Učni Scenarij Oblika Pouka

8/8/2019 Uni Scenarij Oblika Pouka

1/19

1

Tema: Uni scenarij

Besedilo: V prispevku so najprej opisane prednosti unega scenarija za jezikovni pouk, vnadaljevanju pa je predstavljen primer scenarija:Jesen z vsemi utili.

Cilji: Predstavitev unega scenarija kot oblike pouka tujega jezika, posebnoprimernega za uporabo v heterogenih unih skupinah, npr. za pouevanjeslovenine kot dopolnilnega pouka v tujini.

Starost: Razlina.Stopnja znanja: Razlina.Avtorica: Mag. Nada Holc, Zavod RS za olstvo, [email protected]:Opombe: Metodo unega scenarija so razvili v Mnchnu, Staatsinstitut fr Schulqualitt

und Bildungsforschung (Petra Hlscher in sodelavci). Leta 2003 smo jopreizkuali na seminarju v Mariboru s slovenskimi O-uitelji nemine.

UvodKako izboljati uinkovitost olskega uenja? Kako naj bo videti pouk, da se bodo uenci v

asu, ki ga preivijo v oli, ve nauili, da bo njihovo znanje uporabno in trajno, da bodoohranili ali pridobili motivacijo za nadaljnje uenje, in nenazadnje, da si bodo pridobilistrategije za vseivljenjsko uenje jezikov? To so najpogosteja vpraanja, na katera iejoodgovore tako strokovna javnost kot uitelji in stari.

Ljudje se med seboj razlikujejo glede na svoj osebnostni znaaj, splono razgledanost,ivljenjske izkunje, po nainu dojemanja in sprejemanja stvari, po temperamentu itd. Enakoso tudi med uenci, ki se uijo izbrani tuji jezik, obutne individualne razlike, ki se jimpridruijo e razlike v predznanju (glede na predhodni as in intenzivnost uenja jezika),razlike v starosti (otroci in mladostniki v eni uni skupini), posameznikova razlinaspoznavna in ustvena zrelost, njegov uni stil, socialni dejavniki (veja ali manja podporadruine), osebne predispozicije (ve ja ali manja nadarjenost za jezike), razlike v bralni

sposobnosti, kulturni identiteti in nenazadnje motivaciji. To pomeni, da uenci tudinapredujejo razlino in z razlinim tempom ter da ima uitelj vedno opraviti z zeloheterogeno skupino. Uenje jezika poteka pri vsakem uencu drugae in je zato v pravempomenu besede individualno, hkrati gre pri olskem uenju za kolektivni proces, esar nivedno lahko uskladiti.

Dandanes obstaja dokaj enotno mnenje o tem, da so za sodoben pouk tujega jezika znailninaslednji vidiki: interaktivno uno okolje, dejavnostno naravnani pouk, upotevanjepredznanja, odgovorno in samostojno delo uencev, povezava z realnim ivljenjem,zunajolsko ter medkulturno uenje. V srediu pouka je dejaven uenec, uenje ima prednostpred pouevanjem, elene so odprte oblike uenja, ki omogoajo pestro sooanje z jezikom.

I. Uni scenarij nov pristop, ki prinaa voljo do uenja1Za udejanjanje sodobnega, dejavnostno naravnanega pouka so posebno primerni t. i. uniscenariji. V njih gre za to, da uence im bolj motiviramo, da se sami aktivno ukvarjajo zdoloeno temo, in sicer tako, da raziskujejo razline vidike te teme; zbirajo informacije, jih

1Hlscher, Petra idr. (2004): Lernszenarien. Ein neuer Weg, der Lust auf Schule macht. Teil 2, Finken VerlagMnchen.


2/19

2

vrednotijo in predstavijo. Setevek razlinih kompetenc vodi k veji kakovosti pouka. Tudi vtem primeru se uitelj orientira po ciljih pouka v unem nartu (po kurikulu), vendar sepriakovanja in zahteve do posameznih uencev razlikujejo glede na njihovo jezikovno raven.Pomembno je le, da uitelj uence spodbuja k aktivnemu ustnemu in pisnemu izraanju vciljnem jeziku glede na njihove individualne kompetence oz. sposobnosti in da imajo uencipri tem monost uiti se tudi drug od drugega. Uitelj prilagaja proces uenja sposobnostim

uencev s tem, da daje diferencirane naloge za razline dejavnosti, nadalje vekanalneimpulze iz perspektive razlinih tipov uencev; tako pomaga ibkim in spodbuja nadarjene.Predpogoj za to je dobro poznavanje vsakega posameznega uenca in manje tevilo uencevv skupini (do 10). Tako dobi vsak uenec monost, da sodeluje na nain, ki ustrezanjegovemu unemu tipu, osebnostnim lastnostim, mentalni in ustveni zrelosti, starosti,izkunjam ter nenazadnje jezikovni ravni. Mnogi uenci znajo hitro presoditi, ali bodo nalogikos. Tudi hitro spoznajo, katera naloga jih posebno zanima. Ker uni scenariji vednopomenijo iroko in odprto ponudbo, je to posebno velika prilonost, da se upotevajoindividualne une poti in uni tipi. Uenci namre reagirajo na impulze in jezikovni vnos(input) razlino. Uitelj naj zato pri zastavljanju nalog in izbiri gradiva misli na to, da bodouencem omogoeni razlini pristopi, npr. za optino-manualni uni tip "prek roke", zaavditivni uni tip "prek ues", za vizualni uni tip "prek oi", za zbirateljski uni tip z

zbiranjem in urejanjem podatkov itd. Z unimi scenariji je mogoe pripraviti raznolikedejavnosti in realne une situacije, v katerih pridejo do besede uenci. Kot "realne" situacijerazumemo takne, ki so blizu ivljenjskim situacijam, saj je jezikovni pouk vedno lesimulacija tega, s imer se bo uenec po oli, v ivljenju sooil.

Princip unega scenarija torej narekuje dejstvo, da je vsak uenec edinstven in po svojedrugaen, in se tudi na svojstven nain ui jezika. Vsak uenec ima za nekaj e posebnonagnjenje, nadarjenost ali interes. Uitelj to upoteva tako, da izpelje pouk na nain, da imajokorist od njega vsi tipi uencev. Treba jim je ponuditi manje korake oz. manje enote, medkaterimi lahko izbirajo, kar posameznim uencem dovoljuje, da se uijo po svoje. Cilj je, dase pri pouku "aktivirajo" izkunje uencev iz njihovega vsakdana in posebni individualniinteresi in doivljaji v okviru doloenega izbranega unega sklopa, in se ubesedijo. To lahko

sproimo z doloenimi impulzi, pa tudi z nalogami, vajami, unimi postajami ali z mini-projekti. Uni scenariji zavestno ne utesnjujejo uencev na neki vnaprej doloeni doseek, papa spodbujajo raznoliko jezikovno ravnanje.

Uenje jezika v unih scenarijih torej ne poteka linearno in formalno; formalno urjenjebesedia in slovnice nadomesti ivljenjsko vadenje. Tako izhajajo spoznanja uencev o

jeziku iz "ive" jezikovne dejavnosti, in ne, kot je bila stara praksa, iz uenja slovninihpravil. Uenci z reevanjem nalog pridobivajo komunikativne zmonosti, uilnica postaneola za ivljenje in jezik. Zalo pomemben dejavnik pri tem je as; uenci se uijo z razlinimtempom in potrebujejo razlino veliko asa, da usvojijo doloeno znanje.

Uni scenarij tematski sklopKar se je prej imenovalo tema pouka, je zdaj uni scenarij. Uitelj znotraj nekega uno-tematskega sklopa definira cilje in predvidi razline dejavnosti za uence. Nato izbere vsoglasju in sodelovanju uencev iz une skupine ter z upotevanjem posebnosti te skupineposamezne scenarije in znotraj njih doloi posamezne korake (une postaje), ki jih bo z uencirealiziral. Tako postane uenec in njegov svet sredie in izhodie uenja ter pouka, kar priunih temah, ki se ravnajo po ubeniku, ni mono. Namesto teme, ki je doloena "od zunaj"(uencem ve ali manj tuja), stopi v ospredje uenev izkuenjski svet in njegova stvarnost.


3/19

3

Scenarij je sicer e vedno "simulacija", ima pa jasno povezavo z doivetim in realnimzunajolskim okoljem. Uenec se uti nagovorjen, sprejme uno situacijo in rad sodeluje. Kizbiri teme uitelj pritegne uence npr. tako, da jih vpraa, kje, v katerih okoliinah e imajoizkunje oz. predvidevajo, da bodo uporabljali npr. slovenino. Skupaj najdejo teme kot: Naigriu, V telovadnici, Na potovanju / v avtobusu / vlaku, Pri nakupovanju v trgovini, Prisorodnikih oz. znancih, Na silvestrovanju, pustovanju, za veliko no

Posamezna tema nudi neomejeno monosti za razline dejavnosti uencev, npr. tema Boi:- izdelava boinih okraskov, okraevanje boinega drevesa,- zbiranje, zapisovanje ali petje boinih pesmi,- ugibanje, kaj je v paketih, odvijanje daril (pantomima),- branje besedil na temo boi,- iskanje receptov, peka pikotov, medenjakov,- izdelava posterja/plakata o boiu (s fotografijami iz revij),- igranje scen na temo boia iz razlinih okolij,- pisanje voilnic raznim naslovnikom ...Tako nagovorimo razline sposobnosti uencev (Kdor ne zna peti, se ne bo javil k petju!).

Uenci so motivirani, vsak z veseljem predstavi, kaj zna, kaj je pripravil. Sistem manjih,obvladljivih korakov uencem omogoa, da se ukvarjajo s posameznim sklopom tegascenarija glede na eljo, interes, nagnjenje in kompetenco. Uni scenariji vodijo uence prekraznovrstnih, pogosto soasno odvijajoih se dejavnosti k dosekom. Dejavnosti naj uenciizvajajo posamezno, v dvojicah in manjih skupinah (seveda ele, ko so tega navajeni). Vplenumu si potem medsebojno predstavijo razline doseke svojega dela in tako obravnavanotemo spojijo v celoto. S setevkom razlinih kompetenc je nastal komunikativni uni doseek,ki v veliki meri spodbuja jezikovno rast vseh.

Tako sestoji uni scenarij iz posameznih (manjih) postaj, na katerih so pripravljeni razliniimpulzi in naloge za dejavnosti uencev, ki vodijo v izmenjavo in zdruevanje razlinihprispevkov. Ti prispevki so lahko tako jezikovni (igre, scene, predstavitve, komentarji,

vpraanja itd.) kot nejezikovni (pantomima, risba, majhna razstava, slikovni aranma). Tudi tidoseki so lahko motivirajoi povod za to, da se uenec vpraa: Kako se temu ree poslovensko?Kaj je to? Kaj bi naj to bilo? Kje ste to nali? Obravnava teh vpraanj (uiteljevaredakcija!) je dobra prilonost za irjenje besedia, za uenje in poglabljanje slovnice, oblikin odnosov. Pri zaetnikih je mona tudi uporaba materinine (1. jezika), posebno e starejiuenci (z vejim predznanjem) prevzamejo vlogo prevajalcev.

Glede na to ni cilj uenja jezika zgolj usvojitev doloene jezikovne strukture, temve da seusposobi za komunikativno, smiselno rabo jezika. Ukvarjanje s formalnim vidikom jezika jepodrejeno razumevanju in sporazumevanju, tj. razvijanju komunikativne kompetence.

Spremljanje uenevega napredkaPriporoljivo je, da se vsak napredek pri uenju jezika zabelei v t. i. jezikovni listovnik2(language portfolio). Izdelki, ki so med olskim letom napolnili zbirnik listovnika, naj se

2Skela, Janez / Nada, Holc (2006): Evropski jezikovni listovnik, izdajatelj M, zaloba Tangram, Ljubljana.Evropski jezikovni portfolio (ELP) je zbirka uenevih izdelkov in dosekov kot plod zbiranja in izbiranja vdoloenem asovnem obdobju. To je osebni dokument, ki kae posameznikove zmonosti v razlinih jezikih innjegove stike z drugimi kulturami ter usmerja njegovo uenje jezika. EJP omogoa uporabnikom mednarodno


4/19


5/19

5

Besedie Jezikovni vzorci

Jesen Dejavnosti uencev:- posnemanje

umov/zvokov- posluanje

umov/zvokov- branje zgodbe

Kaj slii? Posnemaj ume/zvoke. e eli, preberi zgodbo. Kostanji padajo z dreves. Trem orehe. Listje umi. Deuje. Veter piha. /Vetrovno je.

1. NALOGA: Kaj slii? Uenec ali uitelj proizvajata za zaslonom doloene ume oz. zvoke. Uenec pokae nakartico s pravilnim odgovorom. Uenec izbira med naslednjimi odgovori:

Listje umi. Deuje. Veter piha. Trem orehe. Kostanji padajo zdreves.

2. NALOGA: Posnemaj ume/zvoke. Uenec (uitelj) dri v rokah 5 listkov z nalogami (kot igralne karte). Uenec izbere enonalogo in poskua posnemati na njej zapisani um/zvok.Napisane naloge so enake kot reitve pri nalogi 1.

3. NALOGA: e eli, preberi zgodbico4. Uenci preberejo zgodbo in / ali sami ustvarjajo ume k zgodbi (pri ustreznih delihzgodbe). Pri tem potrebujejo naslednje: listje, eleste papir, vejico, posodo z vodo, flavto alipialko, boben.

Una postaja 2:Jesen videti: Kakne barve je jesen?

1. NALOGA: Izrei besede in jih nalepi k pravi sliki. Namig: Otroci lahko prinesejo tudipravo listje in sadje.

Lipa

Hrast.

Breza

4Priporoila za mlaje uence: -To je jesen. Jimmy Pickering, zaloba Kres Ljubljana 2004.- elod za malico. JulieSykes. Uila d.o.o., Tri, 1996.- Jesenska zgodba. Jill Barklem.Trnovo robidovje. Uila d.o.o. Tri, 1998.


6/19

6

.Kostanj

.Bukev

.Oreh

..Lenik.

2. NALOGA: Rei krianko.Namig: Krianka se lahko sestavi tudi iz "pravega" listja in sadja.(Reitev:JESEN. Vstavimo besede: sadje, bukev, kostanji, orehi, leniki)

1.

2.

3.

4.

5.


7/19

7

3. NALOGA: Skritih je 10 jesenskih sadeev. Najdi jih.(Reitev: grozd, krompir, oreh, goba, jabolko, lenik, hruka, sliva, kostanj, koruza)Namig: Otroci lahko takno jesensko uganko sestavijo tudi sami.

A H P G S L I V A

R O R K O R U Z A J T

I R J H B O S T K A N

V E C Z M C I B

G H Z K P D H U O E

S K R O M P I R D L E

O P F S F Z V U L K K

Z A I T A A L O O E

G O B A L V J K D S

K U N U F B A R M G

V O J J L E N I K N

4. NALOGA: K vsaki sliici oblikuj ustrezno poved. Povedi razvrsti v pravilno zaporedje.

Ptice letijo na jug.

...........................................................

Gobe rastejo.

...........................................................

Radi jemo sadje.

...........................................................

Rad spuam zmaje............................................................

Deuje.

...........................................................

Listje pada z dreves.


8/19

8

5. NALOGA: Narii svoj list.Namig: Otrok vzame en drevesni list, nanj poloi list papirja (barva ni pomembna) in gaobrie s kredo, barvicami ali svinniki.

Una postaja 3:Jesen zunaj v naravi

Naslednje naloge opravljamo zunaj na prostem.

1. NALOGA: Najdi 8 zelenih listov. Poii 3 rumene liste. Poii 7 rjavih listov.

2. NALOGA: Najdi te barve (Uitelj gre z uenci v naravo v gozd, v park, na olskodvorie).

3. NALOGA: Povei besedo in sliko (domino).

JESEN

HRUKA

JABOLKO

KOSTANJ

GOBA

MEGLA


9/19

9

GROZD

4. NALOGA: Kaj spada skupaj? (Na mizi je jesensko sadje. Uenci vleejo listke iz vree alikoare in jih uvrstijo k ustreznemu sadju).

Listi so rjavi. Grozdje je v koari.

Bua je debela.Goba je bela.

Dve hruki tiri jabolka

Orehi Kostanji

Peeni krompir Bune peke

5. NALOGA: Najdi besede. (Listki z besedami so razrezani na polovice in pomeani).

Ore hiJabol koBu a

Groz djeHru kaSve a


10/19

10

Lis tjeGo ba

6. NALOGA: Najdi poved in pripadajoo sliko. (Listki so pomeani).

Goba je strupena.

Listje odpada.

Grozdje je sladko.

Kostanj je vro.

Jabolko je zrelo.

Listi so pisani.


11/19

11

7. NALOGA: Naredi buo iz kartona.

B____

Una postaja 4:Jesen vohati: Kako dii jesen?

Ta postaja je postaja vonjav. Uenci od doma prinesejo ebulo, kostanj, jabolka, grozdje,

gobe, mah, gozdno zemljo, kislo zelje in krizanteme. Uitelj pripravi kartice, uenci paposode za vohanje: vzamejo 8 jogurtovih lonkov in jih napolnijo s prej natetimi stvarmi(opomba: kostanji naj bodo peeni, jabolka, ebula, krizanteme in gobe narezane na majhnekoke in grozdje zmekano). Lonke zaprejo, v pokrove naredijo luknjice. Lonkeotevilijo od 1 do 8. Napiejo e seznam za preverjanje.

1. NALOGA: Uvrstite besede k predmetom.(Opomba: Samostalniki enskega spola so napisani na rdee, mokega na modre in srednjegana zelene kartice).

2. NALOGA: (Po)vohaj in ugani, kaj se nahaja v lonku.Razliica igre 1: V vsaki skupini poiejo mojstra v vohanju. Vsak uenec v skupini izpolniprijavnico in najbolji dobi priznanje.

Razliica igre 2: Stavim, daEn uenec se javi in zatrjuje, da lahko prepozna vse vonjave. Uenci, ki mu verjamejo, sepostavijo na levo, drugi na desno stran. e uenec naloge ne izpolni, dobijo poraenci odnasprotnikov kazen.

3. NALOGA: Izpolnite tabelo.

Uenci izpolnijo tabelo. Ozna

ijo, kakne se jim vonjave zdijo. U

enci tabelo tudi ubesedijo,npr:Dvema otrokoma kislo zelje dii / ne dii.

4. NALOGA: Dopolni rimo.Vsak uenec napie rimo v zvezek napie svojo najljubo vonjavo.


12/19

12

Prijavnica

Ime:

Starost:

Moj nos v profilu:

KARTICE ZA VOHANJE:

1. Kostanji

...........................................................

2. Grozdje

...........................................................

3. Jabolka

...........................................................4. ebula

...........................................................

5. Krizanteme

...........................................................

6. Goba

...........................................................

7. Zemlja

...........................................................8. Kislo zelje


13/19

13

Priznanje

Mojster/Mojstrica v vohanju

Ime:

Datum:

Una postaja 5:Jesen okuati: Kaj nam tekne jeseni?

1. NALOGA: Napii lestvico svojih najljubih sadeev.

Uenci prinesejo v olo jesensko sadje. Na mizi so: jabolka, hruke, kostanji, grozdje, orehi,leniki Poleg vsakega sadja je kartica z imenom. Uenci napiejo vsak svojo lestviconajbolj priljubljenih sadeev.

2. NALOGA: Kaj je to?

Uenci z zavezanimi omi poizkuajo razline koke sadja, ki so jih njihovi vrstniki pred tempripravili na kroniku in pokrili s prtikom. Ugotavljajo, katero sadje je to.

3. NALOGA: Igra spomina (memori)Uenci povezujejo sliice in besede. Primer: buna peka + slika bune peke.


14/19

14

Una postaja 6:Jesen tipati.

Za postajo TIPANJE uenci prinesejo v olo: listje, bue, kostanje, koruzo, jabolka, grozdje,elode, kamne, smreje, vato, mah vse naj bo na temojesen.

Na mizi so v razlinih posodah stvari, ki se ujemajo z doloenimi pridevniki, na primer: vkatli so kostanjeve bodice in na katli pie bodee (pazi!), v drugih posodah je droben in grobpesek in na njih pie drobno oz. grobo.

V tekstilno vreko ali katlo dajo 8 predmetov.Pripravijo tudi besedne kartice. Na prvo stran napiejo pridevnike, ki ustrezajo predmetom vkatlah, na primer: gladko, hrapavo, trdo, okroglo, bodee itd. Poleg pridevnika je napisanae zaetnica predmeta, na primer gladko L.

Na zadnjo stran kartice se napie reitev, na primer listje, bua itd.

Barve kartic naj ustrezajo spolu (samostalniki mokega spola naj bodo napisani na modrih

karticah, enski na rdeih in samostalniki srednjega spola na zelenih).Poleg vreke oz. katle je list z nalogami.

1. NALOGA:Zapri oi in sezi v vreko. Poskusi s tipanjem prepoznati predmete v njej.Napii jih.

2. NALOGA:Zavei si oi in odkrij na mizi kaj gladkega, mehkega, trdega, okroglega,grobega / hrapavega in bodeega.

3. NALOGA: Zabavno, spretno izdelovanje

e ima voljo in ima razline buke, lahko doma naredi gospo Buko ali gospoda Buka.Prinesi svoj izdelek v olo ali za dokaz vsaj fotografijo.

4. RAZREDNE IGRE

a) Igra z ugibanjem: Enemu izmed uencev zaveejo oi. Nato mu dajo v roke neki predmet.Njegova naloga je, da s tipanjem prepozna predmet, ki ga dri v rokah.

b) Igra z ugibanjem: Uenec si zamisli en predmet in ga govorno opie: Moj predmet jeokrogel in zelen.

Drugi uenci imenujejo predmete, ki se nahajajo v izboru. Kdor ugotovi pravilni predmet, gapoloi k ustrezni kartici.


15/19

15

5. NALOGA: Rei krianko.

1. Sir je________________________ (luknjiast).

2. Grozdje je____________________ (mehko).

3. /

4. Kostanjeve bodice so ___________ (bodee).

5. Pesek je______________________ (droben).

Zdaj je

1.

2.

3. s

4.

5.

Una postaja 7:Jesen predstaviti s pantomimo.

Predlogi za igranje jesenske pantomime: tek v nevihti/viharju, vonja avta v megli, taborniki ogenj, sekanje drv, pometanje listja, priprava jabolnega zavitka,


16/19

16

trgatev, nabiranje gob, peenje kostanjev in pokunja vroih kostanjev, pobiranje krompirja.

Otroci najprej v parih ali skupinah vadijo pantomimo in pripravijo kartice za posameznescene. Vsako sceno prikaejo s pantomimo.

Primer 1: TRGATEV- koara in karje (prikaz s prsti in ponazoritev s pantomimo),- trganje grozdja,- uporaba stiskalnice,- stiskanje grozdja,- pokuina vin.

Primer 2: NABIRANJE GOB- s seboj prinesti koaro,- se sprehajati in iskati,- nekaj najti,- na nekaj pokazati (na gobo),- pokazati, ali je goba strupena,- gobo utrgati, oistiti, obrezati,- dati gobo v koaro.

Primer 3: PRIPRAVITI KOSTANJE IN JIH SPEI- stati poleg ognja,- se greti,- kostanje pei,- kostanje lupiti,- kostanje jesti (pokazati, ko so vroi),- pokazati, da so dobri (na primer pokazati kazalec, kroiti z njim po trebuhu znasmekom).


17/19

17

V uni scenarij o jeseni lahko vkljuimo tudi pesmi, ki jih izberemo glede na starost otrok.V nadaljevanju je nekaj primerov za mlaje otroke iz: Voglar, Mira / Nograek, Milena(1984): Majhna sem bila, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, izdal Zavod RS za olstvo.

ivali jeseni(M. Voglar)

Mira Voglar

Pesem ima 4 kitice, vsaka pripoveduje o drugi ivali, to se mora v petju sliati.

O jeku in o veverici pojemo hitro, srednje tiho in svetlo, razlika med njima naj bo predvsemv izgovorjavi besedila. Besedilo o jeku izgovarjamo zelo razlono z izrazito izrekosoglasnikov t, k, medtem ko v besedilu o veverici podaljujemo samoglasnike, da bo boljslina melodija pesmi. 2. kitico o medvedu pojemo zelo poasi srednje glasno, s pogostimipoudarki, s temno barvo glasu, po medvedje nerodno in zibajoe. Tudi o lastovicah pojemo

poasi, vendar vseeno malo hitreje kot o medvedu. O lastovicah pojemo tiho, zelo spevno vezano in nekoliko otono, ker se od njih poslavljamo. Sklepni del pojemo vse tie,lastovice se izgubijo v daljavi. Pesem lahko pojemo kot celoto ali vsako kitico zase. Lahko jopojemo kot zbor s 4 solisti za vsako kitico eden, zbor poje ponovitev.

Povezave:Pesem poveemo z razgovorom o jeseni, o pripravi ivali na zimo. Pesem lahko spremljamo zinstrumenti vsako kitico z drugimi. Petje lahko poveemo z instrumentalnimi zvonimislikami, ki jih izvajamo kot predigre k posameznim kiticam, npr. najprej zvona slika jeek,nato petje 1. kitice brez spremljave ...


18/19

18

Rjava pesmica(M. Voglar)

Mira Voglar

Pesem zahteva doiveto, nekoliko vzneseno interpretacijo. Zahteva tiho, spevno petje, prikaterem se besedilo in melodija zlivata v eno. Pazimo, da ne bomo prehitro peli. e pa bomopeli prepoasi, pesem ne bo ve rjava, ampak sivkasta od dolgoasja. Na dveh mestih lahkonekoliko pohitimo pri z rjavimi listki bo jeekin priJurek rjavo se smeje. e bomo pesemprijazno peli, bo barva naega glasu prav tako topla, kot je topla rjava barva. Zahtevna je

izgovorjava besedila:z rjavimi pojemo: zr-ja-vi-mi.

Povezave:Petje poveemo s sprehodom v lepo obarvan jesenski gozd. Pesem lahko poveemo z likovnozaposlitvijo, pri kateri otroci slikajo z ve odtenki rjave barve.

S pesmijo lahko otroke spodbudimo k ustvarjalnemu petju, k izmiljanju Zelene pesmice,Bele pesmice Rdee pesmice Tudi k plesu rjavih listkov lahko vodi pesem. Ples lahkootroci sami spremljajo z nizi suhih listkov ali pleejo ob ustrezni glasbi.


19/19

19

Deek(G. Jakopin)

Ciril Cvetko

Pesem je dvodelna. Prvi del obsega 8 taktov in ga pojemo poasi, tiho, neno, vezano. Drugidel pojemo lahko malo hitreje in malo glasneje. Naraanje in upadanje v dinamiki izvedemoskladno z melodino linijo.

Povezave:Pred zaetkom ali po koncu pesmi lahko dodamo improvizirano zvono sliko deja, ki jo

izvedemo z lastnimi intrumenti (roke udarjanje z nohti po mizi, govorni organi stleskanjem oponaamo dene kaplje) in z ustreznimi malimi ritminimi intrumenti (drobnepaliice, nene ropotulje itd).

Pesem lahko spremljamo neritmino z malimi intrumenti, vendar ni nujno. Najprimerneji zaspremljavo so zaetni tirje takti. Preostalo pesem bomo spremljali na enak nain (neritmino)ali pa sploh ne. Z ustrezno izbiro zvone barve malih ritminih intrumentov bomo dopolnilirazpoloenje in vsebino pesmi.

Otroci posluajo instrumentalno skladbo, ki jo zaigra uitelj/-ica na klavir. Skladba naj imapodobno tematiko kakor pesem, npr. Ples deja (Baltin), Deek (Korenevska), Deevna(ivic), ali pa podobno ali kontrastno razpoloenje, npr. Vesela pesmica, alostna pesmica(Bonsack), Sonna (ivic) itd. Vse: Kresnice in metulji, zbirka lahkih klavirskih skladbavtorjev raznih narodnosti (DZS, Lj. 1978). Tudi instrumentalno skladbo lahko otrocispremljajo z malimi ritminimi intrumenti.

Documents

Učni Scenarij Oblika Pouka