojem premoženjskem stanju. V

skladu s petim odstavkom 34. člena ZST je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz

razlogov, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo. S sklepom, ki ga izda o

ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali

nedovoljenega. Toženec v ugovoru ni zatrjeval, da bi bila taksa plačana niti da bi jo sodišče

napačno odmerilo. Predlog za taksno oprostitev pa bi moral biti podan najkasneje ob vložitvi

predloga za dopustitev revizije in ne šele v ugovoru zoper plačilni nalog (prvi odstavek 105. a

člena ZPP). Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks namreč učinkuje od

dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse

za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje (prvi

odstavek 13. člena ZST-1). Ker je taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije nastala

ob njegovi vložitvi (1. točka drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZST-1),

odločitev o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženem v ugovoru zoper

plačilni nalog, ne more veljati za taksno obveznost za ta predlog. In ker toženec takse v

predvidenem roku ni plačal, je glede na navedeno Vrhovno sodišče ugovor zoper plačilni

nalog zavrnilo ter v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP ugotovilo, da se šteje, da je

toženec predlog za dopustitev revizije umaknil.

4.1.2. Sklep II DoR 26/200984

Podoben sklep je sprejelo sodišče tudi v tej zadevi, v kateri tožnik v določenem roku ni plačal

sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o predlogu za oprostitev plačila

sodnih taks, vložen po vložitvi predloga za dopustitev revizije, pa na izpolnitev taksne

obveznosti za predlog ne more učinkovati, zato so odločili, da se šteje, da je predlog

umaknjen. Torej tožnik je zoper sodbo sodišča II. stopnje vložil predlog za dopustitev

revizije. Po 105. a členu ZPP mora biti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, najkasneje

pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, plačana sodna taksa. Če v tem

Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. 84

Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/63695/ z dne 8. 11. 2014.



29

roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo

sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Tožnik je plačilni nalog za plačilo sodne takse, s

katerim mu je bilo naloženo, naj sodno takso za predlog, vložen 21. 5. 2009, plača v 15 dneh,

in v katerem je bil opozorjen na posledice neplačila takse, prejel 26. 5. 2009. Nato je 8. 6.

2009 vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, sodne takse pa v danem roku ni plačal.

Ker je taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije nastala ob njegovi vložitvi,

odločitev o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženem nekaj dni po

vložitvi predloga za dopustitev revizije, ne more veljati za taksno obveznost za ta predlog.

Posledično ker tožnik takse v določenem roku ni plačal, se šteje, da je predlog umaknil.

4.2. Sodna praksa v povezavi 374. in 377. člena ZPP

Zakon o pravdnem postopku v 377. členu navaja, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno

revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni storil tega v mejah svojih pravic že sodnik

sodišča I. stopnje. V 374. členu ZPP pa je pojasnjeno, da prepozno, nepopolno ali

nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča I. stopnje brez naroka. Prav tako je

obrazloženo, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je

umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper

katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če v primerih, ko ni dovoljena že po samem zakonu,

ni bila dopuščena, kot to možnost dopušča tretji odstavek 367. člena.

Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena oziroma izven konkretnih

pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena. Sicer pa je sodna praksa že

zavzela stališče, da napake odvetnika, ki vloži vlogo pri nepristojnem sodišču in jo hkrati

napačno naslovi na to sodišče, ni mogoče šteti za očitno pomoto.85

Prav tako pa ni razlogov,

da ne bi enako veljalo tudi za predlog za dopustitev revizije, vložen pri sodišču I. stopnje in

predložen Vrhovnemu sodišču po izteku roka za vložitev predloga za dopustitev revizije.

Ravno to stališče je zavzelo sodišče v naslednjem pojasnjenem primeru.

85

Glej npr. Sklep II Ips 253/2003 z dne 19.06.2003 in II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2006.


30

4.2.1. Sklep II DoR 13/200986

Zadeva II DoR 13/2009 je pomembna za slovensko sodno prakso, saj je sodišče v njej

odločilo, da ima prepozen predlog za dopustitev revizije lahko enake posledice kot prepozna

revizija. Sodišče I. stopnje je namreč izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo

tožbeni zahtevek. Nato je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski

sodbi. Nakar je tožnik po svojem pooblaščencu vložil predlog za dopustitev revizije pri

Okrajnem sodišču v Ljubljani, a predlog je bil prepozen. Tožnikov odvetnik je prejel odločbo

pritožbenega sodišča 19. 3. 2009, zadnjega dne zakonskega roka (20. 4. 2009) pa je vložil

predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču. Tožnikov predlog je prispel k

pristojnemu sodišču 28. 4. 2009, torej po izteku roka iz prvega odstavka 367b člena ZPP. Zato

bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri

nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika. Naslovitev nepristojnega Okrajnega

sodišča v Ljubljani je sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavil

odvetnik. Zato je sodišče odločilo, da vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati

očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti

tudi na to, da je ta pravilno naslovljena. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da ima prepozen

predlog za dopustitev revizije lahko le enake posledice kot prepozna revizija in zato se

predlog zavrže.

4.2.2. Sklep II DoR 15/200987

Podobno kot v zgornjem primeru je sodišče postopalo tudi v tem, saj je predlog zavrglo, ker je

bil pri Vrhovnem sodišču vložen prepozno. Čeprav ga je stranka zadnji dan roka vložila pri

sodišču I. stopnje, je sodišče ugotovilo, da je bil predlog vložen po izteku 30-dnevnega roka.

V omenjeni zadevi sta toženčeva pooblaščenca zadnjega dne zakonskega roka vložila predlog

za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču, zato je predlog prispel k pristojnemu sodišču

po izteku roka iz prvega odstavka 367b. člena ZPP. Torej bi se lahko štelo, da je bil predlog

pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni

pomoti vložnika, kot je to zapisano v osmem odstavku 112. člena ZPP. Ker pa le-to ni

86

Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/61512/, z dne 8. 11. 2014. 87


http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/61512/



31

mogoče, se predlog zavrže. S sodbo sodišča I. stopnje, delno spremenjeno sicer pa pretežno

potrjeno s sodbo sodišča II. stopnje, je bilo pravnomočno odločeno o varstvu in vzgoji ter

preživljanju otrok pravdnih strank in njihovih stikih tako, kot izhaja iz izrekov sodb sodišč I.

in II. stopnje. Nato je toženec vložil predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo

sodišča II. stopnje, ampak predlog je bil vložen prepozno, saj mora stranka predlog za

dopustitev revizije podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča II. stopnje (prvi

odstavek 367b. člena ZPP). Toženčeva pooblaščenca odvetnika sta prejela odločbo

pritožbenega sodišča 25. 2. 2009, zadnjega dne zakonskega roka, tj. 27. 3. 2009 pa sta vložila

predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču. Toženčev predlog je prispel k

pristojnemu sodišču 30. 4. 2009, torej po izteku roka iz prvega odstavka 367b. člena ZPP in

zato bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri

nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP).

Naslovitev nepristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani je sestavni del uvoda predloga za

dopustitev revizije, ki ga je sestavil odvetnik. Zato vložitev pri nepristojnem sodišču ni

mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju

vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena. Zato ima torej prepozen predlog za

dopustitev revizije lahko le enake posledice kot prepozna revizija, zato se predlog zavrže.

4.2.3. Sklep VIII DoR 7/200988

V zadevi VIII DoR 7/2009 je sodišče ugotovilo, da je zoper pravnomočno sodbo sodišča II.

stopnje v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi revizija že po zakonu dovoljena

(2. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih89

). Zato predlog za dopustitev

revizije ne pride v poštev oziroma ni dovoljen. Torej pride lahko tudi do primera, ko je

revizija dovoljena že na podlagi zakona in zato tožena stranka nima pravnega interesa za

vložitev predloga za dopustitev revizije. Sodišče I. stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku,

tako da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 7. 2007 kot nezakonito razveljavilo in

razsodilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, da ga je ta dolžna

»pozvati nazaj v delovno razmerje« in mu za nazaj priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

Sodišče II. stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo ter sklep sodišča I.

88

Vir: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/61504/, z dne 11. 11. 2014. 89

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 47/10 - odl. US in 43/12 - odl. US.



http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200410&objava=1






32

stopnje. Nato je tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije uveljavljala vse revizijske

razloge, zlasti zmotno uporabo materialnega prava. Navedla je, da je sodišče zmotno

uporabilo določbe o pomenu zagovora pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v zvezi s tem tudi

določbe o tem, kdaj prične teči zakonsko določen rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Trdila

je, da je bila njena odpoved pogodbe o zaposlitvi dana znotraj roka, ki ga določa zakon in

predlaga, da sodišče predlogu za dopustitev revizije ugodi in tako dopusti revizijo. Sodišče je

ugotovilo, da predlog ni vložen skladno z določbami 367. člena ZPP. Prav tako pa se tudi po

določbi 19. člena ZDSS-1 v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja

pravdni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Po določbi 31. člena ZDSS-1, ki

ureja revizijo, je revizija v delovnih in socialnih sporih med drugim dovoljena v individualnih

delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Individualni delovni spor

glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je spor o prenehanju

delovnega razmerja, kar pomeni, da je po določbi specialnega zakona, ki ureja postopke v

delovnih sporih, v takšnih primerih revizija vedno dovoljena. To pa pomeni, da gre za

revizijo, ki jo kot dovoljeno določa zakon in zato ni dovoljen dodaten predlog za dopustitev

revizije. In ker je revizija dovoljena na podlagi zakona, tožena stranka nima pravnega interesa

za vložitev predloga za dopustitev revizije, zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi

določb 377. in 374. člena ZPP predlog tožene stranke kot nedovoljen zavrglo.

4.3. Sodna praksa v povezavi 367. in 367/4. členom ZPP

Zakon o pravdnem postopku v 367. členu določa, da stranke lahko zoper pravnomočno

sodbo, izdano na II. stopnji, vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena

revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije

(dopuščena revizija). V četrtem odstavku omenjenega člena pa je navedek, da če zakon

določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000

evrov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo

dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne

presega 2.000 evrov. Do Vrhovnega sodišča pa je prišlo kar nekaj zadev, v katerih se je

pojavilo vprašanje, ali je dovoljena revizija zoper odločbo, izdano v izvršilnem postopku in ali

je dovoljena revizija po določbah Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče je skozi reševanje


33

takšnih primerov jasno obrazložilo interpretacijo zakonov in na ta način oblikovalo sodno

prakso.

4.3.1. Sklep II DoR 5/200990

V tej zadevi je sodišče odločalo, če je dovoljena revizija zoper odločbo, izdano v izvršilnem

postopku. Upnik je namreč Vrhovnemu sodišču podal predlog za dopustitev revizije proti

pravnomočnemu sklepu sodišča II. stopnje, ki je bila izdana v postopku izvršbe. Sodišče pa je

ugotovilo, da zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija

ni dovoljena (kot je zapisano v prvem odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju91

)

in zato sodišče revizije tudi ne more dopustiti (kot to narekuje četrti odstavek 367. člena ZPP),

zato so odločili, da se predlog upnika zavrže.

4.3.2. Sklep II DoR 8/200992

Sodišče I. stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnih in

razglasilo dediče po zapustnikih in odredilo ustrezne vknjižbe pri nepremičninah, ki spadajo v

zapuščino. Sodišče II. stopnje je pritožbe dedičev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča I. stopnje.

Dedinji sta v obravnavani zapuščinski zadevi podali predlog za dopustitev revizije, ker

menita, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem

vprašanju, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega

sodišča (prva alineja prvega odstavka 367. a člena ZPP). Ker je eden izmed dedičev umrl pred

svojo materjo, pride v poštev 12. člen Zakona o dedovanju93

, ki določa, da na podlagi vstopne

pravice dedujejo le otroci pokojnega oziroma zapustničini vnuki. Zakonec ali zunajzakonski

partner prej umrlega otroka ne more dedovati. Sodišče je odločilo, da predlog za dopustitev

revizije ni dovoljen, saj četrti odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD določa, da

sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost

izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov. Zakon revizije v zapuščinskih

90


Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 3/07, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 - odl. US, 45/14 - odl. US, 53/14 in 58/14 - odl. US. 92


Zakon o dedovanju, Ur. l. RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl. US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ in 31/13 - odl. US.




















34

postopkih ne določa. Revizije namreč v nepravdnih postopkih ni (34. člen Zakona o

nepravdnem postopku94

), zapuščinski postopek pa je po ustaljeni sodni praksi vrsta

nepravdnega postopka. In ker se tudi po noveli ZPP-D ohranja izključitev revizije na

določenih področjih, zakon pa revizije v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega

postopka, ne določa, Vrhovno sodišče RS revizije ni smelo dopustiti in je zato predlog

zavrglo.

4.3.3. Sklep II DoR 42/200995

V zadevi II DoR 42/2009 je bila situacija podobna kot v zgoraj omenjeni odločbi, saj je v

obeh primerih šlo za nepravdni postopek. V tem primeru pa je sodišče II. stopnje namreč z

izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča I. stopnje, s katerim sta bili

predlagateljevi vlogi z dne 20. 1. 2009 in z dne 9. 2. 2009 kot nerazumljivi zavrženi, in

obenem zavrglo pritožbo zoper sklep sodišča I. stopnje, s katerim je bil predlagatelj pozvan,

naj pritožbo zoper sklep z dne 19. 3. 2009 popravi tako, da jo vloži v slovenskem jeziku.

Predlagatelj je v vlogi, ki jo je vložil sam in ki jo je naslovil kot revizija, izpodbijal oba

navedena sklepa, saj je menil, da ne bi smeli formalni razlogi prevladati nad koristjo otroka,

za kar gre v obravnavanem postopku, in da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti poskrbeti za

prevod njegovih pisanj. Sodišče je ugotovilo, da njegov predlog ni dovoljen. Ker pa

predlagatelj izpodbija sklepe, izdane po 1. 10. 2008, je Vrhovno sodišče njegov predlog

obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Po četrtem odstavku 367. člena ZPP revizije

ni mogoče dopustiti, če zakon določa, da revizije ni. Ker po 34. členu Zakona o nepravdnem

postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače, zakonodaja pa za odločanje o

stikih v nepravdnem postopku ne predvideva revizije, je Vrhovno sodišče predlog kot

nedovoljen zavrglo, saj revizija zoper odločitev o ureditvi stikov, izdana v nepravdnem

postopku, ni dovoljena.

94

Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 87/02 - SPZ in 77/08 – ZDZdr. 95

Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/62952/, z dne 8. 11. 2014.





35

4.3.4. Sklep II DoR 210/201296

V zadevi II Dor 210/2012 pa je sodišče ugotovilo, da vrednost izpodbijanega dela

pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov. Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni

izkazal, da je pravočasno ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni navedena in zato

Vrhovno sodišče šteje, da vrednost spornega predmeta ni bila navedena, kar pa ima za

posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije in se predlog za dopustitev revizije

zavrže. Sodišče I. stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v

služnostno pravico hoje in vožnje s kmečkimi vozili ter z avtomobili, ki obstoji v korist

vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, še posebej pa je dolžan opustiti

postavljanje ovir na obstoječo cesto. Tožencu je naložilo, da mora odstraniti železna vrata s

služeče nepremičnine. Sodišče II. stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in je odločitev sodišča

I. stopnje potrdilo. Zoper odločitev sodišča II. stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev

revizije. V predlogu je navedel, da tožeča stranka v postopku pred sodiščem I. stopnje nikoli

ni opredelila vrednosti spornega predmeta, da je na to opozarjal tako v odgovoru na tožbo kot

tudi v pripravljalnih vlogah, vendar sodišče o vrednosti spornega predmeta ni nikoli odločilo.

Navedel je tudi, da je tožeča stranka plačala sodno takso za tožbo v višini 73,89 evrov, iz

česar izhaja, da je vrednost spornega predmeta od 4.105 do 8.210 evrov. Toženec tako meni,

da je predlog za dopustitev revizije dovoljen. Vrhovno sodišče pa je odločilo, da predlog ni

dovoljen, saj Zakon o pravdnem postopku v 367. členu določa, da je revizija dovoljena, če

vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov, če pa revizija po tej

določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti

sodišče. Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne

sodbe ne presega 2000 evrov, sodišče revizije ne more dopustiti. Tako mora tožnik v primeru,

ko ne uveljavlja denarnega zahtevka, že v tožbi navesti vrednost spora. Če tožnik tega ne

stori, sodišče na podlagi 45. člena ZPP postopa po določbah 108. člena ZPP, torej po

določbah, ki veljajo za nepopolne vloge. Toženec si v takšnem primeru lahko zagotovi

revizijo tako, da v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se

spusti v obravnavanje glavne stvari ugovarja, da tožnik ni navedel vrednosti spornega

predmeta. V primeru, ko toženec izkaže, da je res v postopku pred sodiščem I. stopnje

ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni bila navedena, da pa se sodišče I. stopnje na ta

96

Vir: http://sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2012032113051894/, z dne 11. 11. 2014.

http://sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2012032113051894/


36

ugovor ni odzvalo, mora to upoštevati Vrhovno sodišče, ko odloča o dopustnosti predloga za

dopustitev revizije ali revizije. V nasprotnem primeru namreč prikrajša toženca za pravno

sredstvo in s tem tudi krši ustavno pravico do enakega varstva pravic. Je pa res, da Vrhovno

sodišče lahko tako ravna le v primeru, ko toženec v predlogu za dopustitev revizije ali v

reviziji izkaže, da je res pravočasno ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni navedena.

Ker toženec tega v predlogu za dopustitev revizije ni izkazal, je Vrhovno sodišče štelo

oziroma odločilo, da vrednosti spornega predmeta ni bila navedena, kar pa ima za posledico,

da nobena od strank nima pravice do revizije. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog za

dopustitev revizije zavrglo.

4.4. Sodna praksa v povezavi 367. in 367b. člena ZPP

Zakon o pravdnem postopku v 367b. členu določa, da mora predlog za dopustitev revizije

stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča II. stopnje. V tem predlogu

za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in

pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na

kratko obrazložiti, zakaj je sodišče II. stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Te zatrjevane

kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi

obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma

neenotnost sodne prakse. V četrtem odstavku 367b. člena je tudi navedeno, da če se stranka

ne ravna po zgoraj napisanih navodilih, se predlog za dopustitev revizije zavrže. V

nadaljevanju bom predstavila nekaj primerov s sodišča, ki so se nanašali prav na to področje

naše obravnave, saj je v vseh teh primerih sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo, ker

je ugotovilo, da predlog ni bil določno opredeljen v smislu četrtega in petega odstavka 367b.

člena ZPP, tj. v predlogu razlogi za dopustitev revizije niso bili določno opredeljeni, tako da

bi sploh lahko prišlo do njihove vsebinske presoje.


37

4.4.1. Sklep II DoR 14/200997

Tako je bil razlog, da je sodišče predlog v zadevi II Dor 14/2009 zavrglo ravno v tem, da se je

tožnik posplošeno skliceval na drugačno »zavarovalniško prakso«, saj nenavedba kršenega

pravila daje predlogu za dopustitev revizije lastnost nepopolnega predloga za dopustitev

revizije. Sodišče I. stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za t.i.

totalko na podlagi kasko zavarovanja, delno pa ga je zavrnilo. Sodišče II. stopnje je tožnikovo

pritožbo zavrnilo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe, toženkini pritožbi pa je

ugodilo in ugodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tudi ta del

tožbenega zahtevka. Nato je tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije uveljavljal

zmotno uporabo materialnega prava, zatrjeval drugačno zavarovalniško prakso o pomenu

vinkulacijske klavzule v kreditni pogodbi in predlagal, da se njegovemu predlogu ugodi in da

se revizija dopusti. Sodišče je ugotovilo, da predlog ni popoln, saj mora stranka po določbi

četrtega odstavka 367b člena ZPP v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno

navesti poleg spornega pravnega vprašanja tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno,

natančno in konkretna mora biti tudi pri zatrjevanju drugačne prakse Vrhovnega sodišča ali

neenotne sodne prakse. Tožnikovo posplošeno sklicevanje na drugačno »zavarovalniško

prakso« in nenavedba kršenega pravnega pravila pa dajeta predlogu lastnost nepopolnega

predloga za dopustitev revizije in zato je revizijsko sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b

člena ZPP tožnikov predlog zavrglo in z njim tudi njegove priglašene stroške.

4.4.2. Sklep DoR 18/200998

Prav tako je sodišče tudi v zadevi II DoR 18/2009 odločilo, da se predlog zavrže, ker ni

popoln, saj posplošeno sklicevanje na zakonski razlog za dopustitev revizije ne zadostuje za

sklep, da je stranka navedla okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja.

Toženec je v predlogu za dopustitev revizije navedel, da ga vlaga zaradi zmotne uporabe

materialnega prava in kršitve 12. točke drugega odstavka 339. člen ZPP. Po obrazložitvi

zatrjevanih nezakonitosti sodbe sodišča II. stopnje je navedel, da je bilo odločeno o zahtevku,

97

Vir: http://sodnapraksa.si/?_submit=išči&database[IESP]=IESP&database[SOVS]=SOVS&q=IICp3402/2011&showType=table&order=score&direction=desc&page=13&moreLikeThis=1&id=doc_61562, z dne 11. 11. 2014. 98


http://sodnapraksa.si/?_submit=išči&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bSOVS%5d=SOVS&q=IICp3402/2011&showType=table&order=score&direction=desc&page=13&moreLikeThis=1&id=doc_61562

http://sodnapraksa.si/?_submit=išči&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bSOVS%5d=SOVS&q=IICp3402/2011&showType=table&order=score&direction=desc&page=13&moreLikeThis=1&id=doc_61562



38

o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno, in da gre tudi za vprašanje pravilnega

tolmačenja in uporabe kogentnega predpisa iz 141. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.

Trdi, da gre v obeh primerih za vprašanji, ki sta pomembni za zagotovitev pravne varnosti.

Sodišče pa je odločilo, da predlog ni popoln, saj mora stranka po četrtem odstavku 367b.

člena ZPP v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno

pravno vprašanje in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Posplošeno sklicevanje na

zakonski razlog za dopustitev revizije ne zadostuje za sklep, da je stranka navedla okoliščine,

ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče

zavrglo.

4.4.3. Sklep II DoR 25/200999

Prav tako pa je sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo tudi v zadevi II DoR 25/2009,

saj predlagatelj formalnim zahtevam ni zadostil, kar narekuje oceno o nepopolnosti predloga

za dopustitev revizije. Toženec je sicer pravočasno vložil predlog za dopustitev revizije

»zaradi zmotne uporabe prava v zvezi z naravo sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice na

podlagi 251.c člena tedaj veljavnega zakona o izvršilnem postopku, ki v drugem odstavku

določa, da ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene

dospelosti ter njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini zavaruje

denarna terjatev, moč sodne poravnave«. Poudarja, da tožnika nista izpodbijala podpisa

zapisnika o sklenjenem sporazumu in da nista vložila tožbe na razveljavitev sodne poravnave,

sodišči I. in II. stopnje pa nista upoštevali pomena podpisa zapisnika o sporazumu strank po

251c. členu ZIP. Vrhovno sodišče je odločilo, da predlog ni popoln, saj po določbi četrtega

odstavka 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in

konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno,

okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče II.

stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in

konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od

katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka tem zahtevam

ne zadosti, Vrhovno sodišče po določbi 6. odstavka istega člena ZPP predlog za dopustitev

99




39

revizije zavrže. Tako pa je ravnalo tudi v tem primeru in je skladno z 267b. členom ZPP

toženčev predlog za dopustitev revizije zavrglo.

4.5. Sodna praksa v povezavi 367. in 367a. člena ZPP

V 367a. členu je zapisano, v katerih primerih je revizija dopuščena. Navedeno je, da sodišče

dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o

pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali

za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih:

če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od


če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še


če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni

enotna.

O dopustitvi revizije pa odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev

revizije. Tako je tudi na sodišču v nekaterih primerih bilo predlogu za dopustitev revizije

ugodeno, s tem da se je sodišče v izreku sklepa tudi določno opredelilo, v katerem delu oz.

glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dopusti. Osredotočila se bom na nekaj

sklepov, v katerih se je revizija dopustila – ali v celoti ali pa samo v določenem delu, in jih

podrobneje predstavila.

4.5.1. Sklep III DoR 26/2009100

V zadevi III Dor 26/2009 je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije zoper

odločbo sodišča II. stopnje, s katero je le-to ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča I.

stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, ker je

ugotovilo, da je med strankama prišlo do predpravdnega pobota vzajemnih terjatev. Tožeča

100

Vir: http://sodnapraksa.si/search.php?q=26/2009&database*SOVS+=SOVS&_submit=išči&page=0&id=2010040815245334, z dne 7. 11. 2014.

http://sodnapraksa.si/search.php?q=26/2009&database%5bSOVS%5d=SOVS&_submit=išči&page=0&id=2010040815245334

http://sodnapraksa.si/search.php?q=26/2009&database%5bSOVS%5d=SOVS&_submit=išči&page=0&id=2010040815245334


40

stranka je v predlogu za dopustitev revizije zatrjevala, da ji dokazi, ki so bili podlaga za

ugotovitev obstoja terjatve tožene stranke do tožeče, niso bili nikoli vročeni, zaradi česar

nanje ni mogla argumentirano odgovoriti. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je predlog

utemeljen in da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP

izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Tako zatrjevana

kršitev možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP)

predstavlja pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, zato je

Vrhovno sodišče glede tega revizijo dopustilo. Revizija se torej dopusti o vprašanju, če je bila

kršena možnost do obravnave tožeče stranke v postopku s tem, ko naj bi bila sodba izdana na

podlagi listin, ki stranki niso bile vročene.

4.5.2. Sklep II DoR 2/2009101

Pogoji za dopustitev revizije so bili izpolnjeni glede vprašanja o predpostavkah za odvzem

pravice do stikov z otrokom tudi v zadevi II DoR 2/2009, kjer je sodišče I. stopnje odločilo,

da se hči pravdnih strank, ki je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti zaupana v

vzgojo in varstvo očetu, zaupa v vzgojo in varstvo materi, da je oče dolžan plačevati mesečno

preživnino v višini 280 evrov in da se očetu odvzame pravica do osebnih stikov s hčerjo. Nato

je sodišče II. stopnje tožničino in toženčevo pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep

sodišča I. stopnje. Toženec je nato podal predlog za dopustitev revizije, v katerem je navedel,

v čem naj bi bilo v izpodbijanih sodbah zmotno uporabljeno materialno pravo in katere

bistvene kršitve določb postopka naj bi bile storjene v postopku pred sodiščema II. in I.

stopnje, ter da gre za pravna vprašanja, o katerih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča in glede

katerih odločitev sodišča II. stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sodišče je

odločilo, da je predlog delno utemeljen in da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede

vprašanja o predpostavkah za odvzem pravice do stikov z otrokom. V tem obsegu je Vrhovno

sodišče revizijo dovolilo, sicer pa predlog zavrnilo.

101




41

4.5.3. Sklep II DoR 16/2009102

V zadevi II DoR 16/2009 pa je sodišče ugotovilo, da so bili pogoji za dopustitev revizije iz

prvega odstavka 367a. člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, kateremu od staršev se pri

izvrševanju stikov naloži obveznost, da poskrbi za prehod mladoletnega otroka k drugemu

staršu. Zato je bil predlog za dopustitev revizije delno utemeljen in se je predlogu delno

ugodilo, revizija pa se je dovolila glede odločitve o ureditvi stikov, in sicer glede zgoraj

omenjenega vprašanja, kateremu od staršev se pri izvrševanju stikov naloži obveznost, da

poskrbi za prehod mladoletnega otroka k drugemu staršu. Sodišče I. stopnje je razsodilo, da se

mladoletni sin (drugi tožnik) zaupa v varstvo in vzgojo toženki (materi). Prvemu tožniku je

naložilo plačevanje preživnine za mladoletnega sina v višini 350 evrov od 15. 2. 2007, med

mladoletnim sinom in očetom pa je določilo stike v obsegu in na način, ki izhaja iz izreka

sodbe sodišča I. stopnje. Nato je sodišče II. stopnje delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in

sodbo sodišča I. stopnje v petem odstavku III. točke izreka spremenilo tako, da je oče dolžan

materi sporočiti predvideni datum poletnih počitnic najkasneje do 1. 5. Sicer pa je pritožbo

zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča I. stopnje. Tožnik je nato vložil

predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da sodišče ni spoštovalo načela

kontradiktornosti. Obrazložitev sodbe je pomanjkljiva, saj ni razlogov v zvezi s trditvijo, da

odtujevanje otroka od očeta pomeni negativen faktor za otrokov zdrav telesni in duševni

razvoj. Sodba sodišča II. stopnje nima razlogov o pritožbenem ugovoru, da bi bilo zaradi

odmika časa potrebno novo izvedensko mnenje. Prav tako navaja, da je višina preživnine, ki

jo je sodišče naložilo prvemu tožniku, v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega

sodišča RS (kjer se sklicuje na sodbo II Ips 928/2008 in sklep II Ips 586/2005). Meni, da je

sodišče stike določilo v premajhnem obsegu. Sodba sodišča II. stopnje nima razlogov o

pritožbenem ugovoru, da so stiki določeni na takšen način, da mora oče med tednom in tudi

drugače vedno priti po otroka in ga vrniti na naslov toženke. Navaja, da takšna odločitev

odstopa od ustaljene sodne prakse. V zadevi II Ips 558/2005 je Vrhovno sodišče RS izreklo,

da je pomembno, da pri izvrševanju stikov vsak od staršev poskrbi za en prevoz mladoletnih

otrok, saj se jim tako pokaže, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v

razmerju do otrok enakopravna. Zato Vrhovno sodišče odloči, da je predlog delno utemeljen,

saj so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP v obravnavanem

102




42

primeru podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa pod I. točko.

Vrhovno sodišče RS je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo, sicer pa je predlog

zavrnilo.

4.5.4. Sklep II DoR 39/2009103

Tudi v zadevi II DoR 39/2009 se je revizija dopustila v smeri preizkusa materialnopravne

pravilnosti pravnomočne odločitve o obsegu pravičnih odškodnin za nepremoženjsko škodo

tožnikov. Tožniki so namreč vložili predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča II.

stopnje, s katero je bilo pravnomočno odločeno o njihovih zahtevkih za plačilo odškodnine za

škodo, nastalo s smrtjo očeta prvih dveh tožnikov in moža tretje tožnice kot posledica delovne

nesreče. V predlogu za dopustitev revizije zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe so

zatrjevali kršitev postopka in očiten odstop od sodne prakse v zvezi z odločitvijo o višini

pripadajočih denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, pri čemer so se sklicevali na tri

opredeljene navedene odločbe Vrhovnega sodišča v oporo takemu prepričanju tožnikov.

Vrhovno sodišče je odločilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a.

člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede materialnopravnega vprašanja,

opredeljenega v izreku tega sklepa pod I. točko, zato je Vrhovno sodišče v tako začrtanem

obsegu revizijo dopustilo, sicer pa predlog zavrnilo.

4.5.5. Sklep VIII DoR 2/2009104

Vsebinsko še nisem predstavila primera, kot je bil v zadevi VIII DoR 2/2009, kjer sodišče ni

dovolilo predloga, ker zoper pravnomočni sklep sodišča II. stopnje o zavrnitvi predloga za

vrnitev v prejšnje stanje revizija ni dovoljena, ker ne gre za sklepa, s katerima bi bil v glavni

stvari postopek pravnomočno končan. Sodišče I. stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za

vrnitev v prejšnje stanje, sodišče II. stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo

sklep sodišča I. stopnje. Nato je tožena stranka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije

103

Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/search.php?q=sklepG34/2010&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&order=changeDate&direction=desc&page=0&moreLikeThis=1&id=doc_63691, z dne 7. 11. 2014. 104

Vir: http://sodnapraksa.si/?q=VIIIDoR2/2009&database*SOVS+=SOVS&_submit=išči&page=0&id=65599, z dne 8. 11. 2014.

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/search.php?q=sklepG34/2010&database%5bSOVS%5d=SOVS&_submit=išči&order=changeDate&direction=desc&page=0&moreLikeThis=1&id=doc_63691

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/search.php?q=sklepG34/2010&database%5bSOVS%5d=SOVS&_submit=išči&order=changeDate&direction=desc&page=0&moreLikeThis=1&id=doc_63691

http://sodnapraksa.si/?q=VIIIDoR2/2009&database%5bSOVS%5d=SOVS&_submit=išči&page=0&id=65599


43

uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

Navedla je, da gre za vprašanje, glede katerih praksa višjih sodišč ni enotna in je od

Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za

zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe materialnega prava in za razvoj prava preko

sodne prakse. Sodišče je odločilo, da predlog ni dovoljen, saj po določbi prvega odstavka 384.

člena ZPP je revizija dovoljena zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bil postopek

pravnomočno končan. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek,

ki je vzporeden postopku o glavni stvari. Ne gre za samostojni postopek, ampak za postopek

utemeljenosti vrnitve v prejšnje stanje oziroma ugotovitev, ali je bila zamuda procesnega roka

ali dejanja opravičljiva. Sodišče je odločilo, da sklep nima lastnosti končnosti, zato ne gre za

sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Prav tako pa četrti odstavek 367. člena

ZPP med drugim določa, da če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti.

Zaradi vsega navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da v postopku vrnitve v prejšnje

stanje revizije ni mogoče vložiti, ker ni dovoljena niti je ni mogoče dopustiti, ker ne gre za

sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Zato je predlog za dopustitev revizije v

skladu z določbo četrtega odstavka 367. člena ZPP zavrglo.


44

5. ZAKLJUČEK

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo pravdne stranke lahko vložijo zoper pravnomočno

sodbo, izdano na II. stopnji. Urejena je z Zakonom o pravdnem postopku, ki je bil noveliran

leta 2008 z novelo ZPP-D. Omenjena novela je povsem spremenila dotedanjo ureditev

revizije kot izrednega pravnega sredstva v civilnem pravdnem postopku. Glavni cilj mojega

diplomskega dela je bil predstaviti pojem revizije kot izrednega pravnega sredstva tako v

teoretičnem kot tudi v praktičnem smislu. Prav tako pa sem med pisanjem diplomskega dela

prihajala do novih odkritij in zaključkov, predvsem pa sem osvojila večrazsežnost pojma

revizije, ki je veliko bolj kompleksen, kot deluje na prvi pogled.

V uvodu diplomskega dela sem postavila dve tezi, ki sem ju v nadaljevanju raziskala skozi

pojasnjevanje in proučevanje pojma revizije in prebiranje sodne prakse, tako da sem prišla do

naslednjih zaključkov. Med drugimi me je zanimalo, ali je na novo urejen institut dopuščene

revizije v praksi dosegel svoj namen, tj. da omogoči Vrhovnemu sodišču zagotovilo za razvoj

prava skozi enotno sodno prakso ali pa pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do

Vrhovnega sodišča. Moje mnenje je, da enako varstvo pravic pomeni predvsem, da mora

sodni sistem proizvajati takšne končne določbe, ki zagotavljajo enako odločanje v primerih, ki

so v bistvenih elementih dejanskega stanja tudi enaki, torej mora biti pravo za vse enako

uporabljeno, kot nam tudi narekuje Ustava RS v 22. členu, v katerem določa, da je vsakomur

zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Prav zato menim, da

na novo urejen institut dopuščene revizije ne onemogoča dostopa do Vrhovnega sodišča, saj

se je po noveli spremenilo ravno to, da ima Vrhovno sodišče možnost in dolžnost, da ne samo

o predlogu za dopustitev, ampak tudi o vloženih revizijah odloča bolj formalno, torej samo v

okviru konkretne navedbe revizijskih razlogov v sami reviziji. Prepričana sem, da je takšno

formalistično odločanje ključnega pomena za učinkovito delovanje sodstva, saj menim, da je

za dopustitev revizije in za uspeh vložene revizije bistvena ravno vsebina predloga in vsebina

vložene revizije, ki pa bo morala zadostiti konkretnim zadevam ZPP. Menim, da je nova

ureditev revizije razbremenila tisti del Vrhovnega sodišča, ki odloča v pravdnem postopku in

mu omogočila, da se bo ukvarjalo na bolj poglobljen način z bistvenimi vprašanji sodne

prakse. Prav tako pa se strinjam z mag. Robnikom, ko je v svojem članku predvideval, da bo z

uvedbo dopuščene revizije in z bistvenim dvigom vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne


45

sodbe kot pogoja za dovoljenost revizije po zakonu mogoče pričakovati, da se bo dejanska

obremenitev Vrhovnega sodišča RS vsaj glede števila obravnavanih zadev prevesila v fazo

dopustitve revizije.105

Menim, da se je zgodilo ravno to, saj analiza statističnih podatkov na

spletni strani Ministrstva RS za pravosodje106

kaže, da je po sprejemu novele ZPP-D v letu

2009 bilo na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS 292 vloženih predlogov za dopustitev

revizije, leta 2010 pa kar 648 predlogov za dopustitev revizije. Od tega je bilo leta 2009

rešenih 136 predlogov in samo 20 predlogom je bilo ugodeno, medtem, ko je bilo leta 2010

rešenih 524 predlogov in ugodeno zgolj 160 predlogom. Če povzamem, stanje zadev na

Vrhovnem sodišču RS ustreza napovedim, ki jih je v svojem članku povzel Galič, ko je

napovedal, da naj bi bilo dopuščenih le nekaj nad 10 odstotkov predlaganih revizij.107

Torej

težko se opredelim, ali je na novo urejen institut dopuščene revizije v praksi dosegel svoj

namen in omogočil Vrhovnemu sodišču, da zagotavlja razvoj prava skozi enotno sodno

prakso ali pa pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do Vrhovnega sodišča, saj so

spremembe, ki jih je prinesla novela ZPP-D daljnosežnejše, kot se zdi na prvi pogled. Dejstvo

pa je, da je ključna posledica vsaj delna razbremenitev Vrhovnega sodišča glede odločanja v

pravdnem postopku s tem, ko mu je omogočeno, da lahko temeljna vprašanja sodne prakse

obravnava bistveno bolj poglobljeno. Ne glede na vse zapisano, pa sem prepričana, da je taka

uveljavitev posebej dopuščene revizije smotrna, predvsem zato, ker se ta sistem razmeroma

uspešno uveljavlja v vseh primerljivih civilnih procesih, in če tam uspešno funkcionira, ne

vidim razloga, zakaj pri nas ne bi. Je pa dejstvo, da je takšna uveljavitev bistveno zožila

pristop strank na Vrhovno sodišče ter posledično omogočila hitrejšo uveljavitev pravice do

sodnega varstva.

Prav tako pa se mi je na začetku pisanja diplomskega dela postavilo tudi vprašanje, s katerim

sem želela ugotoviti, ali se revizija v praksi sploh izvaja tako, da dosega namen

zakonodajalca. Temeljni cilj novele ZPP-D je bil namreč zagotoviti hitrejše in učinkovitejše

vodenje postopkov v civilnih zadevah. S spremembo ureditve izrednih pravnih sredstev naj bi

se namreč omogočilo, da bo pripad civilnih zadev na Vrhovno sodišče obvladljiv, kar mu bo

omogočilo, da bo lahko opravljalo svojo temeljno ustavno funkcijo in odločalo predvsem o

105


Vir: http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/sodna_statistika/, z dne 30. 12. 2014. 107

Galič A., Za reformo revizije v pravdnem postopku, pril. str. II-VIII.

http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/sodna_statistika/


http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1230409965377369&rec=-16073730&sid=1&fmt=11


46

pravnih vprašanjih, ki so bistvena za zagotavljanje enotne sodne prakse. Ne glede na vse že

omenjene polemike pri uveljavitvi novele ZPP-D sem prepričana, da je bila takšna uveljavitev

posebej dopuščene revizije smiselna, saj se ta sistem razmeroma uspešno uveljavlja v vseh

primerljivih civilnih procesih in bo zagotovo bistveno zožil pristop strank na Vrhovno sodišče

ter hkrati omogočil hitrejšo uveljavitev pravice do sodnega varstva. Vprašanje, če se v praksi

revizija izvaja tako, da dosega namen zakonodajalca, pa je drugotnega pomena. Pomisleke

imam predvsem glede tega, da zadeva odstopa od sodne prakse, da sodne prakse sploh ni ali

pa da sodna praksa ni enotna, da se revizija sploh dopusti. Porajajo se mi namreč dvomi, kako

bodo stranke oziroma zanje odvetniki lahko spremljali sodno prakso in poznali vse odločitve s

posameznega področja. Res je, da je to njihovo delo, a kljub temu menim, da ni problem samo

v količini sodne prakse, ki naj bi jo odvetniki poznali, ampak tudi v dostopu do nje, saj je

sodna praksa v določeni meri objavljena na spletnih straneh Vrhovnega sodišča RS, vendar je

ta spletna stran po mojem prepričanju, potem ko sem preštudirala odločbe, objavljene na

spletnih straneh sodišča, slabo pregledna in neučinkovita. Če povzamem, menim, da je nova

ureditev revizije razbremenila tisti del Vrhovnega sodišča, ki odloča o pravdnem postopku in

mu s tem omogočila, da se bo ukvarjalo na dovolj poglobljen način z bistvenimi vprašanji

sodne prakse, po drugi strani pa menim, da je Vrhovno sodišče s tem prevzelo (pre)veliko

odgovornost za delovanje celotnega sodnega sistema, ki pa po mojem mnenju potrebuje

konkretno reorganizacijo, saj se je izkazalo, da je postopanje Vrhovnega sodišča pri odločanju

o dopustnosti predloga za dopustitev revizije in za odločanje o sami reviziji urejeno

pomanjkljivo in zastarelo. Predvsem pa bi bilo smotrno razmisliti tudi o drugačnih metodah

dela. Zaradi vsega navedenega menim, da se revizija v praksi ne izvaja tako, da bi dosegala

namen, ki ga je zakonodajalec predvidel s spremembo ZPP.

Če sklenem, ugotovim, da sem glavni cilj diplomskega dela – spoznati in podrobneje

predstaviti pojem revizije – dosegla. Ob pisanju diplomskega dela sem se naučila veliko

novega in sem prepričana, da mi bo pridobljeno znanje v prihodnje koristilo na marsikaterem

področju.


47

6. LITERATURA IN PRAVNI VIRI

6.1. Knjige in članki

Cvetko A., Dopuščena revizija, Revija HRM, izdaja 34/2010, april 2010, str. 10–12.

Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, Pravni

letopis 2009, Znanstvena revija Instituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v

Ljubljani, GV Založba, 2010, str. 41–55.

Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Pravna praksa, št. 22, 2008,

str. 22.

Galič A., Za reformo revizije v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 43, 2007, pril.

str. II-VIII.

Grm U., Dejansko učinkovanje aktualne ureditve revizije, Pravna praksa, št. 37, 2011,

str. 8–10.

Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28, 2008,

priloga str. II-VII.

Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, Odvetnik:glasilo Odvetniške zbornice Slovenije,

letnik XII, št.3, 2009, str. 11–14.

Šturm L., in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev - A, Fakulteta

za državne in evropske študije, Kranj, 2011, str. 392–393.

Šturm L., Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske

študije, Kranj, 2010, str. 274.

Ude L., Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str.

319–323.

Ude L., Galič A. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba in

Uradni list RS, Ljubljana, 2010, str. 521–569.

6.2. Pravni viri

Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003,

69/2004, 68/2006, 47/2013.

Zakon o dedovanju, Ur. l. RS, št. 67/01 z dne 10. 8. 2001.





48

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 10/04 z dne 5. 2. 2004.

Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 53/14 z dne 15. 7. 2014.

Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 20/88 z dne 3. 6. 1988.

Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. FLRJ, št. 4/57 in nasl.

Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. št. 45/08 z dne 9. 5. 2008.

Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013.

6.3. Internetni viri

http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/Porocevalec/arhivPorocevalec,12. 11. 2014. http://www.pf.uni-lj.si/media/izredna.pravna.sredstva.doc, 3. 11. 2014.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5040, 28. 10. 2014. http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/, z dne 7.11.2014. 8.11.2014, 11. 11. 2014.

https://www.sodnapraksa.si/, z dne 7.11.2014, 8.11.2014, 11. 11. 2014.

http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_ev

idence/sodna_statistika/, 30. 12. 2014.

http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30697, z dne 01.09.2015.

6.4. Sodne odločbe Vrhovnega sodišča

Sklep II Ips 658/2003 z dne 12. 1.2005.

Sklep II Ips 423/2004 z dne 02. 2.2006.

Sklep II DoR 8/2009 z dne 20. 5.2009.

Sklep II DoR 13/2009 z dne 27. 5.2009.

Sklep II DoR 14/2009 z dne 27. 5.2009.

Sklep II DoR 15/2009 z dne 27. 5.2009.

Sklep II Dor 5/2009 z dne 27. 5.2009.

Sklep II DoR 7/2009 z dne 27. 5.2009.

Sklep II DoR 18/2009 z dne 17. 6.2009

Sklep II DoR 2/2009 z dne 17. 6.2009.

Sklep II DoR 16/2009 z dne 24. 6.2009.

Sklep VIII DoR 2/2009 z dne 08. 7.2009.





http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/Porocevalec/arhivPorocevalec,12

http://www.pf.uni-lj.si/media/izredna.pravna.sredstva.doc

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5040

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/

https://www.sodnapraksa.si/



http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30697


49

Sklep II DoR 25/2009 z dne 15. 7.2009.

Sklep II DoR 26/2009 z dne 15. 7.2009.

Sklep II DoR 39/2009 z dne 15. 7.2009.

Sklep II DoR 42/2009 z dne 15. 7.2009.

Sklep III DoR 26/2009 z dne 09. 2.2010.

Sklep II DoR 89/2010 z dne 13. 5.2010.

Sklep II DoR 210/2012 z dne 22. 11.2012.

Ustavno odločbo U-I-74/14-9, Uradni list RS, št. 48/2015.

Documents

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA - core.ac.uk · Sodne odločbe Vrhovnega sodišča..... 48 . POVZETEK V diplomskem delu je predstavljen pojem revizije kot izredno pravno sredstvo,