STARTEGIJA RAZVOJA PREDŠOLSKE IN OSNOVNOŠOLSKE …€¦ · Od leta 2016 v Ivančni Gorici izvaja javno veljavni program tudi vrtec Rastem z montessori, v Poslovni enoti Zasebni

Strategija razvoja predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v Občini Ivančna Gorica za obdobje 2018 - 2030

OBČINA IVANČNA GORICA

STARTEGIJA RAZVOJA PREDŠOLSKE IN

OSNOVNOŠOLSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI

IVANČNA GORICA

za obdobje 2018 -2030

Ivančna Gorica, 2018


Avtorji in sodelavci pri oblikovanju besedila Strategije razvoja predšolske in šolske vzgoje in izobraževanja v Občini Ivančna Gorica za obdobje 2018-2030: Dušan Strnad, župan Marjan Potokar, ravnatelj Osnovne šole Stična Janez Peterlin, ravnatelj Osnovne šole Ferda Vesela, Šentvid pri Stični Branka Kovaček, ravnateljica VVZ Vrtec Ivančna Gorica Franc Koželj, predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Andrejka Miše Glavič, strokovna sodelavka Občinske uprave Občine Ivančna Gorica Ilustracija: Meta Špendal, strokovna sodelavka Občinske uprave Občine Ivančna Gorica


KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................. 1 2 TEMELJNA IZHODIŠČA ................................................................................................ 4 3 DEMOGRAFSKA STRUKTURA ..................................................................................... 5 4 PREDŠOLSKA VZGOJA ................................................................................................ 8

4.1 VVZ VRTEC IVANČNA GORICA ...........................................................................10 4.2 VKLJUČENOST OTROK V ZASEBNE VRTCE IN VRTCE IZVEN OBČINE...........19

5 OSNOVNO ŠOLSTVO V OBČINI IVANČNA GORICA ..................................................22 5.1 OSNOVNA ŠOLA STIČNA .....................................................................................25 5.2 OSNOVNA ŠOLA FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI ...................................33 5.3 PRIČAKOVANI REZULTATI ..................................................................................37

6 ZAKLJUČEK .................................................................................................................39 7 VIRI IN LITERATURA....................................................................................................41 8 SEZNAM TABEL IN GRAFIKONOV ..............................................................................42


1

1 UVOD Živimo v času, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, pri čemer je ključna krepitev sposobnosti družbe na uspešno odzivanje na dane izzive. Strategija razvoja predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v Občini Ivančna Gorica za obdobje od leta 2018 do leta 2030 pomeni krovni razvojni okvir vzgoje in izobraževanja v Občini Ivančna Gorica tako na področju prostora kot vsebine. Lokalna skupnost ima na področju vzgoje in izobraževanja obveznosti, ki jih opredeljuje že zakonodaja. Zakon o lokalni samoupravi med drugim določa pospeševanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti na svojem področju. Vzgoja otrok in mladine ter izobraževanje s skrbjo za njen razvoj je področje, ki mu v Občini Ivančna Gorica posvečamo veliko pozornosti. Občina Ivančna Gorica želi omogočiti pogoje za kakovostno vzgojo otrok in kakovostno formalno izobraževanje otrok. Za namen dosege cilja kakovostne, učinkovite in transparentne vzgoje in izobraževanja želimo s strategijo definirati področja vzgojno izobraževalnih zavodov (vrtca in osnovne šole) v naši občini ter vlogo in cilje Občine na posameznem področju, s prizadevanjem jedrnatega, sistematično urejenega in vsebinsko transparentnega dokumenta. Primarni cilj vzgoje in izobraževanja v Občini Ivančna Gorica predstavlja zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika, ne glede na spol, veroizpovedi, socialno kulturni izvor, etično ter telesno in duševno stanje. Poleg tega cilja Občina stremi tudi k vsebinskemu oziroma programskemu delu vzgoje in izobraževanja, ki pa se vedno približuje novostim s področja vsebine vzgoje in izobraževanja in hkrati novim tehnologijam na tem področju, ki jih le te doprinesejo. Rezultat takega ravnanja predstavlja razvoj družbe, konkurenčnost posameznikov in občine v gospodarstvu, v Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru. Eden izmed ciljev je tudi zavzemanje za širjenje pomena in utrjevanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je temeljna družbena vrednota. Predšolska vzgoja je bila prepoznana kot pomembno področje za razvojni napredek predšolskega otroka. Vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo je pokazala pozitivne vplive v sodobni družbi, ki ni doprinesla le k otrokovemu razvojnemu, socialnemu, intelektualnemu, emocionalnemu, fizičnemu in osebnemu napredovanju, temveč je omogočala tudi vključitev žensk v dejavno družbeno in gospodarsko okolje. Vse lokalne skupnosti, ki so želele socialne, ekonomske in izobraževalne spremembe, so aktivno delovale v smeri odpiranja novih kapacitet predšolske vzgoje. Kot problem se je neprestano odpiral pomemben vidik dostopnosti javne mreže vrtcev za vse prosilce/vlagatelje. In slednje ostaja kot problem še danes. Predšolska vzgoja v vrtcih ima nalogo pomagati staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Izvajajo jo javni in zasebni vrtci, mrežo javnih vrtcev pa lahko dopolnijo tudi zasebni vrtci s koncesijo. Predšolska vzgoja v Sloveniji je namenjena otrokom od enajstih mesecev do obveznega vstopa v šolo. Predšolska vzgoja ni obvezna in o vpisu otrok v predšolsko vzgojo v vrtcih odločajo starši. Programi vrtcev nudijo vzgojo, varstvo in prehrano otrok. Predšolska vzgoja je lahko organizirana tudi na domu z vzgojiteljem ali pomočnikom vzgojitelja. Varovanje predšolskih otrok pa lahko opravlja tudi varuh predšolskih otrok. Vsi


2

morajo biti registrirani (vpisani v razvid izvajalcev) na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter pri opremi vrtca in organizaciji dela upoštevati natančno predpisane normative. Javne vrtce ustanavlja lokalna skupnost. Zasebne vrtce lahko ustanovijo domače in tuje pravne ali fizične osebe. Tako javni kot zasebni vrtec lahko začne opravljati dejavnost po vpisu v razvid pri pristojnem ministrstvu. Predšolska vzgoja se financira iz deleža staršev in deleža ustanovitelja vrtca. V Občini Ivančna Gorica v času priprave strategije poleg javnega vrtca izvajata javno veljavni program tudi dva zasebna vrtca. Občina Ivančna Gorica ima ustanovljen javni vrtec Vrtec Ivančna Gorica s sedežem na naslovu Cesta Občine Hirschaid 6, Ivančna Gorica. V zgodovini vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok je pričel s poslovanjem 01.01.1997 s sedežem na naslovu Cesta II. grupe odredov 17, Ivančna Gorica z 11 oddelki vrtca na lokacijah Ivančna Gorica (3 oddelki), Stična (2 oddelka), Šentvid pri Stični (3 oddelki), Višnja Gora (2 oddelka) in VV družina na Krki. Že od ustanovitve naprej se Občina Ivančna Gorica ukvarja s problematiko odklonjenosti otrok, ki ga kljub gradnji in večanju prostorskih zmogljivosti še ni uspelo odpraviti ali zmanjšati. Širitev predšolske dejavnosti v Občini Ivančna Gorica poteka že od ustanovitve samostojne občine naprej: - 1.9.1998 širjenje dejavnosti v že obstoječih lokacijah (Vrtec Marjetica v Ivančni Gorici 1 oddelek in Vrtec Čebelica v Šentvidu pri Stični 1 oddelek) in odprtje nove lokacije/enote vrtca Vrtec Sonček v Zagradcu 1 oddelek. Vrtec ima skupno 14 oddelkov; 1.9.1999 odprtje dodatnega oddelka v prostorih OŠ na Muljavi. Vrtec ima skupno 15 oddelkov; - 1.9.2006 odprtje nove lokacije/enote Pikapolonica v Ivančni Gorici - dodatna 2 oddelka. Vrtec ima skupno 17 oddelkov; - 1.9.2007 dodaten oddelek v vrtcu Pikapolonica v Ivančni Gorici. Vrtec ima skupno 18 oddelkov; - 1.9.2008 dodatna oddelka v vrtcu Pikapolonica v Ivančni Gorici. Vrtec ima skupno 19 oddelkov; - 1.9.2009 dodatna oddelka v stavbi OŠ Šentvid in dodaten oddelek na Muljavi. Vrtec ima skupno 22 oddelkov; - 1.1.2010 dodatni oddelki v novi stavbi Vrtca Marjetica v Ivančni Gorici. Vrtec ima skupno 28 oddelkov; - 1.9.2011 dodatna nova enota vrtca na Krki. Vrtec ima skupno 33 oddelkov; - 1.9.2012 dodaten oddelek v vrtcu Pikapolonica v Ivančni Gorici. Vrtec ima skupno 34 oddelkov; - 1.1.1014 odprtje razvojnega oddelka. Vrtec ima skupno 35 oddelkov; - 7.2.2014 odprtje nove stavbe ob obstoječem vrtcu v Višnji Gori - dva dodatna oddelka. Vrtec ima skupno 37 oddelkov; - 01.09.2014 odprtje dodatnega oddelka v večnamenskem prostoru v vrtcu Polžek v Višnji Gori. Vrtec ima skupno 38 oddelkov; - 01.09.2015 odprtje vrtca Sonček v Zagradcu. Žal se je istočasno ukinilo oddelek vrtca na Krki in na Muljavi. Vrtec ohrani 38 oddelkov; - 01.09.2017 ukinitev dislociranega oddelka Žabice pri knjižnici, za potrebe knjižnice;

- 01.09.2017 selitev RAZVOJNEGA ODDELKA v vrtec Polžek v Višnji Gori (iz stavbe Centra

za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični).

- 01.09.2017 – odprtje dveh oddelkov vrtca v prizidku stavbe Podružnične šole Višnja Gora.

Na dan 01.09.2017 vrtec posluje z 38 oddelki (709 otrok v dnevnem programu).


3

Skladno z zakonom, ki ureja vrtce imajo starši pravico do izbire programa predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu. V zasebnem vrtcu določi program zasebnik – ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca skladno z aktom o ustanovitvi. Zasebni vrtec mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti strokovno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje letno ugotavlja izpolnjevanje pogojev za sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. Na podlagi izdane odločbe zasebnemu vrtcu pripada 85 odstotkov razlike, ki jo lokalna skupnost po odštetju plačil staršev zagotavlja za plače in materialne stroške na otroka v javnem vrtcu. V Občini Ivančna Gorica od leta 2014 izvaja javno veljavni program Zasebni vrtec Ribniček na lokaciji Stična 17, Ivančna Gorica ter od leta 2017 na lokaciji Ulica 6. junija 12, Ivančna Gorica. Od leta 2016 v Ivančni Gorici izvaja javno veljavni program tudi vrtec Rastem z montessori, v Poslovni enoti Zasebni vrtec Hiša otrok Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 4a, Ivančna Gorica. Predšolska vzgoja pomembno vpliva na otrokov razvoj, za njo pa osnovnošolsko izobraževanje predstavlja prostor vrednot, socialnega in kulturnega vključevanja in rast etičnega stanja posamezne osebe. Namen osnovne šole je posredovanje znanj z najrazličnejših znanstvenih področij za doseganje visokih in kakovostnih standardov znanja. Naloga osnovnošolske institucije je tudi vzgoja posameznika oziroma učenca v smeri spoštovanja človekovih pravic in temeljnih vrednot. Iz tega izhaja tudi razvoj statusa človeka, ki ima podlago na spoštovanju, razumevanju, solidarnosti do soljudi, narodov, ver in rasnih skupin. Proces šolanja predstavlja vključevanje posameznika v kulturo, v kateri živimo in delujemo. Strpnost, ki je tudi eden izmed poglavitnih elementov posameznika za delovanje v družbi, dosegamo s seznanjanjem in poučevanjem drugih civilizacij in kultur, ki so prisotni po celem svetu. Posledično tako izobraževanje omogoča kritično mišljenje, ustvarjalnost, sposobnost komuniciranja oseb in doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja. Občina Ivančna Gorica bo, kot do sedaj, stremela k omenjenim ciljem in načelom in k zagotavljanju možnosti za najboljši razvoj posameznika, ne glede na njegove sposobnosti in zmožnosti. Občina bo stremela k izvedbi ukrepov, ki bodo sledili ključnim primarnim ciljem s povečevanjem vlaganja tako v infrastrukturo za namen predšolske vzgoje kot v osnovnošolsko infrastrukturo in opremo. Ključno je vlaganje v skrb za kakovostno predšolsko vzgojo vseh otrok v Občini Ivančna Gorica, ter optimalno razvijanje dispozicije, nadarjenosti in osebnega razvoja skladno z otrokovimi sposobnostmi in razvojnimi zakonitostmi. Med pomembnejšimi dejavniki je tudi povezovanje z okoljem, omogočanje kakovostnega preživljanja izobraževalnega in prostega časa v šolskih prostorih vsem, ki so povezani z izobraževalno institucijo, zagotavljanje enakih možnosti vsem učencem, tudi učencem s posebnimi potrebami in učencem z slabšim socialnim statusom. Pomembni dejavniki tako vzgoje kot izobraževanja so tudi varnost in zdravje otrok, h katerim stremi Občina Ivančna Gorica ter hkrati k avtonomiji strokovnih delavcev in prostorskim rešitvam z zviševanjem infrastrukturnega standarda. Občina Ivančna Gorica ima na svojem območju dve matični osnovni šoli, Osnovno šolo Stična in Osnovno šolo Ferda Vesela Šentvid pri Stični, s podružničnimi šolami, ki pa imajo bogato zgodovinsko tradicijo. Pomembno vlogo na ravni države in občine ima tudi Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični, sicer kot podružnična šola, vendar s svojo dejavnostjo bistveno zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju za učence iz cele


4

države, ki so napoteni v Podružnično šolo v Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Na podlagi demografskega gibanja števila učencev se načrtuje in usklajuje šolske okoliše in infrastrukturo na celotnem območju občine. Šolstvo ima v Ivančni Gorici in njegovem okolišu več stoletno tradicijo. V začetku je na šolstvo vplivalo delovanje in vpliv Stiškega samostana, kasneje sredi 16. stoletja prvi začetki šolstva v Višnji Gori in nato je v 19. stoletju potekal pouk na vseh lokacijah, kjer poteka še danes. V 18. stoletju je na področju Šentvida pri Stični delovala ljudska šola, po težavah v vojnem času, ki so onemogočile gradnjo nove šole, pa je bilo sredi 20. stoletja pridobljeno šolsko poslopje, kjer se še danes izvaja pouk. Aktivnosti na področju šolstva so se v preteklosti izvajale tudi na področju okoliških krajev, kjer v večini še danes pouk poteka po podružničnih šolah. Osnovna šola Stična, poleg matične šole v Ivančni Gorici, obsega tudi Podružnično šolo Ambrus, Podružnično šolo Krka, Podružnično šolo Muljava, Podružnično šolo Stična, Podružnično šolo Višnja Gora in Podružnično šolo Zagradec. Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični poleg matične šole obsega tudi Podružnično šolo Temenica in Podružnično šolo v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Skladno z navedenimi podlagami so v poglavju Temeljna izhodišča predstavljeni temeljni pravni in drugi akti, na katerih temeljita predšolska in šolska vzgoja. V tretjem poglavju je predstavljena struktura prebivalstva v času priprave strategije in predvideno gibanje strukture prebivalstva v Občini Ivančna Gorica za obdobje priprave tega dokumenta. Osrednja nit dokumenta predstavljata četrto in peto poglavje, ki opisujeta predšolsko in šolsko vzgojo s potrebami in cilji. V zadnjem poglavju so povzeta izhodišča in potek realizacije učinkov strategije.

2 TEMELJNA IZHODIŠČA Splošna deklaracija o človekovih pravicah v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja. Izobraževanje mora biti brezplačno vsaj na začetni stopnji. Šolanje na začetni stopnji mora biti obvezno. Izobraževanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju človekove


5

osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami, verskimi skupinami ter pospeševati dejavnost Združenih narodov in ohranitev miru. Konvencija o otrokovih pravicah v 28. členu določa, da države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do izobraževanja in z namenom, da bi bila ta pravica polagoma dosežena na podlagi enakih možnosti, še posebej: a) zagotavljajo obvezno in vsem brezplačno dostopno osnovno šolanje; b) spodbujajo razvoj različnih oblik srednjega šolanja, vštevši splošno in poklicno šolanje, skrbijo, da je dosegljivo in dostopno vsakemu otroku, ter sprejemajo ustrezne ukrepe, kot je uvedba brezplačnega šolanja in po potrebi denarna pomoč; c) z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotavljajo, da je visoko šolanje na podlagi osebne sposobnosti vsem enako dostopno; d) skrbijo, da so obvestila in nasveti o šolanju in poklicu dosegljivi in dostopni vsem otrokom; e) sprejemajo ukrepe za spodbujanje rednega obiskovanja pouka in zmanjševanja osipa v šolah.

Navedena določila mednarodnih dokumentov so implementirana tudi v slovenski pravni red. Skladno z 57. členom Ustave Republike Slovenije je izobraževanje svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, s čimer je državljankam in državljanom jamčeno svobodno izobraževanje, obvezno osnovnošolsko izobraževanje, ki se financira iz javnih sredstev.

Zakonodaja s področja vzgoje in izobraževanja podrobneje regulira in ureja področje vzgoje in izobraževanja, med katerimi so bistveni Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli. Pravice do osnovnošolskega izobraževanja, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu ureja Zakon o osnovni šoli, predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci pa ureja Zakon o vrtcih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa med drugimi ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega

glasbenega izobraževanja.

3 DEMOGRAFSKA STRUKTURA Občina Ivančna Gorica je del osrednjeslovenske statistične regije. Občina sestoji iz 137 naselij, razdeljenih v 12 krajevnih skupnosti. Leta 2015 je v občini živelo 16.141 prebivalcev, kar predstavlja 0,8% prebivalcev Slovenije. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 29. mesto.


6

Starostna in spolna struktura Ena izmed najpomembnejših demografskih značilnosti in njenega razvoja predstavlja starostna in spolna sestava, ki pa pomembno vpliva na prihodnji demografski razvoj in nakazuje demografski potencial določenega območja. Povprečna starost občanov občine v letu 2015 je bila 39,4 let in je bila nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije, ki je bila 42,5 let. Indeks staranja za občino Ivančna Gorica za isto leto je 81,2, ki pa je pod demografskim pragom, vendar hkrati boljše kot v Sloveniji, kjer je bil indeks staranja 121,4. To pomeni, da se povprečna starost prebivalcev občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Naravno in selitveno gibanje prebivalstva Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Rast naravnega prirasta je najbolj viden po letu 2006, ki pa je dosegel višek v letu 2011, vrednost 110, ki pa je nato po tem letu rahlo padal. Na podlagi statistike, je bilo število živorojenih otrok v občini najnižje leta 1999 (115), najvišje leta 2014 (226). Število živorojenih otrok po letu 2008 ne pade pod število 200, pri čemer pa je bilo v letu 2017 skladno z Odlokom o denarni pomoči za novorojence iz proračuna Občine Ivančna Gorica za 192 otrok izplačanih denarnih pomoči ob rojstvu otroka. Podatki o številu rojenih otrok so pomemben kazalnik števila otrok, ki potrebujejo in bodo potrebovali otroško varstvo. Podatke o petletnih starostnih skupinah in spolu prikazuje starostna piramida. V starostni piramidi za leto 2015 sta najmlajši skupini otrok (0-4 in 5-9 let) številčnejši od mladostnikov (10-14 in 15-19 let), kar predstavlja izboljšanje starostne strukture, torej večanje števila mladega prebivalstva. Leta 2015 je bilo tudi manj starega prebivalstva, kar je razvidno iz starostne piramide za leto 2015. Grafikon 1: Starostna piramida za leto 2015

Vir: Demografska študija za Občino Ivančna Gorica, Novo mesto, 2016, Acer, d.o.o.

Demografske projekcije po naravni rasti so izdelane za vsako prihodnje leto (z izhodiščem 2016) do leta 2030. Rezultati projekcij po naravni rasti kažejo, da se bo trend rahle rasti prebivalstva nadaljeval še nekaj let (do 2021), nato pa se bo trend obrnil in se bo število prebivalstva začelo zmanjševati. Do leta 2030 bi se po naravni rasti število prebivalstva zmanjšalo pod 16.000. Takšna napoved je predvsem posledica manjšega števila deklic kot pa je sedaj žensk v rodni dobi ter nizke stopnje rodnosti, ki dolgoročno ne zagotavlja naravnega obnavljanja prebivalstva.


7

Vpliv številčno vedno šibkejših generacij na demografski razvoj je razviden ob primerjavi spodnjih starostnih piramid, ki so izdelane na podlagi projekcij po naravni rasti za leta 2020, 2025 in 2030. Spodnji deli starostnih piramid so vse ožji, kar pomeni, da bodo mlade generacije vedno manj številčne. Hkrati pa se zgornji ozek del piramid krajša oziroma debeli, kar pomeni, da postajajo starejše generacije vse bolj številčne. Grafikon 2: Primerjava starostnih piramid po naravni rasti za leto 2020, 2025 in 2030

Vir: Demografska študija za Občino Ivančna Gorica, Novo mesto, 2016, Acer, d.o.o.

Kljub relativno dobremu demografskemu stanju Občine Ivančna Gorica v primerjavi s slovenskim povprečjem izdelane demografske projekcije kažejo na sicer še nekajletno rahlo rast prebivalstva, nato pa bo glede na demografsko študijo sledil upad, ki ga bo z naravno rastjo praktično nemogoče zadržati, priselitve pa (v povprečju zadnjih 8 let) tudi niso dovolj močne, da bi nadomestile nizko rodnost in vse manjše število rodnih žensk. (več v prilogi 1: Demografske preglednice do leta 2030). Potrebno pa je opozoriti, da na napovedi prihodnjega razvoja prebivalcev v Občini Ivančna Gorica oziroma na spremembe v napovedani smeri demografskega razvoja vplivajo tudi dogajanja v širšem prostoru, izven občine in drugi dogodki, npr. na razmere na območju občine Ivančna Gorica bi lahko imeli vpliv ustanovitev ali pa ukinitev kakšnega večjega zaposlitvenega obrata, posodobitev železniške proge ipd.. V preteklosti je gotovo imela vpliv na povečanje števila prebivalstva izgradnja avtoceste na odsekih Šmarje Sap – Višnja Gora (gradnja v letih 1987-1989) in Višnja Gora – Bič (gradnja v letih 1998-2000). V 80. letih prejšnjega stoletja se je namreč obrnil dolgoletni negativni trend v gibanju števila prebivalstva v pozitivno smer, v 90. letih pa je začelo število še bolj strmo naraščati. Sklepno je potrebno povzeti, da je demografska študija za Občino Ivančna Gorica iz leta 2006 (Analize razvojnih možnosti, Demografija in gospodarstvo za strategijo prostorskega razvoja občine Ivančna Gorica, 1. in 2. faza, Koda d.o.o., julij 2006) po linearnem trendu 1981-2002 predvidevala, da bo v Občini Ivančna Gorica leta 2021 živelo 15.335 prebivalcev oz. po trendu 1991-2002 (z nižjo rodnostjo) še manj, to je 15.100 prebivalcev. Projekcija po naravni rasti je precej bolj optimistična, saj za leto 2021 predvideva 16.258 prebivalcev (oziroma 16.400 skupaj z migracijami). Dejansko je število prebivalcev že leta


8

2010 preseglo napoved za leto 2021, saj je v Občini Ivančna Gorica leta 2010 živelo 15.225 ljudi, v letu 2015 pa že 16.141. Število prebivalcev za leta, ki so bolj oddaljena od leta izdelave strategije je težko (natančno) predvideti, pa vendar obstajajo dejavniki, ki na to vplivajo, kot na primer: bližina avtoceste in prometne povezave z javnimi prevoznimi sredstvi, zdravstvena oskrba, trgovine, pošta, krajevni uradi, zadostno število kapacitet v vrtcih in tudi šolah, razpolaganje z domovi za starejše občane, zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov, zazidljivost in zazidalni načrti, cene stanovanjskih nepremičnin, stanovanjska in socialna politika, kulturne ustanove, možnost zaposlovanja, bližina Ljubljane itd.. Številne dejavnike Občina Ivančna Gorica zagotavlja in se bo tudi v prihodnje zavzemala za dobrobit njenih občanov, saj na povišano stopnjo rasti prebivalstva vplivajo pogoji za življenje.

4 PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja poteka v dveh starostnih obdobjih:

- prvo obdobje: otroci od enajstih mesecev do treh let in - drugo obdobje: otroci od treh let do vstopa v šolo.

Število vpisanih otrok v vrtce neprestano narašča. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v javne vrtce v Sloveniji vključenih več kot 77,7% vseh otrok. V začetku šolskega leta 2016/2017 je bilo v vrtce vključenih 86.284 otrok, to je 77,8% vseh otrok v starosti od 1 do 5 let.


9

V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo skoraj za polovico: z 58.127 otrok v letu 2006/2007 na 86.284 otrok v letu 2016/2017. Predšolsko vzgojo je izvajalo 944 vrtcev in njihovih enot, 852 javnih in 92 zasebnih. Velika večina (95,2%) otrok je obiskovalo javne vrtce. Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo v predšolsko izobraževanje vključenih 95% otrok, starih 4 in 5 let. Slovenija tega cilja še ni dosegla, a se mu vztrajno bliža, saj je v šolskem letu 2016/2017 vrtec obiskovalo 92% navedene populacije, kar je deset odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (starih od enega do treh let) se povečuje in je dosegla 69% v letu 2016/2017 (v letu 2006/2007 je bila v vrtec vključena polovica enoletnikov, dvoletnikov in triletnikov). Grafikon 3: Vključenost otrok v vrtce po starostnih skupinah v Sloveniji

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, december 2017

Občina Ivančna Gorica se strmo približuje povprečju vključenih otrok v vrtce v Sloveniji, saj je bilo v šolskem letu 2006/2007 vseh otrok iz Občine Ivančna Gorica vključenih v vrtce v 47,9%, medtem, ko je bila vključenost vseh otrok na ravni države v istem času 64,7%. V šolskem letu 2016/2017 je bila vključenost otrok v vrtce na državni ravni 77,8% (porast v desetih letih za 13,1%), vključenost otrok iz Občine Ivančna Gorica pa 71,5%, kar kaže na 23,6% porast.

Grafikon 4: Delež vključenosti predšolskih otrok v vrtce


10

Vir: Statistični urad RS (marec 2018) in VVZ Ivančna Gorica

4.1 VVZ VRTEC IVANČNA GORICA Občina Ivančna Gorica ima na svojem območju javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Ivančna Gorica, ki je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega VVZ Vrtec Ivančna Gorica in sklepa Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica dne 20.12.1996, delovati pa je začel s 1.1.1997. Vrtec se je širil z dodanimi oddelki v letu 1998. Leta 2008 je bil sprejet nov Odlok o ustanovitvi javnega VVZ Vrtec Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 63/08) ter leta 2009 Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica (Uradni list RS, št 94/09). V letu 2015 je bilo sprejeto prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 60/15), ki poleg omenjene spremembe vključuje še spremembe odloka iz leta 2011 (razširitev z enoto vrtca na Krki) in leta 2013 (sprememba naslova matičnega vrtca).

V šolskem letu 2017/2018 je v Občini Ivančna Gorica skupaj 38 oddelkov po sedmih krajevnih skupnostih in na desetih lokacijah.

64,767,1

70,2 71,9 73,9 75,8 75,4 74,9 76,5 77,7 77,8

47,9

56,5

63,9

57,3

63,167,9

65,8 66,5

72 71,6 71,5

23,928,2

31,928,6

60,664,5

61,2 60,3

67,265 64,7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

DELEŽ VKLJUČENIH OTROK V VRTCE

DRŽAVA OTROCI IZ IV.G. vsi vrtci OTROCI v VVZ IV.G.


11

Grafikon 5: Vključenost otrok v Vrtec Ivančna Gorica po posameznih letih na dan 01. september

Vir: Povzeto po podatkih, posredovanih iz VVZ Vrtec Ivančna Gorica

Vrtec Ivančna Gorica izvaja dnevni program vzgoje in varstva, ki se odvija dopoldne in popoldne in obsega vzgojo, varstvo in prehrano otrok od 11. mesecev do vstopa otroka v osnovno šolo. Svoje strokovno delo opravlja v skladu z načeli in vodili Kurikula za vrtce. Vrtec izvaja tudi program z dodatno strokovno pomočjo za integrirane otroke s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca. Grafikon 6: Delež otrok vključenih v Vrtec Ivančna Gorica po starostnih obdobjih


Za vpis v vrtec v šolskem letu 2017/2018 je kandidiralo skupaj 382 prosilcev, s stalnim bivališčem v Občini Ivančna Gorica ali v drugih občinah. Otroci so razporejeni v starostno homogene, heterogene in kombinirane oddelke. V šolskem letu 2017/2018 so otroci razvrščeni v skupno 38 oddelkov v 7 krajevnih skupnosti na 10 lokacijah. V vrtec je vključenih 708 otrok na naslednjih lokacijah:

281343

406 413

510

599634 642

687 706 710 710

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Število otrok

0 0 0 0

35

,8 41

,5

32

,3

30

,6

46

32 33

47

,9 56

,5 63

,9

57

,3

85

,5

87

,5

90

,1

90

88

,4

83 84

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

I. st. obdobje 1-3 letni otroci II. st. obdobje 3-6 letni otroci


12

1. Vrtec Marjetica – Ivančna Gorica z dislociranima oddelkoma na Muljavi - Muljava 3, p. Ivančna Gorica – stavba OŠ - Cesta občine Hirschaid 6, p. Ivančna Gorica

2. Vrtec Čebelica – Šentvid pri Stični:

- Šentvid 43, p. Šentvid pri Stični – stavba vrtca, - Šentvid 64, p. Šentvid pri Stični – stavba OŠ

3. Vrtec Miška – Stična:

- Stična 24, p. Ivančna Gorica

4. Vrtec Polžek – Višnja Gora: - Ciglerjeva 27, p. Višnja Gora - Cesta na Polževo 26, Višnja Gora – v stavbi OŠ v Višnji Gori

5. Vrtec Sonček – Zagradec:

- Zagradec 33, p. Zagradec – stavba VRTEC IN OSNOVNA ŠOLA ZAGRADEC

6. Vrtec Pikapolonica – Ivančna Gorica: - Cesta občine Hirschaid 3, p. Ivančna Gorica- stavba SŠJJ

7. Vrtec Krka – Krka:

- Krka 1a, Krka Enote vrtca so razporejene po celotnem teritoriju Občine Ivančna Gorica, kar pomeni, da je med posameznimi vrtci razdalja v nekaj kilometrih. Vrtci so na ta način bližje družinam – porabnikom, vpeti so v kulturo okolja, kjer se nahajajo in na ta način lažje sodelujejo z vsemi vključenimi. Prav tako manjše število oddelkov v posamezni enoti pomeni prednost, saj otroci zelo dobro poznajo vse zaposlene in tudi vse otroke v določeni enoti. Otrokom se hitreje omogoči načelo zasebnosti in intimnosti, prav tako lažje omogočanje dobrega sodelovanja s starši in dobrega kritičnega vrednotenja. Kvaliteta razpršenosti in manjših »hiš« se kaže tudi v lastnih kuhinjah, kjer je možna sveža priprava hrane, takojšnja ponudba in delna možnost izbire. Vsekakor pa je zaradi velike razpršenosti oddelkov po vsej občini otežena racionalna organizacija dela. S tako organizacijo so manjše enote nekoliko dražje. Razporeditev otrok v oddelke je bila opravljena na podlagi opravljenega sprejema otrok v vrtec in že obstoječega stanja otrok, ki obiskujejo vrtec. Vrtec Ivančna Gorica upravlja skupno z devetimi lokacijami/zgradbami. V isti stavbi se nahajajo: - Vrtec Sonček, Zagradec – v namenskih prostorih za predšolsko vzgojo z OŠ Stična, - Vrtec Marjetica, Muljava - z OŠ Stična, - Vrtec Miška, Stična - v namenskih prostorih za predšolsko vzgojo z OŠ Stična, - Vrtec Pikapolonica – s srednjo šolo, - Vrtec Polžek –z OŠ Stična, - Vrtec Čebelica – v stavbi OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, - Vrtec na Krki – v namenskih prostorih za predšolsko vzgojo z OŠ Stična. Namensko grajene stavbe vrtca so Vrtec Marjetica Ivančna Gorica – matični vrtec, Vrtec Čebelica Šentvid pri Stični, Vrtec Polžek Višnja Gora in Vrtec Sonček Zagradec.


13

Otrokom je potrebno omogočiti dovolj notranje igralne površine na otroka (3 m2), kamor se ne vštevajo le igralnice, temveč tudi drugi prostori vrtca, ki so ustrezni za namestitev igralnih kotičkov. Tako je v vrtcu:

- Ivančna Gorica MARJETICA: 530 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče - MARJETICA – Muljava: 94 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče - Šentvid pri Stični ČEBELICA – vrtec: 206 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče - Šentvid pri Stični ČEBELICA – OŠ: 125 m2 igralnih površin - Višnja Gora POLŽEK: 300 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče - Višnja Gora POLŽEK v Podružnični šoli Višnja Gora: 152 m2 igralnih površin. - Stična MIŠKA: 109 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče - Ivančna Gorica PIKAPOLONICA: 411 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče - Zagradec SONČEK: 250 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče - KRKA: 360 m2 igralnih površin - in zunanje igrišče

Normative dovoljenega števila otrok v oddelkih ureja Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Otroci so v oddelke razporejeni po datumih rojstva. V oddelkih Vrtca Ivančna Gorica je dosežen najvišji dovoljeni normativ ter s soglasjem ustanovitelja tako imenovani fleksibilni normativ iz razloga velikega števila odklonjenih prosilcev vrtca. Kot že napisano, je potrebno pri razporejanju otrok v oddelke upoštevati tudi prostorski normativ (3 m2/na otroka notranje igralne površine in 15 m2/na otroka zunanje igralne površine), zato je posledično v oddelku v Šentvidu (v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični) vključenih manj otrok, kot določa normativ dovoljenega števila otrok v posameznem oddelku. Ob razporejanju otrok v oddelke je pomembno tudi, koliko oddelkov ima posamezna enota in seveda koliko je sprejetih otrok v posamezno enoto. Večkrat se zgodi, da se posamezna generacija razporedi v dva ali več oddelkov. Takrat se program dela v oddelku pripravi glede na razvojne posebnosti vključenih otrok. V oddelke vrtca so otroci vključeni v sorazmernem številu dečkov in deklic. Prav tako so vključeni otroci vseh starostnih skupin (od 11. meseca do vstopa v šolo).


14

Grafikon 7: Vključenost otrok v Vrtec Ivančna Gorica (za šolsko leto 2017/2018) po enotah vrtca


DODATNI IN OBOGATITVENI PROGRAMI VRTCA Vrtec vsa leta obstoja izvaja pestro paleto dodatnih in obogatitvenih programov, saj je želja staršev vključevati otroke v različne dejavnosti z željo po drugačnosti in spremembah. Vrtec izvaja gibalno – športne dejavnosti za zdravje otrok in mladostnikov v okviru mednarodnega programa, knjižno vzgojo, oglede predstav, naravoslovje, ekologijo, gibanje, požarno varnost, medgeneracijsko sodelovanje itd. Obogatitvene dejavnosti so del izvedbenega kurikula in jih sofinancira Občina Ivančna Gorica. Posledično se obogatitvenih dejavnosti otroci lahko udeležijo brezplačno ali s plačilom minimalnih materialnih stroškov in stroškov prevoza otrok. Obogatitvene dejavnosti načrtujejo in izvajajo strokovni delavci vrtca, po potrebi pa sodelujejo zunanji strokovnjaki.

VIZIJA IN RAZVOJNI NAČRT VRTCA IVANČNA GORICA – predvideni ukrepi in rešitve: Temeljni cilji, ki jim bomo sledili v strategiji na področju predšolske vzgoje so skrb za kakovostno predšolsko vzgojo vseh otrok v Občini Ivančna Gorica ter pomoč njihovim družinam pri vzgoji in varstvu otrok. Razvijali in zagotavljali bomo kakovostno in raznovrstno ponudbo dejavnosti in programov predšolske vzgoje. Spodbujali bomo tudi dodatno dejavnost z odprtimi, pokritimi igrišči ter kulturno vzgojne programe. a) OSNOVNI CILJI RAZVOJA:

– dobro in varno počutje otroka v vrtcu, – ustvarjanje možnosti za celovit otrokov razvoj, – strokovno, prijazno in kreativno osebje, – odprtost vrtca družini in okolju, – varnost otrok.

b) DOLGOROČNI CILJI 2018-2030

– Kakovstno opravljanje zakonsko določenih nalog vrtca. – Zmanjšati število odklonjenih otrok v vrtec. – Ohranjanje kakovostnih oblik sodelovanja vrtca z okoljem in iskanje različnih novih

oblik sodelovanja z širšim okoljem.

0 20 40 60 80 100 120 140 160

MULJAVA

MIŠKA, Stična

SONČEK, Zagradec

KRKA, Krka

POLŽEK, Višnaj Gora

ČEBELICA, Šentvid pri Stični

PIKAPOLONICA, Ivančna Gorica

MARJETICA, Ivančna Gorica


15

– Ohranjanje kakovostnih oblik sodelovanja s starši in hkrati iskanje novih oblik profesionalnost v stikih, usmerjanje staršev v razmišljanje o starševstvu, o vzgoji otrok v domačeme okolju.

– Izobraževanje zaposlenih za kakovostno izvajanje izvedbenega kurikuluma. – Prepoznavanje in koriščenje naravnih danosti okolice vrtca ter skrb za ekološko

osveščenost. – Skrb za prepoznavnost in ugled vrtca. – Dolgotrajni finančni vplivi, etika javnih uslužbencev, gospodarnost, učinkovitost,

poslovanje s proračunskimi sredstvi, odgovornost za namensko porabo sredstev, upravljanje in vodenje v kontekstu sodobnega managementa.

c) GLOBALNI CILJI RAZVOJA Kakovostno vzgajanje in izobraževanje temelji na dobrem strokovnem delu z otroki, pri čemer gre za razumevanje otrokovih razvojnih posebnosti in temeljito poznavanje osnovnega dokumenta – kurikuluma ter prepoznavanje in vključevanje novih konceptov in smernic, s kritičnim pristopom. Zaposleni se bodo še naprej usmerjali v kakovostno opravljanje strokovnega dela ter učenje otrok s posredovanjem najnovejših spoznanj stroke. Skrbeli bodo za vseživljensko učenje, ki zagotavlja standard kakovostnega vzgojno izobraževalnega dela z otroki ter strokovni in profesionalni razvoj strokovnih delavcev. Vrtec bo zagotavljal kadrovske vire z ustreznimi funkcionalnimi znanji in profesionalnimi kompetencami. Prav tako bomo poskrbeli za finančne vire, ki omogočajo različne zvrsti izobraževanja in strokovne rasti za vse zaposlene, ter dobre vezi z zunanjimi sodelavci, strokovnjaki iz različnih, tudi nepedagoških področij in zdravo, napredno delovno okolje. Zaposleni v vrtcu bodo skrbeli za povezovanje vrtca z okoljem in prepoznavnosti v okolju. Gibalo razvoja je skrb za dosledno, varno, nepristransko in kakovostno izvajanje storitev ter spodbujanje inovativnosti in kreativnosti. ODPRTOST VRTCA Vrtec je zasnovan na medsebojni odgovornosti, sodelovanju, informiranju in kulturi dialoga ter investicija za prihodnost. Zato si bomo prizadevali doseči cilje:

Vrtec kot prostor novih priložnosti Ureditev prostorov vrtca na način, ki bo skladen z vizijo vrtca, ki bo ustvarjal občutje domačnosti in topline in bo spodbujal celosten razvoj otrok.

Vrtec kot prostor igrivega raziskovanja na prostem Obogatiti vzgojno-izobraževalni program, da bo otrokom v kar največji meri omogočal doživljanje in raziskovanje bližnjih naravnih življenjskih prostorov (gozd, travnik).

Vrtec kot prostor razvijanja samostojnosti in povezanosti Ustvariti pogoje za razvoj otrokove zdrave samostojnosti, sproščenega izražanja individualnih potreb ter za razvoj odgovornega in solidarnega sobivanja v skupnosti z drugimi ljudmi.

Vrtec, ki je povezan z okoljem Spodbuditi razvoj občutja ponosa in pripadnosti svoji kulturi ter razvoj spoštljivega odnosa do drugih kultur.

Vrtec kot prostor medsebojne izmenjave Ustvariti vzgojno okolje z bogato izmenjavo izkušenj in znanj, ki bo promoviralo vrednote medsebojnega sodelovanja in razvijalo občutje, da smo med seboj vsi povezani.


16

Vrtec kot prostor inovativne vzgojne prakse Spodbuditi razvoj inovativnih vzgojnih pristopov in ustvariti delovno okolje z bogato medsebojno izmenjavo delovnih izkušenj, znanj in didaktičnih gradiv. Intenzivne spremembe, s katerimi se srečujemo v vzgoji in izobraževanju zahtevajo vedno nove načine odzivanja, nova znanja in veščine. Poudarjen je razvoj vrtca kot učeča se organizacija, kjer poteka proces nenehnega izpopolnjevanja in sodelovanja, ne le na nivoju predšolske dejavnosti, temveč tudi širše. Zato se bo vrtec odpiral navzven, da bo v okolju prepoznaven in z okoljem tudi tesno sodeloval.

Ukrepi za dosego ciljev po vlaganju v prostor

Glede na podatke, demografsko študijo Občine Ivančna Gorica je razviden pozitivni trend neprestanega naraščanja števila vključenih otrok. Občina Ivančna Gorica si bo v prihodnjih letih poleg investicijskega vzdrževanja obstoječih objektov prizadevala povečati število vpisnih mest, saj po podatkih v času priprave strategije primanjkuje od sedem do osem dodatnih oddelkov za otroke I. starostnega obdobja. Vsaka enota vrtca ima tudi zunanje igrišče, ki mora posameznemu otroku zagotavljati 15 m2 igralne površine. Vsa igrišča ne zadostijo normativnim zahtevam, zato je skladno z zakonodajo ta prostor pridobljen z uporabo drugih zelenih površin, če do njih vodi varna pot. Ker si vrtec deli prostore z drugimi institucijami (pogosteje z osnovno šolo), bo potrebno glede na podatke iz uradnih evidenc po vpisu otrok v osnovno šolo te prostore v Občini Ivančna Gorica nadomestiti oziroma vrtcu zagotoviti dodatne prostorske kapacitete za namen opravljanja dejavnosti na področju predšolske vzgoje. Prostorski pogoji za delovanje javne predšolske vzgoje so zakonsko določeni in jih je potrebno skrbno upoštevati. Šolski prostor, ki si ga za namen dela oziroma posledično večjega vpisa otrok, poslužuje vrtec, se je najbolj približal normativom, ki jih določa Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, še posebno z velikostjo učilnic, ki so največkrat večje od vrtčevskih igralnic. Težave nastopijo v drugih prostorih, ki so:

skupni, večnamenski ali osrednji prostori vrtca,

pisarna za vodjo enote,

upravni prostori,

gospodarski prostori (prostor za hišnika in za odlaganje orodja za urejanje okolice),

prostor za individualno strokovno pomoč otroku s posebnimi potrebami,

sanitarije na igrišču,

garderobe za otroke (ki imajo natančno določeno število umivalnikov, kabin,…),

garderobe za strokovne in druge delavce,

terase (če je vrtec v nadstropju),

knjižnica,

zbornica oziroma prostori za strokovne delavce,

shrambe za čistila, sanitarni material, didaktične pripomočke, itd. Navedenih dodatnih prostorov v veliki meri primanjkuje, saj so se enote vrtcev pogosto odpirale v nenamenskih objektih, kjer ni bilo mogoče zadostiti že navedenim pogojem, zato bo v času veljave strategije potrebno investirati tudi v te dodatne prostore. Glede na povpraševanje po vpisu otroka v vrtec v zadnjih letih, je največja potreba po več kapacitetah vrtca v kraju Šentvid pri Stični in okolici. V tem kraju je 4-oddelčen vrtec, ki je grajen montažno in ima omejene možnosti za širitev. Dva dodatna oddelka sta organizirana v stavbi Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ki pa bo glede na podatke demografske študije in trenutno dejansko stanje, v prihodnosti potrebovala prostore za svojo dejavnost.


17

Otroci iz Šentvida pri Stični z okolico so razvrščeni v oddelke v vrtcu v Šentvidu pri Stični, dodatno pa je bilo še 28 otrok sprejetih v vrtec, lociran v Ivančni Gorici. Kuhinja za potrebe vrtca na lokaciji Šentvida pri Stični je bila kapacitetno narejena za največ 60 otrok, v njej pa se pripravljajo obroki za 80 otrok in 11 zaposlenih, ter občasno za potrebe dveh oddelkov v prostorih Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Zato bo Občina Ivančna Gorica preko sanacijskih ali drugih investicij zagotovila kuhinjo, ki bo zadostila tako kapacitetnim potrebam, skladno z zakonodajo. Glede na podatke demografske študije in dejavnikov iz okolja bi bilo potrebno na področju Šentvida pri Stični dejavnost predšolske vzgoje organizirati za 10 oddelkov, zato si bo Občina Ivančna Gorica prizadevala povečati prostorske kapacitete za posledično zmanjševanje odklonjenih otrok. Srednjeročno bo občina iskala rešitve prostorskih kapacitet z organizacijo dodatnih oddelkov v okviru prostorov Centra za zdravljenje bolezni otrok in v Podružnični šoli Temenica. Kratkoročna investicija v predšolsko vzgojo bo izvedena že v letu 2018, saj je Občina Ivančna Gorica z rebalansom zagotovila ustrezna sredstva za namen sanacije kuhinje in dveh prostorov sanitarij v Šentvidu pri Stični. Na področju Zagradca in okolice se v zadnjih treh letih za vključitev otroka v vrtec odločajo tudi starši iz Ambrusa in okolice, kjer je bilo v preteklosti manjše povpraševanje po vključevanju otrok v vrtec. V kolikor bo realizirana izgradnja stanovanjskega naselja na področju Zagradca, se posledično predvideva povečano število otrok in potreba po dodatnih oddelkih vrtca na tem teritoriju. Na področju Krke vrtec razpolaga s tremi svojimi prostori, ki glede na stanje v času priprave strategije zadostijo vključitvi skoraj vseh otrok iz okoliša v ta vrtec. Vrtec si potrebno dodatno igralnico sposoja oziroma deli z osnovno šolo, zato si bo občina na tem območju prizadevala še naprej uspešno krmariti pri souporabi prostorov med vrtcem in šolo. Otroci s Stične in oklice imajo na razpolago za vključitev v vrtec dva oddelka v prenovljeni stavbi Osnovne šole Stična, ki se nahaja v Stični. Zaradi premajhnih kapacitet še za 1,5 oddelka otrok dnevno odhaja v vrtec v Ivančni Gorici. Ker je kuhinja v Stični potrebna sanacije, si bo občina v času veljavnosti strategije preko sanacijskih investicij prizadeva zagotavljati optimalne pogoje tudi v kuhinji v Stični. Vrtec v Višnji Gori obsega 4 oddelke v prostorih vrtca in 2 oddelka v prostorih Osnovne šole Stična, PŠ Višnja Gora, kamor je vpisanih večino otrok iz Višnje Gore in bližnje okolice. V tem vrtcu je organiziran tudi 1 oddelek prilagojenega programa za predšolske otroke (razvojni oddelek), ki je edini tovrstni med Ljubljano in Trebnjem. V prihodnosti bo občina na tem področju stremela k širitvi predšolske vzgoje v večnamensko stavbo, ki bo zgrajena v neposredni bližini prostorov vrtca v Višnji Gori (nepremičnina št. 353/1 k.o. Dedni dol). V okviru zagotavljanja zadostnih prostorskih zmogljivosti osnovnošolske vzgoje, bo občina stremela k selitvi dveh oddelkov predšolske vzgoje iz prostorov Podružnične šole Višnja Gora v novozgrajeni objekt. Občina si bo prizadevala ohranjati tudi prilagojen program za predšolske otroke, saj se z dejavnostjo prilagojenega programa veliko pripomore pri pomoči vzgoje, ki jo otroci potrebujejo. Vrtec na Muljavi je organiziran v edinem oddelku v prostorih Osnovne šole Stična, ki bo glede na sedanje in po podatkih za prihodnje stanje predvidoma zadostil potrebam krajanov. Nekaj otrok obiskuje vrtec tudi v Ivančni Gorici. Glede na dotrajanost in zastarelost igral in celotnega otroškega igrišča za otroke vrtca in prve triade osnovne šole bo Občina Ivančna Gorica v letu 2018 posodobila otroško igrišče skladno z zakonodajo. Otroško igrišče s sodobnimi igrali bo še naprej locirano neposredno ob energetsko sanirani šoli.


18

Vrtec Marjetica v Ivančni Gorici, ki je bil zgrajen leta 2009, je s 1.1.2010 začel delovati v 9 oddelkih. Vrtec je namensko grajen in zadosti vsem zakonskim pravilom in predpisom. Zaradi velikosti igralnic (le 42 m2 posamezna igralnica) in prostorskega normativa števila otrok, je v tem vrtcu organiziranih 6 oddelkov I. starostnega obdobja (1-3 letni otroci) in 3 oddelki II. starostnega obdobja (3-4 letni otroci). Vrtec je zgrajen ob gozdu, zato otroci lahko vsakodnevno stopajo v stik s pristno naravo. Zaradi potreb po dodatnih prostorih ima vrtec v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici organiziran vrtec Pikapolonica z (le) šestimi oddelki iz razloga neustreznih in premajhnih ter premalo sanitarij za otroke, ter s primanjkljajem vseh drugih nujnih suportnih prostorov, ki bi jih tako velik vrtec (130 otrok) potreboval. V oddelkih vrtca Pikapolonica so otroci II. starostnega obdobja (3-6 letni otroci). Občina si bo prizadevala ohraniti oddelke vrtca v prostorih srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Iskala bo zakonite možnosti za vlaganje v prostore, ki jih v objektu srednje šole Josipa Jurčiča najema za namen izvajanja predšolske vzgoje in izobraževanja, z namenom temeljite prenove prostorov, na podlagi česar bo zadostila tako dejanskemu stanju kot zakonskim potrebam učinkovitega izvajanja predšolske vzgoje in izobraževanja ter optimalni uporabi danega prostora. V kolikor ne bo s strani državnih institucij izvedene širitve dejavnosti v srednji šoli, si bo občina prizadevala najti možnosti za širitev dejavnosti predšolske vzgoje na navedeni lokaciji. Ukrepi za dosego ciljev po vlaganju v opremo in programe vrtca Vrtec Ivančna Gorica vsa leta obstoja ustrezno skrbi za opremo, ki jo mora zagotoviti za kakovostno bivanje vključenih otrok in za ustrezne kadrovske pogoje dela. Glede na ažurno zagotavljanje potrebne opreme je obstoječe stanje zadovoljivo oziroma skladno z normativi, zato se bodo prizadevanja nadaljevala v smeri zagotavljanja potrebne opreme, tudi v primeru sprememb oziroma povečevanja števila oddelkov. V Vrtcu Ivančna Gorica se načrtuje obnova didaktičnih pripomočkov skladno s ceno programa. Za ta namen odrejeni znesek se vsako leto za obnovo tudi namensko porabi, zato bomo stremeli še naprej k didaktični opremo sodobne vzgoje vrtca. Ker so obstoječa transportna vozila, ki so namenjena predvsem razvozu hrane, zastarela, bodo nadomeščena s sodobnimi vozili, oziroma vozili, s katerimi bo zagotovljeno optimalno opravljanje namena dejavnosti predšolske vzgoje. Odprtost in procesna naravnanost Kurikula omogoča, da vrtci oblikujejo različno ponudbo programov. Oblikovanje pestrejše programske ponudbe, fleksibilnost načrtovanja dejavnosti, je bil že doslej eden ključnih ciljev vsebinske prenove vrtcev. Hkrati pa kurikulum vzpodbuja tudi individualne pristope vzgojiteljice in pomočnice, da poiščeta pedagoške rešitve dvigujejo kakovost vzgojnih interakcij in doseganje skupnih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Vrtec sodeluje s starši tudi na način, da imajo slednji pravico in možnost vpogleda v programe za predšolske otroke. Glede na prostorske možnosti in povpraševanje staršev, Vrtec Ivančna Gorica izvaja dnevni program, ki se odvija dopoldne in popoldne in obsega vzgojo, varstvo in prehrano otrok v starosti od 1. leta do vstopa v šolo.

I. Dnevni program vzgoje in varstva: oddelka starosti otrok od 1 do 3 let II. Dnevni program vzgoje in varstva: oddelki starosti otrok od 3 do vstopa v šolo III. Prilagojeno izvajanje predšolskih programov z dodatno strokovno pomočjo

Programi vrtca zadostijo povpraševanju glede vsebine, zato bo oblikovanje pestrejše programske ponudbe glede na povpraševanje, prilagoditev načrtovanja dejavnosti tudi v


19

nadaljnje naše vodilo. V primeru spremembe Zakona o vrtcih, ki se predvideva v času priprave strategije, bo vrtec glede na povpraševanje organiziral tudi brezplačne krajše programe. Temeljna izhodišča predšolske vzgoje v vrtcih temeljijo na analizi sedanjega stanja ter analizi prihodnjega stanja glede na demografsko študijo in predviden razvoj. Kakovostno predšolsko vzgojo želimo ohranjati, izboljševati in nadgrajevati v korist vseh otrok z opisanimi ukrepi, rešitvami in pričakovanimi cilji. Skladno z navedenimi cilji in ukrepi za dosego ciljev so PRIČAKOVANI REZULTATI:

Okrepitev prostorske zmogljivosti ter posledično zmanjšati ali odpraviti število odklonjenih otrok;

Zagotovitev ustrezne zunanje prostore za igrišča; Preskrbeti enake možnosti in kakovostno predšolsko vzgojo otrok s posebnimi

potrebami; Aktivno sodelovanje na področju skrbnega ravnanja za čistejše okolje; Skrb za graditev na medsebojnih odnosih, odnosu do narave, odnosu so

sočloveka, drugačnosti itd.; Razširitev dostopnosti do kakovostne predšolske vzgoje v vrtcih; V primeru spremembe Zakona o vrtcih omogočiti vključevanje otrok v brezplačne

krajše programe; Vrtec, v katerem so otroci s posebnimi potrebami, do leta 2022 razviti vsaj eno

krajšo dejavnost, namenjeno kakovostni socialni integraciji otrok s posebnimi potrebami z njihovimi vrstniki;

Izobraževanje delavcev.

4.2 VKLJUČENOST OTROK V ZASEBNE VRTCE IN VRTCE IZVEN OBČINE Občina si prizadeva razvijati in ohranjati kakovostno mrežo javnih vrtcev, hkrati pa podpira tudi delovanje zasebnih vrtcev, saj s tem sledi načelom pravice do izbire. V letnicah rojstva od 2012 do vključno 2016 je 1070 predšolskih otrok, ki imajo prebivališče v Občini Ivančna Gorica. Od tega jih je 72% vključenih v javni vrtec in druge oblike predšolske vzgoje v Občini Ivančna Gorica, 7% otrok pa starši vozijo v druge vrtce v Sloveniji, pretežno v Ljubljano. Skupaj je v mrežo javnih in zasebnih vzgojno izobraževalnih institucij vključenih 79% predšolskih otrok iz Občine Ivančna Gorica in sicer:

66% v Vrtec Ivančna Gorica

3,8% v zasebni vrtec Ribniček v Ivančni Gorici

1,9% v zasebni vrtec Montessori v Ivančni Gorici

0,3% v zasebno varstvo, registrirano na MIZŠ

7% v druge predšolske institucije v Republiki Sloveniji V Občini Ivančna Gorica delujeta dva zasebna vrtca s skupaj štirimi oddelki.


20

Zasebni vrtec Ribniček deluje od leta 2014, na naslovu Stična 2a, Stična. V letu 2017 je vrtec začel poslovati še z dvema oddelkoma v Ivančni Gorici, na naslovu Ulica 6. junija 12, Ivančna Gorica. Zasebni vrtec Ribniček izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnega programa Kurikulum za vrtce. V vrtec je bilo po podatkih iz meseca januarja 2018 vključenih 41 otrok Zasebni vrtec Rastem z montessori, Laknerjeva ulica 1, Ljubljana, izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnega programa Program vrtca montessori v Poslovni enoti Zasebni vrtec Hiša otrok Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 4a, Ivančna Gorica. Vrtec z enim oddelkom deluje od leta 2016, kamor je bilo po podatkih iz meseca januarja vključenih 20 otrok. Otroci iz Občine Ivančna Gorica obiskujejo tudi druge vrtce in zasebno varstvo, oblikovano skladno z zakonodajo. Po podatkih iz meseca januarja 2018 je iz Občine Ivančna Gorica obiskovalo naslednje javne in zasebne vrtce izven Občine Ivančna Gorica ter varuhe otrok 130 otrok:


21

ZASEBNI VRTEC št. otrok

Vrtec Zvezdica, zasebno varstvo otrok, d.o.o. 2

Zasebni vrtec Ribniček Ivančna Gorica 41

Sonce, zasebni zavod za vzgojo in izobraževanje 1

Zavod G-rega - varstvo otrok 1

Montessori - zavod zasebni vrtec cinca Binca za vzgojo in izobraževanje 1

Mamin vrtec d.o.o. Zasebni vrtec Ljubljana 1

Rastem z Montessori, zavod za vzgojo in izobraževanje 20

Vrtec – Waldorfska šola Ljubljana 1

Geko, zasebni vrtec 2

Zasebni vrtec Malček 1

SKUPAJ 72

JAVNI VRTEC št. otrok

OŠ Prevole 4

Vrtec Zagorje ob Savi 1

OŠ Veliki Gaber 6

Vrtec Vrhnika 1

Vrtec Novo mesto Ciciban 1

Vrtec Medvode 2

OŠ Vavta vas 1

Vrtec Mavrica Izola 1

OŠ Šmartno 2

Vrtec Mavrica Trebnje 1

Uršulinski zavod 1

Vrtec Litija 1

OŠ Cankova 2

Vrtec Gorišnica 2

Javni vrtci MOL (Vrtec Jarše, Vrtec Ledina, Viški gaj, Zelena jama, Mladi rod, Vrtec Kolezija, Vrtec pod gradom, Miškolin, Viški vrtci, Galjevica, Ciciban, Otona Župančiča, Najdihojca, Vodomat, Mojca) 27

SKUPAJ 53

VARSTVO OTROK št. otrok

Varstvo otrok, Hitri polžki 4

Iva Pipenbaher, varstvo otrok 1

Zasebno varstvo Žabice 1

SKUPAJ 6

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwje3s6s5_3ZAhXEaFAKHQzXBpgQFggmMAA&url=http%3A%2F%2Fwww.wsl.si%2Fvrtec%2F&usg=AOvVaw2hXfPgIhsNP-hJ28b5H3GZ


22

5 OSNOVNO ŠOLSTVO V OBČINI IVANČNA GORICA Skladno z Odlokom o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov na področju osnovnega šolstva v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 25/15) sta v Občini Ivančna Gorica na področju osnovnega šolstva dva javna vzgojno-izobraževalna zavoda:

a) Osnovna šola Stična kot matična šola, v čigar sestavo sodijo še: – Podružnična šola Ambrus, – Podružnična šola Krka, – Podružnična šola Muljava, – Podružnična šola Stična, – Podružnična šola Višnja Gora, – Podružnična šola Zagradec, – oddelek (do 3 oddelki) za izvajanje prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom osnovnošolskega izobraževanja v sklopu matične šole. b) Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični kot matična šola, v čigar sestavo sodita še: – Podružnična šola Temenica, – Podružnična šola v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični.

Občina Ivančna Gorica je od ustanovitve samostojne Občine Ivančna Gorica pospešeno vlagala tudi v področja osnovnega šolstva, saj je število šolajočih otrok v občini vztrajno naraščalo. Tako so bile poleg nenehnih vlaganj, izboljšav v obstoječe objekte zgrajene nove podružnične šole v Višnji Gori, na Krki in v Zagradcu, nova matična šola v Stični ter prizidek k matični šoli v Šentvidu pri Stični.

Glede na demografsko študijo do leta 2030 se bo rast prebivalstva povečevala predvidoma do leta 2028, v letu 2029 in 2030 pa se predvideva rahel upad prebivalstva v Občini Ivančna Gorica (npr. leta 2018 bo glede na demografsko študijo 16.390 prebivalcev (največ), leta 2030 pa 16.116 prebivalcev).

Podatki v tabeli prikazujejo gibanje vpisanih otrok v 1. razred na matični Osnovni šoli Stična in Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični, in njenih podružnicah od šolskega leta 2012/2013 do vključno 2022/20231. Predvideno stanje števila otrok se lahko korigira, glede na možnost odseljevanja in priseljevanja ter drugih nepredvidenih dejavnikov. Tabela 1: Gibanje števila učencev 1. razreda na Osnovni šoli Stična in njenih podružnicah v obdobju 2018/19 – 2022/232

Šolsko leto Leto rojstva

PŠ Ambrus

PŠ Zagradec

PŠ Krka

PŠ Muljava

PŠ Stična

Matična šola

PŠ Višnja Gora

Skupaj

2022/2023 2016 10 13 18 25 29 36 46 177

2021/2022 2015 8 6 14 12 26 45 34 145

2020/2021 2014 10 18 25 25 18 35 45 180

2019/2020 2013 7 18 13 16 22 35 34 145

2018/2019 2012 10 18 13 13 31 34 38 156

1 Omenjeni podatki so povzeti iz aplikacije Sokol Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 2V kolikor bo trend vpisovanja otrok v 1. razred v naslednjih letih ostal na sedanjem obsegu, torej med 150 in 160 učenci na

generacijo, potem se bo število učencev na Osnovni šoli zaustavilo med 1350 in 1440 učenci.


23

Tabela 2: Gibanje števila učencev 1. razreda na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični in njenih podružnicah v obdobju 2018/19 – 2022/23

Šolsko leto Leto rojstva Matična šola PŠ Temenica

Skupaj

2022/2023 2016 43 3 46

2021/2022 2015 48 8 56

2020/2021 2014 36 10 46

2019/2020 2013 58 4 62

2018/2019 2012 36 11 47

Vir: posredovani podatki iz Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Na število otrok, vpisanih v izobraževalni sistem v Občini Ivančna Gorica, vplivajo različni dejavniki, predvsem pa bližina avtoceste in ugodne prometne povezave z javnimi prevoznimi sredstvi, zdravstvene oskrbe, zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov, zadostno število kapacitet v šolah in vrtcih in ustanov za zagotavljanje vsakodnevnih življenjskih potreb.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se bo število rojstev v prihodnjih letih v občini nekoliko zmanjševalo, kot posledica manjšega števila žensk v rodni dobi. Število rojenih otrok se bo po tem podatku zmanjšalo, vendar na podlagi izkušenj preteklih let je pričakovati nekaj več otrok zaradi priseljevanja. Število prvošolcev bo v prihodnjih letih zmerno naraščalo, kasneje pa se predvideva ustalitev. Tabela 3: Gibanje števila vseh učencev na Osnovni šoli Stična in njenih podružnicah v obdobju 2012/13 – 2022/23

Šolsko leto Leto rojstva OŠ Stična

2022/2023 2016 1468 2021/2022 2015 1429 2020/2021 2014 1390 2019/2020 2013 1342 2018/2019 2012 1311 2017/2018 2011 1250 2016/2017 2010 1192 2015/2016 2009 1124 2014/2015 2008 1089 2013/2014 2007 1034

Vir: posredovani podatki iz Osnovne šole Stična


24

Tabela 4: Gibanje števila vseh učencev na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični in njenih podružnicah v obdobju 2012/13 – 2022/23

Šolsko leto Leto rojstva OŠ Ferda Vesel Šentvid pri Stični

Podružnična šola vCenteru za zdravljenje bolezni otrok

Šentvid pri Stični

2022/2023 2016 436

2021/2022 2015 433

2020/2021 2014 416

2019/2020 2013 409

2018/2019 2012 422

2017/2018 2011 403

2016/2017 2010 400 267

2015/2016 2009 389 269

2014/2015 2008 397 332

2013/2014 2007 386 270

2012/2013 2006 383 301

Vir: posredovani podatki iz Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Število učencev, ki prihajajo v Podružnično osnovno šolo - Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični je nepredvidljivo, zato načrtovanje dela temelji na podatkih predhodnega šolskega leta. Pouk v Osnovni šoli Stična in v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični poteka v dopoldanskem času, v vseh oddelkih, ki so razpoložljivi, šoli imata organizirano tudi podaljšano bivanje in jutranje varstvo ter varstvo vozačev. Pri načrtovanju in izračunavanju optimalnih prostorskih zmožnosti se upošteva število učencev, število oddelkov, število učnih skupin in organizacijske zahteve pouka. V šolskem letu 2017/2018 je v občini v 82 oddelkov vpisanih 1653 otrok. Omenjeni podatek se nanaša na število skupin, skupaj z vsemi potrebnimi učilnicami, v skladu z veljavno zakonodajo in normativi, ki predvideva delitve v manjše učne skupine pri različnih predmetih. Prisotna so nesorazmerja, saj število oddelkov ni enako številu skupin, saj je slednjih nekaj več in je za nemoteno izvajanje pouka potrebnih več učilnic. Občina ima v svoje izobraževalne sisteme vključene tudi gibalno ovirane osebe. Za ta namen je v matični šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični gibalno oviranim učencem omogočen dostop do skoraj vseh prostorov s pomočjo dvigala, ki ga ima šola v ta namen. Pri načrtovanju in izračunavanju optimalnih prostorskih zmožnosti je potrebno upoštevati število učencev, število oddelkov, število učnih skupin in organizacijske zahteve izpeljave pouka. Prostorski problem, predvsem na matičnih šolah v Šentvidu pri Stični in v Stični, se pojavlja tudi zaradi gostovanja oddelkov predšolske vzgoje, ki v času priprave strategije zaradi še vedno velikega števila odklonjenih otrok, prioritetno potrebujejo te prostore (glej poglavje 4.1). Kot že podrobneje napisano, Občina Ivančna Gorica že ves čas prioritetno in nenehno rešuje težave prostorske infrastrukture osnovnih šol z gradnjo prizidkov matičnim in podružničnim šolam ter s projekti gradnje novih šol (šola v Zagradcu). S tem občina rešuje prostorski problem, hkrati pa želi otroke vzgajati in izobraževati v domačem okolju in naravi ki je na voljo.


25

5.1 OSNOVNA ŠOLA STIČNA Šolstvo ima v Občini Ivančna Gorica več stoletno tradicijo, kjer je med pomembnejšimi delovanje in vpliv Stiškega samostana. Pozneje, sredi 16. stoletja so se začeli prvi zametki šolstva v Višnji Gori in že v 19. stoletju je potekal pouk na vseh lokacijah, kjer poteka še danes. V Stični so poučevali otroke že v 17. stoletju v samostanu, kjer se je pouk odvijal ob nedeljah. Redna šola se je pričela izvajati 4. 11. 1817 z javno enorazrednico. 4. oktobra 1904 je bilo slovesno odprtje šole »na Hribčku«. Višnja Gora je že leta 1528 imela šolmoštra, poučevanje z nekaj učenci pa se je pričelo leta 1554. Trivialna šola je bila ustanovljena leta 1815, novo šolo pa je Višnja Gora dobila leta 1906. Na Krki pouk poteka že od leta 1770. Leta 1809 je bilo odprto novo šolsko poslopje, ki je služilo namenu vse do leta 2011. V preteklosti je pouk potekal tudi na Korinju in sicer od leta 1912 do leta 1980. V Ambrusu je bila leta 1845 ustanovljena zasilna šola. Šola, v kateri pouk poteka še danes, je bila zgrajena leta 1883. Začetki šolanja v Zagradcu segajo v sredino 19. stoletja. Leta 1852 je pričela z delovanjem cerkvena enorazrednica v mežnariji, kjer je pouk potekal vse do leta 1968, ko je Zagradec dobil novo šolo. Pouk se je v šoli na Polju pri Muljavi pričel 3. 10. 1910. Šola je bila 7. julija 1942 požgana. 26. 10. 1947 je bila namenu šolanja predana nova šola, v kateri pouk poteka še danes. V Ivančni Gorici je bil 1. 9. 1981 namenu šolske vzgoje predan Šolski center, ki so ga obiskovali tako osnovnošolci kot srednješolci. V zadnjem obdobju, predvsem po letu 1995, Občina Ivančna Gorica v sodelovanju s šolama stremi v pospešeno vlaganje v šolski prostor, kar se kaže predvsem v štirih pomembnih projektih, in sicer: leta 1999 gradnja Podružnične šole v Višnji Gori, leta 2003 gradnja nove matične šole in poleg nje, leta 2004, gradnja večnamenske športne dvorane, leta 2011 gradnja Podružnične šole na Krki, ter leta 2015 izgradnja nove devetletne Podružnične šole v Zagradcu. Število šoloobveznih otrok – stanje v času priprave strategije Vpogled in ocena prihodnjega stanja števila šoloobveznih otrok sta bila podana z demografsko študijo do leta 2030. Natančni podatki o šoloobveznih otrocih (za krajše časovno obdobje) pa so bili pridobljeni za rojene otroke in tiste, ki imajo v času priprave strategije stalno mesto prebivanja v Občini Ivančna Gorica. Na tej podlagi se lahko z večjo natančnostjo načrtuje za otroke, rojene do vključno leta 2016. Leto vstopa v šolo bo za omenjeno generacijo v šolskem letu 2022/233. Tabela 5 prikazuje gibanje števila vpisanih otrok v 1. razred na Osnovni šoli Stična in njenih podružnicah od šolskega leta 2012/2013 do vključno 2022/2023. Pri šolajočih učencih je upoštevano šolsko leto v času priprave strategije (šolsko leto 2017/2018). V nadaljnjih šolskih

3 Omenjeni podatki so na razpolago na spletni strani MIZŠ v aplikaciji Sokol, le-ta ponuja

pregled šolskih okolišev in demografskih podatkov.


26

letih se lahko predvideno stanje o številu otrok spreminja na podlagi priseljevanja, odseljevanja ali drugih dejavnikov, katere v času priprave strategije ni mogoče predvideti.

Tabela 5: Gibanje števila učencev 1. razreda na Osnovni šoli Stična v obdobju (2012/13–2022/23)4

Šolsko leto

Leto rojstva

PŠ Ambru

s

PŠ Zagrad

ec

PŠ Krka

PŠ Muljava

PŠ Stična

Matična šola

PŠ Višnja Gora

Skupaj

2022/2023 2016 10 13 18 25 29 36 46 177

2021/2022 2015 8 6 14 12 26 45 34 145

2020/2021 2014 10 18 25 25 18 35 45 180

2019/2020 2013 7 18 13 16 22 35 34 145

2018/2019 2012 10 18 13 13 31 34 38 156

2017/2018 2011 1 7 23 9 19 53 50 162

2016/2017 2010 8 16 19 17 25 44 30 159

2015/2016 2009 10 11 19 12 23 48 37 160

2014/2015 2008 8 5 23 16 19 49 29 149

2013/2014 2007 7 12 13 11 21 43 31 138

2012/2013 2006 7 12 13 6 15 35 18 106

V kolikor bo trend vpisovanja otrok v 1. razred v naslednjih letih ostal na sedanjem obsegu, torej med 150 in 160 učenci na generacijo, se bo število učencev na Osnovni šoli zaustavilo med 1350 in 1440 učenci. Pouk poteka v oddelkih in v manjših učnih skupinah, kjer število učencev, skladno z zakonskimi normativi, ne sme presegati števila 16. Prisotna so nesorazmerja, saj število oddelkov ni enako številu skupin, saj je slednjih več. Za nemoteno izvajanje pouka je potrebno več učilnic. Potrebe po večjem številu učilnic ponazarja tabela 6, iz katere je razvidno tudi število oddelkov in presek potreb po učilnicah v naslednjih letih.

4 Podatki o učencih, prikazani od šolskega leta 2017/2018 naprej so podatki, povzeti po aplikaciji Sokol

na dan 10. 7. 2017.


27

Tabela 6: Število oddelkov in potrebnih učilnic v obdobju do šolskega leta 2022/2023

Am. R+P1

Zag. R+P1

Krka raz. st.

Mulj. raz. st.

Stič. raz. st.

matična šola R+P1 V. Gora

R+P1 Skupaj število

Skupaj število

Odd. Učil. Odd. Učil. Odd. Učil. Odd. Učil. Odd. Učil. Odd. Učil. Odd. Učil. oddelki učilnice

Število učilnic

3 14 5 3 3 32 15 75

2022/23 3 3+1 6+8 6+10 4 4 5-22 3 3 3 13+11+2 OŠPP 13+21+2

10+8 10+10

72 86

2021/22 3 3+1 6+8 6+10 4 4 5-22 3 3 3 13+11+2 OŠPP 13+21+2

10+8 10+10

71 86

2020/21 3 3+1 6+8 6+10 4 4 5-22 3 3 3 13+11+2 OŠPP 13+21+2

10+7 10+9 70 85

2019/20 3 3+1 5+7 5+9 4 4 5-22 3 3 3 12+11+2 OŠPP 12+18+2

10+6 10+9 66 79

2018/19 3 3+1 5+7 5+9 4 4 5-22 3 3 3 12+10+2 OŠPP 12+17+2

9+5 9+8 63 76

2017/18 3 3+1 4+6 3+9 5 5 5-12 3 5-22 3 12+11+2 OŠPP 12+16+2

9+4 9+8 63 74

2016/17 3 3 4+5 4+9 5 5 4-12 3 4-12 3 11+11+2 OŠPP 11+16+2

8+4 8+7 59 71

2015/16 3 3 4+6 4+9 5 5 4-1 3 4-1 3 11+10+2 OŠPP 11+16+2

7+4 7+7 58 70

2014/15 3 3 4 3 3 11+14+2 OŠPP 6+4 53

2013/14 3 4 4 3 3 11+14+2 OŠPP 6+4 54

2012/13 3 4 3 3 3 10+14+2 OŠPP 5+4 51 1Učenci se delijo v skupine pri pouku slovenščine, matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda in pri pouku športa, tehnike in gospodinjstva na

predmetni stopnji (1razredi + prostori za skupine) 2Učenci/oddelki so vpisani na matično šolo

Stolpec , obarvan rumeno, prikazuje podatek o številu matičnih učilnic, in na število učencev v generaciji.


28

Podatek, razviden iz tabele 6 se nanaša na število skupin, torej vseh potrebnih učilnic, skladno s zakonodajo, veljavno v času priprave strategije, ki predvideva delitve pri pouku slovenščine, matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda in pri pouku športa, tehnike in gospodinjstva na predmetni stopnji. Potrebe po novih oziroma dodatnih prostorih za izvajanje pouka predstavljajo tudi obvezni izbirni predmeti (7. – 9. razred) in neobvezni izbirni predmeti (1. razred in 4. – 9. razred), ki jih imajo učenci na razpolago.

Na podlagi prikazanih podatkov je razvidno največje pomanjkanje prostorov oziroma učilnic v Podružnični šoli Višnja Gora, Podružnični šoli Muljava, Podružnični šoli Stična ter v matični šoli – Osnovna šola Stična.

Pogoste spremembe v slovenskem šolstvu so eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na nove potrebe, predvsem na področju šolskega prostora. Pomanjkanje prostora oziroma učilnic Osnovna šola Stična na matični šoli in njenih podružnicah rešuje s prilagajanji, in sicer z izvajanjem pouka na drugi šoli, v okviru podružnic.

V Podružnični šoli Muljava so na razpolago tri učilnice in prav toliko oddelkov otrok lahko obiskuje pouk. V primeru, da so razredi številčno manjši, se oblikuje oddelke skladno z normativi, kombiniran oddelek, kar predstavlja prostor tudi za 4. razred. Zaradi številčnega stanja in težav s pomanjkanjem prostora učenci 4. razreda eno leto obiskujejo pouk na matični šoli – Osnovni šoli Stična (npr. šolsko leto 2016/2017) ali pa je obisk pouka možen tudi še na Podružnični šoli Muljava (npr. šolsko leto 2017/2018).

V Podružnični šoli Stična vpisujejo učence v le po en oddelek, kar predstavlja po tri razrede. To je omogočeno na način, da se najprej izvede vpis na matično šolo – Osnovno šolo Stična, do zapolnitve normativov v oddelkih, in nato v Podružnični šoli v Stični.

Osnovna šola Stična kot matična šola je z gradnjo nove Podružnične šole v Zagradcu na tem

območju rešila prostorski problem.

Glede na statistiko gibanja števila učencev v prihodnjih letih pa bo prostorski problem v matični

šoli – Osnovni šoli Stična nastal že v šolskem letu 2018/2019. Rešitev prostorskega

pomanjkanja matične šole bo občina iskala v okviru najemanja prostorov v Srednji šoli Josipa

Jurčiča v Ivančni Gorici.

Z izgradnjo novega prizidka v Višnji Gori je občina rešila problem s pomanjkanjem prostora na tem območju in posledično zagotovila obisk vsem učencem oziroma oddelkom.


29

Tabela 7: Število učencev po posameznih šolskih letih na OŠ Stična

Šolsko leto 2022/2023 1468 učencev
























Tabela 7 prikazuje gibanje števila vpisanih otrok v OŠ Stična od vključno šolskega leta 1999/2000 in zasleduje njihovo gibanje do šolskega leta 2022/2023.

Ukrepi za dosego ciljev po vlaganju v prostor Za nemoten potek dela bo občina tako na matični šoli, kot na posameznih lokacijah izvedla potrebne investicije. Občina Ivančna Gorica bo za nemoten vzgojno-izobraževalni potek ter optimalni izkoristek danosti prostora in okolja, skladno s potrebami in zakonodajo, obnovila prostore in zamenjala dotrajano in zastarelo opremo kot sledi. V Podružnični šoli Ambrus, ki je bila v letu 2017 celovito energetsko sanirana, bo Občina Ivančna Gorica zaradi zastarelosti in dotrajanosti prenovila inštalacije (vodne, električne). V času strategije si bo občina prizadevala zamenjati šolsko opremo, pohištvo in garderobe ter posodobiti dotrajano kuhinjsko opremo. Sredstva za prenovo sanitarij je občina zagotovila že z rebalansom za leto 2018. V letu 2015 novozgrajena Podružnična šola Zagradec, ki je s septembrom postala devetletna šola ima novo in sodobno opremo. V letu 2018 pa bo Občina izvedla zvočno izolacijo telovadnice za namen izvedbe prireditev v navedenem prostoru. V Podružnični šoli Muljava, ki je bila v letu 2017 energetsko prenovljena bo potrebno v času strategije prenoviti sanitarije ter inštalacije (voda, elektrika), zamenjati šolsko pohištvo, prenova garderobe ter knjižničnih prostorov. Neposredno ob šoli bodo v letu 2018 zastarela in


30

dotrajana igrala, ki jih uporabljajo poleg vrtca tudi otroci prve triade, nadomeščena s sodobnejšimi ter posodobljen prostor otroškega igrišča, potrebno pa bo urediti tudi vhod v šolo. Celovita energetska sanacija je bila v letu 2017 izvedena tudi v Podružnični šoli Stična. Za zagotovitev optimalnih pogojev vzgojno-izobraževalnega procesa pa bo poleg posodobitve kuhinje in ureditve sanitarij potrebno zagotoviti prostor za športne dejavnosti. Z naraščanjem števila učencev prihaja do težav tudi v šolskih kuhinjah. Šola si prizadeva kuhati zdrave obroke, sestavljene iz surovin lokalnega okolja. V največji možni meri se prilagaja tudi željam, pridobljenim iz anket ipd., ki jih izvaja šola. Vse več je otrok, ki v šoli zaužijejo več dnevnih obrokov. Osnovna šola Stična z vsemi svojimi kuhinjami (matična šola, Podružnična šola Višnja Gora, Podružnična šola Krka in Podružnična šola Zagradec) pripravlja cca 2300 obrokov dnevno. Več obrokov dnevno posledično pomeni tudi potrebo po večjih kuhinjskih površinah in večjih jedilnicah, kot tudi potrebo po kadru tudi na tem področju. Prisotne so tudi najrazličnejše prilagoditve glede obrokov za učence zaradi njihovih zdravstvenih težav ali drugih potreb, s tem pa tudi usposobljenega kadra za zagotavljanje prilagodljivih obrokov. V času priprave strategije je med večjimi težavami kuhinjski prostor iz leta 1999 v Podružnični šoli Višnja Gora. Težave se kažejo tako s kuhinjskimi aparati kot prostorom. Število pripravljenih obrokov tudi v šolski kuhinji v Podružnični šoli Višnja Gora vsako leto narašča5, zato si bo Občina Ivančna Gorica prizadevala za čimprejšnjo prenovo kuhinje in zamenjavo dotrajanih kuhinjskih aparatov v Podružnični šoli Višnja Gora s projektom prenove prostora kuhinje z opremo, ki bi zadostila za pripravo hrane za učence v povezavi z večjo jedilnico. V Podružnični šoli Višnja Gora se v sedanji telovadnici težko zadosti vsem potrebam po pouku športa, izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti. Zato bo dolgoročno prizadevanje sledilo v smeri zagotovitve večjih prostorov za telovadnico, kratkoročno in srednjeročno pa zagotovitev telovadnice z najemom v Vzgojno – izobraževalnem zavodu Višnja Gora. Občina je že za leto 2018 z rebalansom zagotovila sredstva za prenovo sanitarij, dolgoročno sledenje kvalitetnemu vzgojno-izobraževalnemu procesu pa stremi k dodatnim kabinetom za izvedbo ur dodatne strokovne pomoči, večji zbornici ter prostoru za hrambo učnega gradiva. Za dosego optimalnih pogojev na področju osnovnega šolstva je Občina Ivančna Gorica v matični šoli v Stični investirala v sanacijo tal v učilnicah ter lesenih stopnišč, prizadevanja bodo potekala tudi v smeri nadaljnje izvedbe obloge hodnikov in učilnic z iveralom, razširitve obstoječih vetrolovov na obeh vhodih v šolo, hkrati pa bo z namenom varnosti otrok postavljen videonadzor. Ukrepi za dosego ciljev po vlaganju v zunanje površine

Za potrebe učnega procesa bo ob Podružnični šoli Zagradec zgrajena atletska steza ter ureditev okolice. Občina si bo ob Podružnični šoli na Krki prizadevala urediti zunanje otroško igrišče in zasilno razsvetljavo, povečati površino za parkiranje vozil. Obnova otroškega igrišča pod šolo s postavitvijo lope za spravilo igrač ob Podružnični šoli Muljava bo kratkoročni ukrep občine, prav tako pa bo potrebna zamenjava igral s sodobnejšimi ob Podružnični šoli v Stični. Ob Podružnični šoli v Višnji Gori bo Občina s pomočjo šole uredila močvirje za šolskim igriščem, kjer bo zagotovljena učna pot za potrebe učnih procesov. Povečanje oziroma

5 npr. v šolskem letu 2008/2009 je bilo pripravljenih dnevno 316 obrokov, v šolskem letu

2016/2017 pa 455 obrokov.


31

sanacija obstoječega igrišča ter zamenjava svetil ob šoli sta nadaljnja ukrepa za dosego cilja varnosti in izvedbe kvalitetnih vzgojno – učnih procesov. Tudi v matični šoli – Osnovni šoli Stična bo Občina investirala v postavitev oziroma izgradnjo trim steze v okolici zunanjega igrišča ter izvedbo sanacij in manjših investicij, kot so menjava svetil zasilne razsvetljave z dotrajanimi ali zastarelimi in zagotovitev prostora z ureditvijo za hišniška in druga orodja. Ukrepi za dosego ciljev po vlaganju v vsebino

Zaradi zavedanja da informacijska-komunikacijska tehnologija predstavlja glaven vir za kakovostno izobraževanje in glede na potrebe po nadgradnji, obnovi in novi računalniški opremi, si bo Občina Ivančna Gorica prizadevala zagotavljati določena finančna sredstva za obnavljanje, nadgradnjo, in nakup IKT, ki bodo namenjena šoli za opredeljen namen. Za sledenje izzivom časa in dela ter posledično doseganje sedanjih ciljev s pogledom vlaganja v prihodnost, je potrebno obogatiti vsebine, ki so v obveznem in v razširjenem programu ponujene učencem. Rešitve in ukrepi za doseganje cilja so: - zasledovati nadgrajevanje in obnovo učnih gradiv, saj se le ta hitro razvija, - posodabljanje računalniških programov, - približati in negovati tradicijo ter nenehno razmišljati o razvoju in nadgradnji tradicije, - učenje praktičnih in uporabnih stvari za vsakdanje življenje, npr: osnove ekonomije,

kuhanje, pridelava hrane, gojenje rastlin, - spoznavanje poklicev, s pogledom v delovno okolje – predvsem poklicev in podjetij, ki

delujejo na območju občine, - zagotoviti prisotnost svetovalne in socialne službe na podružničnih šolah, - oblikovati in poudarjati temeljne vrednote, spoštovanje slovenskega jezika, kulture,

domačega okolja in zgodovine, - za doseganje čim bolj kakovostnega izobraževanja učencem znižati normativa v oddelkih

na 25 učencev, - spodbujanje k določanju projekta Zdrav življenjski slog kot obveznega, - spodbujanje učencev h krepitvijo zdrave samozavesti in samopodobe, - razvijanje podjetnosti kot prispevka k razvoju družbe in okolja, - spodbujanje k spoznavanju različnih področij kultur, - zagotavljanje finančnih sredstev za vzdrževanje stavb in njene opreme - sofinanciranje dodatnih dejavnosti šole, npr. del sredstev za prevoz v šolo v naravi

Re/organizacija Osnovne šole Stična: Osnovna šola Stična je ena največjih šol v Sloveniji, tako po številu učencev, oddelkov kot po številu lokacij. Velikost obsega šole predstavlja tako prednosti, kot tudi slabosti, kar v prihodnje predstavlja razcepitev šole na več enot. Pogojem samostojne šole bo najhitreje zadostila Podružnična šola Zagradec. Povezava Podružnične šole Zagradec, Podružnične šole Ambrus in Podružnične šole Krka, ki je lokalno smiselna bo glede na podatke (glej tabelo) privedla do organizacije samostojne šole v dolini reke Krke. Podatki kažejo, da bo Podružnično šolo Zagradec, Podružnično šolo Ambrusu in Podružnično šolo Krka obiskovalo v šolskem letu 2020/2021 346 učencev, na podlagi česar bi v vsakem razredu imeli dovolj učencev za dva oddelka. V povezavi s Podružnično šolo Ambrus in Podružnično šolo Krka, kateri bi se povezali v matično šolo v Zagradcu, bo do ustanovitve samostojne šole v Zagradcu prišlo predvidoma do leta 2020/2021. Iz tabele 8 je razvidno, da bo pogoje za samostojni vzgojno-izobraževalni zavod izpolnjevala sedanja Podružnična šola Zagradec.


32

Tabela 8: Število učencev 1. razreda v Podružnični šoli Ambrus, Podružnični šoli Zagradec in Podružnični šoli Krka v naslednjih letih


PŠ Ambrus ŠP Zagradec

PŠ Krka Skupaj

2022/2023 2016 10 13 18 41

2021/2022 2015 8 6 14 28

2020/2021 2014 10 18 25 53

2019/2020 2013 7 18 13 38

2018/2019 2012 10 18 13 41

2017/2018 2011 1 7 23 31

2016/2017 2010 8 16 19 43

2015/2016 2009 10 11 19 40

2014/2015 2008 8 5 23 36

2013/2014 2007 7 12 13 32

2012/2013 2006 7 12 13 32 Vir: posredovani podatki iz Osnovne šole Stična

Pogojem samostojne šole bo glede števila učencev v bližnji prihodnosti zadostila tudi Podružnična šola Višnja Gora. Le-ta iz leta v leto postaja številčnejša in ima zaradi tega potrebo po posebni obravnavi v primerjavi z ostalimi podružničnimi šolami Osnovne šole Stična. Višnja Gora bo predvidoma do leta 2023/2024 zadostila zakonski podlagi za ustanovitev samostojnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, saj bo navedenega šolskega leta imela predvidoma vpis (vsaj) za dva oddelka prvega in vseh naslednjih razredov (glej tabelo 9). Zaradi velikega priseljevanja v Višnjo Goro in okolico je velika verjetnost, da bo podružnična šola lahko zadostila pogojem po samostojnosti že pred šolskim letom 2023/2024, saj bo zadostila zakonski podlagi po samostojni šoli že v šolskem letu 2021/2022, če se bo v generacijo letnika 2008 vpisal le še en učenec. Šolo v Višnji Gori bo takrat predvidoma obiskovalo 370 učencev. Glede na navedeno je cilj, da Podružnična šola Višnja Gora postane samostojna šola najpozneje do leta 2022/2023. Posledično bo potrebno zagotoviti dodatne prostore tudi za računovodsko-administrativno delo. Tabela 9: Število oddelkov 1. razreda v Podružnični šoli Višnja Gora v naslednjih letih


PŠ Višnja Gora

Skupaj


33

2024/2025 predvidevamo dva oddelka

2023/2024 predvidevamo dva oddelka

2022/2023 2016 46 dva oddelka

2021/2022 2015 34 dva oddelka

2020/2021 2014 45 dva oddelka

2019/2020 2013 34 dva oddelka

2018/2019 2012 38 dva oddelka

2017/2018 2011 50 dva oddelka

2016/2017 2010 30 dva oddelka

2015/2016 2009 37 dva oddelka

2014/2015 2008 29 Zaradi varčevalnih ukrepov že ob vpisu oblikovan en oddelek

2013/2014 2007 31 dva oddelka

2012/2013 2006 18 Vir: posredovani podatki iz Osnovne šole Stična

5.2 OSNOVNA ŠOLA FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI Šolstvo v Občini Ivančna Gorica ima tudi na območju Osnovne šole Šentvida pri Stični dolgo in bogato zgodovino. Zgodovinski viri pričajo, da je bila ljudska šola na tem območju ustanovljena že leta 1784. Učenci so pouk od ustanovitve šole do danes obiskovali na več lokacijah. Najprej je pouk potekal v takratni kaplaniji, leta 1860 pa je bilo urejeno novo šolsko poslopje. Leta 1913 je bila kupljena zemlja za izgradnjo novega šolskega poslopja, a je zidavo preprečil začetek prve svetovne vojne. Težnje po gradnji nove šole so se nadaljevale in obrodile sadove, saj je Šentvid v letu 1966 pridobil novo šolsko poslopje, v katerem pouk poteka še danes. V letu 1990 so stekla tudi dela za težko pričakovano novo telovadnico. Osnovna šola v Šentvidu pri Stični, ki danes nosi ime po znanem slikarju Ferdu Veselu, je v toku svoje zgodovine pridobila tudi podružnične šole. V letu 1936 je bila sprejeta odločitev, da se območje takratne celotne Občine Šentvid razdeli na tri šolske okoliše: centralnega s sedežem v Šentvidu pri Stični, severnega v Temenici in južnega v Hrastovem Dolu. Leta 1942 je bila ustanovljena dvorazredna osnovna šola v Hrastovem Dolu in je delovala do leta 2007. V Temenici je bila šola ustanovljena leta 1939 in se je do leta 1941 dograjevala ter izpopolnjevala. Po končani vojni se je dograditev šole nadaljevala. Do leta 1962 je bila to samostojna, nepopolna šola s kombiniranim poukom, od tega leta naprej pa je šola v Temenici podružnica osnovne šole v Šentvidu pri Stični. Poleg Podružnične šole v Temenici ima osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični danes tudi Podružnično šolo v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični, kjer s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju za učence iz cele države, ki so tja napoteni na zdravljenje.

Število šoloobveznih otrok in število učencev – stanje v času priprave strategije Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični izvaja pouk na matični šoli, na Podružnični šoli Temenica in Podružnični šoli v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Ocena prihodnjega stanja števila šoloobveznih otrok je bila podana z demografsko študijo, ki vključuje prirast otrok v Občini Ivančna Gorica do leta 2030. V nadaljevanju so v tabelah prikazani podatki o številu učencev na matični šoli – Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični in na podružničnima šolama od leta 2012/2013 do šolskega leta 2022/2023. Podatki o številu vseh predšolskih otrok v šolskem okolišu Osnovne šole Ferda


34

Vesela Šentvid pri Stični so pridobljeni na podlagi trenutnega stalnega bivališča v Občini Ivančna Gorica, ki poda dokaj natančno oceno prihodnjega stanja6. Tabela 10: Število vseh učencev – matična šola (Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični)

Šolsko leto Število učencev Število oddelkov

2012/2013 373 18

2013/2014 370 18

2014/2015 380 18

2015/2016 379 18

2016/2017 386 18

2017/2018 390 18

2018/2019 404 18

2019/2020 408 19

2020/2021 406 19

2021/2022 420 19

2022/2023 431 19 Vir: posredovani podatki iz Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Tabela 11: Število vseh učencev – Podružnična šola Temenica

Šolsko leto Število učencev Število oddelkov

2012/2013 10 1

2013/2014 16 1

2014/2015 17 1

2015/2016 10 1

2016/2017 14 1

2017/2018 14 1

2018/2019 18 1

2019/2020 15 1

2020/2021 14 1

2021/2022 18 1

2022/2023 11 1 Vir: posredovani podatki iz Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Tabela 12: Število vseh učencev – Podružnična šola v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični7

Šolsko leto Število učencev

2012/2013 301

2013/2014 270

2014/2015 332

2015/2016 269

2016/2017 267

Šolo v šolskem letu 2017/2018 obiskuje 404 učencev, 390 v matični šoli – Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični, 14 v Podružnični šoli Temenica. Podružnično šolo v Centru za

6 podatki so povzeti iz spletne strani MIZŠ-ja, aplikacije Sokol, v kateri so zajeti demografski

podatki šolskih okolišev.

7Število učencev, ki prihajajo v POŠ CZBO je nepredvidljivo; načrtovanje dela temelji na podatkih

predhodnega šolskega leta.


35

zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični je v šolskem letu 2016/2017 obiskovalo 267 učencev. Pouk poteka v dopoldanskem času. Od 1. do 9. razreda v matični šoli – Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični poteka pouk v 18 oddelkih, v 6 oddelkih podaljšanega bivanja in v eni skupini jutranjega varstva ter varstva vozačev. V Podružnični šoli Temenica je kombinirani oddelek 1. in 2. razreda, skupina jutranjega varstva ter oddelek podaljšanega bivanja. V Podružnični šoli v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični pa pouk poteka v 4 oddelkih oziroma skupinah. Skupaj je v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični 23 oddelkov (brez podaljšanega bivanja, jutranjega varstva in varstva vozačev). Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični ima na matični šoli, za namen dejavnosti vzgoje in izobraževanja na voljo notranje površine - 5186 m2 (od tega 22 učilnic), zunanje površine (poti, nasadi, zelenice) - 1700 m2, športna igrišča - 2700 m2 in parkirišče - 800 m2 . V okviru svojih prostorov, Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, razpolaga tudi z dvigalom s katerim omogoča dostop gibalno oviranim učencem do vseh prostorov, razen do učilnic I. triletja, knjižnice in računalniške učilnice.

Na matični šoli – Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični gostujeta tudi dva oddelka predšolske vzgoje, ki zasedata dve učilnici, manjšo avlo in sanitarni vozel, prostor v obsegu 80 m2 površine. Tudi na področju šolskega okoliša Šentvida pri Stični je razviden pozitivni trend naraščanja števila učencev in oddelkov. Tako se bo že v šolskem letu 2019/2020 povečalo število oddelkov za en oddelek. V okviru povečevanja števila oddelkov je potrebno upoštevati, da se bo povečevalo tudi število učnih skupin in delitev pouka pri posameznih predmetih. Predvideva se, da bo zaradi urejenosti, prometne dostopnosti in kvalitete bivanja v Občini Ivančna Gorica tudi po letu 2023 trend števila prebivalcev, in s tem tudi učencev, naraščal. V smislu organizacijskih zahtev je potrebno izpostaviti poučevanje matematike, slovenščine in tujega jezika v manjših učnih skupinah, kar pomeni 16 učencev v skupini. V času priprave strategije se na šoli izvaja pouk v manjših učnih skupinah v obsegu ene ure na teden v 6. in 7. razredu in vse ure zgoraj omenjenih predmetov v 8. in 9. razredu. V 4. in 5. razredu se pouk v manjših učnih skupinah ne izvaja, saj kadrovsko in prostorsko ni zagotovljenih možnosti. Zahteve po dodatnih prostorih pogojujejo tudi delitve v manjše skupine pri tehniki, gospodinjstvu in športu v višjih razredih ter neobvezni in obvezni izbirni predmeti. Iz tabele 13 je razvidno, da se prostorske potrebe šole v prihodnosti načrtujejo glede na število učencev, število oddelkov in število učnih skupin (od 6. do 9. razreda). Vsekakor pa je potrebno pri prostorskem načrtovanju upoštevati tudi delitve v manjše učne skupine pri predmetih, kot so šport, tehnika in gospodinjstvo ter neobvezne in obvezne izbirne predmete v drugem in tretjem triletju. Predvsem za delitev skupin pri tehniki in gospodinjstvu in tudi pri povečanju učnih skupin, slednjih po letu 2023, bo potrebno zagotoviti dodatni učni prostor. Tabela 13: V spodnji tabeli so prikazani podatki, na podlagi katerih se predvidevajo prostorske potrebe za obdobje do šolskega leta 2022/2023

Šolsko leto

Št. učencev

Št. oddelkov

Dodatne skupine

Potrebni prostor

Dejansko stanje

Razlika


36

2017/2018 390 18 4 22 22 0

2018/2019 404 18 4 22 22 0

2019/2020 408 19 4 23 22 -1

2020/2021 406 19 4 23 22 -1

2021/2022 420 20 4 23 22 -1

2022/2023 431 20 4 23 22 -1

Ukrepi za dosego ciljev po vlaganju v notranji in zunanji prostor in opremo

Zaradi povečanega števila učencev bo na matični šoli – Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični od šolskega leta 2019/2020 naprej potreben dodatni oddelek in posledično dodatna učilnica. Prav tako bo dodatna učilnica potrebna za izpeljavo delitve pouka pri posameznih predmetih in povečanju učnih skupin v drugem in tretjem triletju. Ker po letu 2023 prihajajo tudi številčno močni oddelki in posledično več učnih skupin, se srednjeročno kaže potreba po dodatnih prostorih. Za optimalno izvedbo vzgojno-izobraževalnega procesa, dobro počutje otrok ter dolgoročno manjše tekoče stroške objekta bo Občina investirala v energetsko sanacijo šole z zamenjavo oken v telovadnici in v pomožnih prostorih telovadnice, obnovitev kurilnih naprav in toplovodne napeljave v starem delu šole, obnovo tal v starem delu šole, ureditev dostopa gibalno oviranim učencem do knjižnice in računalniške učilnice ter obnovo zunanjih asfaltnih športnih površin in tribun na zunanjem igrišču ter dohodov do šole. Občina si bo v času veljavnosti strategije prizadevala urediti tudi zunanje prostore z eventuelnim dokupom in ureditvijo dodatnih površin za pouk, šolski vrt in igrišče. Na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični je v času priprave strategije glede na stanje števila učencev in prostorov ustrezna pohištvena in druga oprema v razredih, kabinetih in drugih prostorih. Občina bo skladno s postopnim povečevanjem števila učencev investirala v potrebno pohištveno opremo za zagotovitev pogojev poučevanja. Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični ima na Podružnični šoli Temenica, za izpeljavo dejavnosti na voljo dve učilnici (od 360 m2 notranjih površin) in zunanje površine. Na Podružnični šoli Temenica se dolgoročno ne predvideva prostorskih težav, stremi pa Občina k popolni prenovi šole s ciljem pridobitve dodatnih prostorov za potrebe predšolske vzgoje. V Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični imajo učenci za potrebe učno-vzgojnega procesa na razpolago uporabo treh prostorov, v skupni izmeri 60 m2. V primeru prostorskih in drugih težav se rešitve iščejo skupaj z vodstvom Centra za zdravljenje bolezni Šentvid pri Stični, k čemer pa Občina stremi tudi v prihodnosti. Na področju tehnično-servisne opreme in opreme v pomožnih prostorih so investiranja tekoča glede na iztrošeno in pokvarjeno opremo. Bo pa za potrebe občasnih prevozov učencev na različne dejavnosti in za potrebe ostalih prevozov šola občina financirala nakup kombija, saj je sedanji star in dotrajan. Šola posebno pozornost namenja tudi učni tehnologiji in opremi v učilnicah in skupnih prostorih. Zaradi zavedanja nenehnega razvoja informacijske-komunikacijske tehnologije Občina in šola stremita k sledenju in nabavi, tudi preko razpisov sofinanciranja MIZŠ-ja, nove informacijske-komunikacijske tehnologije. Za nadgradnjo učno-vzgojne tehnologije bo Osnovna šola Freda Vesel Šentvid pri Stični tehnologijo nabavljala iz lastnih sredstev, sredstev lokalne skupnosti in sredstev, pridobljenih na podlagi javnih razpisov.


37

Prostori kuhinje v času priprave strategije zadostijo vsem zakonskim pogojem in dejanskemu stanju, zato ni predvidenih večjih investicij na tem področju. Za večjo učinkovitost priprave obrokov bo potrebno nabaviti zmogljivejši konvektomat. Na področju prehrane si bo tako Občina kot šola še naprej prizadevala k uvajanju, ohranjanju lokalno pridelane hrane. Prav tako bo na lokalni ravni poskrbljeno, da bo prehrana učencev ostala dostopna in bo del ponudbe, ki ne sme biti vezana na socialni status učencev. Občina Ivančna Gorica je že z rebalansom za leto 2018 zagotovila sredstva za namen zasilne razsvetljave v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter pomožnega prostora v avli prvega triletja. Prav tako bo izveden nakup aparature za merjenje kakovosti zraka v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Ukrepi za dosego ciljev po vlaganju v vsebino

Tudi na področju organiziranosti pouka in učno-vzgojnega dela šola sledi zakonodaji in predpisanim učnim procesom. Za kvaliteto učno-vzgojnega dela je v prvi vrsti pomembna kvalitetna izpeljava obveznega programa, izjemno pomembna pa je tudi izpeljava razširjenega programa in dodatnega programa, ki ga šola ponuja svojim učencem. Občina Ivančna Gorica v zadnjem obdobju veliko vlaga v vzgojno-izobraževalno infrastrukturo in si bo tudi v prihodnosti prizadevala v vzgojno-izobraževalni program vnašati vsebine razširjenega programa, ki bodo ponujene otrokom. Na učno-vzgojnem oz. vsebinskem delu bo večja pozornost namenjena:

- inovativnim oblikam pouka, - interdisciplinarnim projektnim nalogam (društvena, lokalna, državna povezava), - šoli, ki naj bo bolj življenjska v smislu učenja vsebin za življenje, - poudarku na osebnih stikih in komunikaciji, - domovinski vzgoji, povezovanju, druženju itd., - povezovanju šole na lokalni ravni, predvsem z gospodarstvom in nadaljevanju dobre

prakse na kulturnem, športnem in drugih področjih, - odpiranju šole v prostor; da šola glede na povpraševanje lahko postane osrednji prostor

tudi za preživljanje prostega časa.

5.3 PRIČAKOVANI REZULTATI

Skladno z navedenimi cilji in ukrepi za dosego ciljev so pričakovani rezultati na področju osnovnošolskega izobraževanja:

V obstoječe prostorske zmožnosti osnovnošolskih prostorov investirati za izgradnjo prizidkov in drugih investicij, skladno s potrebami;

Obnova in modernizacija prostorov in opreme za čim boljše kakovostno izobraževanje. V okviru omenjenega stremeti tudi k urejanju dostopa in prostorov za gibalno ovirane učence;

Sodelovati in spodbujati pri oceni stanja, oblikovanju vizije in iskanju najboljših rešitev, ki se nanašajo na kakovostno javno mrežo šol na državni ravni;

Obnova in morebitna večanja telovadnic, igrišč in drugih prostorskih zmogljivosti, namenjenih rekreaciji otrok;

Aktivno sodelovanje na področju skrbnega ravnanja za čistejše okolje; Skrb za graditev na medsebojnih odnosih, odnosu do narave, odnosu so sočloveka,

drugačnosti itd.;


38

Zagotavljanje višjega izobraževalnega standarda in ponudbe dodatnih dejavnostih v času po pouku ob prisotnosti usposobljenih strokovnih delavcev (npr. opravljanje domačih nalog, branje v knjižnici, druženje z družabnimi igrami ipd.);

Izobraževanje delavcev; Šole še naprej, če bo le mogoče, ne bodo izvajale pouka pred 8. uro zjutraj; Urediti dostope in prostore vsaj pri novogradnjah, dograjevanjah osnovnih šol tako,

da bodo omogočali dostop in bivanje otrok s posebnimi potrebami; Omogočiti varne šolske poti; Priprava obrokov iz lokalno pridelanih, zdravih izdelkov; V okviru načrtovanja šolskih prevozov še naprej nadaljevala z urejanjem postajališč

oziroma urejanjem varnostnih zahtev v zvezi s šolskimi prevozi; Nadaljnja podpora oziroma sofinanciranje poletnega letovanja otrok z

zdravstvenimi težavami in otrok iz socialno šibkejših družin.


39

6 ZAKLJUČEK Strategija razvoja vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja v Občini Ivančna Gorica obsega kratek opis zgodovine predšolske in šolske vzgoje na področju občine Ivančna Gorica, analizo trenutnega obstoječega stanja in načrtovanje razvoja za naslednje obdobje. Na podlagi predstavljenih izhodišč na posameznem področju vzgoje in izobraževanja bo Občina skupaj z vzgojno izobraževalnimi zavodi sledila splošnim načelom in smernicam, da je potrebno otrokom zagotavljati varnost na strokovno-pedagoško ter etično ustrezen in sprejemljiv način, z vzgojo in izobraževanjem, ki bo omogočal zdrav razvoj otroka, s spodbujanjem njihove odgovornosti za lastno zdravje in zdravo življenje kot zdravje in zdravo življenje drugih, zagotavljati možnost vključevanja v kakovostne športne, kulturne in druge dejavnosti tudi v prostem času s hkratnim zagotavljanjem optimalne in transparentne finančne in druge materialne porabe z odgovornim upravljanjem in vodenjem vzgojno-izobraževalnih zavodov. V strategiji je večji poudarek namenjen urejanju prostorskih pogojev, ki so v odvisnosti od števila prosilcev za vrtec in organizacije oddelkov v posamezni enoti vrtca. Korenit trend naraščanja števila prosilcev za vrtec narekuje iskanje ustreznih rešitev v okviru prostorskih možnosti. Poleg prostorskih pogojev smo se dotaknili tudi organiziranosti in izpeljave vzgojno-varstvenega dela. Prav tako osnovnošolsko izobraževanje glede na rahel trend naraščanja števila otrok, ki v Občini Ivančna Gorica obiskujejo osnovno šolo narekuje iskanje ustreznih rešitev v okviru prostorskih možnosti ali pa spreminjanje šolskih okolišev na celotnem območju Občine Ivančna Gorica. Poleg prostorskih pogojev smo s tabelami prikazali število šoloobveznih otrok in število učencev. Dotaknili smo se tudi organiziranosti in izpeljavi učno-vzgojnega dela ter izpostavili tehnično organizacijo pouka. Zapisali smo predloge, ki bi delo z učenci dvignili na višjo kakovostno raven; vsako poglavje je tako opredeljeno s predlogi načrtovanja. Oblikovanje strategije razvoja omogoča uskladitev različnih pogledov na bodoče možnosti razvoja šole, ki so združeni v njej. Prav zato vsebuje omenjene cilje, vire in naloge, potrebne za doseganje teh ciljev ter je postavljena v točno določen časovni okvir. Strategija je namenjena razvoju vzgoje in izobraževanja v Občini Ivančna Gorica, kjer si bomo prizadevali ob ciljih, navedenih v strategiji, da bodo otroci in mladostniki spoznavali svoje okolje, zgodovinsko dediščino ter vrednote, ki so dane iz okolja in vzgoje, občutili, ponotranjili ter se jih naučili spoštovati ter varovati kot kulturno bogastvo. Skrbeli bomo še naprej za opismenjevanje otrok, zato bo kot do sedaj zagotovljen brezplačen vpis predšolskih in šolskih otrok v Mestno knjižico Grosuplje, enoto v Ivančni Gorici, ki ima svoja izposojališča na Krki, v Šentvidu pri Stični, Stični in Višnji Gori. S spodbujanjem k udeležbi na usposabljanjih, namenjenih preventivnim programom za predšolske in šolske otroke ter povečevanju odgovornosti in skrbi za varnost otrok in pred/šolskega prostora tako v času, ko poteka pouk kot v času po pouku do odhoda otrok domov, se bo preprečevalo oziroma odpravljalo nezaželeno vedenje v vrtcih in šolah. Hkrati je potrebno stremeti k takojšnjemu odzivu na vse oblike nezaželenega vedenja ter posledičnega aktivnega preprečevanja. Prizadevanje za preprečevanje in obvladovanja nasilja, (zlo)rabe drog in ostalih neželenih oblik vedenja v vzgojno varstvenih zavodih je bistveno za nadaljnji razvoj in življenje. Vsak trenutek mora predstavljati možnost razvoja za prihodnost, kar predstavlja pomemben doprinos h kvalitetni perspektivi našim občanom, predvsem pa mladini. Omenjeno lahko dosežemo le z spodbujanjem občanov k sledenjem in vlaganjem v področja, zastavljene cilje,


40

za dobrobit cele skupnosti. Vsaka pot se začne z rojstvom. Več ko vložimo v razvoj posameznika, še posebej v zgodnji dobi (otroštvu, mladosti), več lahko z optimizmom pričakujemo.


41

7 VIRI IN LITERATURA

Aplikacija Sokol, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Konvencija o otrokovih pravicah, 20. novembra 1989 jo je z resolucijo št. 44/25 sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN)

Kurikulum za vrtce, Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, 1999 http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (spletna stran)

Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 60/15-upb1)

Odlok o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov na področju osnovnega šolstva v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 25/15)

Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 57/97, 59/97 – popr., 40/99, 3/00, 13/00 – popr., 32/00 – popr., 29/02 in 75/05)

Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16 in 20/17)

Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14 in 47/17) Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14 in 47/17)

Splošna deklaracija o človekovih pravicah (Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III))

Strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v MOL za obdobje 2009-2019, MOL, november 2009

Strateški okvir – izobraževanje in usposabljanje 2020, EK, 2015 http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework_sl

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1)

Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17)

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj)

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a)

http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework_sl

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-4692








42

8 SEZNAM TABEL IN GRAFIKONOV KAZALO TABEL

Tabela 1: Gibanje števila učencev 1. razreda na Osnovni šoli Stična in njenih podružnicah v

obdobju 2018/19 – 2022/23 ..................................................................................................22

Tabela 2: Gibanje števila učencev 1. razreda na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični

in njenih podružnicah v obdobju 2018/19 – 2022/23 .............................................................23

Tabela 3: Gibanje števila vseh učencev na Osnovni šoli Stična in njenih podružnicah v

obdobju 2012/13 – 2022/23 ..................................................................................................23

Tabela 4: Gibanje števila vseh učencev na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični in

njenih podružnicah v obdobju 2012/13 – 2022/23 ............................................................... 244

Tabela 5: Gibanje števila učencev 1. razreda na Osnovni šoli Stična v obdobju (2012/13–

2022/23) ...............................................................................................................................26

Tabela 6: Število oddelkov in potrebnih učilnic v obdobju do šolskega leta 2022/2023 .........27

Tabela 7: Število učencev po posameznih šolskih letih na OŠ Stična ...................................29

Tabela 8: Število učencev 1. razreda v Podružnični šoli Ambrus, Podružnični šoli Zagradec in

Podružnični šoli Krka v naslednjih letih .................................................................................32

Tabela 9: Število oddelkov 1. razreda v Podružnični šoli Višnja Gora v naslednjih letih ........32

Tabela 10: Število vseh učencev – matična šola (Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri

Stični) ...................................................................................................................................34

Tabela 11: Število vseh učencev – Podružnična šola Temenica ...........................................34

Tabela 12: Število vseh učencev – Podružnična šola v Centru za zdravljenje bolezni otrok

Šentvid pri Stični ...................................................................................................................34

Tabela 13: V spodnji tabeli so prikazani podatki, na podlagi katerih se predvidevajo

prostorske potrebe za obdobje do šolskega leta 2022/2023 .................................................35

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Starostna piramida za leto 2015 .......................................................................... 6

Grafikon 2: Primerjava starostnih piramid po naravni rasti za leto 2020, 2025 in 2030 .......... 7

Grafikon 3: Vključenost otrok v vrtce po starostnih skupinah v Sloveniji ................................ 9

Grafikon 4: Delež vključenosti predšolskih otrok v vrtce ........................................................ 9

Grafikon 5: Vključenost otrok v Vrtec Ivančna Gorica po posameznih letih na dan 01.

september ............................................................................................................................11

Grafikon 6: Delež otrok vključenih v Vrtec Ivančna Gorica po starostnih obdobjih ................11

Grafikon 7: Vključenost otrok v Vrtec Ivančna Gorica (za šolsko leto 2017/2018) po enotah

vrtca .....................................................................................................................................14

SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Demografske preglednice od leta 2016 do 2030 Napaka! Zaznamek ni definiran.3

Documents

STARTEGIJA RAZVOJA PREDŠOLSKE IN OSNOVNOŠOLSKE …€¦ · Od leta 2016 v Ivančni Gorici izvaja javno veljavni program tudi vrtec Rastem z montessori, v Poslovni enoti Zasebni