Dr. Senko Pličanič

Upravni postopek in upravni spor

Izobraževanje

UPRAVNA ODLOČBA

• Je konkretni upravni akt

• Z njim organ odloči o kakšni pravici,

obveznosti ali pravni koristi (posameznika

ali pravne osebe)

• UO je rezultat uporabe materialnega

predpisa v konkretnem primeru

• UO je pravni, avtoritativen, enostranski,

oblasten, posamični akt

VRSTE UPRAVNIH ODLOČB

• Pisne odločbe (v fizični ali v elektronski obliki)

• Ustne odločbe (izjemoma: le če gre za nujne ukrepe v javnem interesu)

• Pozitivna in negativna odločba

• Konstitutivna, deklaratorna odločba

• Delna odločba,dopolnilna odločba, začasna odločba

• Dokončna/izvršljiva, pravnomočna odločba

Sestavni deli odločbe

• Uvod

• Izrek (dispozitiv)

• Obrazložitev

• Pouk o pravnem sredstvu

• Podpis uradne osebe

• Pečat organa

Grb

Republike Slovenije

Ime organa

Naslov organa

Številka:

Datum:

UVOD - ime organa, ki odločbo izdaja - osebno ime stranke in njenega morebitnega

- predpis o pristojnosti organa zakonitega zastopnika ali pooblaščenca

- način uvedbe postopka - kratko označeno zadevo, za katero gre

NAZIV - odločba, gradbeno dovoljenje...

IZREK - odločitev o predmetu postopka

(DISPOZITIV) - odločitev o vseh zahtevkih strank

- odločitev o stroških postopka znesek, kdo, komu, v kakem roku, ali

- določitev pogojev ali nalogov navedba, da bo o stroških izdan poseben sklep

- rok za opravo naloženega dejanja

- navedba, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe

OBRAZLOŢITEV - razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih

- ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto

- razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov

- navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba

- razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo

- razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku

- če je drugi organ odrekel soglasje, navedba razlogov oz. sklicevanje na tak akt

- sklicevanje (navedba) na predpis, če pritožba ne zadrži izvršitve odločbe

- zakaj je tako odločil in kako je uporabljen obseg in namen prostega preudarka, če gre za tako odločbo

POUK O - ali je dovoljena pritožba, ali se lahko začne upravni spor

PRAVNEM - na koga se stranka lahko pritoži

SREDSTVU - pri kom je treba vložiti pritožbo

- v katerem roku je treba vložiti pritožbo

- navedba, da lahko stranka poda pritožbo na zapisnik

- koliko znaša taksa za pritožbo

Navedba o plačilu takse za odločbo (višina, člen ZUT in tarifna številka)

Podpis uradne osebe, ki je

vodila postopek

Komu je treba odločbo

vročiti

PODPIS URADNE OSEBE, ki

je odločila Žig

organa

Sklep

• Je posebna vrsta v upravnem postopku izdanega posamičnega pravnega akta

• S sklepom se odloča o:

- vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka (npr. sklep o združitvi stvari v en postopek; sklep, s katerim se zavrže pritožbo kot prepozno),

- postranskih vprašanjih v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odloča z odločbo (npr. sklep o izločitvi uradne osebe)

Sklep se prizadetim osebam naznani praviloma ustno, pisno pa se mora izdati, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe.

Dokončnost, pravnomočnost in

izvršljivost odločbe

Pravna varnost zahteva nespremenljivost

pravnega razmerja, ki izhaja iz izdane odločbe.

Da bi se lahko dosegla takšna nespremenljivost,

je treba dati odločbi, s katero je bilo ustvarjeno

določeno pravno razmerje, takšno lastnost, ki

izključuje možnost za njeno odpravo,

razveljavitev ali spremembo.

Temu sta namenjena instituta dokončnosti in

pravnomočnosti odločbe.

Dokončnost odločbe

• Je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati s pritožbo, ker je bilo o njenem zahtevku dokončno odločeno

• V dokončno odločbo je mogoče poseči le z uporabo izr.pr.sr. ter upravnega spora

• Z dokončnostjo postane odločba tudi izvršljiva

• Kdaj postane odločba dokončna? Če je pritožba dovoljena, stranka pa je ni uporabila ali pa jo je uporabila prepozno, postane odločba dokončna s potekom pritožbenega roka. Odločba o pritožbi postane dokončna z vročitvijo te odločbe stranki

Pravnomočnost odločbe

• Je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu, seveda pa tudi ne s pritožbo

• Kdaj postane odločba pravnomočna? Če je upravni spor dovoljen, pa ni bil sprožen ali je bil sprožen prepozno, postane (dokončna) odločba pravnomočna s potekom roka za sprožitev upravnega spora. Če je upravni spor dovoljen in je bil sprožen pravočasno, tožnik pa v njem ni uspel, postane dokončna odločba pravnomočna z dnem, ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je bilo odločeno o njeni zakonitosti.

• V pravnomočno odločbo je mogoče poseči le z uporabo izr.pr.sr.

• Pravni red ne more dati absolutne in trajne nespremenljivosti razmerjem, ki vsebujejo težjo nezakonitost ali nepravilnost

Izvršljivost odločbe

• Je lastnost odločbe, ki zavezuje tistega, na

katerega se nanaša, k izpolnitvi naložene

obveznosti in ki hkrati dovoljuje, da se uporabi

prisilno sredstvo zaradi izsiljenja izpolnitve

• Odločbi daje pravni red lastnost izvršljivosti že

pred njeno pravnomočnostjo – nastop

izvršljivosti je praviloma povezan z nastopom

njene dokončnosti

Pravna sredstva

• Pravno sredstvo je z ustavo (pritožba) oziroma z zakonom (izredna pr.sr.) določen institut, s katero se sproži postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odločbe, sklepa) z abstraktno pravno normo

• Nezakonit konkretni upravni akt praviloma ne more obstajati, ker je v nasprotju s pravnim redom. Popraviti in uskladiti s pravnim redom ga je treba že zaradi javnega interesa, zlasti pa zaradi varstva pravis strank

Razvrstitev pravnih sredstev

• Redna pravna sredstva: pritožba

• Izredna pravna sredstva:

- Obnova postopka

- Sprememba in odprava odločbe v zvezi z

upravnim sporom

- Odprava in razveljavitev dokončne odločbe po

nadzorstveni pravici

- Izredna razveljavitev odločbe

- Izrek odločbe za nično

Pritožba

• Ustavna pravica

• Postopek s pritožbo se prične na pobudo tistega,

ki ima pravico do pritožbe (stranka), uradoma pa

ne

• Predmet pritožbe je lahko samo odločba, ki je

bila izdana v upravnem postopku na prvi stopnji

• V upravnem postopku ni treh stopenj, zato ni

dovoljena pritožba zoper odločbo, ki je bila

izdana na drugi stopnji

Osebe, upravičene do pritožbe

• Ne more se pritožiti kdorkoli, le tisti, na katerega se nanaša

• Stranka v postopku (aktivna, pasivna ali stranski udeleženec)

• Vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (na primer oseba, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, pa ni vedela, da postopek poteka)

Vsebina in oblika pritožbe

• Odločba, ki se izpodbija; organ, ki jo je izdal,

ptevilka odločbe in datum

• razložiti, zakaj se odločba izpodbija (razlogi za

pritožbo)

• Ni treba navesti zahtevka stranke, to je

predloga, kako naj pritožbeni organ reši stvar

• Glede oblike veljajo enaka pravila kot za vloge

na splošno (pisna ali ustna, dana na zapisnik)

Razlogi za pritožbo

• s pritožbo je mogoče izpodbijati vse vidike

nezakonitosti izdane odločbe, to je

materialno nezakonitost, procesno

nezakonitost ter nepopolno ali napačno

ugotovljeno dejansko stanje

• Odločba se torej lahko izpodbija s

pritožbo:

Razlogi za pritožbo

• Če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen

• Če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno (in je bilo zato materialno pravo napačno uporabljeno)

• Če so podane kršitve pravil upravnega postopka. Te so lahko nebistvene (to so tiste, katerih kršitev ni mogla vplivati na pravilnost odločitve v stvari), bistvene kršitve pa so tiste, ki bi lahko vplivale na zakonitost izdane odločbe.

• Bistvene kršitev se delijo na relativne in absolutne, pri čemer so slednje tiste, za katere se vedno domneva, da je njihova kršitev vplivala na pravilno/zakonito odločitev (pri relativnih kršitvah pa je to treba preizkusiti v vsakem primeru posebej). Absolutne bistvene kršitve ZUP našteva taksativno: če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ; če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, idr.

Pravni učinek vložene pritožbe

• Odložilni (suspenzivni) učinek: pravilo je, da se odločba prve stopnje ne more izvršiti, dokler teče rok za pritožbo (obstojajo izjeme: na primer v posebnih upravnih postopkih – odločba o odmeri davka)

• Devolutivni učinek: odločanje o pritožbi se prevali na organ druge stopnje, ki vzame predmet v reševanje. Ta organ lahko pritožbo zavrže, zavrne ali pritožbi ugodi, s tem da odločbo v celoti ali deloma odpravi ali jo spremeni ali jo celo izreče za nično. Tudi to pravilo ima izjeme: organ prve stopnje je upravičen sam rešiti pritožbo, ki mu je bila izročena, in sicer tako, da jo zavrže, če ni dovoljena ali ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, ali pa tako, da izdano odločbo nadomesti z novo odločbo, če spozna, da je pritožba utemeljena in je treba stvar drugače rešiti.

Delo organa prve stopnje v zvezi s

pritožbo

• Preizkus, ali je pritožba dovoljena, ali jo je

vložila upravičena oseba in ali je

pravočasna

• Nadomestitev odločbe, ki se s pritožbo

spodbija z novo odločbo

• Pošiljatev pritožbe pritožbenemu organu

(če ne nadomesti izpodbijane odločbe z

novo odločbo)

Odločanje pritožbenega organa

• Organ, ki pristojen za odločanje o pritožbi: zoper

odločbo UE – stvarno pristojno ministrstvo;

zoper odločbo organa v sestavi ministrstva (npr.

ARSO) – ministrstvo; zoper odločbo občinske

uprave – župan

• Postopek v zvezi s pritožbo je sestavljen iz dveh

delov: iz predhodnega postopka (preizkus, ali so

izpolnjeni formalni pogoji – če niso pritožbo

zavrže) in reševanja zadeve

Reševanje zadeve

• Organ je pri reševanju vezan na pritožbo glede obsega izpodbijane zadeve. Organ lahko:

• pritožbo zavrne (če je neutemeljena)

• odločbo prve stopnje izreče za nično

• spremeni odločbo prve stopnje, tako da odločbo odpravi in zadevo drugače reši (v korist ali škodo pritožnika) – praviloma!

• Odločbo prve stopnje odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek – izjemoma!

• Odločbo prve stopnje odpravi in zadevo pošlje v rešitev pristojnemu organu

• Odprava deluje retroaktivno (ex tunc): nazaj od dneva, s katerim je delovala odločba, ki je odpravljena, zato se odpravijo tudi pravne posledice,ki so iz nje nastale

Izredna pravna sredstva

• Odločbe, ki je postala dokončna ali celo pravnomočna v upravnem postopku, ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom (pritožbo). Razveljavitev, odpravo ali spremembo takšne odločbe je mogoče doseči le z izr.pr.sr.

• Obnova postopka

• Sprememba in odprava dokončne odločbe v zvezi z upravnim sporom

• Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

• Izredna razveljavitev odločbe

• Izrek odločbe za nično

Obnova postopka

• V praksi najpogostejša

• Upravni postopek se ponovno izvede

• Dva temeljna pogoja za obnovo:

- da je bil upravni postopek končan z dokončno (ali pravnomočno) odločbo

- da je podan razlog za obnovo postopka (obnovitveni razlog): če se zve za novo dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do drugačne odločbe; če se najde nov dokaz (npr. stranka ni vedela za pričo); če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče (o tem mora obstojati pravnomočna sodba kazenskega sodišča); če je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena; če osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe, idr.

Začetek obnove postopka

• Pobuda za začetek obnove: na predlog stranke; na predlog državnega tožilca ali državnega pravobranilca; po uradni dolžnosti (v pobudi mora biti verjetno izkazan obnovitveni razlog, biti mora pravočasna)

• Rok za obnovo postopka: veljata dva roka, subjektivni rok (1 mesec) in objektivni rok (3 leta)

Odločanje o obnovi postopka

• Organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi:

organ, ki je odločbo izdal (obnova je

nedevolutivno pr.sr.)

• Predhodni postopek: preizkus, ali predlog

izpolnjuje formalne pogoje za meritorno

odločanje (ali je predlog dovoljen; ali je popoln;

ali je pravočasen, ali je predlog podala

upravičena oseba, ali je okoliščina (obnovitveni

razlog), na katero se opira predlog, verjetno

izkazana

Odločanje o obnovi

• Preizkus, ali je okoliščina, ki se navaja kot razlog

za obnovo, takšna, da bi lahko pripeljala do

drugačne odločbe – gre za presojo

kvalificiranosti te okoliščine: ali bi v predlogu

navedena okoliščina, če bi obstajala in bila

znana ter uporabljena v prejšnjem postopku,

sploh pripeljala do drugačne odločbe v zadevi

• Če organ ugotovi ni kvalificirana, z odločbo

zavrne predlog za obnovo

Meritorno odločanje

• Če organ ne zavrže oziroma ne zavrne predloga za obnovo postopka, izda sklep, da se obnova dovoljuje

• V obnovi se prejšnji postopek obnovi

• Sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je dovoljena obnova

• Z meritorno odločbo v zadevi, ki je predmet obnove, lahko organ:

- pusti prejšnjo odločbo v veljavi

- nadomesti prejšnjo odločbo (to odpravi ali razveljavi) z novo odločbo

Izvršba

• Izvršba je pravni institut, ki omogoča prisilno realizacijo pravnega razmerja, ki je izraženo v dispozitivu konkretnega upravnega akta

• Do takšne realizacije pride, kadar stranka, ki je dolžna ravnati po dispozitivu upravnega akta (zavezanec) prostovoljno ne ravna po njem

• V številnih primerih do izvršbe sploh ne pride, ker stranka sama prostovoljno ravna po konkretnem upravnem aktu, ali pa je pravni učinek dosežen že s samo izdajo upravnega akta. Pri zavrnilnih upravnih aktih pa že po naravi stvari sploh ni treba ničesar realizirati. V primerih, ko so bile strankam priznane kakšne pravice, predpisi niti ne terjajo izvršitve upravnega akta (npr. pri gradbenem dovoljenju).

• Dolžni pa so posamezniki izpolniti obveznosti, ki so jim bile naložene s konkretnimi upravnimi akti, Če jih ne izpolnijo prostovoljno, daje pravni red možnost, da se s posebnimi sredstvi prisilijo k izpolnitvi teh obveznosti v izvršilnem postopku

Vrste izvršb

• Glede na cilj izvršbe: izvršba v ožjem pomenu (cilj: izpolnitev obveznosti, o kateri je že bilo odločeno z izvršljivim upravnim aktom), izvršba v zavarovanje (zavarovati bodočo izpolnitev obveznosti, o kateri je bilo sicer že odločeno, vendar izdani upravni akt še ni izvršljiv)

• Glede na predmet izvršbe: izvršba na zavezančevem premoženju (se lahko opravi za izterjavo denarnih obveznosti ali izpolnitev nedenarnih obveznosti/storitev, dopustitev/) in izvršba na zavezančevi osebi (z denarnimi kaznimi ali neposredno prisilitvijo se zavezanca prisili na izpolnitev obveznosti

• Glede na organ, ki opravlja izvršbo: upravna in sodna izvršba

Upravni spor

• Da bi prišlo v upravnem postopku načelo zakonitosti in s tem načelo enakosti do polne veljave, mora obstajati še poseben zunanji nadzor nad delovanjem uprave, ki ga morajo opravljati od organov javne uprave organizacijsko ločeni in neodvisni ter v zadevi neprizadeti in nepristranski organi, ki niso v nobenem hierarhičnem razmerju do stranke niti do organa javne uprave, ki je s svojim delovanjem segel v pravno varovani položaj posameznika (izdal konkretni upravni akt) Za nadzor je v našem pravnem sistemu zaupan neodvisnim sodnikom, ki so vezani zgolj na ustavo in zakon.

• Upravni spor ni izredno pravno sredstvo v okviru upravnega postopka, temveč sodni spor (sodni proces).

Upravni spor je (sodni) spor o zakonitosti

dokončnih posamičnih upravnih aktov

(upravnih odločb) in drugih v zakonu

predvidenih aktov, ki posegajo v pravni

položaj tožnika pred pristojnim upravnim

sodiščem, v zakonsko predpisanih

primerih pa tudi pred Vrhovnim sodiščem

Republike Slovenije.

Opredelitev upravnega spora po

ZUS

• Upravni akt, ki posega v pravni položaj tožnika:

1. formalni kriterij: akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lok.sk in nosilci j.poobl.

2. materialni kriterij: akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe (akt, ki vsebuje meritorno odločitev, ne pa pa akt, ki pomeni procesno odločitev)

• Dokončnost upravnega akta:

Vrste upravnega spora glede na pooblastila sodišča

(glede na možne odločitve sodišča):

• spor o zakonitosti – ko sodišče presoja

zakonitost dokončnih posamičnih upravnih aktov

(če ugotovi, da je upravni akt nezakonit, ga

odpravi), ne odloči pa meritorno o sami upravni

zadevi

• spor polne jurisdikcije – ko sodišče, če ugotovi,

da je upravni akt nezakonit, tega odpravi in samo

meritorno odloči o zadevi

V upravnem sporu odloča

na prvi stopnji

Upravno sodišče - na sedežu v LJ

in zunanjih oddelkih v CE, NG in MB.

na drugi stopnji

Vrhovno sodišče RS

Po ZUS (9. člen) odloča v upravnem sporu na prvi stopnji Upravno

sodišče RS, razen v primerih, ko je z zakonom določeno drugače

(npr. o zakonitostih aktov volilnih organov za volitve v DZ, DS in

volitve predsednika države; sporih, ki se nanašajo na zakonitost

kandidiranja…

Stranke v upravnem sporu

• Tožnik: posameznik ali pravna oseba, ki misli, da mu je bila kršena kakšna njegova pravica (stranka ali stranski udeleženec v postopku idzaje upravnega akta); državni pravobranilec (izjemoma),če sodi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa –npr. če je upravni organ nekomu nezakonito priznal kakšno pravico

• Toženec: tisti oblastveni subjekt, katerega organi so izdali izpodbijani upravni akt, torej država, lokalna skupnost, nosilec javnega pooblastila – npr. javna agencija

• Prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon: tisti, ki bi mu bila odprava oz. sprememba dokončnega upravnega akta v neposredno škodo (npr. upravni akt, ki je bil izdan v postopku z nasprotujočimi si zahtevki dveh ali več strank)

Postopek v upravnih sporih

• Podrejena uporaba Zakona o pravdnem

postopku

• Posebnosti: poudarjeno preiskovalno

načelo in druge posebnosti (npr. v

postopku z izrednimi pr.sr. za

pooblaščenca ni treba postaviti odvetnika)

Temeljni elementi postopka v

upravnem sporu• Tožba:

- vezanost sodišča na tožbeni zahtevek

- rok: tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta (državni pravobranilec lahko vloži tožbo, ko ni bil stranka v postopku za izdajo upravnega akta, v dveh mesecih od vročitve upravnega akta stranki)

- vsebina tožbe

- vpliv tožbe na izvršitev upravnega akta: ne ovira izvršitve u.akta, lahko pa sodišče odloži izvršbo, če bi z izvršbo nastala nepopravljiva škoda

• Predhodni postopek po tožbi - formalni preizkus (ali je vložena v roku, ali je akt, ki se izpodbija upravni akt, itd.)

• Postopek s tožbo: pošiljanje prepisa tožbe toženi stranki in prizadeti osebi; odgovor na tožbo

• Odločanje v upravnem sporu

- glavna obravnava (ko je sporno dejansko stanje) in seja (ko so sporna zgolj pravna vprašanja)

- odločba

Sodišče odloči o sporu s sodbo, o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali

se pojavijo v zvezi s postopkom, pa s sklepom, kolikor ni z zakonom

drugače določeno. Sodišče sprejme sodbo ali sklep z večino glasov.

Sodišče odloča po sistemu spora o zakonitosti ali po sistemu spora

polne jurisdikcije.

tožbi ugodi in odpravi izpodbijani

upravni akt ter vrne zadevo organu, ki

upravni akt izdal v ponovni postopek

Sodišče lahko s sodbo: tožbo kot neutemeljeno zavrne

upravni akt odpravi in samo v okviru

tožbenega zahtevka meritorno odloči o

stvari

Pravna sredstva v upravnem sporu

• pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje

• revizija

• obnova postopka