Neplačevanje preživnin

Primerjalni pregled (PP)

Avtorji: Janez Blažič

mag. Mojca Pristavec Đogić mag. Andrej Eror

Št. naročila: 39/2015

Deskriptor/Geslo: Varstvo otrok/ Child protection

Datum in kraj: Ljubljana, 30. 11. 2015

Kontakt: Raziskovalno-dokumentacijski sektor: mag. Tatjana Krašovec, vodja, tatjana.krasovec@dz-rs.si Raziskovalni oddelek: mag. Igor Zobavnik, vodja, igor.zobavnik@dz-rs.si

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora!

3

1 UVOD Preživnina je v bistvu zagotavljanje materialnih pogojev za življenje določenih kategorij oseb, ki se navadno plačuje v denarju. Ob uporabi tega pojma najprej pomislimo na preživnino, ki jo eden od staršev plačuje za otroka, vendar pa obstajajo, kot bo prikazano v nadaljevanju, tudi druge vrste preživnin. Neplačevanje preživnin vedno predstavlja problem, še zlasti pa v času zaostrenih gospodarskih razmer. Svoje preživninske obveznosti bi moral vsak zavezanec jemati resno, vendar včasih temu ni tako in prihaja do številnih primerov izogibanja. Res pa je tudi, da so nekateri preživninski zavezanci tudi sami v težkem materialnem položaju in tako nastane težava, kako sploh izterjati določene preživninske zneske ter zagotoviti bodoče plačevanje preživnine. Skrb za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje in normalen razvoj otrok se odraža tudi v številnih mednarodnih instrumentih in ukrepih posameznih držav, da se zagotovi čim bolj redno in celovito izplačevanje dodeljenih preživnin, s čimer se pomaga zlasti otrokom kot najšibkejšim članom družbe, da lahko normalno bivajo in se razvijajo. Iz študije Univerze v Yorku (Child support policy: An international perspective), ki jo je izdelala leta 2007 za vlado Združenega kraljestva, pri čemer je bilo podrobno obdelanih 14 držav, med drugim izhaja, da države uporabljajo različne mehanizme za ukrepanje v primeru neplačevanja preživninskih obveznosti. Ponekod, predvsem v anglosaških deželah, se je treba z zahtevkom za preživnino obrniti na posebne agencije, ki potem avtomatično izterjujejo dolgovane zneske, v nekaterih primerih pa v ta namen zasežejo tudi vrnjene zneske preveč plačanih davkov. V nekaterih drugih državah, ki poznajo sodno določanje preživnin, v postopku sodelujejo tudi posebni uradi – npr. v Avstriji in Nemčiji, kjer delujejo uradi za mladino. Belgija in Nizozemska pa imata posebni agenciji za izterjevanje preživnin, ki delujeta po predhodni določitvi preživninske obveznosti s strani sodišča (University of York, spletna stran). V pričujočem primerjalnem pregledu smo prikazali normativno ureditev določanja preživnin in problematiko njihovega neplačevanja v naslednjih evropskih državah: Avstrija, Danska, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo. Prikazali smo dosegljive podatke v zvezi z višino preživnine, zastaranjem preživninskih terjatev, morebitno kazensko odgovornostjo neplačnikov ter različnimi drugimi sankcijami in ukrepi zoper neplačnike. Prikazali smo sisteme izvršbe, tudi ko gre za mednarodni element, nadalje dosegljive podatke o načinih zavarovanja terjatev preživninskega upravičenca, proučili smo sisteme za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči preživninskim upravičencem v postopkih določanja in izvršbe preživnine ter sisteme izplačevanja morebitnih nadomestil preživnine. Poleg vsega navedenega smo obdelali še nekatere druge vidike obravnavane problematike. Podatke smo pridobili prek svetovnega spleta, pri čemer smo poleg ostalega uporabili tako zakonodajne spletne strani posamezne države kot tudi spletne strani različnih organov in institucij, tudi mednarodnih, ki se ukvarjajo s obravnavano problematiko. Del podatkov smo pridobili tudi iz podatkovne baze Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (ECPRD) ter iz odgovorov pristojnih nacionalnih organov. Pri svojem delu smo se omejili na tiste vrste preživninskih obveznosti, ki nastanejo v primerih, ko preživninski dolžniki ne živijo več skupaj s preživninskimi upravičenci, torej nismo obravnavali preživninske obveznosti v širšem smislu. Večji poudarek pa smo dali tudi na preživninsko obveznost staršev do otrok. Posebej nismo opisovali postopkov revaloriziranja preživninskih zneskov, ki so po vseh državah tako ali tako urejeni podobno.

4

1.1 Nadnacionalni pravni instrumenti Obstaja nekaj nadnacionalnih pravnih instrumentov, ki se nanašajo na preživnine (child support, (child) maintenance, alimony1) oziroma na dolžnost zagotavljanja materialnih pogojev za življenje in razvoj določenih kategorij oseb, vendar pa smo se za potrebe te naloge omejili zgolj na instrumente, prikazane v nadaljevanju. Na prvem mestu je treba omeniti Konvencijo OZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini z dne 20. 6. 1956 (tudi Newyorška konvencija). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi te konvencije določeno za posredovalni organ v postopkih izterjave neplačanih preživnin, in sicer v primerih, ko živi preživninski zavezanec ali preživninski upravičenec v drugi državi. Preživninski upravičenec, ki živi v Republiki Sloveniji, se lahko v primeru, da mu preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, po pomoč pri izterjavi preživnine obrne na navedeno ministrstvo. Preživninski upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik svojemu zahtevku za izterjavo preživnine priloži originalne ali notarsko overjene dokumente, ki morajo biti po sodnem tolmaču prevedeni v jezik države, kjer živi preživninski zavezanec, npr. pravnomočno in izvršljivo sodbo, pri čemer zadostuje prevod do obrazložitve (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, spletna stran). V zvezi z obravnavano problematiko je pomembna tudi Konvencija OZN o otrokovih pravicah, ki je začela veljati v letu 1990. Ta konvencija v četrtem odstavku 27. člena določa naslednje: »Države pogodbenice bodo sprejele vse ustrezne ukrepe, s katerimi bodo od staršev ali oseb, ki so finančno odgovorne za otroka, zagotovile preživnino za otroka tako v državi pogodbenici kakor tudi v tujini. Če oseba, ki je finančno odgovorna za otroka, prebiva v drugi državi kot otrok, države pogodbenice posebej podpirajo pristop k mednarodnim sporazumom ali sklepanje takih sporazumov ter drugih ustreznih dogovorov.« (Varuh človekovih pravic, spletna stran). Nadalje je treba omeniti še Haaško konvencijo z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin, ki ima za cilj doseči tako sodelovanje med državami, da bo zagotovljeno uspešno izterjevanje preživnin v primerih z mednarodnim elementom, in ki je bila v imenu Evropske unije odobrena s Sklepom Sveta Evropske unije 2011/432/EU.2 S tem v zvezi je pomemben tudi Protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (Haaški protokol iz leta 2007).3 V okviru Evropske unije (EU) pa je treba v zvezi s preživninami omeniti Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.4 Uredba zajema čezmejne zahteve za izterjavo preživnine, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva. Določa skupna pravila za celotno EU, katerih cilj je zagotoviti izterjavo preživninskih zahtevkov, tudi kadar je zavezanec ali upravičenec v drugi državi EU. Vsaka država EU mora imenovati osrednji organ, ki je odgovoren za zagotavljanje pomoči strankam pri določitvi in izterjavi preživnine. Ti organi predvsem pošiljajo in prejemajo zahteve, predvidene v Uredbi, ter

1 Gre za preživnino med bivšima zakoncema (tako Generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta, spletna stran). 2 Besedilo navedene konvencije se nahaja na spletni strani: http://www.hcch.net/index_en.php?act=conventions.text&cid=131#, omenjeni Sklep Sveta Evropske unije pa je bil kasneje noveliran s sklepom 2014/218/EU. 3 Besedilo navedenega protokola se nahaja na spletni strani: http://www.hcch.net/index_en.php?act=conventions.text&cid=133. 4 Besedilo Uredbe se nahaja na spletni strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009R0004:SL:HTML.

5

sprejemajo ustrezne ukrepe za uvedbo ali omogočanje lažje uvedbe potrebnih postopkov. Osrednji organi sodelujejo med seboj, spodbujajo sodelovanje med pristojnimi organi v svoji državi in iščejo rešitve za težave, ki lahko nastanejo pri uporabi te Uredbe. Za ta namen uporabljajo Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah (povzeto po EUR-Lex: Preživninske obveznosti, spletna stran). Cilj navedene uredbe je torej zagotoviti učinkovito in hitro izterjavo preživnin. Določa devet standardnih obrazcev, s katerimi naj bi se olajšala komunikacija med osrednjimi organi in omogočila predložitev zahtevkov po elektronski poti. Uredba se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, vključno z Združenim kraljestvom, v zvezi s katerim je Evropska komisija v letu 2009 izdala posebno odločbo. Danska pa je s posebno izjavo v letu 2009 na podlagi vzporednega sporazuma z Evropsko unijo potrdila svoj namen za izvajanje vsebinskih določb Uredbe.5 Danske in Združenega kraljestva namreč zgoraj omenjeni Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje (Evropska komisija, spletna stran). Pravila EU zagotavljajo sodno varstvo preživninskih upravičencev, ki lahko vložijo tožbo pri sodiščih v matični državi. Poleg tega Haaški protokol iz leta 2007 za večino primerov določa pravo, ki se uporablja v preživninskih zadevah, za vse sodne odločbe o preživninah, ki jih izdajo sodišča držav članic, pa je zagotovljen prost pretok v Evropski uniji in jih je mogoče brez dodatnih formalnosti izvršiti v vseh državah članicah. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah je zaradi lažjega izvajanja Uredbe o preživninskih obveznostih v praksi in učinkovitega uveljavljanja pravic državljanov po vsej EU pripravila neobvezni standardni obrazec izjave o neplačanih preživninskih zneskih (povzeto po Evropski portal e-pravosodje – Preživninski zahtevki, spletna stran). Za Norveško, ki je tudi prikazana v tem besedilu, pa velja Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Luganu 30. oktobra 2007 (Nova Luganska konvencija) med EU na eni strani ter Islandijo, Norveško in Švico na drugi strani, ki je začela veljati v januarju 2010.6 Na ta način se preživninske zadeve urejajo tudi med državami članicami EU na eni in navedenimi tremi državami na drugi strani. 1.2 Ureditev v Republiki Sloveniji Posredno je dolžnost plačevanja preživnine določena že na ustavnem nivoju. Ustava Republike Slovenije (URS) namreč v 54. členu (pravice in dolžnosti staršev) določa naslednje: »Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.«. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) vsebuje splošne določbe o dolžnosti preživljanja v 9. poglavju tretjega dela, ki govori o razmerjih med starši in otroci. V 123. členu je tako določeno naslednje: »(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. (2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. (3) Otroka iz prejšnjih

5 Na Danskem se pravila EU uporabljajo tudi na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko z dne 19. oktobra 2005 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Nekatera izmed pravil EU pa se v tej državi ne uporabljajo, zlasti pravila o pravu, ki se uporablja, in o sodelovanju med osrednjimi organi. 6 Besedilo konvencije se nahaja na spletni strani: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:22007A1221(03).

6

odstavkov, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.«. Dolžnost preživljanja pa velja tudi v obratni smeri. Tako je v 124. členu ZZZDR določeno: »(1) Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. (2) Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.« V 125. členu ZZZR je nadalje določeno, da tisti od staršev, ki mu je odvzeta roditeljska pravica, ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka. Po 128. členu odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka. V skladu s 129. členom se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. V skladu s 131.c členom pa se preživnina določi v mesečnem znesku za naprej in se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Preživnina se ne določa samo med starši in otroki, pač pa tudi med bivšima zakoncema. O razmerjih med bivšima zakoncema po prenehanju zakonske zveze govori 8. poglavje drugega dela ZZZDR, ki je sicer posvečen zakonski zvezi. Tako ima v skladu z 81. členom tisti zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, po razvezi zakonske zveze pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca. Po 83. členu ZZZDR pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti. Določbe v zvezi s preživnino nadalje vsebuje tudi Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), in sicer v V. poglavju (Pravne posledice prenehanja skupnosti). V 26. členu navedenega zakona je tako določeno naslednje: »(1) Po prenehanju skupnosti ima partner, ki nima dovolj sredstev za življenje in jih ne more pridobiti iz svojega premoženja in s svojim delom, ali ni sposoben za delo ali se ne more zaposliti, pravico do preživnine po drugem partnerju. (2) Partnerja lahko v primeru prenehanja skupnosti skleneta sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa.« V skladu s prvim odstavkom 27. člena se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Po 32. členu zakona pravica do preživnine preneha, če upravičenec pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če opravi registracijo nove skupnosti, sklene zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti. Pojem preživnina se sicer uporablja še v nekaterih drugih predpisih, npr. v Zakonu o preživninskem varstvu kmetov, vendar pa v tej nalogi takih primerov nismo upoštevali zaradi vsebinsko drugačnega pomena. O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini. O preživnini otrok do staršev in preživnini med zakonci prav tako odloča sodišče, stranke pa lahko o preživnini sklenejo sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Če dolžnik ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z izvršilnim naslovom (sodba, sklep sodišča, izvršljiv notarski zapis, skupaj z obvestilom o uskladitvi preživnine) prostovoljno, lahko upnik vloži na sodišču predlog za izvršbo z namenom dosega izpolnitve obveznosti. Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, spletna stran). Izvršilni postopek se vodi na podlagi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki med drugim vsebuje pravila za zavarovanje denarnih terjatev s predhodnimi in začasnimi odredbami.

7

Če preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, določene s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo, lahko otrok pridobi nadomestilo preživnine. Za zagotavljanje uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine je zadolžen Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad). Pravice otrok v primeru neplačevanja preživnine ureja Zakon o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem Skladu Republike Slovenije (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, spletna stran). Navedeni zakon v 2. poglavju IV. dela posebej govori o pravicah otrok v primeru neplačevanja preživnin. V 21.a členu je mdr. določeno, da ima pravico do nadomestila preživnine po tem zakonu otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje. V skladu z 21.b členom zakona se šteje, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesece ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju. V skladu s prvim odstavkom 21.c člena zakona pripada otroku pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece. V skladu z 28. členom zakona preidejo terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na Sklad (subrogacija). S prehodom terjatve na Sklad vstopi ta v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika. Sklad je ta sredstva dolžan izterjati. Dodatno pomoč pri izterjavi preživnine predstavljajo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki poleg splošnih pravil glede brezplačne pravne pomoči v 22. členu posebej določa, da se izjemna brezplačna pravna pomoč, ki ni prvenstveno odvisna od materialnega stanja prosilca, dodeli tudi v primeru, če gre za prosilca, ki želi kot preživninski upravičenec izterjati preživnino. V 48. členu navedenega zakona je določeno, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka oziroma ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke; preživninski upravičenec pa ni dolžan povrniti stroškov postopka. Državni zbor je na seji dne 21. novembra 2014, ko je obravnaval Devetnajsto redno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2013, sprejel nekatera priporočila, med katerimi se nekatera nanašajo tudi na preživnine. Na tem mestu velja omeniti zgolj priporočilo, v katerem Državni zbor Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča, da z namenom učinkovite izterjave preživnin proučita možnost spremembe zakonodaje, ki bi določala, da terjatve iz naslova preživnin ne morejo zastarati. Ministrstvo za pravosodje je v zvezi s tem priporočilom navedlo, da spremembe v nakazani smeri niso niti potrebne niti primerne, saj takšna ureditev ne bi v ničemer prispevala k učinkovitejši izterjavi preživnin. Institut zastaranja pomeni, da pravica zahtevati prisilno izpolnitev preneha zaradi poteka časa in pasivnosti upravičenca. Možnost zastaranja pritiska na upnike, da pravočasno poskrbijo za realizacijo svojih pravic. Ministrstvo je tudi pojasnilo, da je pravica do zakonitega preživljanja nezastarljiva že po veljavni zakonodaji (členi 347, 348 in 358 Obligacijskega zakonika – OZ), kar dejansko pomeni, da lahko preživninski upravičenec od preživninskega zavezanca uveljavlja plačilo vseh neplačanih preživninskih obveznosti do svojega 18. leta starosti še v treh letih, v nekaterih primerih pa celo v 10 letih po nastopu polnoletnosti (Informacija Vlade o realizaciji priporočil Državnega zbora, spletna stran). Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) vsebuje posebno kaznivo dejanje, namenjeno sankcioniranju neplačevanja preživnine. V 194. členu KZ-1 (Neplačevanje preživnine) je določeno naslednje:

8

»(1) Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta. (2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se storilec izmika dajati preživnino, se kaznuje z zaporom do treh let. (3) Če sodišče izreče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, da mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, nastale s preživljanjem.«. 1.3 Ekonomsko nasilje Glede ekonomskega nasilja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu določa, da je nasilje v družini »Lvsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. /../ Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.«. Splošna definicija nasilja torej med drugih vsebuje izraz zanemarjanje, kar bi morda lahko kazalo tudi na neplačevanje preživnine. Tudi Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima iz leta 2011 (Istanbulska konvencija), ki vsebuje pojem ekonomskega nasilja, tega pojma neposredno ne povezuje z neplačevanjem preživnine (besedilo konvencije je dostopno na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo). Po navedbah Društva Ženska svetovalnica7 pa je lahko ekonomsko nasilje med drugim tudi to, da moški ne plačuje preživnine za skupne otroke. Posledica tovrstnega ekonomskega nasilja je skrb ženske, kako bo preživljala družino, tej posledici pa se pridružijo tudi vse tiste težave, ki spadajo med posledice psihičnega nasilja, kot so npr. anksioznost, depresivnost, občutek nemoči itd. (Društvo Ženska svetovalnica, spletna stran). Tudi sicer je v delu javnosti zaslediti prepričanje, da gre pri neplačevanju preživnine v bistvu za ekonomsko nasilje. V mednarodni terminologiji se ponekod pojavlja tudi izraz Economic abuse (ekonomska zloraba), ki med drugim vključuje neplačevanje preživnin (tako Wikipedia: Ecomomic abuse, spletna stran). Dejansko pa torej navedena zakonska dikcija ZPND neplačevanja preživnine izrecno ne opredeljuje kot ekonomsko nasilje, zato je bilo letos poleti ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zastavljeno pisno poslansko vprašanje, ali ministrstvo razmišlja o možnosti razširitve definicije ekonomskega nasilja v zakonu, in sicer tako, da bi bilo tudi neplačevanje preživnine opredeljeno kot ekonomsko nasilje. Ministrica je v svojem odgovoru na poslansko vprašanje navedla, da obstoječa opredelitev kaže na namen zakonodajalca, da zlasti zaščiti starejše člane družine (npr. zaradi odtegovanja pokojnin), sicer pa da gre za materijo, ki jo bo vseboval novi zakon o družinah; ta zakon bo urejal vsa družinska razmerja, torej tudi neplačevanje preživnine (Odgovor na pisno poslansko vprašanje, podatkovne zbirke Državnega zbora).

7 Gre za prostovoljno žensko organizacijo, delujočo na področju psihosocialne pomoči in samopomoči žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja.

9

2 NEPLAČEVANJE PREŽIVNINE V IZBRANIH EVROPSKIH DRŽAVAH

2.1 Avstrija Podobno kot v drugih državah je tudi v Avstriji višina preživninske obveznosti po eni strani odvisna od potreb preživninskega upravičenca in po drugi strani od zmožnosti preživninskega zavezanca. Preživninski zavezanci so: starši v razmerju do svojih otrok in vnukov, otroci v razmerju do svojih staršev in starih staršev ter medsebojno zakonci oziroma registrirani partnerji. Pravila v zvezi z določanjem preživnin so v veliki meri vsebovana v Občem državljanskem zakoniku (Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch – ABGB); dejansko je to avstrijski civilni zakonik. V 232. členu ABGB je določeno, da v primeru preživninske nesposobnosti staršev njihovo dolžnost preživljanja otrok prevzamejo stari starši v okviru svojih zmožnosti. Ni določena starostna omejitev, do kdaj lahko otrok uveljavlja preživnino; ta pravica preneha šele takrat, ko postane sposoben za lastno preživljanje. Preživnina se plačuje mesečno vnaprej, in sicer upravičencu ali pa njegovemu zakonitemu zastopniku (e-justice: Avstrija, spletna stran). V postopkih določanja ali izterjave preživnine mladoletnih otrok nastopajo tudi posebni uradi za pomoč otrokom in mladini (Kinder- und Jugendhilfeträger). Delujejo pri vseh okrožnih upravnih oblasteh in na mestnem nivoju ter imajo poleg pomoči v preživninskih zadevah tudi nekatere druge pristojnosti. Vse naloge navedenih uradov so določene v členih 207–212 ABGB. Za zastopanje otrok potrebujejo pisno soglasje zakonitih zastopnikov. Njihove storitve so brezplačne (e-justice: Avstrija, spletna stran in HELP.gv.at: Verständigung des Kinder- und Jugendhilfeträgers, spletna stran). Preživninske zahtevke je treba uveljavljati pred sodiščem. Zakonci in registrirani partnerji se morajo v zvezi z medsebojno preživnino s tožbo obrniti na civilno sodišče, ki preživninske zadeve obravnava v pravdnem postopku; sodbo po izvedenem dokaznem postopku izda sodnik posameznik. Glede preživninskih zahtevkov za otroke, tudi polnoletne, pa v nepravdnem postopku odloča skrbniško sodišče (Pflegschaftsgericht);8 pristojna oseba za odločanje je posebej usposobljeni sodni uradnik (Rechtspfleger), ki po izvedenem dokaznem postopku izda sklep. V preživninskih postopkih med zakonci in registriranimi partnerji na prvi stopnji ni potrebno zastopanje odvetnika, je pa v skladu z 29. členom Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO) tako zastopanje obvezno, če vrednost spornega predmeta presega 5.000 evrov, pa tudi v postopku s pravnimi sredstvi. Podobno ni potrebno zastopanje odvetnika na prvi stopnji v postopkih za preživljanje otrok; v skladu s 101. členom Zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz – AußStrG) pa je tako zastopanje obvezno, če vrednost spornega predmeta presega 5.000 evrov, ter v postopku s pravnimi sredstvi. V preživninskih postopkih se lahko sklepajo tudi preživninski sporazumi oz. sodne poravnave. Poravnava glede plačila preživnine se lahko sklene tudi pri enem izmed uradov za pomoč otrokom in mladini (obe stranki) oziroma s tem uradom (če sam urad zastopa preživninskega upravičenca). Tudi v teh dveh primerih ima poravnava učinek takoj in ni potrebna naknadna potrditev sodišča. Morebitni dogovori med obema staršema o preživninski obveznosti, ki so sklenjeni brez udeležbe bodisi sodišča bodisi navedenega urada, pa nimajo pravne veljavnosti (e-justice: Avstrija, spletna stran in HELP.gv.at: Das gerichtliche Verfahren zur Durchsetzung, spletna stran). Glede stroškov postopka velja pravilo, da se višina sodne takse odmerja glede na vrednost preživnine. Za izračun osnove se vzame znesek neplačane preživnine do trenutka njene

8 Skrbniška sodišča delujejo v okviru okrožnih sodišč (Bezirksgerichte).

10

določitve, za bodoče zneske preživnine pa se uporabi njihova letna vrednost. Navedeno velja tako za odločitev sodišča kot tudi za sodno poravnavo. Pri preživninskih zahtevkih otrok znaša višina sodne takse 0,5 % vrednosti preživnine, pri preživninskih zahtevkih zakoncev oziroma registriranih partnerjev pa se višina sodne takse določi glede na vrednost preživnine, ki se primerja s posebno tarifno razpredelnico; ta je sestavni del zakona, s katerim se določa višina sodnih taks. Pomoč pri plačilu stroškov postopka (Prozesskostenhilfe) je določena v členih 63 do 73 ZPO; na zahtevo upravičenca se odobri v primeru, če ta ni v stanju, da bi plačal stroške postopka brez ogrožanja lastnega nujnega preživljanja (notwendige Unterhalt), kar se ugotavlja po posebnih pravilih. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o nepravdnem postopku (AußStrG) se pravila odobravanja pomoči pri plačilu stroškov postopka uporabljajo tudi za nepravdne postopke, npr. pri določanju preživnine za otroke. Možna je tudi delna pomoč pri plačilu stroškov postopka (e-justice: Avstrija, spletna stran). Pojasniti pa je treba, da se pomoč odobri samo, če ima predmetni postopek zadostne možnosti za uspeh in ni očitno zlonameren; državljanstvo strank pri tem ne igra nobene vloge. Pomoč pri plačilu stroškov postopka obsega zlasti začasno oprostitev plačevanja sodnih taks, stroškov sodnih izvedencev, tolmačev in prič ter potnih stroškov strank, če je njihova navzočnost potrebna. V primerih, ko je obvezno oziroma potrebno zastopanje odvetnika, ta v primeru odobrene oprostitve plačila stroškov začasno opravlja svoje delo brezplačno (e-justice: Avstrija, spletna stran). V 71. členu ZPO je določeno, da je stranka, ki ji je bila odobrena pomoč pri plačilu stroškov postopka, kasneje dolžna poravnati vse stroške postopka skupaj s stroški dodeljenega odvetnika, kolikor jih pač lahko, in to takoj, ko je mogoče, če to lahko stori brez ogrožanja lastnega nujnega preživljanja. Sodišče lahko s tem v zvezi strankam naloži tudi obveznost priložitve novih dokazov, zlasti v zvezi s premoženjskim stanjem. Iz določb ZPO in AußStrG ne izhaja, da bi v preživninskih postopkih glede otrok veljale kake izjeme na tem področju. Po preteku treh let od končanja postopka pa dolžnosti poravnanja stroškov postopka strankam ni več mogoče naložiti. Sodišče določi višino preživnine v denarnem znesku, pri čemer ugotavlja potrebe upravičenca in zmožnost zavezanca. Sodna praksa je izoblikovala metodo za pomoč pri orientaciji glede določanja deleža preživnine v odstotkih od mesečnega neto dohodka zavezanca,9 tako da je delež preživnine: - za otroka do 6. leta starosti 16 %, - za otroka od 6. do 10. leta starosti 18 %, - za otroka od 10. do 15. leta starosti 20 %, - za otroka nad 15. letom starosti pa 22 % mesečnega neto dohodka zavezanca. Več preživninskih obveznosti istega zavezanca povzroči zmanjšanje navedenih odstotkov, in sicer se za dodatnega otroka do 10. leta starosti, ki ga je tudi dolžan preživljati zavezanec, vsi deleži zmanjšajo za po 1 odstotno točko, za otroka nad 10 let za po 2 odstotni točki, za zakonca pa v odvisnosti od njegovih prejemkov pa za po 0–3 odstotne točke (e-justice: Avstrija, spletna stran). Obstaja omejitev (neke vrste kapica), ki jo je tudi izoblikovala avstrijska sodna praksa, in po kateri se od določenega maksimalnega zneska navzgor preživnina ne določa. Izraz za to omejitev je Unterhaltsstopp, pa tudi »Luxusgrenze« ali popularno »Playboygrenze«. Najvišji znesek, do katerega se določi višina preživnine, je dvakratnik do trikratnik zneska za kritje

9 Če se preživninski zavezanec izogiba plačevanju preživnine tako, da namenoma ne prejema nobenega dohodka, sodišče odmeri preživnino na podlagi virtualnega mesečnega neto dohodka (Svet Evrope: Family Policy Database, spletna stran).

11

povprečnih rednih potreb (durchschnittliche Regelbedarf), pri čemer je navedeni znesek ravno tako razvila sodna praksa. V obdobju od 1. 7. 2014 do 30. 6. 2015 je navedeni mesečni znesek kot osnova za izračun najvišjega zneska preživnine znašal: - 197 evrov za otroka do 3. leta starosti, - 253 evrov za otroka od 3. do 6. leta starosti, - 326 evrov za otroka od 6. do 10. leta starosti, - 372 evrov za otroka od 10. do 15. leta starosti, - 439 evrov za otroka od 15. do 19. leta starosti, in - 550 evrov za otroka od 19. do 28. leta starosti. Sodna praksa je razvila tudi metodo za pomoč pri orientaciji glede določanja deleža preživnine bivših zakoncev oziroma registriranih partnerjev; če je npr. eden od upravičencev brez lastnih dohodkov, mu je zavezanec dolžan plačevati preživnino v znesku 33 % svojega mesečnega neto dohodka (e-justice: Avstrija, spletna stran in Austrian law, spletna stran). Zneski preživnine se plačujejo zakonitemu zastopniku mladoletnega otroka. Ko postane polnoleten, lahko otrok zahteva, da se mu zneski preživnine nakazujejo neposredno. V vsakem primeru pripada preživnina otroku in se drugi od staršev tej pravici ne more odpovedati. Če tisti od staršev, ki ne živi z otrokom v skupnem gospodinjstvu, v okviru stikov oz. obiskovanja prekorači znesek, potreben za oskrbovanje otroka, se mu lahko določi znižanje denarnega zneska preživnine (HELP.gv.at: Arten von Unterhaltsleistungen, spletna stran). V primeru, ko preživninski dolžnik noče plačevati preživnine, obstaja pa veljavni izvršilni naslov, se lahko opravi izvršilni postopek (Zwangsvollstreckung). Izvršba lahko zajema denarna sredstva oz. dohodke zavezanca, nepremičnine in premičnine. Vsakemu dolžniku mora biti načeloma zagotovljen eksistenčni minimum (Existenzminimum), v katerega se ne sme posegati. Višina eksistenčnega minimuma se ob upoštevanju različnih faktorjev izračunava letno. V skladu z 291.b členom zakona o izvršbi (Exekutionsordnung – EO) pa velja za primere preživninskih zahtevkov izjema, saj dolžniku lahko ostane samo 75 % eksistenčnega minimuma. Iz razlike med tem deležem in polnim zneskom eksistenčnega minimuma se morajo najprej izplačati tekoči preživninski zneski (e-justice: Avstrija, spletna stran). V 382. členu EO je med sredstvi za zavarovanje terjatev, ki jih odredi sodišče, posebej za primer preživnine navedeno, da na zahtevo upnika sodišče v zvezi s postopkom za določanje njenega izplačevanja in višine lahko izda tudi začasno odredbo za izplačevanje začasne preživnine. Upnik je lahko zakonec oziroma razvezani zakonec ali otrok, tudi nezakonski; v slednjem primeru se zahtevi ugodi samo v primeru, če je očetovstvo ugotovljeno. Dodatna možnost začasne preživnine je določena v 382.a členu EO in velja samo za mladoletne otroke, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu z enim od staršev; zoper slednjega je bodisi že uveden postopek za določanje preživnine oziroma se uvede hkrati z določitvijo začasne preživnine, ni pa še formalnopravno preživninski dolžnik. Višina zneska te začasne preživnine ne sme presegati višine ustreznega družinskega dodatka (Familienbeihilfe) po posebnem zakonu. Stari starši ne morejo biti zavezanci, oče nezakonskega otroka pa samo, če je očetovstvo ugotovljeno. Zastaralni rok za izterjanje vseh terjatev na podlagi pravnomočne sodne odločbe znaša 30 let, zastaralni rok za posamezne preživninske terjatve pa znaša tri leta (1480. člen ABGB). Če zavezanec ne plačuje preživnine, država mladoletnemu otroku (torej do 18. leta starosti) na zahtevo dodeli akontacijo oziroma nadomestilo preživnine (Unterhaltsvorschuss). V imenu otroka vloži zahtevek pri sodišču tisti od staršev, ki skrbi za otroka. Zakon, ki ureja to področje (Unterhaltsvorschußgesetz – UVG), določa, da morajo imeti upravičenci (mladoletni otroci) v Avstriji stalno prebivališče, biti morajo državljani Avstrije ali kake druge države članice Evropske

12

unije, lahko pa so tudi brez državljanstva, ter ne smejo prebivati v skupnem gospodinjstvu s preživninskim dolžnikom. Nadomestilo oz. akontacija preživnine se plačuje mesečno vnaprej od začetka meseca vložitve zahteve, in sicer za obdobje največ pet let. V 18. členu UVG pa je določeno, da se ob izpolnjevanju določenih zakonskih pogojev to obdobje plačevanja nadomestila oz. akontacije preživnine podaljša še za nadaljnjih pet let. Višina nadomestila se v skladu s 6. členom UVG določa v odvisnosti od starosti otroka v določenem deležu od višine družinske pokojnine, ki je določena v Splošnem zakonu o socialnem zavarovanju (Allgemeines Sozialversicherungsgesetz – ASVG). O dodelitvi odloča krajevno pristojno skrbniško sodišče (10. člen UVG), v skladu s 17. členom UVG pa je izplačevanje v pristojnosti predsednika višjega deželnega sodišča (Oberlandesgericht). Država lahko izterja plačane zneske nadomestila od preživninske dolžnika. Po podatkih za prvih devet mesecev v letu 2012 je bil delež uspešno izterjanih sredstev iz tega naslova 56,3 %. Glede na pojasnilo v odgovoru ECPRD se ta delež vsako leto povečuje, in sicer zaradi okrepljene uporabe zakonskih možnosti ter zaradi čedalje bolj učinkovite uporabe informacijske tehnologije (povzeto po odgovoru ECPRD, št. 2162). Če preživninski dolžnik prebiva v tujini in v Avstriji tudi ni nobenega njegovega premoženja, iz katerega bi se dalo izterjati zneske dolgovane preživnine, se mora izvršilni postopek opraviti v tujini. S tem v zvezi centralni urad (Oddelek I 10 v okviru Zveznega pravosodnega ministrstva) v skladu z 8. členom Zakona o preživninskih zahtevkih z mednarodnim elementom (Auslandsunterhaltsgesetz 2014 – AUG 2014) posreduje ustrezno zahtevo pristojnemu organu v drugi državi. Preživninskim upnikom pri uveljavljanju pravice do preživnine in njeni izterjavi nudijo pomoč tako uradi za pomoč otrokom in mladini kot tudi okrožna sodišča. Če pa v tujini prebiva preživninski upnik, je postopek pred avstrijskim sodiščem v načelu voden enako, kot če bi upnik prebival v Avstriji. Zahtevki pridejo na sodišče prek centralnega urada. Sodišče po potrebi odobri pomoč pri plačilu stroškov postopka, pristojni odvetniški zbornici pa naroči, da za pomoč pri postopku določi enega izmed odvetnikov. Ta izvede vse potrebne ukrepe, nakazuje zneske preživnine in poroča o svojem delu v skladu z 9. členom AUG 2014 (e-justice: Avstrija, spletna stran). Kazenska odgovornost za neplačevanje preživnine je določena v 198. členu Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch – StGB). Kaznivo dejanje kršitve obveznosti preživljanja (Verletzung der Unterhaltspflicht) stori, kdor grobo krši svojo preživninsko obveznost, utemeljeno v družinskem pravu, s čimer povzroči, da sta ogrožena preživljanje ali vzgoja preživninskega upravičenca oziroma bi bila lahko ogrožena brez pomoči druge strani; storilec se kaznuje z zaporno kaznijo največ šestih mesecev. Kršitev preživninske obveznosti je še zlasti podana v primeru, ko dolžnik namenoma noče opravljati pridobitne dejavnosti, ki bi mu omogočila izpolnjevanje preživninske obveznosti. Če gre za storilca povratnika ali če je njegovo dejanje povzročilo zanemarjenost, znatno poslabšanje zdravja ali telesnega oziroma duševnega razvoja preživninskega upravičenca, je zagrožena kazen do dveh let zapora. Kazen do treh let zapora pa je predvidena, če dejanje preživninskega dolžnika povzroči smrt preživninskega upravičenca. Za osnovno obliko tega kaznivega dejanja se storilec ne kaznuje, če do zaključka postopka poravna vse preživninske obveznosti. Pojem ekonomskega nasilja (Ökonomische Gewalt) je opisan na spletni strani Gewaltinfo.at, ki deluje pod okriljem Zveznega ministrstva za družine in otroke. Iz opisa pa ni mogoče nedvoumno razbrati, da bi v okvir ekonomskega nasilja dejansko spadalo tudi neplačevanje preživnine. Navedeno je, da so zaradi ekonomskega ali finančnega nasilja v prvi vrsti prizadete ženske. Prizadete so tudi starejše osebe in osebe, potrebne nege. V bistvu gre predvsem za odtegovanje in zadrževanje finančnih sredstev, zaradi česar ni mogoče pokrivati gospodinjskih potreb. Oblika tega nasilja je lahko prepovedovanje ženskam, da bi se zaposlile, pa tudi jemanje

13

oziroma nadziranje njihovega denarja. Starejše osebe in osebe, potrebne nege, so žrtve ekonomskega nasilja predvsem v tem, da se jim jemlje oziroma odreka denar in premoženje, ali pa da se jih sili, da »prostovoljno« prenesejo denar in premoženje na druge (Zvezno ministrstvo za družine in otroke, Gewaltinfo, spletna stran). 2.2 Danska Na Danskem zakonodaja določa civilno obveznost staršev, da finančno preskrbijo svojega otroka. Splošno pravo pa določa, da morata mož in žena skrbeti vsak zase, drug za drugega in za otroka pod 18. letom starosti (Zakon o aktivni socialni politiki). Kot že omenjeno v uvodu, predpisi EU na področju družinskega prava za Dansko ne veljajo neposredno. V primerih, pri katerih prihaja do nasprotnih zakonskih ureditev na Danskem in drugi državi članici EU, se upoštevajo določila relevantnih mednarodnih konvencij. Danska pa je s posebno izjavo v letu 2009 na podlagi vzporednega sporazuma z Evropsko unijo potrdila tudi svoj namen, da bo izvajala vsebinske določbe Uredbe Sveta (ES) o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah. V skladu s Konvencijo Združenih narodov z dne 20. junija 1956 o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini pa je bil kot osrednji danski organ, pristojen za posredovanje pri zahtevkih za priznanje in izvrševanje plačevanja preživnin v mednarodnih primerih, imenovan Nacionalni pritožbeni odbor za socialne zadeve v Sektorju za družinsko pravo Ministrstva za socialne zadeve, otroke in integracijo (Ankestyrelsen, Familieretsafdelingen) (EC, spletna stran). V skladu z Zakonom o vzdrževanju otrok so starši na Danskem dolžni, da skrbijo za svoje otroke. Ta obveznost velja ne glede na to, ali sta starša poročena ali ne in ne glede na to, kdo ima skrbništvo. Če starši ne živijo skupaj, je starš, ki ne živi z otrokom, dolžan finančno prispevati za stroške otroka. Če starša ne dosežeta dogovora glede višine preživnine, je lahko ta odločitev prepuščena pristojnemu organu državne uprave na lokalnem nivoju (Regional State Administration - Statsforvaltningen)10. Znesek je načeloma sestavljen iz treh delov: - fiksni osnovni znesek (fixed basic amount), - fiksni dodatek (fixed supplement) in - dodatek, ki je odvisen od bruto dohodka starša in števila otrok.11 Fiksni del v letu 2015 znaša 1.289 DKK12 na mesec oz. 15.468 DKK na leto. Fiksni osnovni znesek je 13.692 DKK, fiksni dodatek pa 1.776 DKK na leto. To pomeni, da je fiksni osnovni znesek na mesec 1.141 DKK, fiksni dodatek pa 148 DKK na mesec (Statsforvaltningen, spletna stran). Preživnino se izplačuje, dokler otrok ne dopolni starosti 18 let, če pa je otrok vključen v proces usposabljanja ali študija, se obveznost preživljanja lahko podaljša do otrokovega 24. leta starosti. Osnovni znesek preživnine (13.692 DKK) do otrokovega 18. leta starosti ni obdavčen.

10 Poseben organ državne uprave in njenih devet lokalnih izpostav je bil ustanovljen kot državni organ, ki obravnava naloge na področjih, pri katerih je koristno, da je za stik med oblastmi in državljani poskrbljeno na lokalni ravni. Ta organ deluje pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo in notranje zadeve (Statsforvaltningen, spletna stran). 11 Ministrstvo za pravosodje vsako leto izda priporočila glede zneskov nad povprečjem (Lexfori, spletna stran). 12 1 € = 7.4606 DKK oz. 1 DKK = 0,13 EUR (ECB1, spletna stran).

14

Na Danskem poznajo tudi dodatne prispevke, ki se plačujejo ob posebnih primerih. Pristojen organ lahko odloči, da mora oče plačati prispevek za kritje stroškov v zvezi z rojstvom otroka (784 DKK za leto 2015) in poseben prispevek za mater dva meseca pred in en mesec po porodu (1.366 DKK/mesec za leto 2015). Starš lahko od drugega starša zahteva tudi posebne prispevke, namenjene na primer krstu ali drugim posebnim priložnostim (Statsforvaltningen, spletna stran). Običajno dejstvo, da starš biva v tujini, nima vpliva na kriterije za določanje višine zneska preživnine. V primeru, da se državljan Danske ne strinja z višino preživnine določene v tujini (in je ta v neskladju z danskimi predpisi), se je nanjo mogoče pritožiti. Prisilna sredstva izterjave neplačanih preživnin v mednarodnih primerih je mogoče uporabiti v skladu z določili Newyorške konvencije (Lexfori, spletna stran). Če starš preživnine ne plača, znesek izplačajo občinske socialne službe (podobno tudi v primeru neplačila preživnine zakoncu).13 Povrnitev izplačila urejajo davčni organi (Econ, spletna stran). V skladu z dansko zakonodajo postopke v zvezi z dolgovi državi ali občinam vodijo davčni organi. Pravna podlaga za to je Zakon št. 137 o povračilih nekaterih vrst vzdrževanj (ECPRD 2162).14 Dolžniku se lahko tudi naloži, da za poplačilo dolga oz. za izpolnitev svoje obveznosti glede plačevanja preživnine uporabi svoje premoženje (Lund-Andersen, spletna stran). Ena od možnih »motivacij« dolžnika-podjetnika, da povrne plačila upravnemu organu, pa je tudi dejstvo, da se v primeru dolga ne more prijaviti na javne razpise (Lexfori, spletna stran). Danski Kazenski zakonik v 213. členu sicer v primeru neplačevanja preživnin dopušča tudi kazenski pregon in zapor, vendar pa je bilo v vseh pregledanih dokumentih izpostavljeno, da se to določilo v praksi nikoli ne uporablja (npr. Solomon-Fears C. et al., spletna stran). Poročeni pari so se v skladu z Zakonom o pravnih posledicah zakonske zveze15 dolžni medsebojno ekonomsko podpirati.16 Tudi v primeru ločitve ali razveze je v skladu z Zakonom o zakonski zvezi lahko eden od zakoncev dolžan drugemu zakoncu plačevati določen znesek za preživljanje. Če je ločitev ali razveza urejena prek lokalnih izpostav državne uprave (Statsforvaltningen), se par sam dogovori glede plačevanja podpore. Če pa se postopek odvija pred sodiščem, je odločitev glede trajanja podpore prepuščena sodišču. Sodišče ne odloča o znesku, ki ga je treba plačati. O tem se odločita zakonca, v primeru, da dogovora ne moreta doseči, pa to stori upravni organ (Statsforvaltningen). Pri tem se ne upošteva drugo premoženje para, ampak je odločitev sprejeta na podlagi ocene, ki temelji na bruto dohodku zakoncev. Znesek preživnine je običajno ena petina razlike med bruto dohodkoma zakoncev (Statsforvaltningen1, spletna stran).17

13 Zakonska podlaga za izplačilo nadomestila je Zakon št. 856 o otroškem dodatku in nadomestilu preživnine, ki je v danščini na voljo na spletnem naslovu: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=142618. 14 Zakon v danskem jeziku je dostopen na spletnem naslovu: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=123139. 15 Zakon o pravnih posledicah zakonske zveze je v angleškem jeziku dostopen na spletnem naslovu: http://ceflonline.net/wp-content/uploads/Denmark-Property-Legislation.pdf. 16 Ureja Zakon o zakonski zvezi. V angleškem jeziku je dostopen na spletnem naslovu: http://host.uniroma3.it/progetti/cedir/cedir/Lex-doc/Dk_marrig.pdf. 17 Primer: če je mesečni dohodek enega od partnerjev 22.000 DKK, drugega pa 10.000 DKK, je višina preživnine: 22.000 - 10.000 = 12.000 / 5 = 2.400 DKK/ (Lund-Andersen, spletna stran).

15

Praviloma je obveznost preživljanja omejena na 10 let.18 Obveznost preneha, če se oseba, ki prejema podporo, ponovno poroči ali če eden od zakoncev umre. Če je dohodek dolžnika skromen (manj kot 16.500–18.500 DKK/mesec) – kar je možno, če ta prejema nadomestilo za socialno varnost, ta običajno ne plačuje preživnine za nekdanjega zakonca. Obstaja tudi poseben korektiv. Celotna obveznost vzdrževanja zakonca po ločitvi ali razvezi in vzdrževanja otrok ne more presegati ene tretjine dohodkov dolžnika. Ta korektiv daje prednost preživnini za otroka. Vsaka končna odločitev pristojnega urada pa je kljub omenjenim modelom diskrecijska (Lund-Andersen, spletna stran). Podpora, ki jo posameznik prejema od bivšega zakonca ali partnerja, se šteje za osebni dohodek in je vključena v dohodninsko napoved (Statsforvaltningen1, spletna stran). Na Danskem otroci niso zakonsko obvezani skrbeti za svoje starše (Bionet, spletna stran). Pojem ekonomskega nasilja smo našli le v literaturi, ki obravnava odnos do starejših (npr. Luoma in Koivusilta, spletna stran). 2.3 Francija V Franciji so starši dolžni preživljati in vzdrževati svoje otroke, otroci pa so dolžni preživljati mater in očeta. Dolžnost preživljanja velja v določenih primerih tudi med zakoncema. Drugi primeri plačevanja preživnine so še: med vsemi predniki in potomci v ravni vrsti, pa tudi med zeti/snahami na eni strani ter tasti/taščami na drugi strani (in obratno). Starši so dolžni vzdrževati svojega otroka, dokler je mladoleten ali po njegovi polnoletnosti, če še ni finančno neodvisen, zlasti zaradi študija (Evropska pravosodna mreža, spletna stran). Po polnoletnosti otroka se lahko preživnina na podlagi odločitve sodišča ali po dogovoru staršev nakazuje tudi neposredno samemu otroku. Opisane preživninske obveznosti so določene v Civilnem zakoniku (Code civil – CC), med drugim v členih 203–211.19 Poleg tega so različne oblike preživninskih obveznosti opredeljene tudi v drugih členih CC. Pri določitvi preživnine je treba upoštevati potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Višina preživnine se v določenih primerih lahko določi sporazumno. V takih primerih sodnik za družinske zadeve na okrožnem sodišču (juge aux affaires familiales du tribunal de grande instance) sporazum o višini preživnine samo formalno potrdi. Če do sporazuma ne pride, se lahko upravičenec v skladu s členom 373-2-6 CC ravno tako obrne na družinskega sodnika, in sicer tako, da vloži tožbo pri sodišču v kraju, kjer prebiva, ali v kraju, kjer ima stalno prebivališče tožena stranka. Preživninskemu upravičencu ni treba plačati sodne takse. Če so njegova sredstva nižja od praga sredstev, določenega s posebnim dekretom, lahko tudi pridobi celotno ali delno brezplačno pravno pomoč glede npr. plačila odvetnika, sodnega izvršitelja, izvedencev, prič itd. (Evropska pravosodna mreža, spletna stran). V zvezi s pravno pomočjo velja omeniti dva predpisa: Zakon o pravni pomoči iz leta 1991 (Loi n° 91-647 du 10 juillet 1991 relative à l'aide juridique) in dekret iz istega leta (Décret n°91-1266 du 19 décembre 1991 portant application de la loi n° 91-647 du 10 juillet 1991 relative à l'aide juridique); v teh dveh predpisih

18 Izjeme so možne v primeru, če je skupnost obstajala več kot 20 let in so možnosti zaposlitve zakonca zaradi dolgotrajne odsotnosti s trge dela majhne. Glavna skupina oseb, ki imajo možnost pridobitve časovno neomejeno pravico do preživnine, so na primer gospodinje (Lund-Andersen, spletna stran). 19 Nahajajo se v V. poglavju V. naslova I. knjige; poglavje govori o obveznostih, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze.

16

sicer ni izrecno navedeno, da pripada brezplačna pravna pomoč upravičencu tudi posebej v primeru izterjave preživnin, vendar pa to izhaja iz splošnih načel in strokovne literature. Preživnina (pension alimentaire) se načeloma plačuje mesečno in je lahko: - prispevek za vzdrževanje in izobraževanje otroka; lahko je v celoti ali deloma v obliki

neposrednega prevzema stroškov za otroka, lahko pa tudi v obliki stanovanjske pravice in prehrane;

- pomoč med zakoncema ali bivšima zakoncema, ki sta prenehala živeti skupaj oziroma sta se »ločila od mize in postelje«; lahko je tudi v obliki kapitala, kar pomeni, da zavezanec plača določeno vsoto denarja ali npr. prepusti stvarne vložke. Po koncu razveznega postopka se preživnina ne plačuje več, pač pa se takrat določi kompenzacijska dajatev (več o tem glej v nadaljevanju) (Evropska pravosodna mreža, spletna stran in Service–Public: Prestation compensatoire, spletna stran).

Glede višine zneska preživnine je treba pojasniti, da v Franciji poznajo določena neformalna pravila, po katerih se ta znesek lahko okvirno izračuna. Na spletni strani pravosodnega ministrstva so predstavljeni kriteriji in primeri izračunavanja zneskov preživnine. Višina preživnine se po posebni formuli izračuna iz neto dohodkov dolžnika, od katerih se odšteje fiksno določeni znesek sredstev, potrebnih za preživljanje (minimum vital); ta znesek se občasno spreminja, kar se tudi javno objavlja. Pri izračunu se upoštevajo nekateri drugi elementi (število otrok, za katere je treba plačevati preživnino, pa tudi obseg obiskovanja in morebitne občasne nastanitve otrok pri preživninskem zavezancu). Na spletni strani pristojnega ministrstva se nahajata razpredelnica in spletni kalkulator za neposredno izračunavanje višine preživninske obveznosti (Ministère de la Justice, Droits & Démarches: Obligations alimentaires, spletna stran). Sodna praksa je v Franciji zavzela stališče glede časa vzdrževanja otroka. Pritožbeno sodišče v mestu Rennes je v letu 2003 razsodilo, da se podpora polnoletnemu otroku ne priznava več, če nadaljuje s študijem in se ne vključi v aktivno življenje, pri čemer pa je že pridobil univerzitetno diplomo, ki mu omogoča samostojno preživljanje (Dictionnaire du droit privé, spletna stran). Splošni zastaralni rok terjatev znaša v skladu z 2224. členom CC 5 let in to velja tudi za preživninske terjatve; posebnih pravil s tem v zvezi v Franciji nimajo (Service–Public: Que faire si ma pension alimentaire n'est pas versée?, spletna stran). Izvršilni naslov (titre exécutoire), v katerem je določen znesek preživnine, izda družinski sodnik v obliki sodbe ali sklepa. Tisti izmed staršev, ki ima veljavni izvršilni naslov, torej starš upnik (parent créancier), lahko v primeru neplačila opomni drugega starša (preživninskega dolžnika), da plača zaostalo preživnino. Opomin preživninskemu dolžniku mora starš upnik poslati pisno, in sicer s priporočeno pošto s povratnico. V pisnem opominu ga mora spomniti na njegovo obveznost ter ga opomniti, da mora plačati zapadle obveznosti in da bo v primeru neplačila izvršena prisilna izterjava (recouvrement forcé) (Service–Public: Pension alimentaire: fixation et versement, spletna stran). Če preživninski zavezanec preživnine ne plača prostovoljno, lahko upravičenec pri okrajnem sodišču (tribunal d’instance) vloži predlog za izvršbo, in sicer na premičnine ali nepremičnine, na prejemke ali na sredstva na bančnem računu. Predlogi za izvršbo na premičnine ali nepremičnine zaradi izterjave preživninskih obveznosti so redkejši. V vseh navedenih primerih se lahko poravna dolg samo za nazaj, ne zagotavlja pa se prihodnje plačevanje zneskov preživnine (Ministère de la Justice: La pension alimentaire, spletna stran).

17

Upravičenec lahko sproži tudi postopek za neposredno plačilo (paiement direct). Ta postopek omogoča, da zgolj na podlagi zahteve sodnega izvršitelja delodajalec preživninskega zavezanca ali kateri koli drugi subjekt, ki slednjemu kaj dolguje (v nadaljevanju: dolžnikov dolžnik – npr. banka), v prihodnje neposredno izplačuje zneske preživnine (Evropska pravosodna mreža, spletna stran). Tako postopek običajne izvršbe kot postopek za neposredno plačilo sta urejena v Zakoniku o civilnih izvršilnih postopkih (Code des procédures civiles d'exécution). Upravičenec se obrne na sodnega izvršitelja v kraju prebivališča, mu izroči sodno odločbo ali sklep o določitvi in višini preživnine ter vse podatke o dolžniku (osebne podatke, naslov delodajalca itd.). Sodni izvršitelj nato dolžnikovemu dolžniku posreduje obvestilo z zahtevo za neposredno plačilo preživnine, in sicer v osmih dneh ter s priporočeno pošiljko. Dolžnikov dolžnik mora v osmih dneh potrditi prejem obvestila sodnega izvršitelja in mu sporočiti, ali je v stanju, da ugodi njegovi zahtevi. Stroške postopka krije preživninski dolžnik in upniku za te stroške ni treba zalagati sredstev. Vrhovno sodišče je v letu 2009 sprejelo stališče, da se na ta način lahko poravnajo zneski neplačane preživnine tudi za obdobje zadnjih šestih mesecev pred obvestilom (Dictionnaire du droit privé, spletna stran). Kasneje je bila ta rešitev tudi vnesena v navedeni Zakonik. Preživninski upravičenec, ki sproži opisani postopek v slabi veri, se lahko kaznuje z globo v višini do 3.000 evrov (Service–Public: Pension alimentaire: paiement direct). Med ukrepi, ki se lahko izvedejo še pred pridobitvijo izvršilnega naslova v skladu z določbami Zakonika o civilnih izvršilnih postopkih (V. knjiga zakonodajnega dela), je treba omeniti ukrepe za zavarovanje (mesures conservatoires), ki do določene mere ustrezajo našim začasnim odredbam. Uporabljajo se tudi za zavarovanje preživninskih terjatev. Obstajata dve vrsti ukrepov za zavarovanje, in sicer: zaplembe za zavarovanje (saisies conservatoires) in sodna poroštva (sûretés judiciaires). Obe vrsti ukrepov omogočata upniku, največkrat z odobritvijo sodnika, da onemogoči dolžniku razpolaganje s svojim premoženjem ali njegovim delom oziroma da doseže na tem premoženju vpis posebnega poroštva. Namen obeh ukrepov je, da se omogoči poplačilo dolga, ki ga sodišče kot takega sicer še ni formalnopravno ugotovilo oziroma sodna odločba še ni izvršljiva, vendar pa je dolg verjeten in se zdi, da bo sicer njegova izterjava ogrožena. Zaplembe za zavarovanje se lahko opravijo na stvareh (npr. pohištvo, vozila, denarne vsote, pravice družbenikov) ali na terjatvah do tretjih oseb (bančni računi, zneski najemnin). Sodna poroštva pa se vpišejo na nepremičninah, deležih v družbah ali na premičninah (primeri so: vpis začasne hipoteke, zastava deleža v družbah ali premičnin) (European justice, spletna stran). V primeru neuspeha ene od obeh zgoraj opisanih oblik izterjave preživninskih zneskov ima upravičenec na voljo dve možnosti. Prva možnost je ta, da se lahko obrne na eno od organizacij, odgovornih za izplačevanje družinskih dajatev, zlasti na lokalni javni sklad za družinske prejemke (caisse d'allocations familiales – v nadaljevanju CAF). Ta lahko pomaga pri izterjavi preživnine za vnaprej in za predhodni dve leti, in sicer tako, da na zahtevo upravičenca zoper preživninskega dolžnika vloži tožbo na plačilo preživnine, če ta ni bila plačana dva zaporedna meseca. V primeru, da tožba uspe, CAF nakaže zneske preživnine upravičencu, pri čemer odšteje tiste mesece, za katere je bila nakazana družinska podpora (Ministère de la Justice, Droits & Démarches: Moyens de recouvrement : aide de la CAF (Caisse d'allocations familiales), spletna stran). CAF namreč lahko v celoti ali deloma nadomesti preživninskega zavezanca s tem, da preživninskemu upravičencu dodeli družinsko podporo (allocation de soutien familial – v nadaljevanju ASF), ki deloma ustreza našemu nadomestilu preživnine. Tako izplačane zneske izterja od preživninskega zavezanca, razen če sodišče ne razglasi, da je ta nezmožen za plačilo (Evropska pravosodna mreža, spletna stran). Družinska podpora je opredeljena v členu L581-2 in naslednjih Zakonika o socialni varnosti (Code de la sécurité sociale).

18

Prejemnik ASF oziroma upravičenec (starš skrbnik) mora prebivati v Franciji. Otrok mora imeti manj kot 20 let, če pa je zaposlen, njegov dohodek ne sme presegati 893,25 evrov, sicer do nakazila ne pride. ASF se nakaže upravičencu, če preživninski zavezanec ne plačuje preživnine vsaj dva zaporedna meseca (v nekaterih departmajih je dovolj že en mesec neplačevanja). Če upravičenec živi v partnerstvu, se ASF preneha nakazovati. V primeru, da je višina preživnine določena z odločbo ali sklepom sodišča, se ASF upravičencu nakaže kot predujem in izplačevalec družinskih dajatev (CAF) sam prevzame nalogo, da izterja izplačane zneske od preživninskega zavezanca. Če pa sodni akt o višini preživnine še ni bil izdan, se ASF nakazuje upravičencu samo štiri mesece, v tem času pa mora slednji vložili tožbo pri družinskem sodniku okrožnega sodišča na območju svojega prebivališča, da se določi višina preživnine; v nasprotnem primeru se nakazovanje ASF po štirih mesecih ustavi. Višina ASF znaša 100,09 evrov mesečno (Service–Public: Allocation de soutien familial (ASF), spletna stran). Druga možnost v primeru neuspeha izterjave plačila preživninskih obveznosti je ta, da se upravičenec lahko obrne na državnega tožilca na okrožnem sodišču svojega stalnega prebivališča s predlogom, da se izvede postopek javne izterjave (recouvrement public). Ta postopek omogoča prisilno izplačilo neplačanih obrokov preživnine za zadnjih šest mesecev in obrokov, ki šele bodo zapadli, in sicer prek posredovanja državne blagajne (Trésor public) (Evropska pravosodna mreža, spletna stran). Postopek javne izterjave je sicer urejen v zakonu in dekretu iz leta 1975 (Loi n°75-618 du 11 juillet 1975 relative au recouvrement public des pensions alimentaires in Décret n°75-1339 relatif aux modalites d'application de la loi n°75-618 du 11 juillet 1975 relative au recouvrement public des pensions alimentaires). Pogoj za izvedbo tega postopka je, da ni bil uspešen niti postopek izvršbe (na prejemke, nepremičnine ali premičnine) niti postopek neposrednega plačila (paiement direct). Upravičenec mora poslati zahtevo državnemu tožilcu v priporočenem pismu s povratnico, priložiti pa mora tudi vsa potrebna dokazila v zvezi z višino neplačane preživnine in neuspelimi postopki izterjave, skupaj s podatki o dolžniku. Priloženo je tudi posebno pismo državne blagajne državnemu tožilcu s predlogom za odreditev izterjave, v katerem je podatek o višini preživnine in trajanju neporavnane obveznosti. Upravičenec lahko opisani postopek predlaga v roku petih let, nakar pride do zastaranja. Državna blagajna po odredbi državnega tožilca in v imenu upravičenca izterja od dolžnika preživnino po enakem postopku kot v primeru davčne izterjave. Postopek je za upnika brezplačen, dolžniku pa državna blagajna naloži plačilo stroškov postopka v višini 10 % od izterjanega zneska. Preživninski dolžnik lahko pri državnem tožilcu vloži ugovor zoper začeti postopek. Tožilec odstopi zadevo predsedniku okrožnega sodišča, ki mora v 15 dneh odločiti o utemeljenosti ugovora (Ministère de la Justice, Droits & Démarches: Moyens de Recouvrement: recouvrement par le Trésor public, spletna stran). V Franciji poznajo še eno obliko pomoči bivšemu zakoncu, pri kateri ne gre za preživnino v najožjem smislu. Gre za kompenzacijsko dajatev (prestation compensatoire), ki je urejena v členih 270–281 CC. Dodeli jo sodišče ob razvezi na zahtevo enega od zakoncev. Gre za odškodnino za povrnitev škode zaradi sprememb, ki jih je razveza povzročila v življenjskih razmerah obeh bivših zakoncev. Višina kompenzacijske dajatve se določi z razvezno sodbo. V primeru razveze na skupno zahtevo je znesek določen v pravnomočnem sporazumu o razvezi, ki ga sestavita zakonca in ga uradno potrdi sodnik. Za razliko od navadne preživnine (pension alimentaire), ki se plačuje samo do konca razveznega postopka, se nadomestna terjatev plačuje šele po ugotovljeni razvezi zakonske zveze. Obstaja v denarni obliki ali v obliki stvari in pravic (v CC se za vse navedene oblike uporablja izraz capital in se lahko izplača v enkratnem znesku ali pa po obrokih najkasneje v osmih letih. Izjemoma se upravičencu nadomestna terjatev ne dodeli na opisani način, pač pa se mu lahko določi dosmrtna renta (rente), če je to upravičeno zaradi njegove starosti ali zdravstvenega stanja. V primeru neplačila veljajo vsa zgoraj navedena pravila za izterjavo, z izjemo neposrednega plačila, ki ne pride v poštev v primeru, ko se

19

nadomestna terjatev določi v kapitalu (Evropska pravosodna mreža, spletna stran in Service–Public: Prestation compensatoire, spletna stran). Omeniti pa je treba, da lahko sodnik v skladu s tretjim odstavkom 270. člena CC ob upoštevanju vseh okoliščin primera zavrne zahtevek za dodelitev kompenzacijske terjatve, med drugim tudi v primeru, če je do razveze prišlo po izključni krivdi vlagatelja zahtevka, če to zadostuje načelom pravičnosti. V 342. in naslednjih členih CC pa je opredeljena tudi posebna oblika denarnega zahtevka otroka do očeta, in sicer tožba na podporo (action à fins de subsides). Gre za tožbo, ki jo lahko vloži otrok, za katerega toženec formalnopravno ni priznal očetovstva, je pa bil v razmerju z njegovo materjo v času zanositve. Tožba se lahko vloži ves čas mladoletnosti in še do deset let po njenem preteku. Dovoljena je tudi v primeru, če sta bila oče ali mati v času zanositve poročena z drugo osebo, ter celo v primeru, če je obstajala ovira za zakonsko zvezo zaradi medsebojnega sorodstvenega razmerja. Podpora se določi v obliki rente (pension) v skladu s potrebami otroka, ob upoštevanju sredstev toženca in njegove družinske situacije. Podpora se lahko prizna tudi za čas po polnoletnosti otroka, če jo še vedno potrebuje, razen če se ugotovi, da je za to odgovoren sam. Toženec pa se lahko izogne plačilu podpore, če dokaže, da ni mogel biti oče temu otroku. Upravičenec, ki ima odločbo o preživnini, se lahko, če je preživninski zavezanec v tujini, obrne bodisi na Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je odgovorno za izvajanje Newyorške konvencije o izvršbi preživninskih zahtevkov v tujini, bodisi na Ministrstvo za pravosodje, ki posreduje v nekaterih državah, ki jih navedena konvencija ne zavezuje, je pa z njimi podpisana konvencija ali sporazum o vzajemni pomoči, ki določa sodelovanje med centralnimi oblastmi. Če pa prebiva upravičenec v drugi državi in preživninski zavezanec v Franciji, pošljejo francoske centralne oblasti zahtevo upravičenca pristojnim oblastem, da se prizna in izvrši odločba o preživnini ali zasliši preživninskega zavezanca za dosego izvensodne poravnave spora. Upravičenec, ki ne prebiva v Franciji, se mora obrniti na centralne oblasti v svoji državi, ki so odgovorne za izvajanje konvencij, ne pa neposredno na organizacijo ali državni organ v Franciji (Evropska pravosodna mreža, spletna stran). Kazenska odgovornost v zvezi z neplačevanjem preživnine je opredeljena v Kazenskem zakoniku (Code pénal), in sicer v členu 227-3 ter naslednjih, ki govorijo o zanemarjanju družine (De l'abandon de famille). V teh členih je med drugim določeno, da se z zaporom do dveh let in z denarno kaznijo do 15.000 evrov kaznuje, kdor ne izvrši sodne odločbe ali ustreznega sporazuma, ki mu nalaga plačilo različnih obveznosti iz družinskih razmerij, med drugim pa se to nanaša tudi na preživnine in podpore po CC. Neplačilo mora trajati najmanj dva meseca. Z zaporom do šestih mesecev in z denarno kaznijo do 7.500 evrov pa se kaznuje zavezanec za plačilo obveznosti iz družinskih razmerij, ki v enem mesecu od spremembe prebivališča o tej spremembi ne obvesti pristojnih organov. Obstaja pa še eno kaznivo dejanje po členu 314-7 Kazenskega zakonika; stori ga dolžnik, ki tudi v času pred odločitvijo sodišča o njegovem dolgu organizira ali poveča svojo insolventnost s povečanjem dolgov oz. zmanjšanjem premoženja, s prikrivanjem premoženja ali prikrivanjem oziroma zmanjševanjem dohodkov, pri čemer ima namen, da se izogne izvršitvi mdr. sodne odločbe o plačevanju preživnine. Zagrožena je kazen zapora do treh let in denarna kazen do 45.000 evrov. Kot izhaja iz gradiva Generalnega direktorata za notranjo politiko Evropskega parlamenta, v Franciji kazenski pregon zaradi neplačevanja preživnine ni običajen, zelo redko pa se za to kaznivo dejanje izreče zaporna kazen (Generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta, spletna stran). V francoski zakonodaji pojem ekonomskega nasilja (violence économique) ni opredeljen. Obstajajo pa nekateri predlogi civilne družbe, predvsem s strani nekaterih feminističnih

20

organizacij, da bi s postopku noveliranja CC ta pojem zakonsko opredelili v tem smislu, da je ena njegovih oblik tudi neplačevanje preživnine (Osez le féminisme 69, spletna stran). 2.4 Hrvaška Pravila v zvezi z določanjem preživnin na Hrvaškem vsebuje Družinski zakon (Obiteljski zakon).20 Na Hrvaškem je preživljanje (uzdržavanje) dolžnost in pravica staršev in otrok, zakonskih in zunajzakonskih partnerjev, sorodnikov v ravni vrsti ter pastorka, mačehe in očima (281. člen). Ta dolžnost pa je odvisna od potreb vzdrževane osebe in po drugi strani od zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine, na način in pod pogoji, ki jih določa Družinski zakon (282. člen). Družinski zakon v 283. členu določa zaporedje oseb glede na pravico preživljanja, in sicer: - preživljanje otrok ima prednost pred preživljanjem zakonskega ali zunajzakonskega partnerja

ter starša; - zakonski in zunajzakonski partnerji se najprej preživljajo medsebojno, potem pa s pomočjo

sorodnikov; - otroci imajo pravico do preživljanja s strani starih staršev, kar ima prednost pred

preživljanjem s strani mačehe in očima; - če imata mačeha in očim otroke, je dolžnost preživljanja enaka za otroke in pastorke; - stari starši imajo pravico, da jih preživljajo polnoletni otroci, nato šele sledi dolžnost vnukov. Starši so dolžni preživljati svojega mladoletnega otroka. Če eden od staršev ne preživlja mladoletnega otroka, so ga dolžni preživljati stari starši po tem staršu. Mačeha ali očim sta dolžna preživljati mladoletnega pastorka, če otrok ne more doseči preživljanja od drugega starša. Mačeha ali očim sta dolžna po smrti otrokovega starša preživljati mladoletnega pastorka, če sta ob smrti starša živela z njim (288. člen). Družinski zakon v 289. členu določa, da je starš, ki ne živi z mladoletnim otrokom in ni plačeval preživnine za svojega mladoletnega otroka, dolžan izplačati odškodnino za odtegnitev preživljanja od nastanka te pravice pa do vložene tožbe. Starši so dolžni preživljati polnoletnega otroka, ki se šola v srednji šoli ali študira, ter če redno izpolnjuje svoje obveznosti, najdlje do 26. leta starosti otroka. Po končanem šolanju sta polnoletnega otroka starša dolžna preživljati še eno leto, če se v tem času ne more zaposliti, vendar najdlje do 26. leta starosti (290. člen). Družinski zakon v nadaljevanju opredeljuje tudi preživljanje staršev, mačehe in očima, starih staršev, zakonskega partnerja, zunajzakonskega partnerja in starša zunajzakonskega otroka. Družinski zakon v členih 306–317 opredeljuje določanje preživljanja (određivanje uzdržavanja). Tako je v 306. členu določeno, da se preživljanje lahko določi samo za čas po vložitvi zahteve za preživljanje, razen ko je z zakonom drugače določeno. Sodišče v postopku za določanje preživnine ugotovi skupni znesek sredstev, potrebnih za preživljanje. Pri ocenjevanju potreb vzdrževane osebe sodišče upošteva njene prihodke, premoženje, sposobnost za delo, možnost zaposlitve, zdravstveno stanje in druge okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o preživljanju. Pri ocenjevanju zmožnosti zavezanca za plačilo

20 Nazadnje sprejet junija 2015, stopil v veljavo 1. novembra 2015.

21

preživnine se upoštevajo vsi njegovi prihodki, premoženje in dejanska možnost povečanega zaslužka ter njegove lastne potrebe in druge zakonske obveznosti glede preživljanja (307. člen). Posebna pravila veljajo pri določanju preživnine za otroka. Otrok lahko zahteva preživljanje v izvensodnem poenostavljenem postopku za ugotavljanje preživljanja. Če obstaja spor glede potreb otroka ali zmožnosti preživninskega dolžnika, kot tudi v primerih, ko se začne postopek zoper stare starše ali mačeho/očima, o preživnini odloča sodišče v pravdnem (parničnem) postopku. O preživljanju otroka se odloča tudi v sporu o razvezi zakonske zveze (bračni spor) ter v sporu o priznanju materinstva oziroma očetovstva (maternitetski, paternitetski spor) (308. člen). Preživnina za otroka se vedno določi v denarnem znesku (309. člen). Družinski zakon v 314. členu določa minimalni denarni znesek preživnine za otroka, ki ga enkrat letno določi minister, pristojen za socialne zadeve. Ta znesek predstavlja minimalne skupne materialne potrebe za mesečno preživljanje mladoletnega otroka v Republiki Hrvaški, ki ga je dolžan plačati starš, ki ne stanuje z otrokom. Minimalni znesek se določa kot odstotek povprečnega izplačanega mesečnega neto dohodka na zaposlenega pri pravnih osebah v preteklem letu, in sicer: - za otroka do 6. leta starosti: 17 % povprečnega dohodka, - za otroka od 7. do 12. leta starosti: 20 % povprečnega dohodka, - za otroka od 13. do 18. leta starosti 22 % povprečnega dohodka. Izjemoma je ta znesek lahko nižji (ne manj od polovice tega zneska), če je preživninski dolžnik dolžan preživljati dva ali več otrok oziroma če ima otrok svoje lastne prihodke. Sodišče posreduje pravnomočno odločitev (odluku) o preživnini otroka centru za socialno delo v kraju prebivanja otroka (317. člen). Center za socialno delo je dolžan voditi evidenco (očevidnik) o vseh odločitvah in sodnih poravnavah glede preživljanja mladoletnega otroka (318. člen). Ko center za socialno delo pridobi pravnomočno sodno odločitev o preživnini otroka, je dolžan tistega starša, s katerim otrok živi, ter starša (ali drugo osebo) – zavezanca za plačilo preživnine, pisno obvestiti o pravicah in dolžnostih. Pri tem se starša, s katerim otrok živi: - opozori, da je dolžan sporočiti centru za socialno delo, če zavezanec za plačilo preživnine ne

izpolnjuje svojih obveznosti redno in v celoti; - informira o pogojih, s katerimi otrok pridobi pravico do začasnega preživljanja21 v skladu s

posebnim predpisom, ki ureja začasno preživljanje. Zavezanca za plačilo preživnine pa se v pisnem obvestilu opozori: - da bo center za socialno delo vložil kazensko ovadbo zoper zavezanca za plačilo preživnine

v petnajstih dneh po prejetju informacije, da se obveznosti glede preživljanja ne izpolnjujejo redno in v celoti;

- na pravico Republike Hrvaške, da zahteva povrnitev zneska začasnega preživljanja, ki je bil izplačan v skladu s posebnim predpisom, ki ureja začasno preživljanje (319. člen).

Družinski zakon tudi določa izvršbo (ovrha) zaradi preživljanja otroka. Za določanje izvršbe in za izvajanje izvršbe na plačo ali druge redne denarne prihodke dolžnika je pristojno sodišče (krajevna pristojnost se določa glede na prebivališče ali sedež delodajalca dolžnika) (526. člen). Izvršba za plačilo preživnine se določi in izvaja na predlog otroka. Center za socialne zadeve je tudi dolžan zahtevati izvršbo na osnovi odločbe o preživnini, ki je sprejeta v postopku, v katerem

21 To pravico ureja Zakon o začasnem preživljanju, ki je predstavljen v nadaljevanju.

22

je center zastopal otroka. Izvršba se opravi na plačo in druge redne denarne prihodke ter na denarna sredstva na računu pred izvršbo (527. člen). Družinski zakon med posebne postopke (osiguranja) navaja tudi začasni ukrep zaradi preživljanja, ki se lahko odredi pred začetkom sodnih postopkov in v času trajanja sodnih postopkov, s katerimi se odloča o pravici, ki se zagotovi z začasnim ukrepom (529. člen). Ta ukrep je v pristojnosti sodišča (530. člen). Družinski zakonik tudi opredeljuje delovanje Centra za posebno skrbništvo, ki je javna ustanova, vpisana v sodni register (544. člen). Sredstva za njegovo delovanje zagotavlja državni proračun (545. člen). Center za posebno skrbništvo zastopa otroke na sodiščih v sporih o razvezi zakonske zveze in o oporekanju materinstva oziroma očetovstva ter v drugih primerih, v katerih se odloča o starševskem varstvu, uvedbi ukrepov za zaščito individualnih pravic in blaginje otroka, kadar obstaja konflikt interesov med otrokom in njegovimi pravnimi zastopniki v postopku lastnine ali ob sklenitvi določenih pravnih poslov, ali ko je otrok tuj državljan ali je brez državljanstva ter se brez spremstva zakonitega zastopnika nahaja na hrvaškem ozemlju itd. Zakon o začasnem preživljanju22 določa pravice upravičencev do začasnega preživljanja, ureja pridobivanje te pravice in njeno višino, pristojnosti in postopek za uveljavljanje pravic, plačilo in povračilo stroškov začasnega preživljanja, financiranje, evidentiranje in nadzor ter druga vprašanja, pomembna za izvedbo začasnega preživljanja. Pravico do začasnega preživljanja ima otrok, čigar starš, ki ne stanuje z njim, ne izpolnjuje svojih dolžnosti preživljanja v celoti ali delno, ter če je verjetno, da stari starši po tem staršu tudi ne pripomorejo k preživljanju otroka najmanj v višini, ki jo je zakon določil za znesek začasnega preživljanja. Če sta stara starša zavezanca za plačilo preživnine, je otrok upravičen do začasne preživnine v primeru, da stara starša ne izpolnjujeta svojih obveznosti v celoti ali deloma. Ta pravica otroku pripada, če zavezanec za plačilo preživnine svoje obveznosti ne izpolnjuje neprekinjeno več kot 3 mesece od dneva začetka izvršilnega (ovršnog) postopka za izterjavo preživnine (7. člen). Pravica do začasnega preživljanja traja, dokler zavezanec za plačilo preživnine ne začne izpolnjevati svojih obveznosti najmanj v znesku, ki je enak znesku začasnega preživljanja. Otrok ima pravico do začasnega preživljanja do skupaj treh let (8. člen).

Začasno preživljanje se določi v višini 50 % zakonsko določenega minimalnega zneska preživnine, razen v primeru, da je ta znesek višji od zneska, ugotovljenega v sodni odločbi. Če preživninski dolžnik že plačuje določen manjši znesek, se začasna preživnina določi kot razlika do tega 50 % zakonsko določenega minimalnega zneska preživnine (9. člen).

S plačilom zneska za začasno preživnino Republika Hrvaška vstopi v pravni položaj otroka in nanjo se prenesejo preživninske terjatve v višini izplačanega zneska, z vsemi sorodnimi pravicami (25. člen). Sredstva za financiranje začasnega preživljanja so zagotovljena v državnem proračunu (31. člen).

Zakon o začasnem preživljanju v 37. členu nalaga, da se starš, s katerim otrok živi, ali druga oseba, ki skrbi za otroka oziroma zavezanec za plačilo preživnine, kaznuje za prekršek z globo od 1.000 kun (131 EUR) do 5.000 kun (655 EUR), če v predpisanem roku ne prijavi vsako spremembo, ki vpliva na pravico do začasnega preživljanja.

22 V veljavi od 1. septembra 2014.

23

Kazenski zakon v 172. členu (kršitev dolžnosti preživljanja) določa, da se tisti, ki ne preživlja osebe, ki jo je po zakonu dolžan preživljati, na način, v višini in v rokih, določenih v izvršilnem naslovu (ovršni ispravi), kaznuje z zaporom do enega leta. Če se ta obveza nanaša na preživljanje otroka ali osebe, ki zaradi starosti, bolezni, duševne ali telesne motnje ni sposobna za delo, se kaznuje z zaporom do treh let. Ni kaznivega dejanja, če storilec dokaže, da iz utemeljenih razlogov ni mogel plačevati preživnine. Kazenski zakon v 62. členu (posebne obveznosti) tudi določa, da sodišče lahko odredi, da kršitelj v določenem roku: - popravi škodo, nastalo s kaznivim dejanjem, - vplača določeno vsoto denarja v korist javne ustanove, v humanitarne ali dobrodelne

namene oziroma v sklad za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, če je to primerno glede na storjeno kaznivo dejanje in osebnost storilca.

Poleg teh obveznosti lahko sodišče storilcu, če ga je treba odvrniti od storitve kaznivega dejanja, naloži (med ostalim) tudi naslednjo obveznost: - da izpolni obveznost preživljanja ali druge obveznosti, če zakon za določeno kaznivo dejanje

to predpisuje. Navaja se tudi, da če preživninski dolžnik ne izvršuje svoje obveznosti prostovoljno, je možno začeti z izvršilnim postopkom tudi v skladu z Zakonom o izvršbi (povzeto po spletni strani E-justice, Hrvatska). Pojma ekonomskega nasilja v zvezi z neplačevanjem preživnin na Hrvaškem nismo zasledili. 2.5 Italija V 30. členu italijanske Ustave je določeno, da imata starša pravico in dolžnost, da vzdržujeta, vzgajata in izobražujeta svoje otroke, tudi tiste, ki so bili rojeni izven zakonske zveze. V primeru nezmožnosti staršev pa zakon določa, kdo prevzame njune dolžnosti. Določbe v zvezi s preživnino (alimenti) in preživninsko odgovornostjo (obbligazione alimentare) se nahajajo v Civilnem zakoniku (Codice civile – CC), in sicer v 433. ter naslednjih členih. Gre za nekoliko drugačen koncept preživnin kot v drugih državah; višina preživnine je namreč odvisna zgolj od najnujnejših potreb preživninskega upravičenca, ki ne more skrbeti zase, in premoženjskega stanja preživninskega zavezanca; sama višina preživnine torej v bistvu ne presega osnovnega zneska, potrebnega za življenje preživninskega upravičenca. V skladu s 433. členom CC so preživninski zavezanci po pomembnosti naslednji: - zakonec; - otroci; - starši, če teh ni, pa naslednji predniki; - snahe in zeti; - tašča in tast; - sestre in bratje. Obveznost plačevanja preživnine se določa v odvisnosti od navedenega vrstnega reda, če pa je več oseb v istem rangu, se obveznost razdeli glede na njihovo premoženjsko stanje (e-justice: Italija, spletna stran). V skladu s 443. členom CC lahko preživninski zavezanec izbere med plačevanjem preživnine v denarju ali neposrednim oskrbovanjem preživninskega upravičenca na svojem domu; način izpolnjevanja preživninske obveznosti lahko glede na okoliščine določi tudi sodišče.

24

Pravici do preživnine se upravičenec v skladu s 447. členom CC ne more odpovedati. Če je bila staršu odvzeta roditeljska pravica (glej v nadaljevanju), ga otrok v skladu s členom 448–bis CC kasneje ni dolžan preživljati. Poleg preživnine kot osnovne oblike plačevanja obveznosti za upravičenca pa poznajo v Italiji še drugo vrsto pomoči, namenjeno vzdrževanju. Gre za vzdrževalnino (assegno di mantenimento), ki je po pomenu in obsegu pomembnejša od osnovne preživnine. Po eni strani je to denarna pomoč enega zakonca drugemu v primeru prenehanja zakonske zveze in ima za cilj zagotoviti prejemniku ohranitev enakega življenjskega standarda, kot ga je imel v času trajanja zakonske zveze. Pravno podlago predstavlja zakon iz leta 1970, ki ureja primere prenehanja zakonske zveze (Legge 1 dicembre 1970, n. 898; Disciplina dei casi di scioglimento del matrimonio), nadaljnje določbe s tem v zvezi pa se nahajajo v CC (npr. 156. člen). Ta oblika pomoči je v načelu neodvisna od potreb prejemnika, ki jo lahko zahteva tudi v primeru, če je zaposlen, vendar zasluži malo. Lahko se ji obe strani odpovesta, obstaja pa tudi možnost plačila v enkratnem znesku. Lahko se plačuje v mesečnih denarnih zneskih, pa tudi v obliki poravnavanja različnih stroškov (npr. plačila najemnin). Glede na osnovni namen vzdrževalnine, torej zagotovitev enakega življenjskega standarda tudi po prenehanju zakonske zveze, je navadno bolj konsistentna kot običajna preživnina, ki pa jo je treba plačati v vsakem primeru, če upravičenec dejansko ne more skrbeti zase. Pomembno pa je, da se vzdrževalnina ne plačuje bivšemu zakoncu, ki je odgovoren za prenehanje zakonske zveze (e-justice: Italija, spletna stran in Diritterisposte.it: Gli alimenti, spletna stran). Po drugi strani pa se vzdrževalnina v primeru prenehanja zakonske zveze plačuje tudi otrokom. Ob razvezi zakonske zveze sodišče določi višino navadno mesečnih plačil, pri čemer v skladu s 155. in 337–ter členom CC upošteva potrebe otroka, njegov življenjski standard v času, ko je še živel z obema staršema, nadalje upošteva trajanje prebivanja pri enem in drugem od staršev, premoženjske razmere obeh staršev, pa tudi ekonomsko vrednost domačih opravil in urejanja gospodinjskih zadev obeh staršev (valenza economica dei compiti domestici e di cura assunti da ciascun genitore). O plačevanju vzdrževalnine za otroka se njegova starša lahko tudi sporazumeta (e-justice: Italija, spletna stran in Diritterisposte.it: Gli alimenti, spletna stran). V 147. členu CC (v zvezi z zgoraj navedenim 30. členom Ustave) je namreč določeno, da imata oba zakonca dolžnost, da vzdržujeta, vzgajata in izobražujeta svoje otroke, pri čemer morata upoštevati sposobnosti, naravne danosti in želje otrok. Vzdrževanje torej pomeni več od zgoraj opisane preživnine. Seveda pa pri tem členu ne glede na definicijo ne gre zgolj za dolžnost zakoncev, torej samo poročenih parov, pač pa gre za dolžnost staršev na splošno. Če je polnoletni otrok še vedno nesposoben za samostojno preživljanje, lahko sodišče enemu ali obema staršema naloži plačilo vzdrževalnine; navadno se ta sredstva nakažejo neposredno otroku. Če otrok po doseženi sposobnosti za samostojno preživljanje ponovno pride v situacijo, ko je njegovo preživljanje oteženo, so starši dolžni plačevati samo zneske preživnine (alimenti) in torej ne več vzdrževalnine. Če pa je polnoletni otrok težji invalid, zanj glede plačevanja vzdrževalnine veljajo enaka pravila kot za mladoletnike (e-justice: Italija, spletna stran). Za pridobitev preživnine mora upravičenec vložiti ustrezen tožbeni zahtevek na sodišču prve stopnje (tribunale) v kraju svojega prebivanja, pri čemer priloži vse dokumente, s katerimi lahko dokaže svoje stanje oziroma potrebe, ki jih ima. Sodnik lahko določi preživnino in njeno višino že na prvem obravnavnem naroku. V preživninskem postopku mora sodelovati odvetnik, ki zastopa vlagatelja zahteve. Možno je uveljavljanje začasnih izplačil preživnine, in sicer od uvedbe postopka do izdaje sodbe. Sodba v postopku za določitev preživnine nalaga preživninskemu zavezancu, da preživninskemu upravičencu, ki ni v stanju poskrbeti zase, plačuje takšen znesek

25

preživnine, ki mu omogoča zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb (stroški prehrane, stanovanja in obleke, pa tudi dobrine in storitve, nujne za dostojno življenje). Pri določitvi višine preživnine mora sodnik upoštevati tudi premoženjske razmere zavezanca (e-justice: Italija, spletna stran). Vzdrževalnina v korist otrok ali zakonca pa se lahko uveljavlja v posebnem postopku pred sodiščem ali v okviru sodbe o ugotovitvi prenehanja zakonske zveze. V postopku določanja vzdrževalnine odvetnikovo sodelovanje ni potrebno, če je višina te vzdrževalnine določena v sporazumu med zakoncema v razveznem postopku. V tem primeru se mora sporazum predložiti v potrditev sodišču. Za razliko od preživninskega postopka mora sodišče pri določanju vzdrževalnine bivšemu zakoncu upoštevati tudi življenjski standard v času trajanja zakonske zveze. V sodni odločbi o določitvi vzdrževalnine otrokom (mladoletnim in tudi polnoletnim, ki še niso sposobni za samostojno preživljanje), pa je med drugim treba upoštevati tudi njihove potrebe v zvezi z izobraževanjem (e-justice: Italija, spletna stran). Sodna odločba, v kateri je določena vsebina preživninske obveznosti oziroma obveznosti vzdrževanja, in s katero se odreja izplačevanje ene ali druge vrste obveznosti, predstavlja izvršilni naslov. Pri določanju načina plačevanja preživnine oziroma vzdrževalnine sodišče lahko naloži dolžnikovemu dolžniku (npr. delodajalcu preživninskega zavezanca) periodično nakazovanje ustreznih zneskov upravičencu (e-justice: Italija, spletna stran). Glede stroškov postopka velja v Italiji pravilo, da mora vsak, ki vloži zahtevek na sodišču, plačati posebno takso oziroma prispevek za vpis (contributo unificato di iscrizione a ruolo), katerega višina je odvisna od vrste zadeve in vrednosti spornega predmeta. Posebno takso (tassa di registro) se plačuje tudi za vsak izdani sodni akt. Vsi postopki v zvezi z vzdrževanjem otrok pa so oproščeni plačila obeh vrst taks. Vsaka stranka mora nositi stroške odvetnika, ki jo zastopa pred sodiščem. Lahko pa stranka zahteva imenovanje odvetnika, ki jo bo zastopal brezplačno, pri čemer bo njegove stroške pokrila država. Za upravičenost do dodelitve odvetnika na breme države mora imeti prosilec obdavčljive letne dohodke (po odbitju socialnih prispevkov) v višini ne več kot 10.766,33 evrov. Če prosilec prebiva skupaj z drugimi družinskimi člani, se dohodek izračuna tako, da se seštejejo dohodki vseh članov. V tem primeru je prosilec upravičen do brezplačnega odvetnika, če povprečni dohodek posameznega družinskega člana ne presega 1.032,91 evrov letno. Zahtevek za dodelitev brezplačnega odvetnika se vloži pri lokalni odvetniški zbornici glede na kraj pristojnega sodišča. S tem v zvezi obstajajo posebni obrazci za poenostavitev postopka, ki so dostopni tudi na spletnih straneh posameznih odvetniških zbornic. V zahtevi mora prosilec navesti vse razloge tako za samo sodno varstvo kot tudi za upravičenost do brezplačne odvetniške pomoči; odvetniška zbornica namreč dodeli odvetnika samo v primeru, da zahteva ni očitno neutemeljena. V primeru odobritve prosilec izbere enega izmed odvetnikov s seznama tistih odvetnikov, ki nudijo pravno zastopanje na stroške države. Brezplačnega odvetnika se lahko zahteva v vseh fazah postopka, pri čemer upravičenost do njegovih storitev lahko traja ves čas od začetka do konca postopka. Če odvetniška zbornica zavrne zahtevo za dodelitev brezplačnega odvetnika, jo lahko prosilec ponovno vloži pri pristojnem sodniku23 (e-justice: Italija, spletna stran).

23 Pravila v zvezi s pravno pomočjo se nahajajo v predsedniškem dekretu iz leta 2002, ki se nanaša na stroške postopka pri sodišču: Decreto del presidente della Repubblica 30 maggio 2002, n. 115; Testo unico delle disposizioni legislative e regolamentari in materia di spese di giustizia. (Testo A), ki se nahaja na spletni strani: http://www.normattiva.it/atto/caricaDettaglioAtto?atto.dataPubblicazioneGazzetta=2002-06-15&atto.codiceRedazionale=002G0139&currentPage=1.

26

Če zavezanec za plačilo preživnine ali vzdrževalnine dolgovanih zneskov ne nakazuje upravičencu, ima ta možnost, da doseže izpolnjevanje dolžnikovih denarnih obveznosti prek rednega izvršilnega postopka (e-justice: Italija, spletna stran). CC v 148. členu (ki napotuje na člen 316–bis) določa, da morajo v primeru, kadar starši nimajo zadosti sredstev za vzdrževanje otrok, pomagati drugi predniki po vrstnem redu in jim zagotoviti zadostna sredstva za vzdrževanje otrok. Sicer pa lahko predsednik sodišča prve stopnje v primeru neizpolnjevanja obveznosti na zahtevo upravičene stranke po zaslišanju zavezanca odredi, da se del dohodkov zavezanca nakaže neposredno drugemu staršu, ki dejansko skrbi za otroka. Navedena odredba, ki se posreduje tudi dolžnikovemu dolžniku, predstavlja izvršilni naslov (titolo esecutivo), zoper katerega pa je možno v 20 dneh vložiti ugovor; lahko ga vložita obe stranki in dolžnikov dolžnik. V 156. členu CC je določeno, da lahko sodnik v postopku razveze zakonske zveze naloži enemu od zakoncev, da mora dati ustrezne stvarne ali osebne garancije, če obstaja nevarnost, da se bo izognil svojim obveznostim vzdrževanja drugega zakonca. Izdana sodba predstavlja podlago za vpis sodne zastavne pravice (ipoteca giudiziale) na nepremičnih in premičnih stvareh dolžnika v smislu člena 2818 CC. V primeru neizpolnjevanja preživninskih obveznosti lahko sodnik na zahtevo upravičenca odredi zaseg dela dolžnikovih stvari, lahko pa tudi odredi dolžnikovemu dolžniku, da del dohodkov zavezanca neposredno nakazuje drugemu zakoncu kot upravičencu. V 708. členu Zakonika o pravdnem postopku (Codice di procedura civile) je določeno, da se med zakoncema najprej poskusi doseči sodna poravnava. Če poravnava ne uspe, predsednik prvostopenjskega sodišča odloči o primernih začasnih in nujnih ukrepih v korist otrok in drugega zakonca. Zoper te ukrepe se lahko v desetih dneh od njihovega izreka vloži pritožba na pritožbeno sodišče (Corte d'appello), ki o zadevi odloči na nejavni seji. V zvezi s preživnino je v 446. členu CC še določeno, da lahko predsednik prvostopenjskega sodišča v času pred izdajo sodne odločbe, s katero se določi njena višina in način plačevanja, določi plačilo začasnega zneska (assegno provvisorio), pri tem pa lahko to obveznost v primeru, ko je več zavezancev, naloži enemu izmed njih, ki lahko zoper ostale naknadno uveljavlja regresni zahtevek. Plačilo začasnega zneska se na predlog upravičenca odredi takrat, ko ta izkaže, da bo zaradi trajanja postopka utrpel veliko škodo, za sam postopek pa obstajajo ustrezne podlage. O plačilu odloča predsednik sodišča v skrajšanem postopku. Glede zastaranja velja v Italiji pravilo, da v razmerjih med zakonci in v zvezi z izvrševanjem starševskih dolžnosti zastaralni roki načeloma ne tečejo (2941. člen CC). V skladu z 2. točko prvega odstavka 2948. člena CC pa po petih letih zastarajo posamezni preživninski obroki (e-justice: Italija, spletna stran). Sodna praksa Kasacijskega sodišča (Corte di casazione) je petletni zastaralni rok določila tudi za neplačane zneske vzdrževalnine (Studio Cataldi, spletna stran). V Italiji ne poznajo vnaprejšnjega plačila preživnine iz javnih sredstev (nadomestila preživnine), kot ga poznamo v Sloveniji in tudi v večini drugih držav, obravnavanih v nalogi.24 V primerih, ko mladoletni preživninski upravičenec prebiva v Italiji, zavezanec pa v drugi državi članici EU, se mora obrniti na pristojni osrednji organ v Italiji. To je Oddelek za mladoletniško sodstvo (Dipartimento per la Giustizia Minorile) pri pravosodnem ministrstvu. Prek navedenega organa gre zahteva z vsemi dokazili in potrdilom o izvršljivosti do zavezanca s pomočjo

24 Glede na italijanski odgovor iz letošnjega junija na vprašalnik, ki se nahaja na spletni strani e-justice.

27

pristojnega osrednjega organa v drugi državi članici EU. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko je preživninski upravičenec v drugi državi članici EU, zavezanec pa v Italiji (e-justice: Italija, spletna stran). Glede kazenske odgovornosti je v 570. členu italijanskega Kazenskega zakonika (Codice penale – CP) določeno, da se za kaznivo dejanje kršitve obveznosti pomoči družini (Violazione degli obblighi di assistenza familiare) z zaporno kaznijo do enega leta ali z denarno kaznijo od 103 do 1.032 evrov kaznuje, kdor se po zapustitvi družine izogiba izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz starševstva, zakonske zveze (razen če je krivda za prenehanje zakonske zveze na strani drugega zakonca), ali iz dolžnosti do prednikov. Kadar so upravičenci mladoletni otroci, se postopek opravi po uradni dolžnosti, v drugih primerih pa na predlog upravičencev. V primeru kršitve dolžnosti glede skrbi za otroka po 147. členu CC ali storitve kaznivega dejanja po 570. členu CP lahko na podlagi 330. člena CC sodnik storilcu izreče tudi ukrep prenehanja starševske pravice (decadenza dalla responsabilità genitoriale). Posredno se na neplačevanje preživnine oziroma vzdrževalnine nanaša tudi 591. člen CP, ki obravnava zanemarjanje mladoletnih (do 14. leta starosti) ali nemočnih oseb (abbandono di persone minori o incapaci); zagrožena kazen je od šestih mesecev do petih let. Višina kazni se zviša (od enega do šestih let), če zaradi storilčevega ravnanja pride do okvare zdravja upravičenca, če pa slednji v posledici storilčevega zanemarjanja umre, je zagrožena kazen od treh do osmih let. Storilec je lahko kdorkoli, višina kazni pa se po posebnih pravilih zviša, če so storilci starši ali drugi sorodniki. V smislu določila tretjega odstavka zgoraj navedenega 570. člena CP se v hujših primerih ne uporablja 570., temveč 591. člen CP. Glede opredelitve ekonomskega nasilja naj omenimo publikacijo na spletni strani avtonomne pokrajine Bolzano–Zgornje Poadižje,25 v kateri je namerno neplačevanje preživnine po razvezi izrecno opredeljeno kot eden od primerov ekonomskega nasilja (Ökonomische Gewalt gegen Frauen, spletna stran). Sicer pa o povezanosti med nasiljem in dolžnostjo vzdrževanja posredno govori tudi Zakon o ukrepih zoper nasilje v družinskih razmerjih (Legge 4 aprile 2001, n. 154; Misure contro la violenza nelle relazioni familiari), ki spreminja nekatere določbe Zakonika o kazenskem postopku (Codice di procedura penale) glede začasnega previdnostnega ukrepa odstranitve iz družine (Misura cautelare dell'allontanamento dalla casa familiare), pri čemer sodišče zavezancu obenem z navedenim ukrepom naloži tudi plačilo vzdrževalnine. 2.6 Nemčija Dolžnost preživljanja (Unterhaltspflicht) velja v Nemčiji v obeh smereh med starši in otroki, med zakonci, med starimi starši in prastarši na eni strani ter med vnuki in pravnuki na drugi strani, med neporočenimi starši in med partnerji v registrirani življenjski skupnosti. Glede dolžnosti preživljanja otrok ni formalne starostne omejitve; preživljati jih je treba, dokler za to obstaja potreba, če obstoj te potrebe ni njihova krivda (e-justice: Nemčija, spletna stran). Pravila v zvezi s preživljanjem so določena v 1601. in naslednjih členih Civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB). Za nemški sistem je v primerjavi z npr. francoskim značilno to, da gre (razen če ne gre za partnerja) za dolžnost preživljanja v ravni sorodstveni črti, pri čemer stari starši stopijo na mesto svojih otrok, če se ti izogibajo plačilu preživnine oziroma niso sposobni plačila.26 Država s svojimi socialnimi prejemki nastopi šele takrat, ko so se izčrpale možnosti za zagotovitev preživljanja znotraj širše družine (Saunders, 2012, spletna stran). 25 Skupaj sta jo oblikovali Posvetovalnica za ženske v primerih nasilja (Die Beratungsstelle für Frauen in Gewaltsituationen) in Varna hiša za ženske v Meranu (Frauenhaus Meran). 26 Podobno kot za Nemčijo velja tudi npr. za Avstrijo in Italijo, glej zgoraj.

28

Glede plačevanja preživnine se lahko med upnikom in dolžnikom sklene sporazum brez formalnega sodelovanja drugih udeležencev (University of York, spletna stran). Če do tega sporazuma ne pride, pa se mora upnik za priznanje preživninske obveznosti dolžnika obrniti bodisi na sodišče, na urad za mladino (Jugendamt) ali na notarja, da pridobi veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko prisilno izterjajo dolgovani denarni zneski iz tega naslova. Spori se rešujejo samo pred sodiščem, pred Uradom za mladino in notarjem se zgolj določi preživninska obveznost. Pri tem je pristojnost Urada za mladino v primerjavi z notarjevo pristojnostjo manjša; določa npr. samo preživninske obveznosti za preživljanje otrok do 21. leta starosti. Preživninske pravice se uveljavljajo pred družinskim sodiščem (Familiengericht), ki je oddelek okrajnega sodišča (Amtsgericht). Na drugi stopnji pa v preživninskih zadevah odločajo višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte). Pri tem se uporabljajo procesna pravila Zakona o postopku v družinskih zadevah in v nepravdnih zadevah (Gesetz über das Verfahren in Familiensachen und in den Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit – FamFG)27 in splošnega Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO). Načeloma je krajevna pristojnost družinskega sodišča odvisna od prebivališča otroka, za katerega preživljanje gre. Pred sodišči morajo stranke v preživninskih zadevah načeloma zastopati odvetniki, lahko pa otroka zastopa tudi Urad za mladino (e-justice: Nemčija, spletna stran). V členu 1612.a BGB se nahajajo pravila za določitev preživnine za mladoletnega otroka. Člen določa, da mladoletni otrok lahko od starša, ki ne živi z njim v skupnem gospodinjstvu, zahteva preživnino v določenem odstotku vsakokratne minimalne preživnine (Mindestunterhalt). Minimalna preživnina pa predstavlja dvakratnik neobdavčenega zneska eksistenčnega minimuma otroka v skladu s šestim odstavkom 32. člena Zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz – EStG), ki trenutno znaša za vsakega otroka po 2.256 evrov; dvakratnik tega zneska kot znesek minimalne preživnine, od katerega se v določenem odstotku odmerja dejanska preživnina otroka, torej znaša 4.512 evrov letno. Znesek mesečne preživnine torej znaša: - 87 % dvanajstine zneska minimalne preživnine za otroka do dopolnjenega 6. leta starosti; - 100 % dvanajstine zneska minimalne preživnine za otroka do dopolnjenega 12. leta, in - 117 % dvanajstine zneska minimalne preživnine za otroka od 13. leta starosti dalje. Preživnina se praviloma odmerja v obliki denarne rente, in sicer glede na potrebe upravičenca in zmožnosti preživninskega upnika. V ta namen so višja deželna sodišča pripravila tabele in smernice, na podlagi katerih se lahko določijo približni zneski preživnin. Najbolj znana je Düsseldorfska tabela,28 ki je nastala v sodelovanju več višjih deželnih sodišč in nekaterih drugih organov, in po kateri se večinoma ravnajo sodišča pri odmeri preživnin, zlasti za otroke. Vseeno pa imajo sodišča pri določanju preživnine diskrecijsko pravico. Preživnina se preživninskemu upravičencu načeloma plačuje mesečno vnaprej. Pri mladoletnih otrocih je navadno prejemnik eden od staršev (e-justice: Nemčija, spletna stran). Sodni postopek v preživninskih zadevah ni brezplačen; v njem se obračunavajo sodne takse in nastali stroški. Sodna taksa za posamezni primer je odvisna od vrednosti spornega predmeta, enako pa velja tudi za nagrado odvetnika. Vrednost spornega predmeta je dvanajstkratnik zahtevanega mesečnega zneska preživnine oziroma največ višina celotnega zahtevka. Po izračunu zneska vrednosti spornega predmeta se ta znesek primerja s posebno razpredelnico, ki

27 Določbe FamFG, ki se nanašajo na preživninske zadeve, se nahajajo v 9. delu 2. knjige, in sicer v členih 231–260. 28 Dostopna je na spletni strani: http://www.duesseldorfer-tabelle-online.de/dokumente/Duesseldorfer-Tabelle-2015.pdf.

29

vsebuje razpone denarnih vrednosti, s čimer se dobi osnova za takso; trikratnik te osnove pa potem predstavlja končno sodno takso za preživninski postopek. Skupni stroški postopka vsebujejo poleg takse in nastalih stroškov še nagrado odvetnika. Po odločitvi sodišča jih v načelu poravna poražena stranka. Tožnik, ki zaradi svojih osebnih in premoženjskih razmer deloma ali v celoti ne more nositi stroškov postopka oziroma jih lahko plačuje le obročno, ima možnost v preživninskem postopku uveljavljati pomoč glede njihovega plačila (Verfahrenskostenhilfe). Predpostavka za dodelitev te pomoči je, da ima nameravani postopek zadostne možnosti za uspeh in da ni videti zlonameren. Dodeljena pomoč se odmeri v odvisnosti od dohodkov in premoženja prosilca ter predstavlja delno ali celotno povrnitev stroškov postopka ter stroškov njegovega odvetnika. Postopek za dodelitev navedene pomoči je urejen v samem FamFG (e-justice: Nemčija, spletna stran). Pri izterjevanju preživninskih terjatev nudijo pomoč omenjeni uradi za mladino; gre za urade v okviru občinskih oziroma mestnih uprav, ki imajo različne funkcije na socialnem področju, v preživninskih zadevah pa lahko delujejo kot zastopniki otrok (e-justice: Nemčija, spletna stran). V primeru, da otroka pred sodiščem zastopa urad za mladino, je po 234. členu FamFG izključeno zastopanje s strani enega od staršev. Delovanje uradov za mladino je med drugim urejeno tudi v členih 1712-1717 BGB. Za svoje svetovanje in različna druga dejanja v okviru svojih pristojnosti ne zaračunavajo nobenih stroškov. V skladu s 195. členom BGB velja v Nemčiji splošni zastaralni rok treh let. Če pa gre za izterjanje terjatve na podlagi pravnomočne sodne odločbe, znaša v skladu s 197. členom BGB zastaralni rok 30 let. V družinskih zadevah, tudi v zvezi z zastaranjem, velja v skladu z 207. členom BGB pravilo zadržanja zastaranja (Hemmung); pri otrokih velja še dodatno pravilo, da zastaranje ne teče v času do dopolnjenega 21. leta starosti. Preživninskega zavezanca, ki ne plačuje preživnine, se lahko prisili k plačilu v izvršilnem postopku (Zwangsvollstreckung). Obstajajo nekatere omejitve v zvezi z različnimi vrstami izvršbe (npr. izvršba na premičnine, izvršba na denarno terjatev (prejemke) dolžnika) v skladu z določbami ZPO. V skladu z 758. in 758.a členom ZPO lahko sodni izvršitelj preišče stanovanje preživninskega dolžnika. Če slednji temu nasprotuje, mora izvršitelj pridobiti odredbo sodnika okrajnega sodišča. Pri izvedbi preiskave lahko izvršitelj odpre zaklenjena vrata in po potrebi s pomočjo policije uporabi tudi silo (e-justice: Nemčija, spletna stran). Za izterjavo denarnih zneskov, tudi preživninskih, so v primeru, da je dolžnik lastnik (v nekaterih primerih tudi samo posestnik) nepremičnin, v skladu s členi 866–868 ZPO možni naslednji ukrepi: prisilna hipoteka (Zwangshypothek), prisilna dražba (Zwangsversteigerung) in prisilna uprava oz. sekvestracija (Zwangsverwaltung). S prisilno hipoteko se lahko zavaruje terjatev upnika v primeru, ko znaša njena višina najmanj 750 evrov. Predlog vloži upnik pri zemljiškoknjižnem uradu (Grundbuchamt), ki zgolj preveri formalne predpostavke in možne ovire, ne pa tudi materialnopravnih podlag. Po vpisu prisilne hipoteke v zemljiško knjigo navedeni urad posreduje izvršilni naslov z zaznambo vpisa hipoteke upniku. Prisilno dražbo in sekvestracijo ureja poseben zakon (Gesetz über die Zwangsversteigerung und die Zwangsverwaltung – ZVG). S prisilno dražbo se upniku zagotovi poplačilo terjatve iz tako pridobljenega zneska. Pristojno je okrajno sodišče glede na kraj, kjer leži dolžnikova nepremičnina. Predlog za prisilno dražbo vloži upnik in svoji vlogi predloži vse potrebne dokumente. Sodna odredba se vpiše v zemljiško knjigo in se lastniku prepove odtujitev nepremičnine, lahko pa jo še naprej uporablja. Sodišče lahko izvedbo dražbe prekliče, če je dolg poravnan, ali pa jo za največ šest mesecev odloži, če za poravnavo dolga obstaja realna možnost in okoliščine primera to dopuščajo. Pri sekvestraciji pa se upnik poplača iz donosov nepremičnine (npr. najemnin). Dolžnik je v tem primeru lahko tudi samo posestnik nepremičnine.

30

Okrajno sodišče, ki je pristojno za postopek, določi prisilnega upravitelja, ki prevzame nepremičnino v posest in poskrbi za poplačilo dolga, lastniku pa se odvzame pravica upravljanja in uporabe (razen nujnih prostorov za prebivanje, če dejansko živi na zadevni nepremičnini); v redkih primerih je prisilni upravitelj tudi sam upnik. V primerih, ko eden od staršev ne prispeva ničesar za svojega otroka, se slednjemu za določeno obdobje iz javnih sredstev izplačuje akontacija oz. nadomestilo preživnine (Unterhaltsvorschuss)29 po posebnem zakonu (Unterhaltsvorschussgesetz – UVG). Gre za javna sredstva iz naslova socialne pomoči. Pristojni organ, na katerega preide preživninski zahtevek upnika (Unterhaltsvorschusskasse),30 lahko kasneje plačilo tega zneska uveljavlja od preživninskega dolžnika (e-justice: Nemčija, spletna stran). V skladu s 1. členom UVG je do nadomestila lahko upravičen samo otrok, ki še ni dopolnil 12. leta starosti. Po 3. členu UVG se nadomestilo preživnine lahko izplačuje največ 72 mesecev (6 let). V 11.a členu so po posameznih obdobjih določeni konkretni zneski. Za drugo polovico leta 2015 je tako na primer določeno, da znaša znesek nadomestila preživnine 328 evrov mesečno za otroka, ki še ni dopolnil 6 let starosti oziroma 376 evrov za otroka, ki še ni dopolnil 12 let starosti. Za pridobitev pravice do nadomestila preživnine ni potrebna predhodna sodba v preživninski zadevi zoper tistega od staršev, ki ne plačuje preživnine ali pa je plačuje premalo. Če je preživninski dolžnik vsaj deloma finančno sposoben plačevati preživninske zneske, vendar tega noče storiti, država od njega izterja izplačane zneske nadomestila. Po informaciji iz leta 2012 so bila v predhodnih letih uspešno izterjana sredstva v deležu približno 19 % od skupnega zneska izplačanih nadomestil preživnin (povzeto po odgovoru ECPRD, št. 2162). V primeru, da preživninski dolžnik prebiva v tujini, lahko preživninski upnik zahteva pomoč Zveznega urada za pravosodje (Bundesamt für Justiz) s sedežem v Bonnu. Zvezna država je namreč navedeni urad določila za centralni organ, ki se ukvarja s čezmejnimi preživninskimi zadevami. Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 oziroma Newyorške konvencije gredo preživninski zahtevki upnikov, ki prebivajo v Nemčiji, prek Zveznega urada za pravosodje ustreznim centralnim organom v drugih državah. Smiselno enako velja v obratni smeri, če je torej preživninski upnik v tujini in dolžnik prebiva v Nemčiji (e-justice: Nemčija, spletna stran). V Nemčiji je za izvrševanje mednarodnih pogodb in izvajanje sporazumov EU na področju priznavanja in izvrševanja odločb v civilnih in trgovinskih zadevah v veljavi poseben zakon iz leta 2001 (Anerkennungs- und Vollstreckungsausführungsgesetz - AVAG). V zvezi z ukrepi zoper preživninske dolžnike je treba omeniti še določbo 5. točke prvega odstavka 7. člena Zakona o potnih listinah (Paßgesetz – PaßG), ki določa, da se izdaja potnega lista zavrne v primeru, če določene okoliščine utemeljujejo domnevo, da se namerava prosilec izogniti plačevanju zakonitih preživninskih obveznosti. Obstaja tudi kazenska odgovornost dolžnika. V kazenskem zakoniku (Strafgesetzbuch (StGB)) je 170. člen namenjen kaznovanju kršitve obveznosti preživljanja (Verletzung der Unterhaltspflicht). Za storilca, ki se izmika svoji zakonski dolžnosti preživljanja, tako da so ogrožene življenjske potrebe preživninskega upravičenca oziroma bi bile ogrožene brez pomoči drugih, je predpisana kazen zapora do treh let ali denarna kazen. Denarna kazen se v skladu s 40. členom StGB odmeri v dnevnih zneskih; lahko se določi od 5 do 360 dnevnih zneskov, vsak

29 Kot izhaja iz 1. člena UVG, gre v bistvu za plačilo zneska za preživljanje (Unterhaltsleistung), ki je obenem akontacija preživnine (Unterhaltsvorschuss) in plačilo zaradi neplačanih preživnin (Unterhaltsausfallleistung). 30 Gre za blagajne za izplačevanje nadomestil preživnin, ki se nahajajo v vseh tistih lokalnih skupnostih, kjer delujejo tudi uradi za mladino (povzeto po Wikipedia: Unterhaltsvorschussgesetz, spletna stran).

31

dnevni znesek pa v odvisnosti od osebnih in premoženjskih razmer storilca znaša od 1 do 30.000 evrov. Če zavezanec na zavržen način odteguje izplačilo dolgovane preživnine nosečnici in s tem povzroči prekinitev nosečnosti, se kaznuje z zaporno kaznijo do petih let ali z denarno kaznijo. Ob izreku pogojne obsodbe lahko sodišče obsojencu odredi poravnanje njegovih obveznosti. V primeru grobih ali vztrajnih kršitev odredbe za poravnanje obveznosti, ki kažejo na to, da je storil nova kazniva dejanja, predvsem v zvezi s kršitvijo dolžnosti preživljanja, pa lahko sodišče storilcu prekliče pogojno obsodbo. Pri obdolžencu, ki je prvič v kazenskem postopku, lahko tožilstvo začasno ustavi pregon oziroma sodišče začasno prekine postopek, pri čemur se mu odredi, da poravna preživninske obveznosti v določenem znesku. Glede ekonomskega nasilja v Nemčiji ni zakonskih določb, ki bi ta pojem bodisi opredeljevale bodisi ga povezovale z neplačevanjem preživnine. Tudi Zakon o preprečevanju nasilja (Gewaltschutzgesetz), ki je začel veljati 2002, navedenih pojmov ne opredeljuje. Iz dostopnega gradiva ravno tako ni mogoče z gotovostjo zaključiti, kaj vse spada v Nemčiji pod pojem ekonomsko nasilje. Večina opredelitev se nanaša na odtegovanje sredstev v času trajanja skupnega življenja, ne pa na obdobje po njegovem prenehanju (tako npr. spletna stran Dresden.de). V nekaterih drugih primerih pa podatki vseeno kažejo na to, da v zainteresirani javnosti obstaja prepričanje o povezanosti med pojmoma ekonomsko nasilje in neplačevanje preživnine (tako npr. spletna stran organizacije FRIG Freiburg (Freiburger Interventionsprojekt gegen häusliche Gewalt), ki se ukvarja s preprečevanjem nasilja v družini, in ki ekonomsko nasilje opredeljuje kot »kratenje dohodkov, sredstev za preživljanje ali zadostnega denarja za gospodinjstvo« (Vorenthalten von Einkommen, Unterhalt oder ausreichend Wirtschaftsgeld); iz navedene dikcije ni mogoče izključiti možnosti, da gre pri tem tudi za neplačevanje preživnine. Posebnih pobud za spremembo zakonskih opredelitev navedenih pojmov pa v Nemčiji nismo zasledili. 2.7 Norveška Tudi na Norveškem so starši dolžni vzdrževati in vzgajati svoje otroke glede na zmožnosti in sposobnosti ter v skladu s svojimi finančnimi okoliščinami, razen če ima otrok sam dovolj potrebnih sredstev. V mednarodnih postopkih za Norveško velja Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana med EU na eni strani ter Islandijo, Norveško in Švico na drugi strani. Če starša otroka ne živita skupaj, je starš, ki ne živi z otrokom, dolžan plačevati fiksne zneske drugemu staršu za vzdrževanje in izobraževanje otroka (67. člen Zakona o otrocih iz leta 1982).31 V primeru deljenega skrbništva se predvideva, da imata oba starša z otrokom enake stroške, zato se lahko določi, da tisti od staršev z višjimi prihodki plačuje preživnino drugemu. Dolžnost plačevanja preživnine običajno traja do meseca, ko otrok dopolni 18 let. Če je otrok vključen v srednješolsko ali srednješolskemu ekvivalentno izobraževanje, je ta lahko upravičen do preživnine tudi po dopolnjenem 18. letu starosti (vključenost v višje izobraževalne nivoje praviloma ne pomeni pravice do prejemanja preživnine). Podpora se v takem primeru nakazuje otroku. Zaželeno je, da se starša sporazumno dogovorita o višini preživnine, ki jo prilagodita osebnim okoliščinam. Urad za delo in socialno skrbstvo (NAV - Norwegian Labour and Welfare

31 Zakon je v angleščini dostopen na spletnem naslovu: https://www.regjeringen.no/en/dokumenter/the-children-act/id448389/.

32

Administration)32 na svoji spletni strani v pomoč ponuja poseben interaktivni obrazec za izračun preživnine. Lahko pa višino preživnine določi NAV. To lahko zahtevata oba ali pa eden od staršev. Oba pa morata za to storitev plačati 860 NOK33 (v mednarodnih primerih je storitev brezplačna) (NAV1, spletna stran).34 O preživninah in njihovi izterjavi ne odločajo sodišča. Starši ne potrebujejo odvetnikov, stroški postopka so nizki, popravki v primeru spremenjenih okoliščin pa relativno enostavni (Sættem E. in Saue J., spletna stran). Preživnina se lahko med staršema izplačuje brez NAV kot posrednika, lahko pa eden ali drugi starš zahteva, da prenos plačila upravlja NAV. Ta storitev je brezplačna. Če znesek preživnine določi NAV in se prek NAV tudi izplačuje, se ustreznost zneska avtomatično preverja v letih, ko otrok dopolni 6, 11 in 15 let. Če pa pride do sprememb, ki vplivajo na višino preživnine, lahko starš sam zaprosi za spremembo (NAV1, spletna stran). Na Norveškem imajo dobro statistiko plačevanja preživnin za otroke. Do plačila preživnine pride v 40 % primerov prostovoljno. To pripisujejo predvsem spremembi izračuna višine preživnine v letu 2003. Pred tem letom se je preživnina namreč izračunavala kot delež prihodkov starša, ki je bil dolžan plačevati preživnino. Sedaj pa se znesek izračuna na podlagi upoštevanja prihodkov obeh staršev. Od takrat se je povečalo tudi število staršev, ki se sami dogovorijo glede višine preživnine. Ob tem se upošteva tudi rojstvo novih otrok plačnika preživnine (znesek preživnine se lahko ustrezno zniža). Novi pristop je omogočil, da višina preživnine ne presega zmožnosti starša, ki jo je dolžan plačevati (Beaumont et al, spletna stran). Načela glede izračunavanja preživnine se nekoliko razlikujejo glede na to, ali gre za starše, ki bivajo na Norveškem ali če eden od njih biva na tujem, v osnovi pa so si podobna: - upoštevanje prihodkov obeh staršev; - povprečni stroški za otroke (upoštevanje tudi morebitnih zdravstvenih stroškov); - upoštevani stroški obiskov; - ugotavljanje plačilne sposobnosti/najvišje omejitve plačila. Pravila pri mednarodnih primerih so bolj diskrecijska/fleksibilna. Za otroke, ki živijo v tujini, se upoštevajo povprečni stroški, ki so določeni v skladu z mednarodno statistiko stroškov življenjskih potrebščin. Upoštevajo se tudi razlike v obdavčitvi, neto prihodki obeh staršev pa se pretvorijo v kupno moč (OECD statistika) (Rustad Bekkali, spletna stran). Če pa starš preživnine vseeno ni zmožen plačevati, je za otroke staršev z nižjimi in srednjimi prihodki na voljo socialni transfer – akontacija preživnine (advance payments of child support) (Beaumont at al, spletna stran). Če starš, ki ima sredstva oz. bi ta lahko pridobil, preživnine ne plačuje, je to kaznivo dejanje, ki se lahko kaznuje z denarno kaznijo, javnimi deli ali zaporom do šestih mesecev. V primeru, ko se plačila preživnine ne izvršujejo, se avtomatično začne proces iskanja virov dohodka. NAV ima dostop do informacij o zaposlitvi starša in o socialnovarstvenih prejemkih (vključno z nadomestili za brezposelnost). Poleg tega ima vpogled tudi v register nepremičnin, vrednostnih papirjev in

32 NAV zaposluje okoli 19.000 ljudi in upravlja s tretjino državnega proračuna s socialnimi shemami, kot so nadomestila za brezposelnost, bolniška nadomestila, pokojnine, otroški dodatki ali nadomestila za nego. 33 1 € = 9.337 NOK oz. 1 NOK = 0.1071 €; 860 NOK = cca 92 € (ECB, spletna stran). 34 NAV je pristojna v 81.611 primerih plačevanja preživnin – 73.866 primerov je »domačih«, 7.745 pa mednarodnih.

33

vozil. Prvi prisilni korak, ki ga NAV v takem primeru naredi, je izvršba na plačo35 ali na druge denarne prejemke. NAV lahko uporabi tudi institut zastavne pravice na nepremičnino posameznika, ki ne plačuje preživnine.36 Možen (a ne pogost) je tudi ukrep omejitve potovanja (z odločbo sodišča in odvzemom potnega lista).37 NAV lahko predlaga tudi osebni stečaj neplačnika. Zastaralni rok pri postopkih v zvezi s preživninami je na Norveškem 10 let, obstajajo pa možnosti za podaljšanje zastaralnega roka. Institut plačevanja podpore/preživnine/alimentov zakoncu (spousal support)38 se lahko vzpostavi v dogovoru med strankama, v sodni poravnavi ali s sodnim nalogom. Če se zakonca strinjata, lahko o podpori z upravno odločbo odloči tudi NAV. Medsebojne obveznosti zakoncev po prenehanju življenjske skupnosti praviloma prenehajo obstajati, zato je obveznost plačevanja podpore bivšemu zakoncu na Norveškem redko ugotovljena. Če eden od zakoncev ni bil poklicno aktiven v času zakonske zveze, se pričakuje, da bo postal aktiven, ko se zveza konča. Le v primerih, kadar ima eden od zakoncev zmanjšano sposobnost skrbeti zase zaradi skrbi za otroke ali zaradi načina, kako so bile porazdeljene skupne naloge v času sobivanja, je drugi zakonec dolžan plačevati zanj podporo. Drugače pa se obveznost plačevanja podpore lahko določi le izjemoma. Pri tem ni nujno, da sta zakonca ločena. Če so izpolnjeni drugi zahtevani pogoji, je dovolj, da zakonca ne živita več skupaj. Višina podpore se ugotovi z diskrecijsko pravico, ki upošteva potrebe prejemnika in zmožnosti plačnika podpore. Praviloma je plačevanje podpore omejeno na obdobje, ki ni daljše od treh let. Vendar pa se v posebnih primerih, ali če je zakonska zveza trajala dlje časa, lahko določi, da se podpora izplačuje daljše časovno obdobje ali da časovna omejitev sploh ni določena. Če se prejemnik ponovno poroči, pa pravica do prejemanja podpore preneha. Prejemnik podpore mora na prejeti znesek plačati davek, plačnik podpore pa lahko plačani znesek uveljavlja kot davčno olajšavo. Če je bila odločitev glede plačevanja podpore sprejeta v ZDA, eni od drugih nordijskih držav ali v državi, ki je ratificirala katero od haaških konvencij o izvrševanju preživninskih odločb, je to odločitev na Norveškem običajno možno izvršiti (NAV, spletna stran). Na Norveškem zakonodaja ne določa obveznosti otrokom, da skrbijo za svoje starše (odgovor predstavnice NAV). V zvezi s sodno prakso na področju neplačevanja preživnin pa smo dobili odgovor, da na Norveškem uporabljajo kontinentalni pravni sistem, ki temelji na kodificiranih pravilih in ne na praksi sodišč (povzeto po odgovoru predstavnice NAV in Beaumont at al., spletna stran). Termina ekonomsko nasilje v povezavi z neplačevanjem preživnin na Norveškem ne poznajo.

35 Pri tem ima preživnina za otroka prednost pred vsemi ostalimi zahtevki, razen pred plačilom davkov (Beaumont at al, spletna stran). 36 Vse izvršbe in zaplembe se registrirajo v nacionalni bazi podatkov. Osnovni namen take evidence je zaščita dolžnika pred tem, da zneski izvršb in ostalih ukrepov ne presežejo dolžnikovih zmožnosti (vpogled v to evidenco imajo vsi izvršilni organi), hkrati pa lahko ta zaznamek pomeni tudi pritisk na dolžnika, saj ga pokaže kot nezanesljivega, kar mu lahko oteži postopke pridobivanja kredita, kreditne kartice ipd. 37 Ta ukrep se uporablja v izjemnih primerih, saj je svoboda gibanja človekova pravica (ta ukrep je bil uporabljen le enkrat v letih 2008, 2010 in 2011, čeprav je NAV sodišču posredovala nekaj več zahtev, a je to smatralo ta ukrep kot neproporcionalen in zahteve zavrnilo). 38 Institut plačevanja alimentov je urejen v 16. poglavju Zakona o poroki, ki je v angleškem jeziku dostopen na spletnem mestu: https://www.regjeringen.no/en/dokumenter/the-marriage-act/id448401/.

34

2.8 Švedska Starši so dolžni skrbeti za svoje otroke do njihovega 18. leta starosti, ali pa do 21., če se še izobražujejo. Za otroka, katerega starši ne živijo skupaj, mora v skladu z Zakonom o starševstvu in skrbstvu (Föräldrabalken) starš, ki ne živi z otrokom, plačevati preživnino (underhållsbidrag). Višina preživnine se izračuna glede na potrebe otroka in finančne zmožnosti obeh staršev. Starša se lahko sama, ob upoštevanju določil prej omenjenega zakona, dogovorita o višini prispevka (delež staršev, ki se dogovorijo sami, vsako leto narašča – okoli 70 %). Lahko pa znesek določi tudi sodišče. V primeru, da imata starša deljeno skrbništvo in otrok v bistvu živi z obema staršema (izmenično prebivanje vsak drugi teden), se v skladu s civilnim pravom preživnina ne izplačuje.39 Če starš, ki je dolžan plačevati preživnino, te ne plačuje ali plača le delen znesek, lahko preživnino staršu, ki živi z otrokom, izplača Agencija za socialno varstvo (Försäkringskassan). Ta se izplačuje mesečno, pri tem pa se ne upošteva dohodek starša, ki skrbi za otroka. Če preživnino za otroka plačuje Agencija za socialno varstvo, mora starš, ki bi jo sicer moral plačevati, to v celoti ali delno povrniti. Znesek povrnitve je namreč odvisen od (med drugim) višine dohodka, ki ga prejema, in števila otrok, ki jih mora vzdrževati. Neplačevanje preživnine pa se ne šteje kot kaznivo dejanje (povzeto po ECPRD št. 217 in COE, spletna stran). Če dolg ni poplačan, se lahko zadeva preda švedski agenciji za izterjavo in izvršbe. V postopku se upošteva plača in ostalo premoženje dolžnika. Terjatev zastara v roku 5 let. Pri postopkih prisilne izterjave preživnine pravna pomoč ni potrebna (iz odgovora predstavnice švedske agencije za socialno zavarovanje). V primeru, da starš preživnine dejansko ni zmožen plačevati, agencija otroku izplača celoten znesek (1.573 SEK40/mesec v letu 2015). V takem primeru starš, ki ne živi z otrokom, tega nadomestila ni dolžan vračati agenciji (iz odgovora predstavnice švedske agencije za socialno zavarovanje). Na Švedskem je agencija Försäkringskassan pristojna tudi za nudenje pomoči pri vlogah za prejemanje preživnine izven Švedske (države EU, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija, Črna gora, Nova Zelandija, Švica in Združene države Amerike). Pomaga s pripravo potrebnih dokumentov in zagotavlja, da se vzpostavi kontakt s pristojnimi organi v tujini. Nima pa možnosti vplivanja na postopke v drugih državah (Försäkringskassan, spletna stran). Tudi na Švedskem obstaja zakonska podlaga (6. poglavje Zakona o zakonski zvezi) za plačevanje preživnine zakoncu, a so primeri take prakse zelo redki. V primeru, da do obveznosti plačevanja preživnine vendarle pride, pa tega zakonec ne izvaja, je mogoče te zneske prisilno izterjati. Po razvezi je vsak zakonec praviloma odgovoren zase. Če pa eden od zakoncev vendarle potrebuje sredstva za svoje preživetje v prehodnem obdobju, je upravičen do prejemanja preživnine od drugega zakonca. Znesek mora biti razumen in se določi na osnovi zmožnosti in drugih okoliščin zakonca, ki plačuje.

39 V primeru deljenega skrbništva se lahko obema staršema dodeli podporo za vzdrževanje otroka. Prejmeta jo lahko oba starša, vendar mora vlogo zanjo izpolniti vsak od njiju posebej, znesek pa je odvisen od dohodkov zadevnega starša. Najvišji možni znesek na mesec za enega otroka je bil leta 2012 636 SEK in ga ni treba vračati Agenciji za socialno varstvo (ECPRD št. 2162). 40 1 € = 9,2420 SEK oz. 1 SEK = 0,1082 € (ECB, spletna stran).

35

Če ima eden od zakoncev po razvezi dolgotrajne zakonske zveze težave z lastnim preživljanjem oziroma če obstajajo drugi izredni razlogi, je ta zakonec upravičen do preživnine v daljšem obdobju. Če zakonec na primer zaradi stečaja ni zmožen plačevati preživnine drugemu zakoncu, se lahko znesek izplača iz zaseženega premoženja ali stečajne mase. Terjatve iz naslova plačevanja preživnin zakoncu zastarajo v roku treh let (iz odgovora predstavnice švedske agencije za socialno zavarovanje). Na Švedskem otroci nimajo pravne obveznosti, da skrbijo za svoje starše, da jih finančno ali kako drugače podpirajo (ECPRD št. 2688). Na Švedskem poznajo termin ekonomsko nasilje, a se ne uporablja v povezavi z neplačevanjem preživnin (iz odgovora predstavnice švedske agencije za socialno zavarovanje). 2.9 Združeno kraljestvo V Združenem kraljestvu obstajajo trije ločeni sistemi plačevanja preživnine: v Angliji in Walesu, na Škotskem ter na Severnem Irskem (iz odgovora Ministrstva za pravosodje, Združeno kraljestvo). V nadaljevanju se predvsem osredotočamo na ureditev v Angliji in Walesu ter na Škotskem. Pravica do preživnine ter njeno plačevanje je lahko odrejeno bodisi prek sodišča ali s pomočjo zakonsko urejenega sistema preživnin za otroke (Child Maintenance system).41 Zakonsko urejen sistem preživnin sestavljajo Služba za preživnine za otroke (Child Maintenance Service – CMS), Služba za pomoč staršem (Child Maintenance Options) in Agencija za podporo otrokom (Child Support Agency – CSA). Sistem se nanaša na osebe s prebivališčem (habitual resident) v Združenem kraljestvu (povzeto po spletni strani E-justice, England and Wales). Po določilih Zakona o otrocih (Children Act) starši plačujejo preživnine za svoje otroke do 18. leta starosti. Na podlagi vloge so lahko otroci, starejši od 18 let, upravičeni do preživnine od staršev za nadaljnje redno izobraževanje ali če obstajajo druge posebne okoliščine (povzeto po spletni strani E-justice, England and Wales). Preživnino otroku v sistemu CMS plačuje tudi starš, ki ne živi skupaj z njim. Služba CMS določa te preživnine v upravnem postopku (če je mogoče, se izogiba sodnemu postopku), če je otrok: - mlajši od 16 let ali - mlajši od 20 let ter se redno šola ali - mlajši od 20 let ter živi s staršema, ki pridobivata otroški dodatek (registered for Child

Benefit). Te preživnine se plačujejo tistemu staršu/osebi, ki skrbi za otroka. Starš/oseba, ki skrbi za otroka, poda prijavo v sistem CMS. Znesek preživnine izračuna CMS. Starš, ki ne živi s svojim otrokom (non-resident parent) plačuje tedenski znesek preživnine neposredno staršu/osebi, ki skrbi za otroka (t.i. Mainenance Direct ali Direct Pay) ali pa prek sistema CMS (Collect and Pay service) – v tem primeru se plača pristojbina. Ob določenih pogojih lahko ločeni partner plačuje preživnino bivšemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju, zakonca pa se lahko medsebojno preživljata. Ločeni partner v

41 Z Zakonom o preživljanju otroka in drugih plačilih (Child Maintenance and Other Payments Act) iz leta 2008 je urejen upravni sistem, ki velja v Angliji, Walesu in na Škotskem.

36

zunajzakonski skupnosti tudi lahko plačuje preživnino za vse otroke iz družine (povzeto po spletni strani E-justice, England and Wales). Sodišče lahko odredi plačilo preživnine, in sicer za otroka, zakonca ali otroka in zakonca. Sodišče v teh primerih določi različne oblike plačila preživnine: periodično plačilo, plačilo v pavšalnem znesku, plačilo kot poravnava (settlement payments) ali zavarovana redna plačila (secured periodical payments). Sodišče ali CMS lahko v ustreznih primerih odloči, da se preživnina plača tudi za nazaj. Pri odločanju (na primer, od katerega datuma dalje osebi pripada izplačilo preživnine, ocenjevanje višine zneska preživnine itd.) se upoštevajo vse okoliščine posameznega primera. Pri sodišču se v vsakem trenutku lahko vloži zahtevek za spremembo odredbe o preživljanju. Za izterjavo preživnine lahko sodišče tudi odredi, da mora biti preživnina vplačana neposredno sodišču, oziroma lahko odredi drug/poseben način plačila (povzeto po spletni strani E-justice, England and Wales). Služba za preživnine za otroke (CMS) je načeloma pristojna za izračun, pobiranje in izplačila preživnine. Če zavezanec za plačilo preživnine zamuja s plačili, ali če ne izpolnjuje svoje obveznosti, je služba CMS pristojna za potrebne ukrepe, da bo preživninski dolžnik čim hitreje plačal svoj dolg oziroma da bo plačilo preživnine ustrezno. Pri tem ima CMS vrsto pooblastil, ki jih lahko uporabi. Te vključujejo zaseg denarja neposredno iz prihodkov in bančnih računov dolžnika ter uvedbo izvršilnih ukrepov (enforcement action) – kot sta odvzem vozniškega dovoljenja in prestajanje zaporne kazni (povzeto po spletni strani E-justice, England and Wales).42 Če pristojni službi (CMS ali CSA) ne uspeta z drugimi ukrepi zagotoviti, da preživninski dolžnik izpolni svoje obveznosti, lahko zaprosita sodišče (magistrates' court) za izdajo odredbe o nadaljnjih sankcijah.43 Ta ukrep se uporablja le v skrajni sili in CMS ali CSA morata razmisliti o dobrobiti otroka, preden se ukrepa na ta način. Sodišče lahko izda odredbo, s katero: - dolžniku preprečuje pridobitev vozniškega dovoljenja ali mu ga odvzame, ali - dolžnika napoti na prestajanje zaporne kazni, če je star 18 let ali več (povzeto po spletni

strani Citizens advice). Službi CMS ali CSA podata priporočilo, katera od sankcij je bolj primerna. Končno odločitev pa sprejme sodišče. Preživninski dolžnik prejme vabilo za udeležbo na zaslišanju (court hearing). V vabilu se določi točen znesek neplačanih terjatev in datum ter ura zaslišanja. Če se dolžnik ne udeleži zaslišanja, lahko sodišče izda priporni nalog (warrent to be arrested) ter določi nov datum zaslišanja. Prisotnost dolžnika na zaslišanju je obvezna (povzeto po spletni strani Citizens advice). Na sodnem zaslišanju se ugotovi: - dolžnikovo finančno stanje,

42 Omenjata se tudi prisilna prodaja stvari ali nepremičnin v lastništvu dolžnika zaradi poplačila dolga. CMS zaračunava (enforcement charges) dolžnikom izvedbo vseh teh ukrepov (približno od 70 do 425 evrov, odvisno od ukrepa) (glej GOV.UK). 43 Pravna podlaga za prenos pristojnosti na sodišče je odredba o vzajemni odgovornosti (liability order). Več o tem na: http://www.dealingwithbailiffs.co.uk/liability-order-definition.htm. Tudi Zakon o podpori otrokom (Child Support Act) iz leta 1991 je določal možnost, da pristojno sodišče pošlje dolžnika na prestajanje zaporni kazni (povzeto po spletni strani In Brief).

37

- ali dolžnik namerno zavrača ali zanemarja plačevanje preživnine. To se imenuje zavestna zavrnitev (wilful refusal) ali kaznivo zanemarjanje (culpable neglect), ter

- ali dolžnik potrebuje vozniško dovoljenje za delo. Če sodišče odloči, da je dolžnik namerno zavrnil ali zanemarjal plačevanje preživnine, mu lahko odvzame vozniško dovoljenje (ali prepreči izdajo novega) za določeno obdobje, največ do dveh let. Sodišče se lahko odloči za začasno odložitev izvršitve odredbe. To stori pod določenimi pogoji, na primer, če se dolžnik obveže, da bo plačeval po obrokih do izplačila celotnega zaostanka. Če se dolžnik ne drži dogovorjenega, se ukrep izvrši (povzeto po spletni strani Citizens advice). Če sodišče oceni, da prepoved vožnje ni primerna, lahko izda odredbo o napotitvi na prestajanje zaporne kazni – največ do šestih tednov. Odhod v zapor se lahko pod določenimi pogoji odloži. Na primer, če se dolžnik obveže, da bo do določenega roka poplačal svoje obveznosti. Po prestani zaporni kazni obveznosti niso odpisane. Dolžnik je še vedno dolžan izpolniti svoje obveznosti, zato CSA ali CMS nadaljujeta z ustreznimi ukrepi. Ko dolžnik izpolni obveznosti ter CSA ali CMS o tem obvestita sodišče, se vozniško dovoljenje dolžniku vrne ali se prekine prestajanje zaporne kazni. Če dolžnik poplača del obveznosti, se mu sorazmerno skrajša zaporna kazen oziroma obdobje odvzema vozniškega dovoljenja (povzeto po spletni strani Citizens advice). Zakon o preživljanju otroka in drugih plačilih (Child Maintenance and Other Payments Act 2008), poleg določil o odvzemu vozniškega dovoljena in zaporni kazni, za preživninske dolžnike predvideva še dva ukrepa, ki pa glede na razpoložljive vire trenutno nista v uporabi. Namreč, omenjeni zakon določa, da se državni sekretar (Secretary of State) lahko obrne na sodišče še z zahtevo za: - odvzem oziroma zavrnitev izdaje potne listine (potni list, osebna izkaznica itd.)

preživninskemu dolžniku – za obdobje do dveh let; - sankciji omejevanja svobode gibanja (curfew order): sodišče naloži preživninskemu dolžniku

zadrževanje v določenem prostoru v določenem času (od 2 do 12 ur na dan) – za obdobje do 6 mesecev.

V sistemu CMS pa ne izplačujejo nadomestil preživnine. CMS lahko samo prenese denar, ki ga v ta namen prejme od zavezanca za preživnino. CMS nima možnosti plačevati preživnine ali dela nje, samostojno ali namesto preživninskega dolžnika. Tudi služba zadolžena za registracijo in uveljavljanje "mednarodne preživnine" (REMO)44 ne izplačuje nadomestila preživnine (povzeto po spletni strani E-justice, England and Wales).

44 Central Authority for England and Wales, The Reciprocal Enforcement of Maintenance Order (REMO). Preživnina, ki jo odredi sodišče v Združenem kraljestvu, se lahko v imenu rezidenta Združenega kraljestva s postopkom REMO prenese (register) v drugo državo. Tako odrejeno preživnino zagotovi sodišče ali drugi organi v tuji državi zoper zavezance, ki prebivajo (resident) v tej državi. Gre za dvosmerni postopek, zasnovan na mednarodnih konvencijah, ki zagotavlja, da se lahko tudi odredbe, izdane v korist tujcev, prenesejo v Združeno kraljestvo, kjer je v pristojnosti sodišč, da jih tudi izvedejo zoper preživninskega zavezanca, ki prebiva v Združenem kraljestvu.

38

Pojma ekonomskega nasilja v zvezi z neplačevanjem preživnine v Združenem kraljestvu nismo zasledili.

3 ZAKLJUČEK

Kot izhaja iz podatkov na spletni strani Sveta Evrope in iz študije Univerze v Yorku, so dolžniki navadno najprej pozvani k plačilu preživnine. V primeru neplačila vse države poznajo sodno izvršbo oziroma izterjavo prek agencij z zaseganjem dohodkov in zaplembo ter prodajo stvari dolžnika. Povsod so v predpisih, ki urejajo izvršbo, uveljavljeni tudi različni načini zavarovanja terjatev. Poleg ostalega poznajo nekatere države tudi odvzem potnih listin in/ali vozniških dovoljenj, vendar predvsem v anglosaških državah. Kot je razvidno iz našega primerjalnega pregleda, se v Nemčiji lahko zavrne izdaja potnega lista, če določene okoliščine utemeljujejo domnevo, da se namerava prosilec izogniti plačevanju zakonitih preživninskih obveznosti. Na Poljskem zakon določa, da pristojna lokalna oblast lahko preživninskemu dolžniku odvzame vozniško dovoljenje. V večini držav pa je zaradi neplačevanja preživnine storilcu mogoče tudi izreči zaporno kazen v kazenskem postopku (razen Švedske), vendar se ta ukrep uporablja zelo redko – na Danskem sploh nikoli (Svet Evrope: Family Policy Database, spletna stran, in University of York, spletna stran). Zneski plačane preživnine za otroke s strani preživninskih zavezancev – staršev, ki ne živijo z družino (Non-resident parents – NRP), se upoštevajo pri odmeri socialnih prejemkov v večini držav, obdelanih v omenjeni študiji, razen v Avstraliji, Avstriji, Novi Zelandiji in v Združenem kraljestvu. Določeni socialni prejemki, med drugim tudi pomoč v primeru brezposelnosti, se lahko v primeru plačevanja preživninskih obveznosti povečajo v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Danskem, Finskem in na Norveškem. V ZDA pa tisti preživninski zavezanci, ki ne plačujejo preživnine, določene s strani sodišča, niso upravičeni do posebne vrste subvencioniranja prehrane (Supplemental Nutrition Assistance Program – SNAP) (University of York, spletna stran). Glede nadomestil preživnine iz javnih sredstev je na Norveškem, Finskem, Švedskem, v Nemčiji in Franciji uveljavljen sistem, po katerem prejemanje tega nadomestila včasih lahko vpliva na višino drugih socialnih prejemkov, ki so odvisni od premoženjskega stanja preživninskih upravičencev, torej staršev, ki skrbijo za otroka (Parents with Care – PWC). V Avstriji, Belgiji in na Danskem pa takega medsebojnega vplivanja ni. To pomeni, da tudi v primeru prejemanja nadomestil preživnine ni nujno, da so prejemniki v prej navedenih petih državah finančno na boljšem (University of York, spletna stran). V nekaterih državah (Avstrija, Hrvaška, Italija, Nemčija) stopijo stari starši na mesto staršev kot preživninskih zavezancev, kadar slednji ne morejo ali nočejo izpolnjevati svojih obveznosti. Nadomestila preživnine oziroma sorodne dajatve iz javnih sredstev, ki se otrokom nakazujejo, če preživninski dolžniki ne plačujejo preživnin, poznajo v vseh devetih obravnavanih državah, z izjemo Italije in Združenega kraljestva. Glede pojma »ničelna toleranca« (zero tolerance) v zvezi z neplačevanjem preživnin lahko ugotovimo naslednje: iz številnih relevantnih mednarodnih virov sicer izhaja, da se ta pojem pojavlja predvsem v zvezi z nasiljem do žensk ali pa npr. glede otroške pornografije, ne pa tudi v zvezi z neplačevanjem preživnin.

39

Kot izhaja iz primerjalnega pregleda, bi lahko v pojem ekonomsko nasilje sicer ponekod lahko pod določenimi pogoji uvrstili tudi neplačevanje preživnin kot tako, vendar pa gre pretežno bolj za mnenje dela javnosti in ne toliko za izrecno opredelitev v normativnih aktih. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v letu 2013 objavila študijo o družinskem nasilju, kjer je med drugim kot ena od oblik nasilja omenjeno tudi ekonomsko nasilje, kot dejanje »nadzora nad denarjem in ostalimi ekonomskimi viri, ki je včasih povezano s čustvenim nasiljem«. Vendar pa so v študiji predstavljene le ugotovitve, povezane s fizičnim in spolnim nasiljem ter zanemarjanjem otrok, saj so avtorji prišli do spoznanja, da kljub temu, da sta čustveno in ekonomsko nasilje dve od najbolj pogostih oblik nasilja v družinah, ju v študiji zaradi težav z primerljivostjo podatkov ne morejo prikazati. Tudi če pojem ekonomsko nasilje v zakonodaji določene države obstaja, so njegove definicije namreč zelo različne (OECD, spletna stran). V Avstriji se morajo zakonci in registrirani partnerji v zvezi z medsebojno preživnino s tožbo obrniti na civilno sodišče, glede preživninskih zahtevkov za otroke, tudi polnoletne, pa v nepravdnem postopku odloča skrbniško sodišče. V preživninskih postopkih se lahko sklepajo tudi preživninski sporazumi oz. sodne poravnave. Pomoč pri plačilu stroškov postopka se na zahtevo upravičenca odobri v primeru, če ta ni v stanju, da bi plačal stroške postopka brez ogrožanja lastnega nujnega preživljanja. Kasneje je stranka dolžna poravnati vse stroške postopka, če je tega zmožna. Sodna praksa je izoblikovala metodo za pomoč pri orientaciji glede določanja deleža preživnine v odstotkih od mesečnega neto dohodka zavezanca. Obstaja omejitev, ki jo je tudi izoblikovala avstrijska sodna praksa in po kateri se od določenega maksimalnega zneska navzgor preživnina ne določa. Na zahtevo upnika lahko sodišče izda začasno odredbo za izplačevanje začasne preživnine. Zastaralni rok za izterjanje vseh terjatev na podlagi pravnomočne sodne odločbe znaša 30 let, zastaralni rok za posamezne preživninske terjatve pa tri leta. Če zavezanec ne plačuje preživnine, država mladoletnemu otroku na zahtevo dodeli akontacijo oziroma nadomestilo preživnine po posebnem zakonu. Plačuje se za obdobje največ pet let, lahko pa se podaljša še za nadaljnjih pet let. Kaznivo dejanje kršitve obveznosti preživljanja stori, kdor grobo krši svojo preživninsko obveznost; storilec se kaznuje z zaporno kaznijo največ šestih mesecev, v hujših primerih pa je zagrožena kazen do dveh oziroma treh let zapora. Predpisi EU na področju družinskega prava za Dansko ne veljajo neposredno, v primeru mednarodnih postopkov se zato uporabljajo določila relevantnih mednarodnih konvencij in mednarodni sporazumi. Obveznost vzdrževanja otroka velja ne glede na to, ali sta starša poročena ali ne in ne glede na to, kdo ima skrbništvo. Če starši ne živijo skupaj, je starš, ki ne živi z otrokom, dolžan finančno prispevati za stroške otroka. Znesek preživnine je načeloma sestavljen iz treh delov: fiksnega osnovnega zneska, fiksnega dodatka in dodatka, ki je odvisen od bruto dohodka starša in števila otrok. Preživnino se izplačuje, dokler otrok ne dopolni starosti 18 let, če pa je otrok vključen v proces usposabljanja ali študija, se obveznost preživljanja lahko podaljša do otrokovega 24. leta starosti. Na Danskem poznajo tudi dodatne prispevke, ki se plačujejo ob posebnih primerih (npr. kritje stroškov v zvezi z rojstvom otroka). Starš lahko od drugega starša zahteva tudi posebne prispevke, namenjene na primer krstu ali drugim posebnim priložnostim. Če starš preživnine ne plača, znesek izplačajo občinske socialne službe (podobno tudi v primeru neplačila preživnine zakoncu). V skladu z dansko zakonodajo postopke v zvezi z dolgovi državi ali občinam vodijo davčni organi. Kazenski zakonik predvideva tudi kazenski pregon in zapor, a se to določilo v praksi nikoli ne uporablja.

40

Poročeni pari so se dolžni medsebojno ekonomsko podpirati. Tudi v primeru ločitve ali razveze je lahko eden od zakoncev dolžan drugemu zakoncu plačevati določen znesek za preživljanje. Praviloma je obveznost preživljanja omejena na največ 10 let. Znesek preživnine je običajno ena petina razlike med bruto dohodkoma zakoncev. Če je dohodek dolžnika skromen, običajno ne plačuje preživnine za nekdanjega zakonca. Obstaja tudi poseben korektiv. Celotna obveznost vzdrževanja zakonca po ločitvi ali razvezi in vzdrževanja otrok ne more presegati ene tretjine dohodkov dolžnika. Ta korektiv daje prednost preživnini za otroka. Na Danskem otroci niso zakonsko obvezani skrbeti za svoje starše, smo pa pojem ekonomskega nasilja našli v literaturi, ki obravnava odnos do starejših. V Franciji se v primeru, če ne pride do sporazuma, upravičenec lahko obrne na družinskega sodnika pri okrožnem sodišču. Če so njegova sredstva nižja od praga sredstev, določenega s posebnim dekretom, lahko tudi pridobi celotno ali delno brezplačno pravno pomoč. Glede višine zneska preživnine poznajo v Franciji določena neformalna pravila, po katerih se ta znesek lahko okvirno izračuna; višina preživnine se po posebni formuli izračuna iz neto dohodkov dolžnika, od katerih se odšteje fiksno določeni znesek sredstev, potrebnih za preživljanje. Splošni zastaralni rok terjatev znaša 5 let in to velja tudi za preživninske terjatve. Upravičenec lahko v primeru neplačila vloži predlog za izvršbo ali sproži postopek za neposredno plačilo. Ta postopek omogoča, da zgolj na podlagi zahteve sodnega izvršitelja dolžnikov dolžnik v prihodnje neposredno izplačuje zneske preživnine. Še pred pridobitvijo izvršilnega naslova se lahko odredijo ukrepi za zavarovanje, ki do določene mere ustrezajo našim začasnim odredbam. V primeru neuspeha izterjave se lahko upnik obrne npr. na lokalni javni sklad za družinske prejemke, ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine, in sicer na zahtevo upravičenca zoper preživninskega dolžnika vloži tožbo na plačilo preživnine. Navedeni sklad tudi lahko v celoti ali deloma nadomesti preživninskega zavezanca s tem, da preživninskemu upravičencu dodeli družinsko podporo, ki deloma ustreza našemu nadomestilu preživnine. Druga možnost v primeru neuspeha izterjave je ta, da se upravičenec lahko obrne na državnega tožilca na okrožnem sodišču svojega stalnega prebivališča s predlogom, da se izvede postopek javne izterjave. Ta postopek omogoča prisilno izplačilo neplačanih obrokov preživnine za zadnjih šest mesecev in obrokov, ki šele bodo zapadli, in sicer prek posredovanja državne blagajne. V Franciji poznajo še eno obliko pomoči bivšemu zakoncu; gre za kompenzacijsko dajatev, ki jo dodeli sodišče ob razvezi na zahtevo enega od zakoncev. V bistvu je to odškodnina za povrnitev škode zaradi sprememb, ki jih je razveza povzročila v življenjskih razmerah obeh bivših zakoncev. V Civilnem zakoniku je opredeljena tudi posebna oblika denarnega zahtevka otroka do očeta, in sicer tožba na podporo. Vloži jo otrok, za katerega toženec formalnopravno ni priznal očetovstva, je pa bil v razmerju z njegovo materjo v času zanositve. Storilec kaznivega dejanja zanemarjanja družine, tudi v zvezi z neplačevanjem preživnine, se lahko kaznuje z zaporom do dveh let in z denarno kaznijo do 15.000 evrov. Na Hrvaškem je preživljanje dolžnost in pravica staršev in otrok, zakonskih in zunajzakonskih partnerjev, sorodnikov v ravni vrsti ter pastorka, mačehe in očima. Z Družinskim zakonom je določen minimalni denarni znesek preživnine za otroka kot odstotek povprečnega izplačanega mesečnega neto dohodka na zaposlenega pri pravnih osebah v preteklem letu, ki pa je odvisen tudi od starosti otroka. Družinski zakon tudi določa izvršbo zaradi preživljanja otroka ter predvideva začasno preživljanje otroka v primeru, da zavezanec za plačilo preživnine ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pravico, postopke plačila in povračilo stroškov začasnega preživljanja določa poseben zakon.

41

Kazenski zakon pa v primeru neizpolnjevanja obveznosti predvideva zaporno kazen za zavezanca za plačilo preživnine. V Italiji poznajo nekoliko drugačen koncept preživnin kot v drugih državah; višina preživnine je namreč odvisna zgolj od najnujnejših potreb preživninskega upravičenca, ki ne more skrbeti zase, in premoženjskega stanja preživninskega zavezanca; sama višina preživnine kot take ne presega osnovnega zneska, potrebnega za življenje preživninskega upravičenca. Poleg preživnine pa poznajo v Italiji še vzdrževalnino kot drugo vrsto pomoči, ki je po pomenu in obsegu pomembnejša od osnovne preživnine. Po eni strani je to denarna pomoč enega zakonca drugemu v primeru prenehanja zakonske zveze in ima za cilj zagotoviti prejemniku ohranitev enakega življenjskega standarda, kot ga je imel v času trajanja zakonske zveze. Ta oblika pomoči je v načelu neodvisna od potreb prejemnika, ki jo lahko zahteva tudi v primeru, če je zaposlen, vendar zasluži malo. V primeru prenehanja zakonske zveze pa se vzdrževalnina plačuje tudi otrokom. Možno je uveljavljanje začasnih izplačil preživnine, in sicer od uvedbe postopka do izdaje sodbe. Stranka lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev zahteva imenovanje odvetnika, ki jo bo zastopal brezplačno, pri čemer bo njegove stroške pokrila država. Sodnik lahko v postopku razveze zakonske zveze tudi naloži enemu od zakoncev, da mora dati ustrezne stvarne ali osebne garancije, če obstaja nevarnost, da se bo izognil svojim obveznostim vzdrževanja. Izdana sodba predstavlja podlago za vpis sodne zastavne pravice na nepremičnih in premičnih stvareh dolžnika. Glede zastaranja velja v Italiji pravilo, da v razmerjih med zakonci in v zvezi z izvrševanjem starševskih dolžnosti zastaralni roki načeloma ne tečejo. Po petih letih pa zastarajo posamezni preživninski obroki. V Italiji ne poznajo vnaprejšnjega plačila preživnine iz javnih sredstev (nadomestila preživnine), kot ga poznamo v Sloveniji in tudi v večini drugih držav. Glede kazenske odgovornosti je v Kazenskem zakoniku določeno, da se za kaznivo dejanje kršitve obveznosti pomoči družini storilec kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta ali z denarno kaznijo od 103 do 1.032 evrov. Storilcu se lahko izreče tudi ukrep prenehanja starševske pravice. V Nemčiji se lahko glede plačevanja preživnine med upnikom in dolžnikom sklene sporazum brez formalnega sodelovanja drugih udeležencev. Če do tega ne pride, pa se mora upnik za priznanje preživninske obveznosti dolžnika obrniti bodisi na sodišče, na urad za mladino ali na notarja, da pridobi veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko prisilno izterjajo dolgovani denarni zneski iz tega naslova. Preživninske pravice se uveljavljajo pred družinskim sodiščem, ki je oddelek okrajnega sodišča. Zakon določa pravila za določitev preživnine za mladoletnega otroka. Ta lahko od starša, ki ne živi z njim v skupnem gospodinjstvu, zahteva preživnino v določenem odstotku vsakokratne minimalne preživnine. Slednja predstavlja dvakratnik neobdavčenega zneska eksistenčnega minimuma otroka v skladu z Zakonom o dohodnini. Višja deželna sodišča so pripravila tabele in smernice, na podlagi katerih se lahko določijo približni zneski preživnin. Najbolj znana je Düsseldorfska tabela. Tožnik pod določenimi pogoji lahko v preživninskem postopku uveljavlja pomoč glede plačila stroškov postopka. V Nemčiji velja splošni zastaralni rok treh let. Če pa gre za izterjanje terjatve na podlagi pravnomočne sodne odločbe, znaša zastaralni rok 30 let. Sodni izvršitelj lahko v izvršilnem postopku preišče stanovanje preživninskega dolžnika in po potrebi s pomočjo policije uporabi tudi silo. Za izterjavo denarnih zneskov, tudi preživninskih, so možni naslednji ukrepi: prisilna hipoteka prisilna dražba in prisilna uprava oz. sekvestracija.

42

V primerih, ko eden od staršev ne prispeva ničesar za svojega otroka, se slednjemu za določeno obdobje iz javnih sredstev izplačuje akontacija oz. nadomestilo preživnine po posebnem zakonu. Po Zakonu o potnih listinah se izdaja potnega lista zavrne, če se namerava prosilec izogniti plačevanju zakonitih preživninskih obveznosti. Obstaja tudi kazenska odgovornost dolžnika; v Kazenskem zakoniku je poseben člen namenjen kaznovanju kršitve obveznosti preživljanja; za storilca, ki se izmika svoji zakonski dolžnosti preživljanja, je predpisana kazen zapora do treh let ali denarna kazen v dnevnih zneskih. Če na Norveškem starša otroka ne živita skupaj, je starš, ki ne živi z otrokom, dolžan zanj plačevati določen znesek za vzdrževanje in izobraževanje. V primeru deljenega skrbništva se predvideva, da imata oba starša z otrokom enake stroške, zato se lahko določi, da tisti od staršev z višjimi prihodki plačuje preživnino drugemu. Dolžnost plačevanja preživnine praviloma traja do meseca, ko otrok dopolni 18 let (izjema v primeru, če je otrok še vključen v srednješolsko izobraževanje). Starša se lahko sporazumno dogovorita o višini preživnine, ki jo prilagodita osebnim okoliščinam, ali pa višino preživnine določi Urad za delo in socialno skrbstvo (NAV). Načela glede izračunavanja preživnine se nekoliko razlikujejo glede na to, ali gre za starše, ki bivajo na Norveškem ali če eden od njih biva na tujem, v osnovi pa so si podobna. Upošteva se prihodke obeh staršev, povprečne stroške za otroka, stroške obiskov, poleg tega pa se ugotavlja tudi dejansko plačilno sposobnost staršev. Če starš preživnine ni zmožen plačevati, je za otroke staršev z nižjimi in srednjimi prihodki na voljo socialni transfer – akontacija preživnine. Če starš preživnine noče plačevati, se to šteje za kaznivo dejanje, ki se lahko kaznuje z denarno kaznijo, javnimi deli ali zaporom do šestih mesecev. Prvi prisilni korak, ki ga NAV naredi, je izvršba na plačo ali na druge denarne prejemke. NAV lahko uporabi tudi institut zastavne pravice na nepremičnino posameznika, ki ne plačuje preživnine. Možen (a ne pogost) je tudi ukrep omejitve potovanja ali pa predlog osebnega stečaja neplačnika. Zastaralni rok pri postopkih v zvezi s preživninami je na Norveškem 10 let, obstajajo pa možnosti za podaljšanje zastaralnega roka. Institut plačevanja podpore/preživnine/alimentov zakoncu (spousal support) se lahko ustanovi v dogovoru med strankama, v sodni poravnavi ali s sodnim nalogom. Če se zakonca strinjata, lahko o podpori z upravno odločbo odloči tudi NAV. Vendar pa medsebojne obveznosti zakoncev po prenehanju življenjske skupnosti praviloma prenehajo obstajati, zato je obveznost plačevanja podpore bivšemu zakoncu na Norveškem redko ugotovljena. Na Norveškem zakonodaja ne določa obveznosti otrok, da skrbijo za svoje starše. Če je bila odločitev glede plačevanja preživnine sprejeta v ZDA, eni od drugih nordijskih držav ali v državi, ki je ratificirala katero od haaških konvencij o izvrševanju preživninskih odločb, je to odločitev na Norveškem običajno možno izvršiti. Tudi na Švedskem imajo vsi starši dolžnost skrbeti za svoje otroke v skladu z svojimi zmožnostmi. Kadar otrok živi skupaj z enim od staršev, mora drugi za otroka plačevati preživnino. To velja tudi za primere, ko drugi starš živi v drugi državi. V skladu s švedskimi predpisi morajo starši podpirati svoje otroke, dokler ti ne dopolnijo 18 let oziroma 21, če se otrok še izobražuje. Višina preživnine se izračuna glede na potrebe otroka in finančne zmožnosti obeh staršev. Če starš, ki je dolžan plačevati preživnino, te ne plačuje ali plača le delen znesek, lahko preživnino staršu, ki živi z otrokom, izplača Agencija za socialno varstvo (Försäkringskassan). Če preživnino za otroka plačuje Agencija za socialno varstvo, mora starš, ki bi jo sicer moral plačevati, to v celoti ali delno povrniti. Če dolg ni poplačan, se lahko zadeva preda švedski agenciji za izterjavo in izvršbe. Neplačevanje preživnine se ne šteje kot kaznivo dejanje.

43

V primeru, da starš preživnine dejansko ni zmožen plačevati, agencija otroku izplača celoten znesek (1.573 SEK/mesec v letu 2015). V takem primeru starš, ki ne živi z otrokom, tega nadomestila ni dolžan vračati. Na Švedskem je agencija Försäkringskassan pristojna tudi za nudenje pomoči pri vlogah za prejemanje preživnine izven Švedske. Tudi na Švedskem obstaja zakonska podlaga za plačevanje preživnine zakoncu, a so primeri take prakse zelo redki. V primeru, da do obveznosti plačevanja preživnine vendarle pride, pa tega zakonec ne izvaja, je mogoče te zneske prisilno izterjati. Po razvezi je vsak zakonec praviloma odgovoren zase. Lahko pa se odloči, da eden od zakoncev vendarle potrebuje sredstva za svoje preživetje v prehodnem obdobju. Znesek mora biti razumen in se določi na osnovi zmožnosti in drugih okoliščin zakonca, ki plačuje. Na Švedskem otroci nimajo pravne obveznosti, da skrbijo za svoje starše, da jih finančno ali kako drugače podpirajo. Na Švedskem poznajo termin ekonomsko nasilje, a se ne uporablja v povezavi z neplačevanjem preživnin. V Združenem kraljestvu velja pravica do preživnine za otroke, zakonce ter zunajzakonske partnerje ali ločene partnerje/zakonce. Stari starši v razpoložljivih virih niso omenjeni. Pravica do preživnine ter njeno plačevanje je lahko odrejeno bodisi prek sodišča ali s pomočjo zakonsko urejenega sistema preživnin za otroke (sistem CMS). Posebna služba za preživnine (CMS) je pristojna za izračun, pobiranje in izplačila preživnine. Če zavezanec za plačilo preživnine ne izpolnjuje svoje obveznosti, je služba CMS pristojna za izvedbo številnih ukrepov. Ti vključujejo zaplembo denarja neposredno iz prihodkov (ali lastnine) in bančnih računov dolžnika ter uvedbo izvršilnih ukrepov – kot sta odvzem vozniškega dovoljenja in prestajanje zaporni kazni. V sistemu CMS pa ne izplačujejo nadomestil preživnine. Pripravili: Janez Blažič mag. Mojca Pristavec Đogić mag. Andrej Eror

44

Literatura in viri

- Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch. Spletna stran:

https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001622 (november 2015).

- Anerkennungs- und Vollstreckungsausführungsgesetz. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/avag_2001/gesamt.pdf (november 2015).

- Auslandsunterhaltsgesetz 2014. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20008846 (november 2015).

- Austrian law: Luxusgrenze, Playboygrenze, Unterhaltsstopp. Spletna stran: http://www.austrianlaw.at/cms/index.php?id=1613 (november 2015).

- Außerstreitgesetz. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20003047 (november 2015).

- Beaumont et al.: The Recovery of Maintenance in the EU and Worldwide. Spletna stran: https://books.google.si/books?id=NdGdBQAAQBAJ&pg=PT188&lpg=PT188&dq=supporting+parents+payment+obligation+Norway&source=bl&ots=c1N-D1lR9W&sig=0ttfAUTTyu_L1ffPA-bECsFxAGE&hl=sl&sa=X&ved=0CDMQ6AEwA2oVChMI-92ipYX5yAIVQx0PCh2bcQLa#v=onepage&q=supporting%20parents%20payment%20obligation%20Norway&f=false (november 2015).

- Bionet: Living longer. Spletna stran: http://www.bionetonline.org/english/content/ll_leg1.htm (november 2015).

- Bürgerliches Gesetzbuch. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bgb/ (oktober 2015). - Child Maintenance and Other Payments Act 2008. Spletna stran:

http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2008/6/contents (november 2015). - Citizens advice, Child maintenance enforcement - sanctions ordered by the court. Spletna stran:

https://www.citizensadvice.org.uk/relationships/children-and-young-people/child-maintenance/child-maintenance-2012-scheme/child-maintenance-enforcement/child-maintenance-enforcement-sanctions-ordered-by-the-court/ (november 2015).

- Code civil. Spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?cidTexte=LEGITEXT000006070721&dateTexte=20151022 (oktober 2015).

- Code de la sécurité sociale. Spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=BE6E3A30E1ADE4D05346A8ED9AD1DD8A.tpdila15v_3?idSectionTA=LEGISCTA000006156188&cidTexte=LEGITEXT000006073189&dateTexte=20151023 (oktober 2015).

- Code des procédures civiles d'exécution. Spletna stran: http://legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=2543CA342D4147FC989860C2C886351C.tpdila07v_1?cidTexte=LEGITEXT000025024948&dateTexte=20151110 (november 2015).

- Code pénal. Spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=D82AB7B670F75852A801D9964E4CDFBC.tpdila15v_3?cidTexte=LEGITEXT000006070719&dateTexte=20151023 (oktober 2015).

- Codice civile. Spletna stran: http://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:regio.decreto:1942-03-16;262 (november 2015).

- Codice di procedura civile. Spletna stran: http://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:regio.decreto:1940-10-28;1443 (november 2015).

- Codice penale. Spletna stran: http://www.altalex.com/documents/codici-altalex/2014/10/30/codice-penale (november 2015).

- Décret n°75-1339 relatif aux modalites d'application de la loi n°75-618 du 11 juillet 1975 relative au recouvrement public des pensions alimentaires. Spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000000858478&fastPos=1&fastReqId=1405107934&categorieLien=cid&oldAction=rechTexte (oktober 2015).

45

- Décret n°91-1266 du 19 décembre 1991 portant application de la loi n° 91-647 du 10 juillet 1991 relative à l'aide juridique. Spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do;jsessionid=5DCB218D65B482BC9FAC48A072DBB7A2.tpdila12v_1?cidTexte=JORFTEXT000000721124&dateTexte=20151022 (oktober 2015).

- Decreto del presidente della Repubblica 30 maggio 2002, n. 115; Testo unico delle disposizioni legislative e regolamentari in materia di spese di giustizia. (Testo A). Spletna stran: http://www.normattiva.it/atto/caricaDettaglioAtto?atto.dataPubblicazioneGazzetta=2002-06-15&atto.codiceRedazionale=002G0139&currentPage=1 (november 2015).

- Dictionnaire du droit privé de Serge Braudo: Définition de Aliments. Spletna stran: http://www.dictionnaire-juridique.com/definition/aliments.php (oktober 2015).

- Diritterisposte.it: Gli alimenti. Spletna stran: http://www.dirittierisposte.it/Schede/Famiglia/Separazione/gli_alimenti_id1111406_art.aspx (november 2015).

- Dresden.de: Häusliche Gewalt; Sexualisierte Gewalt gegen Frauen. Spletna stran: https://www.dresden.de/media/pdf/gleichstellung/Broschuere_Gewalt_gegen_Frauen.pdf (november 2015).

- Društvo za nenasilno komunikacijo: Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Spletna stran: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/dokumenti/istanbulskakonvencija.pdf (oktober 2015).

- Društvo Ženska svetovalnica: Kaj je nasilje. Spletna stran: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/nasilje-nad-zenskami/kaj-je-nasilje (oktober 2015).

- Düsseldorfska tabela za določanje višine preživnin. Spletna stran: http://www.duesseldorfer-tabelle-online.de/dokumente/Duesseldorfer-Tabelle-2015.pdf (oktober 2015).

- E-justice: Avstrija (Unterhalt - Österreich). Spletna stran: https://e-justice.europa.eu/content_maintenance_claims-47-at-sl.do?clang=de (november 2015).

- E-justice: Italija (Controversie in materia di alimenti - Italia). Spletna stran: https://e-justice.europa.eu/content_maintenance_claims-47-it-sl.do?clang=it (november 2015).

- E-justice, Maintenance claims - England and Wales. Spletna stran: https://e-justice.europa.eu/content_maintenance_claims-47-ew-en.do (november 2015).

- E-justice: Nemčija (Unterhalt - Deutschland). Spletna stran: https://e-justice.europa.eu/content_maintenance_claims-47-de-sl.do?clang=de (oktober 2015).

- E-justice, Zahtjevi za uzdržavanje – Hrvatska. Spletna stran: https://e-justice.europa.eu/content_maintenance_claims-47-hr-sl.do?clang=hr (november 2015).

- EC: Maintenance obligations: Central Authorities. Spletna stran: http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/mo_centralauthorities_dk_en.htm (november 2015).

- ECB: European Central Bank. Spletna stran: https://www.ecb.europa.eu/stats/exchange/eurofxref/html/eurofxref-graph-nok.en.html (november 2015).

- ECB1: European Central Bank. Spletna stran: https://sdw.ecb.europa.eu/curConverter.do?sourceAmount=1.0&sourceCurrency=DKK&targetCurrency=EUR&inputDate=26-11-2015&submitConvert.x=202&submitConvert.y=11 (november 2015).

- Econ: Parental Responses to Child Support Obligations: Causal Evidence from Administrative Data. Spletna stran: http://www.econ.ucsb.edu/~mrossin/RossinSlater_Wust_Oct2014.pdf (november 2015).

- Einkommensteuergesetz. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/estg/index.html#BJNR010050934BJNE009408140 (november 2015).

- EUR-Lex: Preživninske obveznosti. Spletna stran: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=URISERV%3Ajl0024 (oktober 2015).

- European justice: Mesures provisoires et conservatoires – France. Spletna stran: https://e-justice.europa.eu/content_interim_and_precautionary_measures-78-fr-sl.do?clang=fr (november 2015).

- Evropska komisija: Evropski pravosodni atlas v civilnih zadevah. Spletna stran: http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/mo_information_sl.htm (oktober 2015).

- Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah: Zahtevki za vzdrževanje – Francija. Spletna stran: http://ec.europa.eu/civiljustice/maintenance_claim/maintenance_claim_fra_sl.htm (oktober 2015).

46

- Evropski portal e-pravosodje – Preživninski zahtevki. Spletna stran: https://e-justice.europa.eu/content_maintenance_claims-47-sl.do?clang=sl (oktober 2015).

- Exekutionsordnung. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001700 (november 2015).

- Försäkringskassan: Agreement on child support. Spletna stran: http://www.forsakringskassan.se/sprak/eng/for_families_with_children_(barnfamiljer)/if_you_are_divorced_and_have_children (november 2015).

- Försäkringskassan2: Maintenance obligation in international situations. Spletna stran: http://www.forsakringskassan.se/privatpers/utomlands/underhallsskyldighet_i_internationella_situationer/!ut/p/a0/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfGjzOItjAx8nZwMHQ0sgg0sDDwtPSxd3SyN3EPdjPWDU_P0C7IdFQFNAoVe/ (november 2015).

- FRIG Freiburg. Spletna stran: http://www.frig-freiburg.de/hauesl_gewalt/def.html (novemer 2015). - Generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta: Child maintenance systems in EU

Member States from a gender perspective. Spletna stran: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/note/join/2014/474407/IPOL-FEMM_NT(2014)474407_EN.pdf (oktober 2015).

- Gesetz über das Verfahren in Familiensachen und in den Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/famfg/gesamt.pdf (oktober 2015).

- Gesetz über die Zwangsversteigerung und die Zwangsverwaltung. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/zvg/gesamt.pdf (november 2015).

- Gewaltschutzgesetz. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/gewschg/gesamt.pdf (november 2015).

- GOV.UK, Use the Child Maintenance Service or Child Support Agency (CSA). Spletna stran: https://www.gov.uk/child-maintenance/nonpayment-what-happens (november 2015).

- Haaška konvencija z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin. Spletna stran: http://www.hcch.net/index_en.php?act=conventions.text&cid=131# (oktober 2015).

- Haaški protokol iz leta 2007. Spletna stran: http://www.hcch.net/index_en.php?act=conventions.text&cid=133 (oktober 2015).

- HELP.gv.at: Arten von Unterhaltsleistungen. Spletna stran: https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/content/49/Seite.490510.html (november 2015).

- HELP.gv.at: Das gerichtliche Verfahren zur Durchsetzung. Spletna stran: https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/content/53/Seite.530217.html#Verfahren (november 2015).

- HELP.gv.at: Verständigung des Kinder- und Jugendhilfeträgers. Spletna stran: https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/content/29/Seite.299240.html (november 2015).

- In Brief, Parents sent to prison for non-payment of Child Maintenance. Spletna stran: http://www.inbrief.co.uk/child-law/imprisonment-child-maintenance.htm (november 2015).

- Informacija Vlade o realizaciji priporočil Državnega zbora Republike Slovenije ob obravnavi Devetnajstega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2013. Spletna stran: http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1%5Bsingle%5D=%2FMANDAT14%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2F11c1c084d472bd1fc1257ec6002a0bc7%3FOpenDocument&cHash=2e49f714bb0bd6eb723e5c950b51834f (oktober 2015).

- Italijanska Ustava – La Costituzione della Repubblica Italiana. Spletna stran: http://www.governo.it/Governo/Costituzione/principi.html (november 2015).

- Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 (oktober 2015).

- Kazneni zakon (NN 125/11, 144/12, 56/15, 61/15 - neslužbeni pročišćeni teks). Spletna stran: http://digured.srce.hr/arhiva/218/134404/www.pravo.unizg.hr/_download/repository/Kazneni_zakon_%28procisceni_tekst_2015%29%5B1%5D.pdf (november 2015).

- Konvencija OZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini z dne 20.6.1956 (ali Newyorška konvencija) (Ur. l. SFRJ - MP, št. 11/81). Spletna stran:

47

http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/mednarodne_pogodbe_s_podrocja_pravosodja/mednarodni_sporazumi_s_podrocja_civilnega_prava/ (oktober 2015).

- Legge 1 dicembre 1970, n. 898; Disciplina dei casi di scioglimento del matrimonio. Spletna stran: http://www.normattiva.it/atto/caricaDettaglioAtto?atto.dataPubblicazioneGazzetta=1970-12-03&atto.codiceRedazionale=070U0898&currentPage=1 (november 2015).

- Legge 4 aprile 2001, n. 154; Misure contro la violenza nelle relazioni familiari. Spletna stran: http://www.normattiva.it/atto/caricaDettaglioAtto?atto.dataPubblicazioneGazzetta=2001-04-28&atto.codiceRedazionale=001G0209&currentPage=1 (november 2015).

- Lexfori: International Network of Lawyers: Le recouvrement des pensions alimentaires en Europe. Spletna stran: http://ec.europa.eu/civiljustice/publications/docs/study_maintenance_claims_fr.pdf (november 2015).

- Loi n°73-5 du 2 janvier 1973 sur le paiement direct des pensions. Spletna stran: alimentaireshttp://www.legifrance.gouv.fr/jopdf/common/jo_pdf.jsp?numJO=0&dateJO=19730103&numTexte=&pageDebut=00135&pageFin= (oktober 2015).

- Loi n°75-618 du 11 juillet 1975 relative au recouvrement public des pensions alimentaires. Spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/jopdf/common/jo_pdf.jsp?numJO=0&dateJO=19750712&numTexte=&pageDebut=07178&pageFin= (oktober 2015).

- Loi n° 91-647 du 10 juillet 1991 relative à l'aide juridique. Spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do;jsessionid=D5B9029DE91F3B711C7A793A960576A2.tpdila12v_1?cidTexte=JORFTEXT000000537611&dateTexte=20151022 (oktober 2015).

- Lund-Andersen I. et al: Grounds for Divorce and Maintenance Between Former Spouses. Spletna stran: http://ceflonline.net/wp-content/uploads/Denmark-Divorce.pdf (november 2015).

- Luoma in Koivusilta: Finland and the Nordic Countries. Spletna stran: http://www.stakes.fi/pdf/avow/shortoverviewfinland.pdf (november 2015).

- Ministère de la Justice, Droits & Démarches: Moyens de recouvrement : aide de la CAF (caisse d'allocations familiales). Spletna stran: http://www.vos-droits.justice.gouv.fr/obligations-alimentaires-et-pension-alimentaire-11921/pension-alimentaire-et-moyens-de-recouvrement-11925/moyens-de-recouvrement-aide-de-la-caf-20121.html (oktober 2015).

- Ministère de la Justice, Droits & Démarches: Moyens de Recouvrement: recouvrement par le Trésor public. Spletna stran: http://www.vos-droits.justice.gouv.fr/obligations-alimentaires-et-pension-alimentaire-11921/pension-alimentaire-et-moyens-de-recouvrement-11925/moyens-de-recouvrement-recouvrement-par-le-tresor-public-20120.html (oktober 2015).

- Ministère de la Justice, Droits & Démarches: Obligations alimentaires. Spletna stran: http://www.vos-droits.justice.gouv.fr/obligations-alimentaires-et-pension-alimentaire-11921/obligations-alimentaires-11926/ (oktober 2015).

- Ministère de la Justice: La pension alimentaire. Spletna stran: http://www.justice.gouv.fr/publication/fp_pension_alimentaire.pdf (oktober 2015).

- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Preživnine. Spletna stran: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/prezivnine/ (oktober 2015).

- NAV: Spousal Support. Spletna stran: https://www.nav.no/en/Home/Benefits+and+services/Relatert+informasjon/Spousal+Support.422089.cms (november 2015).

- NAV1: Child Support (Child Maintenance). Spletna stran: https://www.nav.no/Child+support+%28child+maintenance%29.422510.cms (november 2015).

- NAV2: The non-custodial parent living in Norway. Spletna stran: https://www.nav.no/en/Home/Benefits+and+services/Relatert+informasjon/The+non-custodial+parent+living+in+Norway.344014.cms (november 2015).

- Nova Luganska konvencija. Spletna stran: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:22007A1221(03) (oktober 2015).

- Obiteljski zakon (NN 103/15). Spletna stran: http://zakon.hr/z/88/Obiteljski-zakon (november 2015). - Odgovor ECPRD, št. 2162: Advance child maintenance support. Spletna stran:

https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/detailreq.do;jsessionid=D383B3B4B43DB47EA7CAE554706228DD?id=152883 (november 2015).

- Odgovor Ministry of Justice (UK), z dne 9. 11. 2015.

48

- Odgovor na pisno poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi z definicijo ekonomskega nasilja z dne 26. 8. 2015. Podatkovne zbirke Državnega zbora.

- Odgovor predstavnice NAV - Urad za delo in socialno skrbstvo, z dne 4. 11. 2015. - Odgovor predstavnice švedske agencije za socialno zavarovanje, z dne 17. 11. 2015 in 23. 11. 2015. - OECD: Family violence. Spletna stran:

http://www.oecd.org/els/soc/SF3_4_Family_violence_Jan2013.pdf (november 2015). - Ökonomische Gewalt gegen Frauen. Spletna stran:

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=7&ved=0CEwQFjAGahUKEwj6n5yD2JnJAhXGPQ8KHZQfAtE&url=http%3A%2F%2Fwww.provinz.bz.it%2Fchancengleichheit%2Fthemen%2Fpublikationen.asp%3Fsomepubl_action%3D300%26somepubl_image_id%3D224566&usg=AFQjCNFR6VGLwFJucRCzKNnDUzrzQEHTBA (november 2015).

- Osez le féminisme 69: Aidez-nous à convaincre l’ensemble des député-e-s pour voter l'amandement n°640. Spletna stran: https://osezlefeminisme69.wordpress.com/tag/pension-alimentaire/ (oktober 2015).

- Paßgesetz. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/pa_g_1986/gesamt.pdf (november 2015).

- Rustad Bekkali: Child Support Procedures in Norway. Spletna stran: http://www.heidelberg-conference2013.de/tl_files/downloads-abstracts/abstracts-ab-3-3-2013/Presentation_Bekkali_Rustad_final.pdf (november 2015).

- Sættem E. in Saue J: High functional administrative systems. Spletna stran: http://www.heidelberg-conference2013.de/tl_files/downloads-abstracts/abstracts-ab-3-3-2013/Presentation_Saettem_Saue_final.pdf (november 2015).

- Saunders, Peter: Father Figures; How absent fathers on welfare could pay meaningful child support. Spletna stran: http://policyexchange.org.uk/images/publications/father%20figures%20-%20mar%2012.pdf (november 2015).

- Service–Public: Allocation de soutien familial (ASF). Spletna stran: https://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/F815 (oktober 2015).

- Service–Public: Pension alimentaire : Fixation et versement. Spletna stran: https://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/F991 (oktober 2015).

- Service–Public: Que faire si ma pension alimentaire n'est pas versée?. Spletna stran: https://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/F1249 (november 2015).

- Service–Public: Pension alimentaire: paiement direct. Spletna stran: https://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/F998 (november 2015).

- Service–Public: Prestation compensatoire. Spletna stran: https://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/F1760 (november 2015).

- Sklep Sveta z dne 9. junija 2011 o odobritvi Haaške konvencije z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine. Spletna stran: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011D0432&from=SL (oktober 2015).

- Sklep Sveta z dne 9. aprila 2014 o spremembi prilog I, II in III k Sklepu 2011/432/EU o odobritvi Haaške konvencije z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin v imenu Evropske unije (2014/218/EU). Spletna stran: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32014D0218:SL:HTML (oktober 2015).

- Solomon-Fears C. et al: Incarceration As the Penalty of Last Resort For Nonpayment of Child Support. Spletna stran: http://greenbook.waysandmeans.house.gov/sites/greenbook.waysandmeans.house.gov/files/2012/documents/R42389_gb.pdf (november 2015).

- Statsforvaltningen: Child support http://www.statsforvaltningen.dk/site.aspx?p=6404 (november 2015). - Statsforvaltningen1: Spousal support: http://www.statsforvaltningen.dk/site.aspx?p=6386 (november

2015). - Strafgesetzbuch. Spletna stran:

https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10002296 (november 2015).

- Strafgesetzbuch. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/stgb/gesamt.pdf (oktober 2015).

- Studio Cataldi: La sospensione della prescrizione del diritto al mantenimento. Spletna stran: http://www.studiocataldi.it/news_giuridiche_asp/news_giuridica_15590.asp (november 2015).

49

- Svet Evrope: Family Policy Database: Custody of children and child support/maintenance. Spletna stran: http://www.coe.int/t/dg3/familypolicy/Source/4_2_ii%20Child%20custody%20and%20maintenance.pdf (november 2015).

- University of York: Child support policy: An international perspective. Spletna stran: https://www.york.ac.uk/inst/spru/pubs/pdf/rrep405.pdf (november 2015).

- Unterhaltsvorschußgesetz. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10002710 (november 2015).

- Unterhaltsvorschussgesetz. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/uhvorschg/gesamt.pdf (oktober 2015).

- Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah. Spletna stran: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:32009R0004 (oktober 2015).

- Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 (oktober 2015).

- Varuh človekovih pravic: Konvencija o otrokovih pravicah (OZN). Spletna stran: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/ (oktober 2015).

- Wikipedia: Ecomomic abuse. Spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_abuse#cite_ref-ncadv_7-4 (oktober 2015).

- Wikipedia: Unterhaltsvorschussgesetz. Spletna stran: https://de.wikipedia.org/wiki/Unterhaltsvorschussgesetz (november 2015).

- Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1265 (oktober 2015).

- Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1008 (november 2015).

- Zakon o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo in 106/12). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO485 (oktober 2015).

- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5084 (oktober 2015).

- Zakon o privremenom uzdržavanju (NN 092/2014). Spletna stran: http://www.digured.hr/ (november 2015).

- Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05 in 55/09 – odl. US). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4335 (oktober 2015).

- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US in 84/12 – odl. US). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40 (oktober 2015).

- Zivilprozessordnung. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001699 (november 2015).

- Zivilprozessordnung. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/zpo/gesamt.pdf (oktober 2015).

- Zvezno ministrstvo za družine in otroke, Gewaltinfo: Ökonomische Gewalt. Spletna stran: http://www.gewaltinfo.at/fachwissen/formen/oekonomische_gewalt.php (november 2015).