Državna ureditev

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA JAVNI SEKTOR

Sistem zakonodajne, sodne in izvršilne veje oblasti ter

razmerja med njimi

Obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv

dr. Dušan ŠTRUS

2

TEMELJI DRŽAVNE OBLASTI

� Pojem in oblike države� Pojem in pravni viri državne ureditve� Temeljna izhodišča državne ureditve� Načelo ljudske suverenosti - oblike

neposredne in posredne demokracije� Politično predstavništvo� Volilni sistem

Državna ureditev

3

Organizacija državne oblasti

� Državni zbor in državni svet � Predsednik republike� Vlada� Ustavno sodišče� Računsko sodišče� Imuniteta, nezdružljivost in obtožba

nosilcev javnih funkcij� Ustavnorevizijski postopek

4

DRŽAVA v širšem pomenu

PREBIVALSTVOOZEMLJE

DRŽAVNA ORGANIZACIJA

okvir in meje delovanja

državne oblastiprisilen način

urejanja življenja

država v ožjem pomenu

Državna ureditev

5

POJEM DRŽAVE

� Država je družbena skupnostna določenem ozemlju, ki jo ureja državna organizacija.

� državna organizacija:� pravno urejena

� odločitve v obliki pravnih aktov.

� oseba javnega prava

6

II.Pravni viri državne ureditve

� USTAVA� ZAKONI� POSLOVNIKI� SODBE� PODZAKONSKI

AKTI� USTAVNI OBIČAJI� Uredbe z zakonsko

močjo

Državna ureditev

7

OBLIKE DRŽAV

Razlikujejo se glede napoložaj temeljnih državnih organov

OBLIKE DRŽAVNE OBLASTI

OBLIKE VLADAVINE

OBLIKE DRŽAVNE UREDITVE

MONARHIJE

REPUBLIKE

UNITARNE

FEDERATIVNE

Predsedniški sistem

Parlamentarni sistem

Skupščinski sistem

8

III. TEMELJNA IZHODIŠČA DRŽAVNE UREDITVE

� Načelo ljudske suverenosti

� Načelo demokratične države

� Načelo pravne države� Načelo socialne

države� Načelo delitve

oblasti

Državna ureditev

9

SUVERENOST

� Najvišja, neomejena, neodvisna oblast

� Državna suverenost– Zunanja

– Notranja

� Nacionalna suverenost� Ljudska suverenost

10

Suverenost in EU� skupno pravo EU

� suverenost države ne izvršujejo samostojno in v celoti

� supremacija in neposredna veljava

� Slovenija se ne odpoveduje niti ne izgubi suverenosti

� izstop iz EU

Državna ureditev

11

1.Načelo ljudske suverenosti

REFERENDUMLjudska iniciativaPravica do peticije

VOLITVE

3. člen Ustave RS:V Sloveniji ima oblast ljudstvo.

Državljani in (..ke) jo izvršujejo neposredno in z volitvamipo načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in so dno.

12

� 2. Načelo demokratične države.– oblast izhaja iz ljudstva

� 3. Načelo pravne države.– vladavina prava – arbitrarno delovanje

– delitev oblasti in neodvisnost sodstva.

– varstvo človekovih pravic in svoboščin

– Odgovornost državnih organov

– Ustreznost, nujnost in sorazmernost posegov države

� 4. Načelo socialne države.

Državna ureditev

13

Načelo delitve in enotnostioblasti

zakonodajna

sodna Izvršilna

zakonodajna Izvršilnasodna

14

IV. Oblike neposredne demokracije

� neposredno sodelovanje državljanov pri izvrševanju državne oblasti

� Vrste:�Referendum� ljudska iniciativa�pravica do peticije

Državna ureditev

15

REFERENDUM

� oblika neposrednega odločanja volivcev� Odločanje: "da" ali "ne" oziroma "za" ali "proti“.

� Vrste:

� območje

� vsebino

� obveznost

� čas uporabe

� pravno moč

16

Ustavnorevizijski referendum� zahteva 30 poslancev� večina volivcev, ki so glasovali, ob 50%

volilni udeležbi

Zakonodajni referendum:� od leta 2013 le še 40.000 volivcev � naknaden� zavrnitveni - zakon na referendumu

zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev

Državna ureditev

17

LJUDSKA INICIATIVA

� DZ dolžan preučiti – ni dolžan sprejeti� spr. ustave - 30.000 volivcev� Zakonodajno iniciativo - 5.000 volivcev.� LI 5% volivcev v občini

� pravica do peticije

18

POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO

� posredna demokracija

� volitve

� poslanski mandat

Državna ureditev

19

Poslanski mandat

� pooblastilo za zastopanjein predstavljanjeljudstva

� imperativni / reprezentativni mandat

� poslanci predstavniki ljudstva in niso vezani na navodila.

� mandat članov državnega sveta.

20

Politične stranke

� demokratični pluralizem

� izražanju ljudske volje

� politični program

� kandidiranje / izvolitev članov

Državna ureditev

21

Predstavnik ljudstva ali stranke?

� reprezentativnost mandata / vpliv strank

� demokratičnost političnega procesa?

� strankarska disciplina

22

VI. VOLITVE

� Izraz ljudske suverenosti

� demokratično oblikovanje državnih organov

� legitimnost izvajanje oblasti

Državna ureditev

23

VI. Sistemi razdelitve mandatov

� močan vpliv na zastopanost strank v predstavniškem telesu

� večinski� proporcionalni

24

Deljeno

A B C D

1/1 300.0001. mandat

250.000 2. mandat

100.0005. mandat

50.00011. mandat

1/2 150.000 3. mandat

125.000 4. mandat

50.00012. mandat

25.000

1/3 100.0006. mandat

83.000 7. mandat

33.333 16.666

1/4 75.000 8. mandat

62.5009. mandat

25.000 12.500

1/5 60.00010. mandat

50.000 20.000 10.000

Državna ureditev

25

26

Predstavniško telo� predstavlja ljudstvo kot celoto

� sprejema najpomembnejše odločitve v družbi.

� opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo.

� enodomen ali dvodomen, redko več.

Državna ureditev

27

� DZ - splošno predstavniško telo, sprejema zakone

� DS – zastopanje posebnih družbenih interesov, posredno sodeluje v zakonodajnem postopku

Predstavniško telo v naši ureditvi

28

Državni zborSestava in mandatna doba:

� 90 poslancev (88 + 2)

� Mandat 4 leta – do prve seje novega DZ

Državna ureditev

29

Pristojnosti DZZakonodajna funkcija:� sprejema ustavo� sprejema zakone in

druge splošne akte,� sprejema svoj

poslovnik,� sprejema državni

proračun,� ratificira mednarodne

pogodbe,� razpisuje referendum.

Volilna funkcija:� vlada, ustavno sodišče,

sodišča, guverner centralne banke, računsko sodišče itd.

Nadzorna funkcija:� parlamentarna preiskava, � vprašanja, interpelacija� (ne)zaupnica vladi,� ustavna obtožba.

30

Druge pristojnosti

� razglasitev vojnega in izrednega stanja

� uporaba obrambnih sil.

� verificiranje mandatov poslancev

� odloča o poslanski in sodniški imuniteti

� sprejema poslovnik (relativna 2/3 večina), odloke, deklaracije, resolucije ipd

Državna ureditev

31

Vodstvo DZpredsednik� vodi in predstavlja� skrbi za uresničevanje razmerij z drugimi

organi� sklicuje in vodi seje DZ

trije podpredsedniki� dva pozicijska in en opozicijski

32

Kolegij predsednika DZ

� sestava: predsednik in podpredsednik DZ, vodje PS in poslanca narodnih skupnosti

� poseben način odločanja

� Odloča o:– predlogu za sprejem zakona po nujnem in skrajšanem postopku,

– predlogu za predhodno obravnavo zakona,

– času trajanja seje DZ,

– številu mest posameznih PS v delovnih telesih,

– sestavi delegacij DZ v mednarodnih telesih,

– program dela in terminski program DZ.

Državna ureditev

33

Delovna telesa� posebni organi DZ

� odražajo politično sestavo parlamenta

� pripravljajo poročila, predloge odločitev,

� odbori in komisije.

34

Poslanske skupine� vsak poslanec lečlan ene PS

� najmanj trije poslanci

� vodje PS-člani kolegija

Državna ureditev

35

Način dela in odločanja DZ

� seja praviloma zadnji teden v mesecu� Redna / izredna zasedanja: predsednik DZ� Izredno zasedanje: na zahtevo ¼ poslancev ali

predsednika republike; predlog vlade ali sklep kolegija,

� Sklepčnost: večina poslancev.� Odločanje: večina opredeljenih glasov; relativna /

absolutna, navadna / kvalificirana večina� Glasovanje: javno / tajno

36

Sprejemanje zakonov in drugih aktov državnega zbora

� Zakon predlaga:� vlada,

� poslanec,

� 5000 volivcev,

� državni svet.

� sestava: naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev

� trofazni postopek

Državna ureditev

37

Zakonodajni postopek

� Prva obravnava: posredovanje zakona poslancem; splošno razprava zahteva 10 poslancev

� Druga obravnava: amandmaji v mat. del. telesu in nato na seji DZ o dopolnjenem predlogu zakona

� Tretja obravnava: uskladitveni amandmaji, razprava in glasovanje o predlogu kot celoti,

38

Državna ureditev

39

Posebni postopki

� Nujni postopek– interesi varnosti, obrambe države

– odprava posledic naravnih nesreč

– preprečitev težko popravljive posledice za delovanje države

� Skrajšani postopek– manj pomembne zadeve

� druga in tretja obr. predloga zakona na isti seji

� Ponovno odločanje o zakonu

� Drugi akti državnega zbora - enostavnejšipostopek

� Avtentična razlagazakona - dve fazi

40

Državni proračun� dve fazi: predstavitev

in odločanje� 1. oktober� amandmaji: pravilo o

ravnovesjumed izdatki in prejemki,

rebalansa spremembe proračunazaključni račun� enostavnejši post

Uradno prečiščenobesedilo zakona

� potrdi brez razprave

Državna ureditev

41

Promulgacija, publikacija

� razglaša predsednik republike

� v osmih dneh po sprejemu

� objava

� vacatio legis - 15 dni

42

Parlamentarna preiskava

� o zadevah javnega pomena

� DZ, tretjina poslancev ali na zahtevo DS

� preiskovalna komisija

� podobnost s sodstvom

Državna ureditev

43

Državni svet� zastopstvo nosilcev

socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov

� deluje v okviru zakonodajne funkcije, ni pa njen nosilec

� volitve

44

Pristojnosti Državnega sveta� zakonodajna iniciativa,� daje državnemu zboru mnenje o vseh

zadevah iz njegove pristojnosti - zahteva� odložilni veto,� zahteva parlamentarno preiskavo� zahtevati od ustavnega sodišča presojo

ustavnosti in zakonitosti

Državna ureditev

45

� poslovnik DS

� predsednik in podpredsednik

� komisije

� interesne skupine

� odločanje z večino opredeljenih glasov

navzočih članov

� imuniteta,

� častna funkcija

46

Predsednik republike� individualni organ� funkcije reprezentativne narave:

– predstavlja Republiko Slovenijo,

– je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil,

– razglaša zakone,

– uredbe z zakonsko močjo,

– razpisuje volitve v DZ in razpušča DZ,

– predlaga državne funkcionarje,

– imenuje veleposlanike, sprejema poverilna pisma

– odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove

Državna ureditev

47

� politično neodgovoren

� izvolitev le dvakrat zaporedoma

� nadomešča ga predsednik DZ

� mnenje DZ o posameznem vprašanju

48

Vlada in njen položaj

� nosilec izvršilne oblasti

� vrh izvršilne funkcije in najvišji organ državne uprave

� neodvisna, odgovorna parlamentu

� politično telo

� sestavljena iz ministrov (dvojna vloga)

Državna ureditev

49

Sestava vlade� predsednik in ministri (dva brez resorja)

� minister:– vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise

� en državni sekretar– nadomešča ministra (ne pri izdajanju predpisov in

glasovanju na vladi

� generalni direktorji– upravno in strokovno delo – mandat 5 let

50

Funkcije vlade

� politično izvršilna funkcija

� upravna funkcija

� iniciativna / koordinativna / nadzorstvena funkcija vlade

� akti vlade: uredba, odlok, poslovnik, sklep, odločba.

Državna ureditev

51

Način delovanja vlade

� odločanje: absolutna večina; glas predsednika vlade

� poslovnik vlade

� komisije in druga delovna telesa, strateški sveti (ministrski svetnik), sveti vlade, vladni odbori

� zadržanje izvršitveministrovega predpisa

� kompetenčni spori

52

Položaj in odgovornost vlade

� politična / kazenska / civilna.

� kolektivna / individualna

� z vlado padejo tudi vsi ministri; le odstop lahko ministra reši odgovornost

Državna ureditev

53

Oblikovanje vlade

� parlamentarni sistem: mandatar, investitura� strankarska sestava parlamenta

� predsednika vlade voli DZ na predlog predsednika republike

� predsednik vlade predloži ministre v imenovanje državnemu zboru

� hearing� imenovanih več kot dve tretjini ministrov

54

Odgovornost vlade DZ

� Politična odgovornost vlade

� (ne)zaupnica vladi

� odstop vlade ali razpust parlamenta.

� konstruktivna nezaupnica.

� Interpelacija

� poslanska vprašanja

Državna ureditev

Razmerje med ministrstvi in vlado

vlada ministrstvapobudepredlogi

poročanjezahtevajo stališče

nadzorusmeritve

odloča o sporihzadržitev predpisa

Razmerje med ministrstvi

� sodelovanje

� skupna delovna telesa

� vlada odloča o sporih med njimi

Državna ureditev

Pristojnosti uprave

� izvrševanje zakonov, drugih aktov,nadzor

� opravlja inšpekcijsko nadzorstvo

� pripravljanje zakonov, drugih predpisov

� spremljanje stanja družbe, razvojne naloge

� zagotavlja opravljanje javnih služb iz pristojnosti države

Pravni akti vlade in uprave

� izdaja podzakonske akte, upravne predpise

� izdajata splošne (abstraktne) in posamične (konkretne) pravne akte

� uredbe, pravilniki, odloki

� objava v Uradnem listu RS

Državna ureditev

� uredba– splošni upravni akt, s katerim vlada

podrobneje ureja in razčlenjuje zakon

– namen in kriteriji v zakonu

– uresničevanje pravic in obveznosti oseb –če je pooblastilo v zakonu

� odlok– ureja posamezna vprašanja ali sprejema

posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen

– kadar to določa zakon

� poslovnik – ureja notranjo organizacijo in delo.

– DZ, DS, Vlada ipd

� sklep– ureja notranjo organizacijo in delo

– tudi, ko ne odloči z drugim aktom.

� odločba– konkretni upravni akt

– o imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah

Državna ureditev

Posamezne vrste aktov uprave

� pravilnik– za izvrševanje zakonov, drugih aktov DZ

– izda minister

– tako določa zakon ali uredba

– tako oceni minister

– izdajajo tudi nosilci javnih pooblastil

Organizacija državne uprave

� temeljno načelo delitve oblasti

� 3. člen URS – oblast ljudstva

NAČELO DELITVE OBLASTI

ZAKONODAJNA

IZVRŠILNA– vlada (politični del)– uprava (strokovni del)

SODNA

Državna ureditev

Pojmi

� državna uprava = ministrstva + organi v sestavi + upravne enote + vladne službe

� javna uprava = državna uprava + uprave lokalnih skupnosti + nosilci javnih pooblastil

�

Javni sektor

= javna uprava� posredni in neposredni

proračunski uporabniki� = zasebni sektor

državni organi, uprava

lokalna samouprava javne agencije, skladi, zavodi

osebe javnega pravaporabnik proračuna

Državna ureditev

Ustavna izhodišča in načela

� zakonitost

� samostojnost

� neposredno izvajanje nalog uprave preko ministrstev

� sodno varstvo

Javno pooblastilo

� le z zakonom ali na podlagi zakona

� razlog:– smotrno in učinkovito opravljanje nalog

– ni potreben političen nadzor

� fizičnim in pravnim osebam

Državna ureditev

Razmejitev pristojnosti med državo in LSS

� Država / občine, mestne občine

� 212 občin – obravnavajo lokalne zadeve, ki zadevajo samo prebivalce občine

� 58 upravnih enot

Načelo dekoncentracije in načelo decentralizacije

� državna uprava se izvaja na lokalni ravni, vendar kot del centralne državne uprave– manjša samostojnost

� na LSS je prenesen del pristojnosti– večja samostojnost

Državna ureditev

Prenos nalog iz države na LSS

� poseben postopek– soglasje LSS;

– država zagotovi sredstva;

– prenos z zakonom

� problemi v praksi!

� UE podrejene ministrstvom

� odločajo na prvi stopnji v upravnih državnih stvareh

� 58 UE – obsegajo eno ali več občin

� načelo dekoncentracije

Državna ureditev

Teritorialna organizacija uprave

� UE opravljajo upravne naloge, ki jih je zaradi narave treba organizirati teritorialno

� dekoncentracija

� funkcionalne UE –če ni potrebna koordinacija z drugimi ministrstvi (npr. meja)

Načelnik UE

� Vodi UE

� imenuje ga minister za javno upravo po postopku preko uradniškega sveta

� predstavljanje, koordiniranje, izdajanje odločb, sodelovanje z LSS

Državna ureditev

Notranja organiziranost UE

� notranja razdelitev (npr. notranje zadeve, okolje in prostor, kmetijstvo)

� prilagojeno velikosti in vsebini dela upravne enote

� znotraj razdelitev na sektorje, oddelke, službe, referate

Ministrstva in UE

� resorna ministrstva odločajo na drugi stopnji

ministrstva UE

obvezna navodilastrokovni napotki

usmeritvenadzor

spremlja organizacijonaložitev nalog

Državna ureditev

� ministrstvo, pristojno za upravo – imenuje načelnika, nadzoruje organizacijo UE,

daje UE usmeritve in navodila v zvezi z delom

� če UE ne izpolnjuje nalog– opozorilo načelniku UE

– ministrstvo lahko ali mora opraviti nalogo

škodljive posledice za življenje ljudi, premoženje, okolje

� Koordinacijski sosvet

– sodelovanje med UE in občinsko upravo

– boljša organizacija, učinkovitost in kakovost dela državne uprave

– vodi načelnik UE

Državna ureditev

Javni uslužbenci

� Uradniki, uslužbenci, birokrati

� javni uslužbenec je vsak posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju

� = funkcionar

državni organi, uprava

lokalna samoupravajavne agencije, skladi, zavodi

osebe javnega pravaporabnik proračuna

Cilji uslužbenskega sistema

� ločitev upravnih nalogod spremljajočih del

� karierni sistem:napredovanje & nagrajevanje

� odprtost, stabilnost

Državna ureditev

strokovno - tehnična

uradniška� javne naloge� zahtevna spremljajoča dela

Delovna mesta

� delodajalec– v državni upravi RS

– v upravi lokalne skupnosoti LSS

� javne naloge se oparvlja v javno korist, politi čno nevtralno in nepristransko

� delovna mestaso uradniška in strokovno tehnična

Državna ureditev

� položaj

– uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem

– “top managment” v državni upravi

– npr. načelnik upravne enote, generalni direktor, direktor, generalni sekretar, vodje…

� naziv– imenuje se z odločbo

– 16 stopenj

� kodeks ravnanja javnih uslužbencev

� nov plačni sistem– poenotenje plačnega sistema

– še ni uveljavljen, najprej kolektivna pogodba

Državna ureditev

� uradniški svet

– sprejema standardestrokovne usposobljenosti, merila in metodeza izbirouradnikov na položajih

– imenuje natečajne komisije – javni natečaj

– Izbiro opravi vlada oziroma pristojni minister

Funkcionarji

� splošne volitve, imenovanje

� posebnosti glede plač, dopustov, drugih pravic

� doživljenjske in dedne funkcije

Državna ureditev

Sistem sodne oblasti

– pojem– sodstvo– sodišča s splošno pristojnostjo– specializirana sodišča– državno tožilstvo– državno pravobranilstvo– odvetništvo– brezplačna pravna pomoč– notariat

Pravosodni sistem

V OŽJEM POMENU V ŠIRŠEM POMENU

SODIŠČA SODIŠČA

DRŽAVNO TOŽILSTVO

ODVETNIŠTVO

NOTARIAT

DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO

Državna ureditev

Sodstvo

• sistem izvrševanja tretje veje državne oblasti• vsebina sojenja (sodna dejavnost)• pomen procesnih zakonov• organizacija in način delovanja• sodna pristojnost• stvarna in krajevna pristojnost• neodvisnost sodstva kot element pravne države

• položaj in vloga sodnega sveta• položaj sodnikov in vloga sodnikov porotnikov• alternativno reševanje sporov

Sodišča s splošno pristojnostjo• okrajna in okrožna

kot sodišča I. stopnje

• višja sodiščakot pritožbena instanca

• vrhovno sodišče(odločanje o izrednih pravnih sredstvih)

• reforma prekrškovnega prava in organizacijska vključitev sodnikov za prekrške v pristojna sodišča (okrajna in višja)

Državna ureditev

Organizacija sodišč

SPLOŠNA SODIŠČA SPECIALIZIRANA SODIŠ ČA

VRHOVNO SODIŠČERS

VIŠJA SODIŠČA

OKROŽNA SODIŠČA

OKRAJNASODIŠČA

UPRAVNO SODIŠČE(trije zunanji oddelki)

DELOVNA IN SOCIALNASODIŠČA

(sedem zunanjih oddelkov)

VIŠJE DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE

Organizacija sodišč

VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

UPRAVNO SODIŠČE

VIŠJE DELOVNOIN SOCIALNO

SODIŠČE

VIŠJA SODIŠČA(4)

ZUNANJIODDELKI (3)

TRI DELOVNA IN ENO DELOVNO IN

SOCIALNOSODIŠČE

OKROŽNA SODIŠČA(11)

OKRAJNA SODIŠČA(44)

ZUNAJI ODDELKI(7)

Državna ureditev

Delovno in socialno sodstvo

– delovni spori

� individualni

� kolektivni

– socialni spori

Upravno sodstvo

– predmet in vrste sporov

– stranke

– upravno sodišče s tremi zunanjimi oddelki

– vrhovno sodišče

Državna ureditev

Državno tožilstvo

• pravne podlage

• organizacija (dva nivoja) in zunanji oddelki

• različne pristojnosti (ZKP, ZDT, ZPP, ZUS, ZUP)

• kazenski pregon (legalitetno načelo)

• drugi upravičeni tožilci

• alternativna obravnava kazenskih ovadb

• okrožni, višji in vrhovni državni tožilec ter generalni državni tožilec

Državno tožilstvo

VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO(generalni DT, višji DT, vrhovni DT)

OKROŽNA DRŽAVNA TOŽILSTVA(okrožni DT, pomočniki)

zunanji oddelki VS (3)

devet zunanjihoddelkov

Državna ureditev

Državno pravobranilstvo

• položaj

• organizacija

• nosilci nalog (državni pravobranilci in pomočniki)

• vrsta nalog (zastopanje, svetovanje, položaj stranke)

Odvetništvo

• samostojna in neodvisna služba

• široka vsebina delovanja

• pomen pooblastila in načelo poklicne tajnosti

• vloga odvetniške zbornice

• obvezna obramba

• imenik odvetnikov

Državna ureditev

Notariat

• povezanost s sodno dejavnostjo

• javna služba; notar, začasni namestnik, kandidat

• omejenost števila notarjev

• notarske listine; kot javne listine

• vloga notarske zbornice

• vloga ministra za pravosodje

98

Ustavno sodišče RS

� najvišji organ za:– varstvo ustavnosti in zakonitosti ter– človekovih pravic in temeljnih svoboščin

� 9 članov� izvoli DZ na predlog predsednika republike� mandat 9 let; ni dopuščena ponovna izvolitev � vsaj 40 let star pravni strokovnjak� predsednik US: 3 leta

Državna ureditev

99

Pristojnosti Ustavnega Sodišča

� skladnost nižjih pravnih aktov z višjimi– ustava - ratificirane mednarodne pogodbe –

splošna načela mednarodnega prava – zakoni; splošni akti; predpisi LS

� ustavne pritožbe

� spori glede pristojnosti– državni organi – sodišča - LS

100

� odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe

� protiustavnost aktov, delovanja političnih strank

� pritožbe v postopku potrditve poslanskih mandatov

Državna ureditev

101

Ustavnosodna kontrola v Sloveniji

� abstraktna in represivna

� izjema: presoja ustavnosti mednarodnih pogodb– predlog PR, vlade ali 1/3 poslancev

– ratifikacija?

102

Odločanje ustavnega sodišča

� absolutna ali relativna večina

� vzdržanih glasov ni!

� ločena mnenja: pritrdilna ali odklonilna

Državna ureditev

103

Pravne posledice kontrole ustavnosti

� zakon razveljavi� podzakonske predpise odpravi ali

razveljavi

škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali

nezakonitosti

104

Splošni postopek pred US(Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti)

� pobuda in zahteva

pravni interes

� Predlagatelj ne more sprožiti postopka za oceno predpisov, ki jih je sam sprejel.

� DZ, 1/3 poslancev, DS;vlada;

� sodišče, državni tožilec, BS, računsko sodišče,

� varuh človekovih pravic,predstavniški organi LS

� reprezentativni sindikati

Državna ureditev

105

Ustavna pritožba

� sredstvo za varstvo ustavnih (človekovih)pravic in temeljnih svoboščin.

� zoper posamičen akt� izčrpanost pravnih sredstev � odprava ali razveljavitev akta in vrnitev

zadeve v odločanje

106

Računsko sodišče

� najvišji organ nadzora javnih financ

� sodna veja oblasti

� Predsednik in 2 člana

� 6 vrhovnih državnih revizorjev

� mandat: 9 let

Državna ureditev

107

� zakonitost, namembnost ter gospodarnost porabe finančnih sredstev

� sodelovanje, razčiščevalni sestanki� revizijsko poročilo - javno� porevizijski postopek

� mnenje, poziv za razrešitev

Delovanje

108

Imuniteta poslancev

� pravna neodgovornost in pravnanedotakljivost

� neodvisno in nemoteno delo parlamenta� materialna / procesna� poklicna (indemniteta) / nepoklicna� absolutna / relativna

Državna ureditev

109

Imuniteta drugih nosilcev javnih funkcij� Enako kot poslanci: člani DS, sodniki US� PR, PV, ministri� sodniki:

– materialna in absolutna: tudi za porotnike

– procesna in relativna: dovoljenje DZ .

� imuniteta varuhačlovekovih pravic: le za pripor, ne kazenski postopek.

110

Nezdružljivost funkcij� poslanec,� član državnega sveta, � predsednik republike,� državni tožilec in sodnik ustavnega sodišča� člani vlade, računskega sodišča, varuh človekovih pravic

� poklicni / nepoklicni funkcionar� komisija za preprečevanju korupcije

Državna ureditev

111

Obtožba nosilcev javnih funkcij

� impeachment

� postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev

� kršitev ustave ali kršitve zakona.

� ugotavljanje kazenske odgovornosti

� PR, PV, ministri

112

Ustavnorevizijski postopek� dve fazi� predlog: 20 poslancev, vlada, 30.000

volivcev.� ustavna komisija� o predlogu odloči DZ z relativno 2/3 večino� o spremembi ustave odloči DZ z absolutno

2/3 večino. � referendum - 30 poslancev – absolutna

večina� razglasitev z odlokom v 8-ih dneh