UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA …Patronažna zdravstvena nega je posebna oblika zdravstvene nege, ki se izvaja na pacientovem domu in v lokalni skupnosti oziroma v okolju, kjer

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK V

PATRONAŽNEM VARSTVU

(diplomsko delo)

Maribor, 2016 Mateja Terbuc

UNIVERZA V MARIBORU


POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK V

PATRONAŽNEM VARSTVU

(dispozicija diplomskega dela)

Maribor, 2016 Mateja Terbuc

UNIVERZA V MARIBORU


Mentorica: viš. predav. mag. Barbara Kegl

Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu

i

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Zdravje je človekova temeljna vrednota in samopregledovanje dojk

je ena izmed pomembnih aktivnosti za lastno zdravje. To je postopek pri katerem ženska

spoznava svoje dojke. Prav bi bilo, da bi se te tehnike naučile že v mladosti in jo mesečno

vpletle v svoje življenjske aktivnosti. Pri promoviranju samopregledovanja dojk imamo

veliko vlogo prav medicinske sestre. Pomembno je, da pri osveščanju žensk upoštevamo

njihovo zdravstveno prosvetljenost. Patronažna medicinska sestra se srečuje z ženskami v

različnih življenjskih obdobjih. Prizadeva si, da bi žensko populacijo čim bolje seznanila z

ukrepi za varovanje zdravja, kamor spada tudi samopregledovanje dojk. Namen

diplomskega dela je predstaviti pomen in vlogo patronažne medicinske sestre pri tej

aktivnosti.

Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela

in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen

anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 patronažnih medicinskih sester, ki se pri

svojem delu srečuje z različno žensko populacijo.

Rezultati: Podatki, ki smo jih dobili z opravljeno raziskavo, so pokazali, da imajo

patronažne medicinske sestre dovolj znanja za prepoznavanje bolezenskih sprememb na

dojkah. Tehnika samopregledovanja dojk je pogosto omenjena pri zdravstveno-vzgojnem

delu z žensko populacijo, vendar ugotavljajo,da bi z več informacijskega materiala povečale

zanimanje tudi za demonstracijo postopka. Prosvetljenost žensk bi se dalo izboljšati s

tovrstnimi predavanji v lokalnih skupnostih, kjer patronažne medicinske sestre delujejo.

Poznavanje presejalnega programa DORA pri patronažnih medicinskih sestrah omogoča

boljšo raven preventivne dejavnosti pri delu z žensko populacijo.

Sklep: Patronažne medicinske sestre, kakor drugi zdravstveni delavci, imajo pomembno

vlogo pri promoviranju samopregledovanja dojk v skrbi za zdravje žensk. Z pravim oz. še

boljšim pristopom (z več informacijskega materiala, poznavanjem mobilnih aplikacij) bo

motivacija in osveščenost žensk večja.

Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, promocija

zdravja, zdravstvena vzgoja, spremembe na dojki, tehnika samopregledovanja dojk


ii

ABSTRACT

Theoretical background: Health is a fundamental human value and breasts self-

examination is one of the most important activities for one’s own health. This is a procedure,

in which a woman get to know her breasts. Women should learn about these techniques at

their young age and include them monthly into their life activities. When promoting breasts

self-examination, nurses have a big role. By raising woman awareness, it is important to take

into the consideration her health enlightenment. A community nurse is facing women at

different life stages. She seeks to inform the female population better about health protection

measures, which also includes breasts self-examination. The aim of this thesis is to present

the importance and the role of community nurses in this action.

Methodology: In this thesis, a descriptive method and quantitative research methodology

were used. As a research instrument, an anonymous questionnaire was used, completed by

50 community nurses, who deal with different female population.

Results: Data obtained with a carried survey has shown that community nurses have

sufficient knowledge to identify abnormalities in breasts. Breasts self-examination technique

is often referred to in medical-educational work with female population, but they note that

with more information materials the interest in demonstration process could be increased.

With such lectures, the women enlightenment could be improved in local communities,

where community nurses work. Knowing the DORA screening program by community

nurses provides a better level of preventive activities at work with the female population.

Conclusion: Community nurses as well as other health professionals have an important role

in promoting breasts self-examination in health care for women. With right or even better

approach (with more information material, knowledge of mobile applications) a motivation

and awareness of women will be higher.

Keywords: community nurse, community nursing, health promotion, health education,

breast changes, breasts self-examination technique


iii

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .......................................................................................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................................ 3

2.1 Namen ................................................................................................................................... 3

2.2 Cilji ........................................................................................................................................ 3

3 SAMOPREGLEDOVANJE DOJK .............................................................................................. 4

3.1 TEHNIKA SAMOPREGLEDOVANJA DOJK ..................................................................... 5

3.2 OPAŽENE SPREMEMBE NA DOJKAH PO SAMOPREGLEDOVANJU .......................... 8

4 AKTIVNOSTI PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SAMOPREGLEDOVANJU

DOJK ............................................................................................................................................ 10

4.1 ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE Z

ŽENSKO POPULACIJO ........................................................................................................... 10

5 DORA – PROGRAM ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA DOJKE ...................................... 13

6 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................................... 14

6.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ....................................................................................... 14

6.2 METODOLOGIJA RAZISKOVALNA ............................................................................... 14

6.2.1 Raziskovalne metode ........................................................................................................ 14

6.2.2 Raziskovalno okolje .......................................................................................................... 14

6.2.3 Raziskovalni vzorec .......................................................................................................... 14

6.2.4 Postopki zbiranja podatkov ............................................................................................... 15

6.3 ETIČNI VIDIK .................................................................................................................... 15

7 REZULTATI .............................................................................................................................. 16

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ........................................................................................ 26

9 SKLEP ....................................................................................................................................... 30

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................................ 32

PRILOGE ........................................................................................................................................ 1

Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................................... 1

Priloga 2: Soglasje za pomoč pri izvedbi raziskave v okviru Fakultete za zdravstvene vede UM .... 7


iv

KAZALO GRAFOV

GRAF 1: VAŠA STAROST .......................................................................................................... 16

GRAF 2: VAŠA KONČANA IZOBRAZBA ................................................................................. 16

GRAF 3: VAŠA DELOVNA DOBA NA PATRONAŽI ............................................................... 17

GRAF 4: POZNAVANJE TEHNIKE SAMOPREGLEDOVANJA DOJK ................................... 17

GRAF 5: KORAKI PO KATERIH POTEKA SAMOPREGLEDOVANJE DOJK ....................... 18

GRAF 6: PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJK OPAZUJEMO ................................................ 18

GRAF 7: BOLEZENSKE SPREMEMBE NA DOJKI .................................................................. 19

GRAF 8: IZCEDEK IZ DOJKE .................................................................................................... 19

GRAF 9: RIZIČNI DEJAVNIKI PRI OBRAVNAVI ŽENSK Z IZCEDKOM IZ DOJKE ........... 20

GRAF 10: SEZNANJENOST S SAMOPREGLEDOVANJEM DOJK ......................................... 20

GRAF 11: NAJVEČ PRIDOBLJENIH TOVRSTNIH INFORMACIJ .......................................... 21

GRAF 12: PRIČETEK S SAMOPREGLEDOVANJEM DOJK .................................................... 21

GRAF 13: ZANIMANJA ŽENSK ZA SAMOPREGLEDOVANJE DOJK NA HIŠNIH OBISKIH

...................................................................................................................................................... 22

GRAF 14: BOLJŠA MOTIVIRANOST ŽENSK ZA SAMOPREGLEDOVANJE DOJK ............ 22

GRAF 15: SEZNANITEV ŽENSK S PRAVILNIM POSTOPKOM SAMOPREGLEDOVANJA

DOJK NA HIŠNIH OBISKIH ....................................................................................................... 23

GRAF 16: POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK PRI ODKRIVANJU SPREMEMB NA

DOJKAH ....................................................................................................................................... 23

GRAF 17: NAMEN PROGRAMA DORA .................................................................................... 24

GRAF 18: POPULACIJA ŽENSK POVABLJENIH V PROGRAM DORA ................................. 24

GRAF 19: MAMOGRAFIJA V PROGRAMU DORA ................................................................. 25


v

KAZALO SLIK

SLIKA 1: PREGLED DOJK PRED OGLEDALOM S ROKAMI OB BOKU ................................ 5

SLIKA 2: PREGLED DOJK PRED OGLEDALOM Z DVIGNJENIMI ROKAMI NAD GLAVO 5

SLIKA 3: PREGLED DOJK STOJE OD KLJUČNICE .................................................................. 6

SLIKA 4: PREGLED DOJK STOJE DO PODPRSJA .................................................................... 6

SLIKA 5: PREGLED DOJK STOJE DO PAZDUHE ..................................................................... 7

SLIKA 6: PREGLED DOJK STOJE DO PRSNICE........................................................................ 7

SLIKA 7: PREGLED DOJK STOJE PROTI BRADAVICI ............................................................ 7


1

1 UVOD

Rak dojke je med ženskami v svetu in tudi v Sloveniji med najpogostejšimi raki. Ne moremo

ga preprečiti, lahko ga z različnimi priznanimi metodami zgodnjega odkrivanja odkrijemo v

fazi, ko je zdravljenje kratkotrajno, z manj fizičnimi in psihološkimi travmami, z daljšim

preživetjem in nenazadnje z ekonomskega stališča tudi cenovno ugodnejše (Pušnik, 2014).

Učinkovitost zgodnjega odkrivanja kot del preventivnih programov je odvisna od več

dejavnikov. Poglavitno vlogo imajo programi, ki na različne načine promovirajo zdravje

(DORA, ZORA, SVIT, Enajst priporočil proti raku, itd.). Pomembno je, da ljudi motiviramo

k zdravim načinom življenja. Znano je, da se lahko z zdravim načinom življenja pomembno

vpliva na krepitev zdravja (Vražič, 2014).

Pri osveščanju o samopregledovanju dojk ima pomembno vlogo celoten zdravstveni tim, še

posebej medicinske sestre (Pušnik, 2014). Temeljne naloge članov negovalnega tima so

krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, obnavljanje zdravja in lajšanje trpljenja, ki ga

izvajajo tudi z zdravstvenovzgojnim delovanjem na vseh ravneh zdravstvenega varstva

(Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014). Zdravstvena vzgoja je

pomembna v vseh starostnih obdobjih in je del vseživljenjskega izobraževanja – v zgodnjem

starostnem obdobju, ko se stališča, slog ter vrednote šele oblikujejo in v odrasli dobi, ko

življenjski slog spreminjamo v bolj zdravega (Miller in Graves, 2000).

Zdravje je človekova temeljna vrednota in samopregledovanje dojk je ena izmed pomembnih

aktivnosti za lastno zdravje. Samopregledovanje dojk priporočajo Svetovna zdravstvena

organizacija in razna onkološka združenja po vsem svetu. S tem se krepita vloga in

odgovornost žensk do lastnega zdravja (WHO, 2014). Pušnik (2014) ocenjuje, da bomo pri

učenju samopregledovanja dojk uspešni, če bomo upoštevali zdravstveno izobraženost

ženske, možnost dojemanja podajane snovi, čas, ki ga imamo na razpolago, gradivo in – kar

je najpomembnejše – način podajanja snovi.

Patronažna zdravstvena nega je posebna oblika zdravstvene nege, ki se izvaja na

pacientovem domu in v lokalni skupnosti oziroma v okolju, kjer ljudje živijo (Zavrl


2

Džananović, 2010). Zaradi te posebnosti ima patronažna medicinska sestra pri svojem delu

možnost v obravnavo pacienta vključiti tudi njegovo družino (Koniček, 2014). Pri svojem

delu prihaja v stik z ženskami v različnih življenjskih obdobjih. Srečuje se z deklicami,

najstnicami, ženskami v aktivnem obdobju in s starostnicami. Prizadeva si, da žensko

populacijo čim bolje seznani z ukrepi za varovanje zdravja (o zdravem načinu življenja, o

preventivnih presejalnih programih, o samopregledovanju dojk). S svojim

zdravstvenovzgojnim delovanjem želi doseči, da bi ženske odgovorno skrbele za svoje

zdravje in v primeru kakršnih koli sprememb pravočasno ukrepale. Hoyer in Mivšek (2008)

navajata, da bi z zdravstveno vzgojo morali vse ženske naučiti samopregledovanja in jih

motivirati, da si svoje dojke pregledajo enkrat mesečno. V obravnavo je vedno vključena

tudi njena družina. Družino patronažna medicinska sestra motivira k odkritim pogovorom in

vzpodbuja jasno izražanje čustev. Z odkritimi odnosi in ustrezno komunikacijo vseh članov

se v družini povečajo občutki pripadnosti in varnosti (Šmit, 2005). V okviru preventivne

dejavnosti obiskujejo patronažne medicinske sestre ženske med pedesetim in

petinšestdesetim letom, če so le te neodzivne na povabilo presejalnega programa DORA. Z

uspešno komunikacijo, dodatnimi informacijami, poizkuša ženske motivirati k odzivnosti in

k sodelovanju.


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti pomen samopregledovanja dojk pri ženskah in

vlogo patronažne medicinske sestre pri tej aktivnosti.

2.2 Cilji

opisati tehniko samopregledovanja dojk;

opisati aktivnosti patronažne medicinske sestre pri samopregledovanju dojk;

ugotoviti ali je poznavanje tehnike samopregledovanja dojk pri patronažnih

medicinskih sestrah zadostno;

ugotoviti kje so patronažne medicinske sestre pridobile znanje o tehniki

samopregledovanja dojk;

ugotoviti ali patronažne medicinske sestre prepoznavajo bolezenske spremembe na

dojkah;

ugotoviti v kakšnem obsegu poznajo patronažne medicinske sestre vsebino

programa za zgodnje odkrivanje raka dojke DORA;


4

3 SAMOPREGLEDOVANJE DOJK

Samopregledovanje dojk je postopek pri katerem ženska spoznava svoje dojke. Na ta način

se nauči opazovati spremembe v velikosti in obliki dojk, hkrati pa je pozorna na morebitne

spremembe v barvi kože. Prav tako s pozornim pregledom lahko odkrije zatrdline na dojki

in spremembe na bradavici dojke.

Prav bi bilo, da bi se tehnike samopregledovanja dojk naučile že v mladosti, tekom

preventivnih pregledov v srednjih šolah ali vsaj okoli 20. leta, in to tehniko vpletle v svoje

življenjske aktivnosti. Pomembno je, da najstnico, ki že ima menstuacijo, poučimo, da si

mesečno vsaki deseti dan po začetku menstruacije pretipa dojke. Kasneje v menopavzi si

izbrani dan določijo ženske same. Tehnika samopregledovanja dojk naj bi bila znana že

dekletom v osnovni šoli pri zdravstveni vzgoji. Tako bi se že zgodaj v puberteti naučile

prepoznati strukturo svojih dojk in bi lažje prepoznale morebitne spremembe na dojkah. Zato

mogoče ni odveč apel: ,,Matere, poučite hčerke najstnice, kako se samopregledujejo dojke!,,

Dandanes je na voljo veliko tovrstnega gradiva, kot na primer zloženka Za zdrave dojke in

video film o samopregledovanju dojk. Veliko vlogo imajo tudi organizirana predavanja in

izobraževanja v lokalnih skupnostih. Ženske na ta način prevzemajo aktivnejšo vlogo za

svoje zdravje. Posebno pozornost je potrebno nameniti mobilni aplikaciji in spletni strani

Breast test - Zaupaj svojim rokam za zdravje dojk. Aplikacijo promovira Europa Donna

(b.d). Ima mesečni opomnik z menstrualnim koledarčkom in ženske s preprostimi navodili

vodi pri samopregledovanju dojk. Predvsem mlade bi morali opozoriti na to aplikacijo, če

želimo, da postanejo v skrbi za svoje zdravje bolj aktivni.

Hoyer in Mivšek (2008) sta objavili študijo na temo samopregledovanje dojk - primerjava

mlajših in starejših žensk in ugotovili, da imajo več znanja na tem področju starejše ženske.

V razpravi ocenjujeta, da ženskam manjka ozaveščenosti in znanja o samopregledovanju

dojk. Starejše ženske so v primerjavi z mlajšimi bolje poučene. Število žensk, ki izvaja

samopregledovanje, je premajhno. Tiste, ki so poučene o tej temi, so sposobne prej

prepoznati spremembe in poiskati pomoč, torej se splača vlagati v zdravstvenovzgojno

delovanje.


5

3.1 TEHNIKA SAMOPREGLEDOVANJA DOJK

Samopregledovanje dojk je sestavljeno iz treh korakov: pregled dojk pred ogledalom, tipanje

dojk stoje in tipanje dojk leže.

1. Pregledovanje dojk pred ogledalom: postavimo se pred ogledalo in damo roke ob bok.

Opazujemo dojke in sicer obliko, barvo in spremembe na kolobarju, bradavici in na celotni

dojki. Dojke nato opazujemo še od strani. Roke dvignemo nad glavo in opravimo pregled še

v tem položaju.

Slika 1: Pregled dojk pred ogledalom s rokami ob boku

Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)

Slika 2: Pregled dojk pred ogledalom z dvignjenimi rokami nad glavo



6

2. Tipanje dojk stoje: da omogočimo lažje drsenje po koži dojke, si prste navlažimo s kremo

ali pa pregled opravimo med tuširanjem. Pomembno je da imamo prste iztegnjene in

stisnjene skupaj. S krožnimi gibi se pomikamo po celi dojki od ključnice, podprsja,pazduhe

do prsnice proti bradavici. Roka dojke, ki jo pregledujemo, je dvignjena nad glavo. Dojke

pretipljemo še v naprej nagnjenem položaju in pregled zaključimo s pregledom pazduh z

razprtimi prsti.

Slika 3: Pregled dojk stoje od ključnice


Slika 4: Pregled dojk stoje do podprsja



7

Slika 5: Pregled dojk stoje do pazduhe


Slika 6: Pregled dojk stoje do prsnice


Slika 7: Pregled dojk stoje proti bradavici



8

3. Tipanje dojk leže: stran, ki jo preiskujemo podložimo,roko damo pod glavo, ker je tako

dojka v lepšem položaju. Drsimo od ključnice proti bradavici. Ko opravimo

samopregledovanje dojk, to dokumentiramo v menstrualni koledarček. Ob morebitnih

opaženih spremembah se takoj naročimo na pregled pri osebnem zdravniku, ki presodi ali

smo potrebni nadaljnje obravnave pri specialistu.

3.2 OPAŽENE SPREMEMBE NA DOJKAH PO SAMOPREGLEDOVANJU

Opažene spremembe na dojkah po samopregledovanju so največkrat zatipane zatrdline,

drugačna barva kože na dojki, spremenjen videz prsne bradavice, včasih celo izcedek iz nje.

Etiologija zatrdlin je največkrat odvisna od tega, v katerem življenjskem obdobju se nahaja

ženska. Absces se razvije kot komplikacija mastitisa. Pri palpaciji so v ospredju toplota

obolelega področja, bolečina in prisotnost zatrdline, ki fluktuira. Ultrazvočna preiskava

dojke je potrebna za izključitev vnetnega raka dojke (Kous-Škalič, 2014).

Tumorji dojk so največkrat vidni pri slikovnih preiskavah, lahko se jih zatipa tudi pri

samopregledovanju dojk. Ko potrdimo, da sprememba ni maligna, je zdravljenje največkrat

le simptomatsko (Vivod, 2014). Najpogostejše benigne spremembe na dojkah so ciste. Na

otip so pomične in elastične z gladkimi robovi. Večinoma ne povzročajo težav, če pa so

večje, lahko povzročajo napetost in bolečine (Perhavec 2014). Kožne spremembe na dojkah

največkrat povzročajo bakterije, virusi, glive in paraziti, v tem primeru govorimo o

infekcijskih boleznih kože. Omeniti moramo tudi avtoimuno obolenje, vitiligo, ki se pojavlja

tudi v predelu dojk in s hipopigmentacijo povzroča spremembe v videzu kože dojk. Poseben

poudarek si zaslužijo kožni tumorji. Med benignimi so daleč najpogostejše seboroične

keratoze, ki se pri ženskah pogosto pojavljajo v predelu dojk in pod njimi, so vseh različnih

barvnih odtenkov in velikosti ter velikokrat vzbujajo sum kožnega raka. Omeniti velja še

kožne metastaze, predvsem pri rakih dojk (Škoberne, 2014).

Najpogosteje ženske poiščejo zdravniško pomoč, ko zraven zatrdline in bolečine v dojkah

opazijo še izcedek iz dojk. O patološkem izcedku govorimo, ko je le ta enostranski, omejen

na en duktus, prozoren, rumen ali krvav. Kadar je izcedek iz bradavice mlečen in ni povezan

z nosečnostjo ali dojenjem pomislimo na fiziološki izcedek. Povzroča ga

hiperprolaktinemija (Zver Skomina, 2014). Pozorni moramo biti na videz prsne bradavice,


9

največkrat opazimo uvlečenost. Takšna sprememba zahteva takojšnjo zdravniško

obravnavo.


10

4 AKTIVNOSTI PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI

SAMOPREGLEDOVANJU DOJK

Medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in je

vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom (Šušteršič et al., 2006). Ker je

krepitev in ohranjanje zdravja temeljno poslanstvo patronažne zdravstvene nege, žene pri

svojem delu seznanjajo s preventivnimi ukrepi za njegovo ohranjanje (Koniček, 2014). Z

poznavanjem komunikacijskih veščin na preventivnih obiskih uspešno vzpostavi stik z

ženskami, ki jih obišče. Na preventivnih in kurativnih obiskih ženske seznanja s pomenom

mesečnega samopregledovanja dojk, z zgibanko jim pobližje predstavi tehniko

samopregledovanja. Promovira zdrav način življenja, telesno aktivnost, zdravo prehrano in

zdravo soočanje s stresom. Poučuje jih samopregledovanja dojk in kako naj ukrepajo ob

opaženi spremembi. Opomni jih o pomembnosti beleženja v menstrualni koledarček po

opravljenem pregledu. Seznani jih z delovanjem ambulante za bolezni dojk. Pri edukaciji

upošteva posebnosti vsake posameznice, njene zmožnosti dojemanja in zdravstveno

prosvetljenost.

4.1 ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE Z

ŽENSKO POPULACIJO

Pri zdravstveno-vzgojnem delu patronažne medicinske sestre z žensko populacijo le ta

poteka hkrati tudi z njeno družino. V sklopu preventivne dejavnosti se srečuje z nosečnicami

v zadnjem predporodnem obdobju. S preventivnim obiskom želimo proučiti socialno

zdravstvene razmere v družini. Nosečnico želimo poučiti o normalnem poteku nosečnosti, o

vseh spremembah in aktivnostih, ki so vezane na nosečnost. Nosečnico obravnavamo v

smislu krepitve, ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni. Poučenost nosečnice o

dejavnikih, ki neugodno vplivajo na potek nosečnosti, je zelo pomembna, saj se nosečnica

zavestno izogne dejavnikom tveganja in tako nosečnost poteka bolj mirno in zdravo (Luzar,

2015). Z nosečnico s tem obiskom vzpostavi stik, poda informacije, ki jih ženska potrebuje

in s tem ustvari pogoje za uspešno sodelovanje in zaupanje.


11

24 ur po odpustu otročnice z novorojenčkom iz porodnišnice, otročnico seznanja z higiensko

- dietetnim režimom značilnim za poporodno obdobje. Vzpodbuja dojenje, otročnico seznani

s tehnikami dojenja, demonstrira nego novorojenčka in popkovnega krna. Obravnava v

obdobju novorojenčka zajema vzpostavljanje dobrega odnosa s starši, vzpostavljanje

dojenja, zagotavljanje primerne teže novorojenčka in sposobnosti otročnice za samostojno

nego novorojenčka (Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni

ravni, 1998). Otročnico pouči o pomenu samoopazovanja sprememb na dojkah, o negi dojk,

spremljanja ginekoloških sprememb (obilnost, barva, vonj čišče oziroma izcedka). Šest

tednov po porodu žensko napoti do njenega izbranega ginekologa na prvi poporodni

ginekološki pregled. Ko dojenček dopolni starost 4-6 mesecev, se patronažna medicinska

sestra ponovno vključi z zdravstveno-vzgojnim svetovanjem. Svetuje na kakšen način naj

začnejo otročnice uvajati mešano prehrano pri dojenčku, seznani jih s spodbujanjem

motoričnih sposobnosti, z nego mlečnih zob, svetuje glede cepljenj, na splošno spremlja

psiho-fizični razvoj dojenčka in počutje v družini. Pri 7.-11. mesecu dojenčkove starosti jih

seznanja s telesnim in gibalnim razvojem značilnim za to starostno obdobje, spremlja

družinsko dinamiko. Ženi nudi oporo s svetovanjem pri njenem malčku. Svetuje glede

ustrezne socializacije otroka, glede telesnih aktivnosti, prehranjenosti in počitka (Priporočila

obravnave pacientov v Patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre, 2016).

V Sloveniji potekajo na državni ravni organizirani presejalni programi katerih namen je

zmanjšane umrljivosti, zgodnejše odkrivanje raka (kar za osebo pomeni boljšo kakovost

življenja) in odkrivanje predrakavih sprememb (kar zmanjša obolevnost za določeno vrsto

raka). Izvajajo se tri presejanja (DORA, ZORA in SVIT) za katere je strokovno utemeljeno,

da so javnozdravstveno učinkoviti. Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so

ljudje v program osebno vabljeni in da se podatki iz programa zbirajo v registru, ki je

povezan s centralnim registrom prebivalstva ter registrom raka, kar omogoča sledljivost in

kontrolo kakovosti (Ministrstvo za zdravje, 2010). Patronažna medicinska sestra želi s

svojim preventivnim obiskom vzpodbuditi sodelovanje pri omenjenih presejalnih

programih. Preverja ali je poznavanje presejalnih programov zadostno, pouči jih, da s

sodelovanjem aktivno vplivajo na ohranjanje zdravja. S promocijo zdravja spodbuja ljudi,

da bi postavili zdravje na najvišje mesto na lestvici človekovih vrednot, aktivno skrbeli zanj


12

in imeli večji vpliv na ekonomske in socialne vplive na zdravje (Priporočila obravnave

pacientov v Patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre, 2016).


13

5 DORA – PROGRAM ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA DOJKE

V Sloveniji teče od leta 2008 organiziran presejalni program za raka dojke DORA, ki od

vsega začetka sledi evropskim smernicam za kakovost v presejalnih programih. Program še

ne pokriva celotne države, dosega pa že prve rezultate (Kadivec, 2014). K udeležbi so

vabljene ženske med 50. in 69. letom starosti s stalnim prebivališčem v ZZZS Območni enoti

Ljubljana in Mestni občini Maribor. Za iskanje raka dojke se kot presejalni test uporablja

mamografija. Glavno merilo za učinkovitost presejanja je zmanjšanje umrljivosti med redno

pregledanimi ženskami, kar je tudi končni cilj programa DORA (Kadivec, 2014). Ženske se

lahko za sodelovanje pri presejalnem testu odločijo na pobudo zdravnika ali pa same. V

starostnem obdobju med 50. in 69. letom, ko je verjetnost za zbolevnost največja, so kot

ciljna skupina s pisnimi vabili povabljene k sodelovanju. Dokazano je, da najboljše rezultate

daje organiziran presejalni test pri katerem se redno pregleduje zadosten delež (vsaj 70 %)

ciljane populacije (Kadivec, 2014).

Zdravstveni tim mora za boljše sprejetje državnega presejalnega programa za raka dojk:

- ženske ustrezno svetovati in jih informirati o postopku, koristi in stranskih učinkih

pregleda, da bi se ženske zanj lažje in številčnejše odločale;

- poiskati in spremljati ženske, ki se vabilu niso odzvale, poiskati razloge za to ter se z

njimi pogovoriti o njihovem mnenju, odporu, strahu pred rakom in samim pregledom;

- ženskam s patološkim izvidom svetovati in jih klicati na kontrolno mamografijo in

nadaljnje preiskave, se z njimi pogovoriti o rezultatih testov in nadaljnjih postopkov

kot so biopsija, možnosti zdravljenja ter jim nuditi psihološko podporo (Mramor, 1995,

str. 38).


14

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:

Raziskovalno vprašanje 1: Ali patronažne medicinske sestre poznajo tehniko

samopregledovanja dojk?

Raziskovalno vprašanje 2: Kje so se patronažne medicinske sestre seznanile s tehniko


Raziskovalno vprašanje 3: Ali patronažne medicinske sestre prepoznajo bolezenske

spremembe na dojkah?

Raziskovalno vprašanje 4: Ali patronažne medicinske sestre poznajo vsebino presejalnega

programa DORA (komu je namenjen, kako pogosto se izvaja, kako poteka )?

6.2 METODOLOGIJA RAZISKOVALNA

6.2.1 Raziskovalne metode

Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje strokovne literature.

Glavnina virov ni starejša od 10 let. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo

dela. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval

vprašanj zaprtega tipa. Analizo odgovorov smo predstavili s frekvenčno distribucijo.

6.2.2 Raziskovalno okolje

Raziskavo smo izpeljali v enem izmed zdravstvenih domov na Štajerskem. Pridobili smo si

soglasje vodstva zavoda.

6.2.3 Raziskovalni vzorec

V raziskavi je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester starih med 20 in nad 50 let.


15

6.2.4 Postopki zbiranja podatkov

Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 19 vprašanj, nekatera vprašanja so bila

demografskega značaja, druga pa čisto strokovne narave. Razdelili smo ga patronažnim

medicinskim sestram. Izpolnjen anketni vprašalnik so vrnile v za to namenjen nabiralnik.

Raziskavo smo opravili v mesecu juniju 2016.

6.3 ETIČNI VIDIK

Vsaka anketiranka je bila seznanjena, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in ga ima

pravico odkloniti. Upoštevan je bil vidik anonimnosti, individualnosti in zasebnosti v času

raziskave. Prav tako smo upoštevali Kodeks etike zdravstvene nege in oskrbe Slovenije.


16

7 REZULTATI

Graf 1: Vaša starost

Med anketiranimi patronažnimi medicinskimi sestrami je bilo največ tistih, ki so stare nad

50 let in sicer 21 (42 %). 18 (36 %) je bilo starih med 40-49 let. 10 (20 %) anketirank je

imelo 30-39 let. 1 oseba (2 %) je spadala v skupino od 20-29 let.

Graf 2: Vaša končana izobrazba

Iz grafa je razvidno, da ima 6 (12 %) anketirank srednješolsko izobrazbo. 4 (8 %) imajo

končano višješolsko izobrazbo. Največji delež po izobrazbeni stopnji predstavljajo

1 (2%)

10 (20%)

18 (36%)

21 (42%)

20- 29 let

30 - 39 let

40 - 49 let

nad 50 let

6 (12%)

4 (8%)

35 (70%)

(10%)5

srednješolska

višješolska

visokošolska

specializacija

magisterij


17

anketiranke z visokošolsko izobrazbo, to je 35 (70 %). 5 (10 %) anketirank ima končano še

specializacijo.

Graf 3: Vaša delovna doba na patronaži

29 (58 %) anketirank ima 21 ali več let delovne dobe na patronaži .Sledijo jim kolegice z

11-20 let delovne dobe , teh je 16 (32 %). 5 (10 %) jih ima do 10 let delovne dobe.

Graf 4: Poznavanje tehnike samopregledovanja dojk

43 (86 %) anketirank je mnenja, da pozna tehniko samopregledovanja dojk in 7 (14 %) jih

je prepričanih, da tehnike ne poznajo.

5 (10%)

16 ( 32%)29 (58%)

do 10 let

11 do 20 let

21 let in več

43 (86%)

7( 14% )

da

ne


18

Graf 5: Koraki po katerih poteka samopregledovanje dojk

Iz podanih odgovorov je razvidno, da anketiranke poznajo korake samopregledovanja dojk.

Najbolj poznan korak jim je začetni, pregled dojk pred ogledalom. Ta odgovor je izbralo kar

41 (34 %) anketirank, sledi tipanje dojk stoje, ki ga je označilo 37 (31 %). 13 (11 %)

anketirank je mnenja, da poteka tipanje dojk tudi sede. 28 (23 %) oseb ve, da poteka tipanje

dojk leže. Pod rubriko drugo, sta bila podana 2 odgovora in sicer, da začnemo s tipanjem

stoje pred ogledalom in nato nadaljujemo leže ter odgovor tipanje med tuširanjem.

Graf 6: Pri samopregledovanju dojk opazujemo

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Večina, 50 (30 %) vprašanih, je mnenja,

da smo pri samopregledovanju dojk najbolj pozorni na videz bradavice, 48 (28 %) jih meni,

28 (23%)

13 (11%)

37 (31%)

41 (34%)

2 (1%)

tipanje dojk leže

tipanje dojk sede

tipanje dojk stoje

pregled dojk pred ogledalom

drugo

48 (28%)

37 (22%)50 (30%)

34 (20%) obliko dojke

barvo kože na dojki

videz bradavice

videz kolobarja

drugo


19

da smo pozorni na obliko dojke. 37 (22 %) anketirank bi pozornost namenilo barvi kože na

dojki. 34 (20 %) ne bi spregledalo videza kolobarja.

Graf 7: Bolezenske spremembe na dojki

Tudi tu je bilo možnih več odgovorov. 50 (40 %) anketirank mnenja, da zatipana zatrdlina

predstavlja bolezensko spremembo na dojki. Prav tako jih 48 (39 %) meni, da spada izcedek

iz prsne bradavice med bolezenske spremembe. 26 (21 %) bi med bolezenske spremembe

na dojki uvrstilo še trajno bolečino v dojki.

Graf 8: Izcedek iz dojke

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. 38 (35 %) anketirank jih je mnenja, da

govorimo o patološkem izcedku, ko ga spremlja še zatrdlina. 35 (33 %) meni, da je to

50 (40%)

26 (21%)

48 (39%)

ko zatipamo zatrdlino

prisotnost trajne bolečine vdojki

izcedek iz prsne bradavice

38 (35%)

35 (33%)

16 (15%)

18 (17%)0 (0%)

spremlja ga zatrdlina (tipnaali vidna na mamografiji)

kadar je krvav

kadar je rumen

kadar je prozoren

kadar je mlečen


20

izcedek iz dojke, ki je krvav. Med patološke izcedke dojke je 16 (15 %) anketirank uvrstilo

tudi izcedek, ki je rumen. Izcedka, ki je mlečen, nobena ne uvršča sem. Tudi prozoren

izcedek je 18 (17 %) oseb uvrstilo k izcedkom z patologijo.

Graf 9: Rizični dejavniki pri obravnavi žensk z izcedkom iz dojke

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Večina vprašanih 36 (34 %) je mnenja, da

sta najpogostejša rizična dejavnika raba hormonskega nadomestnega zdravljenja in raba

hormonske kontracepcije. Odgovor starost ob menopavzi je izbralo 21 (20 %) anketirank,

odgovor starost ob prvi menstruaciji pa 13 (12 %). Pod drugo ni bil podan noben odgovor.

Graf 10: Seznanjenost s samopregledovanjem dojk

S samopregledovanjem dojk se je večina, 28 (56 %) seznanila na strokovnih predavanjih,

14 (28 %) se jih je seznanilo tekom šolanja, 8 (16 %) preko poučnih oddaj po tv, radiu, iz

revij in iz literature.

36 (34%)

36; (34%)

13; (12%)

21; (20%)

raba hormonskekontracepcije

raba hormonskeganadomestnega zdravljenja

starost ob prvi menstruaciji

starost ob menopavzi

drugo

28 (56%)

8 (16%)

14 (28%)

0 (0%)

na strokovnih predavanjih

iz medijev

tekom šolanja

drugo


21

Graf 11: Največ pridobljenih tovrstnih informacij

Mnenje 29 (58 %) anketirank je, da so največ informacij dobile na strokovnih predavanjih,

12 (24 %) jih je odgovorilo, da tekom šolanja. Pomembno vlogo pri informiranosti ima za

9 (18 %) vprašanih tudi mediji.

Graf 12: Pričetek s samopregledovanjem dojk

38 (76 %) anketirank je mnenja, da bi bilo s samopregledovanjem dojk smiselno pričeti že

v srednji šoli, 6 (12 %) jih je mnenja, da v poporodnem obdobju. 1 (2 %) oseba je

prepričana, da v nosečnosti, 5 (10 %) bi jih začelo v menopavzalnem obdobju.

29 (58%)9 (18%)

12 (24%)

0 (0%)

na strokovnih predavanjih

iz medijev

tekom šolanja

drugo

38 (76%)

1 (2%)

6 (12%)

5 (10%)

že v srednji šoli

v nosečnosti

v poporodnem obdobju

v menopavzalnem obdobju


22

Graf 13: Zanimanja žensk za samopregledovanje dojk na hišnih obiskih

Anketirank, ki pri svojem delu včasih zaznavajo zanimanje ženske populacije za

samopregledovanje dojk, je 24 (48 %). 16 (32 %) vprašanih na terenu opaža zanimanje, 9

(18 %) ga ne opaža, 1 (2 %) ga ni opazila nikoli.

Graf 14: Boljša motiviranost žensk za samopregledovanje dojk

Z več možnimi odgovori, jih je bilo 38 (31 %) mnenja, da bi k boljši motiviranosti žensk

prispevale z zloženkami in informacijskim materialom, 33 (27 %) bi to storilo z

demonstracijo na patronažnem hišnem obisku. Z motiviranjem naj bi se začelo pri

zdravstveni vzgoji v srednji šoli, jih meni 31 (25 %).Odgovor na predavanjih v šoli za starše

16 (32%)

9 (18%)

24 (48%)

1 (2%)

da

ne

včasih

nikoli

33 (27%)

38 (31%)

21 (17%)

31 (25%)

0 (0%)

z demonstracijo na hišnemobisku

z zloženkami in informacijskimmaterialom

s predavanji v šoli za starše

pri zdravstveni vzgoji v srednjišoli

drugo


23

je izbralo 21 (17 %) oseb. Zanimivo je, da nobena od anketirank ne vidi priložnosti na

predavanjih v lokalnih skupnostih.

Graf 15: Seznanitev žensk s pravilnim postopkom samopregledovanja dojk na hišnih

obiskih

Večina, 29 (57 %) nima te izkušnje, medtem ko 22 (43 %) anketirank pove, da so bile

naprošene, da ženske seznanijo s pravilnim načinom.

Graf 16: Pomen samopregledovanja dojk pri odkrivanju sprememb na dojkah

49 (98 %) anketirank je mnenja, da je samopregledovanje pri odkrivanju sprememb zelo

pomembno,1 (2 %) smatra, da je pomembno. Nobena anketiranka ni izbrala odgovora, da

ni tako pomembno ali da sploh ni pomembno.

22 (43%)

29 (57%)

da

ne

49; (98%)

1; (2%) 0; (0%)

0; (0%)

zelo pomembno

pomembno

ni tako pomembno

ni pomembno


24

Graf 17: Namen programa DORA

Namen programa DORA je po mnenju 44 (41 %) vprašanih odkriti bolezenske spremembe,

ko še niso tipne, 37 (35 %) vidi pomembnost pri povečanju odkritja bolezni, ko je še v

omejenem stadiju.26 (24 %) jih je mnenja, da se tako lahko zmanjša umrljivost in podaljša

preživetje bolnic.

Graf 18: Populacija žensk povabljenih v program DORA

Vseh 50 (100 %) anketirank je mnenja, da je to ženska populacija med 50. in 69. letom

starosti, ki je s pisnim vabilom povabljena k sodelovanju v presejalnem programu DORA.

44 ( 41%)

26 (24%)

37 (35%)

0 (0%)

odkriti bolezenske spremembena dojkah, ko še niso tipne

zmanjšati umrljivost inpodaljšati preživetje bolnic

povečati odkritje bolezni, ko ješe v omejenem stadiju

drugo

50 (100%)

0%

0%

ženske med 50. in 69. letomstarosti

ženske, ki so v menopavzi

ženske, ki želijo biti pregledane


25

Graf 19: Mamografija v programu DORA

49 (98 %) anketirank je mnenja, da na 2 leti. 1 oseba (2 %) ne pozna odgovora.

0%

49 (98%)

1 (2%)

po potrebi

na dve leti

ne vem


26

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

O samopregledovanju dojk se v javnosti pogosto sliši, največkrat v povezavi z rakom dojk.

Vemo, da z rednim mesečnim pregledovanjem svojih dojk, lahko odločilno vplivamo na

morebitne spremembe, ki jih pri tem opazimo. Bizjak (2008) trdi, da se mnoge bolezni začno

s težavami, za katere mislimo, da ne pomenijo nič hudega, vendar pa kljub temu ne smemo

biti nikoli prepričani, da morda ne napovedujejo kaj resnejšega. Številna znamenja bolezni

odkrijemo sami, toda iz strahu pred morebitnim slabim izidom, svoje težave prikrivamo

toliko časa, da potem dejansko pride do slabega izida. Pomembno je, da pri rakastih

obolenjih temu strahu ne dovolimo, da nas ohromi.

Zelo pomembno vlogo pri ozaveščanju in promociji imamo zdravstveni delavci. Tega bi se

morali zavedati. Z ozaveščanjem in zdravstvenovzgojnim delovanjem moramo razbijati

strahove in doseči, da bomo mislili na zdravje takrat, ko nas v to ne bodo silili ne slabo

počutje, ne bolečine, še najmanj pa bolezen sama. Misliti na zdravje takrat, ko je človek

zdrav, bi moralo biti osnovno življenjsko pravilo vsakogar od nas (Bizjak, 2008).

V raziskavi o pomenu samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu je bilo največ

anketirank (42%) starih nad 50 let. Sledile so anketiranke med 40. in 49. letom (36 %), 20

% od oseba je bila mlajša in sicer med 20. in 29. letom. Gre za tim z bogatimi poklicnimi

izkušnjami glede na starost anketirank. Večina jih ima končano visokošolsko izobrazbo (70

%), 10 % jih je opravilo specializacijo. Razvidno je,da gre za strokovno izobražene osebe.

Prav tako ne gre zanemariti podatka,da jih ima med njimi kar 58 % več kot 21 let delovne

dobe v patronaži. Iz tega sklepamo,da anketiranke zelo dobro poznajo patronažno

zdravstveno nego.

S pomočjo izvedene raziskave smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja.

Raziskovalno vprašanje 1: Ali patronažne medicinske sestre poznajo tehniko



27

86 % patronažnih medicinskih sester je odgovorilo pritrdilno, 14 % pa nikalno.

Predvidevamo, da je tudi tem 14 % poznana tehnika, vendar menijo,da čisto točnega

postopka ne poznajo in zato tak rezultat.

Iz odgovorov po katerih korakih poteka samopregledovanje dojk je razvidno, da večina

anketirank korake pozna, le 11% jih je zavedel odgovor, ki je napačen - tipanje dojk sede.

Predvidevam, da so med temi odstotki anketiranke, ki so že pri prejšnjem vprašanju

odgovorile, da tehnike ne poznajo.

38 anketirank je mnenja, da bi bilo s samopregledovanjem dojk smiselno pričeti že v srednji

šoli, ko že prihaja do sprememb hormonskega ravnovesja pri menstrualnem ciklusu, kar

nedvomno vpliva na dojko. Pri zdravstveni vzgoji v srednji šoli bi naj tej vsebini namenili

več pozornosti.

Raziskovalno vprašanje 2: Kje so se patronažne medicinske sestre seznanile s tehniko


S samopregledovanjem dojk se je 56 % anketirank seznanilo na strokovnih predavanjih, 28

% tekom šolanja, 16 % pa iz medijev. Strokovna predavanja igrajo pomembno vlogo pri

nadgraditvi pridobljenega znanja tekom šolanja. Tudi mediji imajo pomembno vlogo pri

prosvetljevanju žensk, še posebej v mesecu oktobru, ki je bolje poznan kot roza oktober-

mesec boja proti raku na dojkah.

Raziskovalno vprašanje 3: Ali patronažne medicinske sestre prepoznajo bolezenske

spremembe na dojkah?

Pri samopregledovanju dojk bi večina opazovala videz bradavice (30 %), obliko dojke (28

%), barvo kože (22 %), 20 % bi jih bilo pozornih tudi na videz kolobarja. Iz odgovorov lahko

sklepamo, da patronažne medicinske sestre znajo opaziti spremembe, ki nakazujejo na to, da

se odvija nek proces. Kot bolezenski spremembi na dojki sta največkrat omenjeni zatipana

zatrdlina, pri 40 % vprašanih in izcedek iz prsne bradavice pri 39 %. Vemo, da sta to

največkrat opaženi spremembi, ki žene spodbudita, da obiščejo zdravnika.


28

27 % jih je mnenja,da govorimo o patološkem izcedku iz dojke, kadar ga spremlja zatrdlina

tipna ali vidna na mamografiji. 25 % oseb sem uvršča izcedek, ki je krvav. 7 % ve, da je to

izcedek, ki je prozoren, nekaj več (11 %) pa kadar je rumen. Iz podanih odgovorov je jasno,

da anketiranke znajo ločiti kdaj je izcedek fiziološke in kdaj patološke narave. Prevladalo je

mnenje, da je samopregledovanje zelo pomembno pri opažanju sprememb.

Na vprašanje kateri rizični dejavniki so pomembni pri obravnavi ženske z izcedkom, je 34

% anketirank izpostavila dva in sicer: rabo hormonskega nadomestnega zdravljenja in rabo

hormonske kontracepcije. 20 % omenja starost ob menopavzi, 12 % pa med rizične

dejavnike uvršča starost ob prvi menstruaciji.

Številne epidemiološke raziskave so proučevale vpliv hormonske kontracepcije na tveganje

za nastanek raka dojke in v nekaterih, objavljenih po letu 1980, so ugotavljali večje tveganje

za nastanek raka dojke pri uporabnicah hormonske kontracepcije (Arko, 2014). Hormonsko

nadomestno zdravljenje dokazano veča tveganje za nastanek raka dojke, predvsem

kombinirani preparat, vendar je pri ženskah, kjer so prisotne klimakterične težave,

kratkotrajno jemanje zdravil indicirano. Pri dolgotrajnem jemanju je treba za vsako žensko

posebej skrbno pretehtati koristi in tveganja (Arko, 2014). Prav tako so v številnih

epidemioloških raziskavah, tudi slovenskih, ugotovili, da so z rakom dojke bolj ogrožene

ženske, ki so menstruacijo dobile mlade, izgubile pa so jo starejše (Primic Žakelj et al.,

2014). Anketiranke prepoznavajo vse štiri rizične dejavnike, ki so zelo pomembni pri

obravnavi ženske z izcedkom pri postavljanju anamneze.

Raziskovalno vprašanje 4: Ali patronažne medicinske sestre poznajo vsebino

presejalnega programa DORA (komu je namenjen, kako pogosto se izvaja, kako

poteka )?

Presejalni program DORA je med anketirankami poznan. Vseh 50 (100 %) anketirank ve,

da je to ciljana populacija žensk med 50. in 69. letom, ko je verjetnost za zbolevnost največja.

S to starostno skupino se v okviru programa DORA tudi srečujejo, v kolikor gre za

neodzivnost pisno vabljenih žensk. 41 % anketirank vidi največji pomen DORE v možnosti,


29

da se bolezenske spremembe odkrijejo, ko še niso tipne. 35 % jih je mnenja, da se s pomočjo

DORE lažje odkrije bolezen, ko je še v omejenem stadiju. To zagotavlja tudi boljšo prognozo

pri ozdravitvi. Hkrati se tako zmanjšuje umrljivost in podaljša preživetje. Z vsemi temi

dejstvi je potrebno soočiti ženske, posebej tiste, ki sodelovanje v DORI odklanjajo. Skoraj

vse 98 % vedo, da se mamografija v sklopu DORE izvaja na dve leti. Iz vseh podanih

odgovorov sklepamo, da so patronažne medicinske sestre s programom DORE ustrezno

seznanjene, kar jim omogoča dobro preventivno dejavnost.

Zanimanje žensk za samopregledovanje dojk pri svojem delu opaža 32 %, 48 % pa včasih.

Obiskane ženske na hišnih obiskih torej kažejo interes. Patronažne medicinske sestre

ugotavljajo, da bi največ motivacije dosegle pri njih z informacijskim materialom in

demonstracijo na hišnem obisku. Ker 57 % vprašanih ni bilo na hišnem obisku nikoli

naprošenih, da pokažejo pravilni postopek samopregledovanja dojk, bi bilo dobro razmisliti

o tovrstnih predavanjih v skupinah za samopomoč, v lokalnih skupnostih, šoli za starše.


30

9 SKLEP

Poznavanje samopregledovanja dojk je zelo pomembno pri preventivi raka dojke. Čeprav se

o tej temi v današnjem času precej govori, večina žensk začne s samopregledovanjem dojk

po tistem, ko so že zbolele. Dobro bi bilo, da bi se zavedale pomena, pri tem jim ogromno

lahko pomagamo zdravstveni delavci. Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu

srečujejo z različno starostno populacijo žensk in vsaka starostna skupina zahteva svoj

zdravstvenovzgojni pristop.

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen pomen ima samopregledovanje dojk v patronažnem

varstvu. Prišli smo do zaključka, da bi se z več informacijskega materiala in z večjo

angažiranostjo patronažnih medicinskih sester z organiziranimi predavanji v lokalnih

skupnostih, povečalo zanimanje in vedenje žensk o samopregledovanju dojk.


31

ZAHVALA

Za strokovno pomoč in nasvete pri pisanju in oblikovanju diplomskega dela, se iskreno

zahvaljujem mentorici viš. predav. mag. Barbari Kegl, dipl. m. s., univ. dipl. org.

Zahvala gre tudi vodstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru, ki mi je

omogočilo raziskavo in sodelavkam v Patronažnem varstvu, ki so v raziskavi sodelovale.

Hvala moji mami, Robiju, Tinkari in Karmen za razumevanje in vzpodbujanje v času

nastajanja diplomskega dela.


32

LITERATURA IN VIRI

Arko, D. Vpliv hormonov na dojko. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 59-64.

Bizjak,T. Preprečevanje raka dojke. V: Vojska,S. (ur.). 23. strokovno srečanje Ljubljana:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov v socialnih zavodih, 2008: 59-62.

Europa Donna: Samopregledovanje. B.d. Dosegljivo na: www.europadonna-zdruzenje.si/

(12. 10. 2015).

Hoyer, S, Mivšek, N. Samopregledovanje dojk - primerjava mlajših in starejših žensk. Obzor

Zdr N 2008; 42(4): 282.

Kadivec, M. Državni presejalni program za raka dojke DORA-program zgodnjega

odkrivanja raka dojke. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr.

Adolfa Drolca Maribor, 2014: 221-228.

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Slovenije, 2014. Dosegljivo na: zbornica-zveza.si/sl/skupscina-zbornice-zveze-je sprejela-

kodeks-etike-v-zdravstveni-negi-oskrbi-slovenije

Koniček, N. Vloga patronažne zdravstvene nege pri obravnavi pacientk z boleznijo dojke. V

Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor,

2014: 339 -345.

Kous-Škalič, N. Vnetje dojk. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom

dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 87-90.

http://www.europadonna-zdruzenje.si/%20(12

http://www.europadonna-zdruzenje.si/%20(12


33

Luzar, M. Zdravje v nosečnosti. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška

fakulteta, 2015.

Miller, KE, Graves, JC. Update on the prevention and treatment of sexually transmitted

diseases. Am Fam Physician 2000; 61(2): 379 – 86.

Ministrstvo za zdravje. Državni program za obvladovanje raka 2010-2015. 2010. Dostopno

na:https://www.google.si/?sourceid=chrome-psyapi2&on=1&espv=2&ie=UTF

8&q=fvz&riz=1C1AVNA_enSI576SI576&aqs=chrome..69i57j0I3j69i60j0.2214j0j8(15.1.

2015).

MOGY Center zdravja d.o.o. Navodila za samopregledovanje dojk. 2013. Dostopno na:

www.mo-gy.si/wp-content/uploads./2013/02/3_Navodila-za-samopregledovanje-dojk.pdf

(04.9.2016).

Mramor, M. Preventiva raka dojk in ginekološkega raka v projektu CINDI. V: Lindtner, J.

(ur.). Detekcija raka dojk, detekcija ginekološkega raka, zbornik 8. Onkološkega vikenda,

Novo mesto: Kancerološka sekcija zdravniškega društva, Zveza slovenskih društev za boj

proti raku, 1995: 29-40.

Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list

RS 19/98.

Perhavec, A. Benigni tumorji in ciste v dojkah. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:


Primic Žakelj, M, Žagar, T, Jarm, K. Zbolevnost za rakom dojke in preživetje. V Završnik,

J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 115-

123.

Priporočila obravnave pacientov v Patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre.

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester,


34

babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov patronažni dejavnosti. Ljubljana, 2016: 35-44, 62-64.

Pušnik, D. Samopregledovanje dojk. Bolezni dojke. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke.

Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 43 - 47.

Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 1998. Uradni

list RS,št. 19/98,47/98,26/00,67/01,33/02,37/03,117/04,31/05,83/07,22/09 in 17/15.

Škoberne, A. Kožne spremembe na dojkah. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:


Šmit, M. Odnos med materjo z rakom dojke in njenimi otroki ter njihovo doživljanje

materine bolezni (1. del ). Obzor Zdr N 2005; 39(3): 195.

Šušteršič, O, Horvat, M, Cibic, D, Brložnik, M. Patronažno varstvo in patronažna

zdravstvena nega – nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. Obzor Zdr N 2006; 40(4):

248.

Vivod, G. Benigni tumorji in ciste v dojkah. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:


Vražič, Z. Zdrav življenjski slog kot preventiva raka dojke. V Završnik, J. (ur.). Bolezni

dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 37 - 42.

WHO. Breast cancer: prevention and control. Febr 2014. Dosegljivo na:

http://www.who.int/cancer/detection/berastcancer/en/index3.html (10. 10. 2015).

Zavrl Džananović, D. Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes, jutri. Obzor Zdr N 2010;

44(02): 117.

http://www.who.int/cancer/detection/berastcancer/en/index3.html


35

Zver Skomina, J. Izcedek iz dojk. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni

dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 79-82.


1

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Sem Mateja Terbuc, absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in

pripravljam diplomsko delo z naslovom Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem

varstvu. Pri raziskovalnem delu naloge potrebujem Vašo pomoč, zato Vas vljudno prosim,

da odgovorite na anketni vprašalnik. V kolikor vprašanja ne bi razumeli ali bi potrebovali

pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika, Vam z veseljem pomagam. Zagotavljam Vam, da bodo

vsi podatki, pridobljeni s to anketo, anonimni in uporabljeni izključno za potrebe

diplomskega dela.

Pred Vami je devetnajst vprašanj. Pozorno jih preberite in obkrožite po Vašem mnenju

ustrezne odgovore. V kolikor se Vaš odgovor razlikuje od ponujenih, Vas prosim, da pri

vprašanjih kjer je to možno, dopišete svoj odgovor.

Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem.

Mateja Terbuc


2

1. Vaša starost

a) 20 – 29 let

b) 30 - 39 let

c) 40 – 49 let

č) nad 50 let

2. Vaša končana izobrazba

a) srednješolska

b) višješolska

c) visokošolska

č) specializacija

d) magisterij

3. Vaša delovna doba na patronaži?

a) do 10 let

b) 11 do 20 let

c) 21 let in več

4. Ali menite, da poznate tehniko samopregledovanja dojk?

a) da

b) ne

5. Koraki po katerih poteka samopregledovanje dojk so po vašem mnenju naslednji:

(možnih več odgovorov)

a) tipanje dojk leže

b) tipanje dojk sede

c) tipanje dojk stoje

č) pregled dojk pred ogledalom

d) drugo:_____________________________________________________________


3

6. Kaj opazujemo pri samopregledovanju dojk? (možnih več odgovorov).

a) obliko dojke

b) barvo kože na dojki

c) videz bradavice

č) videz kolobarja

d) drugo:______________________________________________________________

7. Kdaj po vašem mnenju gre za bolezenske spremembe na dojki? (možnih več odgovorov)

a) ko zatipamo zatrdlino

b) prisotnost trajne bolečine v dojki

c) izcedek iz prsne bradavice

d) drugo:____________________________________________________________

8. Kdaj govorimo o patološkem izcedku iz dojke? (možnih več odgovorov)

a) kadar je rumen

b) kadar je prozoren

c) kadar je mlečen

č) kadar je krvav

d) spremlja ga zatrdlina (tipna ali vidna na mamografiji)

e) drugo:______________________________________________________________

9. Kateri rizični dejavniki so pomembni pri obravnavi ženske z izcedkom? (možnih več

odgovorov).

a) raba hormonske kontracepcije

b) raba hormonskega nadomestnega zdravljenja

c) starost ob prvi menstruaciji

d) starost ob menopavzi

e) drugo:______________________________________________________________


4

10. Kje ste se seznanili s samopregledovanjem dojk?

a) na strokovnih predavanjih

b) iz medijev (poučne oddaje po tv, radiu, revije, literatura)

c) tekom šolanja

č) drugo:____________________________________________________________

11. Kje ste dobili največ tovrstnih informacij?

a) na strokovnih predavanjih

b) iz medijev (poučne oddaje po tv, radiu, revije, literatura)

c) tekom šolanja

č) drugo:__________________________________________________________

12. Kdaj po vašem mnenju bi bilo s samopregledovanjem dojk smiselno pričeti?

a) že v srednji šoli

b) v nosečnosti

c) v poporodnem obdobju

č) v menopavzalnem obdobju

13. Ali na hišnih obiskih zaznavate zanimanje žensk (otročnice, starostnice, bolnice) za

samopregledovanje dojk?

a) da

b) ne

c) včasih

d) nikoli

14. Na kakšen način, mislite, bi lahko ženske seznanile in najlažje motivirale za

samopregledovanje dojk? (možnih več odgovorov)


5

a) z demonstracijo na hišnem obisku

b) z zloženkami in informacijskim materialom

c) s predavanji v šoli za starše

č) pri zdravstveni vzgoji v srednji šoli

e) s predavanjih v lokalnih skupnostih

f) drugo:___________________________________________________________

15. Ali vas je kdaj katera od obiskanih žensk prosila, da jo seznanite s pravilnim postopkom


a) da

b) ne

16. Se vam zdi samopregledovanje dojk pomembno pri odkrivanju sprememb na dojkah?

a) zelo pomembno

b) pomembno

c) ni tako pomembno

č) ni pomembno

17. Kakšen je po vašem mnenju namen programa DORA? (možnih je več odgovorov).

a) odkriti bolezenske spremembe na dojkah, ko še niso tipne

b) zmanjšati umrljivost in podaljšati preživetje bolnic

c) povečati odkritje bolezni, ko je še v omejenem stadiju

18. Katera skupina žensk je povabljena v program DORA?

a) ženske med 50. in 69. letom starosti

b) ženske, ki so v menopavzi

c) ženske, ki želijo biti pregledane


6

19. Na koliko časa se ženske vabi na mamografijo v programu DORA?

a) po potrebi

b) na dve leti

c) ne vem


7

Priloga 2: Soglasje za pomoč pri izvedbi raziskave v okviru Fakultete za zdravstvene

vede UM

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA …Patronažna zdravstvena nega je posebna oblika zdravstvene nege, ki se izvaja na pacientovem domu in v lokalni skupnosti oziroma v okolju, kjer