Transportni Sistemi in Logistika

11.5.2009

1

TRANSPORTNITRANSPORTNISISTEMI inSISTEMI inLOGISTIKALOGISTIKA

Red.prof.dr. Iztok POTR (2009)Red.prof.dr. Iztok POTR (2009)

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKATRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

VSEBINA: VSEBINA:

-- LOGISTIKA IN NOTRANJI TRANSPORTLOGISTIKA IN NOTRANJI TRANSPORT-- OSNOVE SIPKEGA MATERIALAOSNOVE SIPKEGA MATERIALA-- TRANI TRANSPORTERJI TRANI TRANSPORTERJI -- LENASTI TRANSPORTERJI S PLOAMILENASTI TRANSPORTERJI S PLOAMI-- ELEVATORJIELEVATORJI-- KRONI TRANSPORTERJIKRONI TRANSPORTERJI-- VALJNI TRANSPORTERJIVALJNI TRANSPORTERJI

11.5.2009

2


Logistika je proces planiranja, realizacije in kontrole strokovno uinkovitega toka inskladienja surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov ter z njimi povezanimiinformacijami, od izvorne do predajne lokacije, glede na zahteve potronikov.(Vir: Council of Physical Logistics Management)


Osnovni tok materiala tee od dobavitelja preko nabave, proizvodnje inprodaje do kupca.

11.5.2009

3


VHOD. SKLAD.

PROIZVODNJA NOTR. TRANSP. VMESNO SKLAD.

IZH. SKLAD

PEDICIJA + TRGOVINA

STROKI

SKUPNI PROIZV. STROKI

VHODNI STROKI

PROIZVODNA CENA

ZUN. TRANSPORT SKLADIENJE KOMISIONIRANJE DISTRIBUCIJA

S+T SKLAD + TRANSP

S+T

S+TS+T

S+T

+MANIP

MT (materialni tok) V PODJETJU (NOTRANJI)MT-DOBAVITELJ STRANKAMT ZUN.

NOTRANJI PREHODNI AS ZUN. PREHODNI AS

AS VEZAVE PROIZVAJALEVEGA KAPITALA


Logistini stroki predstavljajo od 8 do 28 % celotnih strokov.

11.5.2009

4

POJEM LOGISTIKEPOJEM LOGISTIKE

Ve razlag, (francoski glagol Ve razlag, (francoski glagol logerloger ))Z t k j ki ( t it k b )Z t k j ki ( t it k b ) Zaetek v vojski (nastanitev, + oskrba)Zaetek v vojski (nastanitev, + oskrba)

Razvoj (do 1950,1950Razvoj (do 1950,1950--1970,1970 naprej)1970,1970 naprej) Razvoju doprinesle izkunje ZDARazvoju doprinesle izkunje ZDA Moto dostaviti blago kupcu v pravi koliini, na Moto dostaviti blago kupcu v pravi koliini, na

pravo mesto, nepokodovano, hitro, zanesljivo in pravo mesto, nepokodovano, hitro, zanesljivo in po primerni cenipo primerni ceni

POMEN LOGISTIKEPOMEN LOGISTIKE-- cilj logistike je optimalna fizine nabava, distribucija in cilj logistike je optimalna fizine nabava, distribucija in

ravnanje z logistinimi objekti (Justravnanje z logistinimi objekti (Just--inin--Time)Time)j g j (j g j ( ))-- v vejih podjetjih je postala sestavni del strategijev vejih podjetjih je postala sestavni del strategije-- pomembna vloga v mednarodnem gospodarstvupomembna vloga v mednarodnem gospodarstvu-- v razvitih trnih gospodarstvih predstavlja 10v razvitih trnih gospodarstvih predstavlja 10--11% BDP11% BDP-- vpliva na inflacijo obrestne mere, produktivnost stroke vpliva na inflacijo obrestne mere, produktivnost stroke

energije, in na drugo ekonomikoenergije, in na drugo ekonomiko-- izboljana produktivnost vpliva pozitivno (cene blaga inizboljana produktivnost vpliva pozitivno (cene blaga inizboljana produktivnost vpliva pozitivno (cene blaga in izboljana produktivnost vpliva pozitivno (cene blaga in

storitev, valut, konkurennost na globalnih trgih, profiti, storitev, valut, konkurennost na globalnih trgih, profiti, razpololjiv investicijski kapital, gospodarska rastrazpololjiv investicijski kapital, gospodarska rast--> > zaposlovanjezaposlovanje

11.5.2009

5

Logistika v podjetjuLogistika v podjetju

(s podjetnikega vidika)(s podjetnikega vidika)

NabavnaNabavna (ni samo nabava ampak dolgorono sklepanje (ni samo nabava ampak dolgorono sklepanje pogodb z dobavitelji)pogodb z dobavitelji)

Proizvodna Proizvodna (sodelovanje pri reorganizaciji proizvodnih (sodelovanje pri reorganizaciji proizvodnih sistemovsistemov

Distribucijska Distribucijska (problem v konkurenci)(problem v konkurenci)

NASTANEK LOGISTINEGA NASTANEK LOGISTINEGA MANAGEMENTAMANAGEMENTA

PlaniranjePlaniranje KrmiljenjeKrmiljenje KoordiniranjeKoordiniranje KontroliranjeKontroliranje

Blago pridobiva na oblikovni, asovni in Blago pridobiva na oblikovni, asovni in prostorski koristnostiprostorski koristnosti

11.5.2009

6

LOGISTINI MEDSISTEMILOGISTINI MEDSISTEMI

Kratkoroni Kratkoroni (izvoz neke naprave, stroja,)(izvoz neke naprave, stroja,) DolgoroniDolgoroni (potrebna infrastuktura)(potrebna infrastuktura)

Kooperanti: Kooperanti: -- horizontalno horizontalno (pediterji,veletrgovci, (pediterji,veletrgovci, prevozniki, )prevozniki, )

-- vertikalnovertikalno (med razlinimi sistemi(med razlinimi sistemivertikalno vertikalno (med razlinimi sistemi, (med razlinimi sistemi, logistinimi ali nelogistinimilogistinimi ali nelogistinimi

-- komplementarno komplementarno (pomorstvo s (pomorstvo s cestnim in eleznikim prometomcestnim in eleznikim prometom

OPREDELITEV IN CILJI OPREDELITEV IN CILJI PODJETNIKE LOGISTIKEPODJETNIKE LOGISTIKE

Ugotavljanje, nartovanje, krmiljenje inUgotavljanje, nartovanje, krmiljenje inUgotavljanje, nartovanje, krmiljenje in Ugotavljanje, nartovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimi in informacijskimi nadzor nad materialnimi in informacijskimi tokovi. tokovi.

Poznamo:Poznamo: -- mikrologistika mikrologistika ( v podjetju )( v podjetju )-- metalogistika metalogistika ( med organizacijami )( med organizacijami )-- makrologistika makrologistika ( na vejem geografskem ( na vejem geografskem

podroju, logistini centri (luke, terminali, ))podroju, logistini centri (luke, terminali, ))

11.5.2009

7

PRISTOP ZA DOSEGOVANJE PRISTOP ZA DOSEGOVANJE CILJEVCILJEV

Upotevanje:Upotevanje: -- toka materialatoka materialavplive in interese vsehvplive in interese vseh-- vplive in interese vseh vplive in interese vseh sodelujoih oddelkovsodelujoih oddelkov

-- pridobiti strokovnjakepridobiti strokovnjake-- pridobiti zunanje svetovalce pridobiti zunanje svetovalce in strokovnjakein strokovnjake

V podjetjih je pomemben kolektivni pristop k V podjetjih je pomemben kolektivni pristop k reevanju problemov zaradi razlinih reevanju problemov zaradi razlinih subjektivnih pogledov.subjektivnih pogledov.

NAELA V POLITIKI PODJETJANAELA V POLITIKI PODJETJA

SmoterSmoter ( j k ki t lj dj tj t bl ki b( j k ki t lj dj tj t bl ki b-- SmoterSmoter ( je ekonomski temelj podjetja, vrsta blaga, ki se bo ( je ekonomski temelj podjetja, vrsta blaga, ki se bo proizvajalo oz nudilo potronikom )proizvajalo oz nudilo potronikom )

-- Temeljni ciljTemeljni cilj ( dolgoronost ki zagotavlja obstoj v drubi in na ( dolgoronost ki zagotavlja obstoj v drubi in na trgu )trgu )

-- NaeloNaelo ( nain kako osvojiti zastavljene cilje oz. smoter )( nain kako osvojiti zastavljene cilje oz. smoter )Razvojne smeri:Razvojne smeri: asas (k k )(k k )-- Razvojne smeri: Razvojne smeri: -- as as (konkurenca )(konkurenca )

-- sprememba hierarhijesprememba hierarhije

11.5.2009

8

Predvsem pa velja da so glavni cilji Predvsem pa velja da so glavni cilji dobrega vodenja logistinih dobrega vodenja logistinih storitev tirje:storitev tirje:

-- Znianje strokovZnianje strokov (sedaj so tudi do 30% prodajne (sedaj so tudi do 30% prodajne cene )cene )

-- Izboljanje kakovosti Izboljanje kakovosti (hitrost in tonost storitev, po (hitrost in tonost storitev, po principu opisanem v uvodu )principu opisanem v uvodu )

-- Varstvo okolja Varstvo okolja (pakiranje, transport, (pakiranje, transport, skladienje, zelena logistika )skladienje, zelena logistika )

-- Humanizacija dela Humanizacija dela (ergonomika dela, prepreevanje (ergonomika dela, prepreevanje poklicnih bolezni ) poklicnih bolezni )

MIKROLOGISTIKAMIKROLOGISTIKAKljuni elementi:Kljuni elementi:

-- vzdrevanje zalogvzdrevanje zalogbd l ilbd l il-- obdelava naroilobdelava naroil

-- transporttransport

Spremljajoe dejavnosti: Spremljajoe dejavnosti: -- skladienjeskladienje-- gospodarjenjegospodarjenje

pakiranjepakiranje-- pakiranjepakiranje-- nabavanabava-- nartovanje proizvodnjenartovanje proizvodnje-- obdelava informacijobdelava informacij

11.5.2009

9

NOTRANJA LOGISTIKANOTRANJA LOGISTIKA-- Nabavna Nabavna ( ustrezna koliina in kvaliteta )( ustrezna koliina in kvaliteta )-- ProizvodnaProizvodna ( individualna ali serijska lokacija tovarne as! )( individualna ali serijska lokacija tovarne as! )-- Proizvodna Proizvodna ( individualna ali serijska, lokacija tovarne, as! )( individualna ali serijska, lokacija tovarne, as! )-- Distribucijska Distribucijska ( im hitreje, usmerja proizvodnjo, )( im hitreje, usmerja proizvodnjo, )-- Poprodajna Poprodajna ( vir konkurennosti )( vir konkurennosti )

: vkljuuje: vkljuuje -- servisservis-- razbremenilno logistikorazbremenilno logistikorazbremenilno logistikorazbremenilno logistiko( vraanje pomonih transportnih sredstev, ponovna ( vraanje pomonih transportnih sredstev, ponovna uporaba odpadkov ali unienje, reklamacije za uporaba odpadkov ali unienje, reklamacije za pokodbe, itd. )pokodbe, itd. )

-- logistika rezervnih delovlogistika rezervnih delov

Notranjo logistiko razlenimo e bolj natanno:Notranjo logistiko razlenimo e bolj natanno:

-- Prevzem blagaPrevzem blagaUskladienjeUskladienje-- UskladienjeUskladienje

-- Vzdrevanje dobavne pripravljenostiVzdrevanje dobavne pripravljenosti-- Notranji transport in medfazno skladienjeNotranji transport in medfazno skladienje-- Transport iz proizvodnje v skladieTransport iz proizvodnje v skladie-- pakiranjepakiranjep jp j

11.5.2009

10

PRETOK MATERIALAPRETOK MATERIALA

-- Izbira sredstev za transportIzbira sredstev za transport-- Nain transporta Nain transporta ( prekinjeno( prekinjeno--erjavi,, avtomatskoerjavi,, avtomatsko--

trakovi, ki jih upravljajo osebetrakovi, ki jih upravljajo osebe--viliarji,voziki )viliarji,voziki )

Tu je pomemben prenos informacij Tu je pomemben prenos informacij ( klasino po mrei ali ( klasino po mrei ali sodobno: radijski valovi infrardei arki laserska svetloba, )sodobno: radijski valovi infrardei arki laserska svetloba, )

-- Mehanizacija pretoka Mehanizacija pretoka (vasih lovek (vasih lovek --> danes sodobne > danes sodobne transportne naprave )transportne naprave )transportne naprave )transportne naprave )

Delitev transportnih naprav glede na:Delitev transportnih naprav glede na:

d l jd l j-- delovanje delovanje ( kontinuirano, prekinjeno )( kontinuirano, prekinjeno )-- mobilnost mobilnost ( vezane na tla, proste )( vezane na tla, proste )-- spreminjanje prostorske lege spreminjanje prostorske lege ( popolnoma stacionarne, ( popolnoma stacionarne,

gibljive po doloeni poti, prosto gibljive )gibljive po doloeni poti, prosto gibljive )

-- pogon pogon ( lasten pogon, brez )( lasten pogon, brez )-- na smer gibanja na smer gibanja ( horizontalno, vertikalno, poevno )( horizontalno, vertikalno, poevno )

11.5.2009

11

Dobro podjetje strmi :Dobro podjetje strmi :

-- po konkurenni prednostipo konkurenni prednostipo konkurenni prednostipo konkurenni prednosti-- prisluhne potronikom in se jim prisluhne potronikom in se jim prilagajaprilagaja

V notranjem transportu in skladienju V notranjem transportu in skladienju sreujemo predvsem:sreujemo predvsem:

-- Rone transporterjeRone transporterje (voziki,)(voziki,)Rone transporterje Rone transporterje (voziki,)(voziki,)-- Mehanizirana transportna vozila Mehanizirana transportna vozila (erjavi, (erjavi,

transporterji, viliarji, )transporterji, viliarji, )

-- DvigalaDvigala-- Kontinuirani transportni sistemi Kontinuirani transportni sistemi (trakovi,)(trakovi,)-- Skladine naprave Skladine naprave (police, prevozni regali, voziki, (police, prevozni regali, voziki,

dvigala, viliarji,)dvigala, viliarji,)

11.5.2009

12

VITLIVITLI

-- Roni Roni (nosilnost do 15000N)(nosilnost do 15000N)-- Motorni Motorni (nosilnost do 150000N, razline hitrosti)(nosilnost do 150000N, razline hitrosti)-- Imajo pogon z zavoroImajo pogon z zavoro-- Eno ali ve prestavnih razmerijEno ali ve prestavnih razmerij

ERJAVIERJAVI-- Visei Visei (250000N, na tranicah, upravljajo se s stal)(250000N, na tranicah, upravljajo se s stal)-- Mostni Mostni (250000N ali ve, most in maek gibanje vzdol in preno, (250000N ali ve, most in maek gibanje vzdol in preno,

hitrosti 0,2hitrosti 0,2--1,5m/s, 0,21,5m/s, 0,2--1m/s,0,11m/s,0,1--0,3m/s, voznik v kabini)0,3m/s, voznik v kabini)

-- Obstenski vrtljivi Obstenski vrtljivi (10000N(10000N--15000N, doseg pogojen s kotom, 15000N, doseg pogojen s kotom, gradbia, skladia )gradbia, skladia )

-- Konzolni Konzolni (100000N, roica do 8m, vrtljiv ampak omejen z (100000N, roica do 8m, vrtljiv ampak omejen z kolobarjem)kolobarjem)

-- Vrtljivi stolpni Vrtljivi stolpni (80000N, problem stabilnosti, gradbia)(80000N, problem stabilnosti, gradbia)j pj p ( , p , g )( , p , g )-- Portalni Portalni (250000N in tudi do 5000KN, pristania)(250000N in tudi do 5000KN, pristania)-- Kabelski (ini) Kabelski (ini) (50000N(50000N--150000N, razdalje 250150000N, razdalje 250--500m, 500m,

gozdarstvo, nosilna, vlena in bremenska vrv )gozdarstvo, nosilna, vlena in bremenska vrv )

11.5.2009

13

DVIGALADVIGALA-- Vijana Vijana (vreteno v matici, dimenzionirana na tlak oz. uklon)(vreteno v matici, dimenzionirana na tlak oz. uklon)-- Z zobatim drogom Z zobatim drogom (dvigamo zobati drog posredno z (dvigamo zobati drog posredno z

zobnikim prenosom, mono zadrevanje na viini s pomojo mehanizma)zobnikim prenosom, mono zadrevanje na viini s pomojo mehanizma)p , j p j )p , j p j )

-- Hidravljina Hidravljina (za teka bremena, tekoe delovanje)(za teka bremena, tekoe delovanje)-- Elektrina Elektrina (nosilnost do 250000N)(nosilnost do 250000N)-- Osebna Osebna (za prevoz oseb, lahko hidravlina, vrvna,)(za prevoz oseb, lahko hidravlina, vrvna,)-- Tovorna Tovorna (prevoz tovora, lahko hidravlina, vrvna,. )(prevoz tovora, lahko hidravlina, vrvna,. )-- Paletno regalno Paletno regalno (gibanje po tirnici vertikalno ali horizontalno, v (gibanje po tirnici vertikalno ali horizontalno, v

skladiih, loeni pogoni, steber dvina miza, teleskopske vilice, kabina)skladiih, loeni pogoni, steber dvina miza, teleskopske vilice, kabina)

-- Prevozna Prevozna (avtodvigala, plovna, tirna,)(avtodvigala, plovna, tirna,)

iniceinice

-- Namenjene za nadtalni transportNamenjene za nadtalni transportL hkL hk-- Lahko so: Lahko so: -- enovrvneenovrvne

-- dvovrvnedvovrvne-- Glavna dela: Glavna dela: -- gonilna vrvenicagonilna vrvenica

-- vitel oz. pogonvitel oz. pogonPo nainu delovanja je lahko:Po nainu delovanja je lahko:-- Po nainu delovanja je lahko:Po nainu delovanja je lahko:

-- kronakrona-- nihajnanihajna

11.5.2009

14

SKLADIA IN FUNKCIJESKLADIA IN FUNKCIJE

-- So nujno zloSo nujno zlo

-- Prekinjajo tok materialaPrekinjajo tok materiala

-- Izravnavajo asovne razlike med Izravnavajo asovne razlike med d b kd b kproizvodnjo in uporabnikomproizvodnjo in uporabnikom

Poznamo:Poznamo: -- VhodnaVhodna-- VmesnaVmesna-- IzhodnaIzhodna

C t lC t l-- CentralnaCentralna-- DecentralnaDecentralna

Po tipu loimo:Po tipu loimo: -- Za teko blagoZa teko blago-- Za drobno blagoZa drobno blago-- Za drobno blagoZa drobno blago-- Za sipek in za kosovni Za sipek in za kosovni materialmaterial

11.5.2009

15

Po funkciji na :Po funkciji na :-- skladie nabavljenega materialaskladie nabavljenega materiala-- skladie medfaznegaskladie medfaznega-- pripravljalno skladiepripravljalno skladie-- skladie izdelkovskladie izdelkov-- orodjarska skladiaorodjarska skladia

Glede na stroke :Glede na stroke :-- zaprtazaprta-- odprtaodprta-- First in First in -- First outFirst out

Fi t iFi t i L t tL t t-- First in First in -- Last outLast out

Glavna naloga skladine slube je racionalnost in Glavna naloga skladine slube je racionalnost in ekonominostekonominost

Tip skladia glede na ureditev: Tip skladia glede na ureditev: p gp g-- preglednostpreglednost-- razporeditevrazporeditev-- zavarovanjezavarovanje-- oznaevanjeoznaevanje

11.5.2009

16

Politika skladiaPolitika skladia

-- Ves material na zalogiVes material na zalogi-- im manji stroki: im manji stroki: -- minimum minimum (zlata rezerva)(zlata rezerva)

-- maksimummaksimum-- signalna signalna (sprotno naroanje)(sprotno naroanje)

-- Pretovorni procesiPretovorni procesi-- Skladini procesiSkladini procesi-- Organizacija materialnega tokaOrganizacija materialnega toka

Oblik tOblik t-- Oblika tovoraOblika tovora

11.5.2009

17


NABAVA PROIZVODNJA PRODAJA

Nabavno ProdajnoManagement lovekih virov

Finanni management

Logistika

NabavnoTrie

Prodajnotrie

Nabavnalog.

Notranjalog.

Prodajnalog.

Logistika

Dobavitelji Stranke

TRANSPORTNE NAPRAVE


delovanje s delovanje brez prekinitevdelovanje s prekinitvami

delovanje brez prekinitev (kontinuirano)

istoasno delovni in mrtvi gib

VEJE zmogljivosti

TRANSPORTERJI Z NESKONNIM

TRANSPORTERJI BREZ VLENEGA ORGANA

VLENIM ORGANOM

transp. s trakomtransp. verini s ploicamitransp. verini s strgalitransp. verini s korcielevatorji s korcielevatorji s prijemalikroni transp.

polasti transporterjitransp. z valjkitransp. z nihalnim lebomzrane drepnevmatski transporterjihidravlini transporterji

11.5.2009

18

11.5.2009

1

TRANSPORTNI SISTEMI in TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKALOGISTIKA

OSNOVE SIPKEGA MATERIALAOSNOVE SIPKEGA MATERIALA


TRANSPORTIRANI MATERIAL

SIPKI MATERIAL KOSOVNI MATERIAL

Loitev sipkega tr. materiala po lastnostih:

ZRNATOST GRANULACIJA NASIPNA GOSTOTA NASIPNI KOT NASIPNI KOT NOTRANJE TRENJE STENSKO TRENJE POSEBNE LASTNOSTI

11.5.2009

2

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKATRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKAZRNATOST ZRNATOST -- GRANULACIJAGRANULACIJA

najveja telesna diagonala zrna a

< 2,5

60 % vseh zrn sortiranega materiala ima mero a (max)min

max

''

aa Sortirani

Sipki Material

splona raunska vrednost

SPLONA DELITEV:grobo kosovni a > 160 [mm]srednje kosovni a = 60 160 [mm]drobno kosovni a = 10 60 [mm]zrnast a = 0,5 10 [mm]prahast a = 0,05 0,5 [mm]

2''

' minmaxaa

a+=

fino prahast a < 0,05 [mm]DELITEV PO OBLIKI:I kockasta oblikaII prizmatina oblika (ostri robovi)III ploata in luskasta oblikaIV kroglasta oblikaV cilindrina in paliasta oblikaVI vlaknasta in kodrasta oblika

'a


NASIPNA GOSTOTA [t/m3 , kg/m3]Delitev: - lahki < 0,6 [t/m3]

- srednje teki = 0,6-1,1 [t/m3]- teki = 1,1-2,0 [t/m3]- zelo teki > 2,0 [t/m3]

stisnjen material: st > (isti material)stopnja stisnjenosti:stopnja stisnjenosti:

11.5.2009

3


NASIPNI KOT

- nasipni kot mirovanja0 - nasipni kot gibanja0 = (0,50,7) (TRAK - 0,32)

=4100=150 0=21

0

0=70

(50 Hz)po 5 s

dalje brez spremembe

(100 Hz)po 5 s

(100 Hz)po 20 s


NOTRANJE TRENJE

trenje med delci istega materiala koeficient notranjega trenja( ) tg= arctg=

Povezava med nasipnim kotom in kotom notranjega trenja

( ) tg( - kot notranjega trenja)

cos mg cossin mgmg cossin

( ) ,

cosmgmg

sinmg tgtg =

11.5.2009

4


STENSKO TRENJE

sipki material podlagas koeficient stenskega trenja

POSEBNE LASTNOSTIoznaka: (SIST ISO 3435)

n - materiali, ki se strdijo samodejno ali pod tlakomo - abrazivni materialip - korozivni materialiq - zlomljivi in krhki materiali

s koeficient stenskega trenja

q zlomljivi in krhki materialir - eksplozivni materialis - gorljivi materialit - prani materialiu - vlani materialiv - lepljivi materialiw - higroskopini materialix - smrdljivi materiali


y x

NAPETOSTNO STANJE V IDEALNEM SIPKEM MATERIALU

x dxy

dy1 2

2

1

0

===

y

x

xy

pp

2cos221221 ++=

dy

dx02,1 =

2

2sin212 =

dy

ds

1

11.5.2009

5


3

r3

3

01 2

21 2

COULOMBOV KRITERIJ TEENJA

S

N

A

ASAN

=

=

tg=

==

tgmax


== tg

i

i

i

i

Mona napetostna stanja v sipkem materialu.

11.5.2009

6


DOLOITEV TLAKA IDEALNEGA SIPKEGA MATERIALA NA VERTIKALNE STENE POSODE

RANKINOV MODEL - iroke posode O O o e posode

hidrostat. pritisk

sipki materialy

px

x

yx

y

ppygp

=


aktivni tlak pasivni tlak

y

FMi

ya p=2

xaa p=1

ya p=2

xpp p=2

11.5.2009

7


Tp

pya = pyp

Ta

p

ra

rp

Mi

Sa SpO

sinpmp r= sinama r=

xaa p=1ypa p== 12 xpp p=2

O Sa Ta - aktivno stanje O Sp Tp - pasivno stanje

pp

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKATRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKAO Sa Ta - aktivno stanje O Sp Tp - pasivno stanje

yypya ppp ==ygpy =

yp p=1ya p=2

aktivna obremenitev sipkega materiala O Sa - Ta

=+=

+

=

=

sin1sin1

sin

sin

2

1

aa

aa

aay

x

rr

rr

pp =+

+=+

290cos

290sin2

290cos

290sin2

sin90sinsin90sin

=

+

=2

452

452

45 2 tgctgtg( )( ) = 90tgctg

=

=

2452tg

pp

y

x

1 p ay 1RANKINOV FAKTOR

ygpp yx ==

11.5.2009

8


pasivna obremenitev (bat, preka redlerja, ki prodira v sipki material) O Sp - Tp

+

45sin 22 r

rp p

p

x

+=

=

=

2

45

sin

sin 21

2

tg

rrp

p

ppppy

x

Stenski tlaki in strine napetosti na poevni steni

( ) ( )[ ] 2cos11 ++= yp

( ) ( )[ ]( )

2sin12

2cos112

=

++yp

Temeljna naloga notranjega transporta je zagotavljanje vseh premikov materiala, polizdelkov in konnih proizvodov znotraj podjetja. Uinkovita


materiala, polizdelkov in konnih proizvodov znotraj podjetja. Uinkovita ureditev notranjega prevoza materiala iz skladia v proizvodnjo in proizvodov v skladia je odvisna od naslednjih dejavnikov:

prevoznih enot,

koliine materiala, oz izdelkov,

notranjih prometnic,

t b t t itpotrebnega asa za transport, itn.

11.5.2009

9

Fakulteta za logistiko

TRANI TRANSPORTERJI

sluijo za prenos sipkega in kosovnega materiala.b


uporaba:- kmetijstvo, rudarstvo, metalurgija, gradbenitvo, tovarne z veliko serijsko proizvodnjo, itn.prednosti:

- enostavna konstrukcija,- velike zmogljivosti (do 35000 m3/h),- zavzemajo malo prostora,- moen transport po strmini,- velike doline (do 10 km zaporedno e dlje)velike doline (do 10 km, zaporedno e dlje),- miren tek,- zaita transportiranega materiala (varnost),- ekonominost (nabava in vzdrevanje).

slabosti: obraba traku visok stroek obnove

Vir: Iztok Potr. Transportni sistemi zbrano gradivo. Fakulteta za strojnitvo, Maribor 1999.

LENKASTI TRANSPORTERJI

Nosilni elementi: PLOE + PROGA


Vleni element: VERIGA

Znailnosti:zvezno in taktno delovanje,odpornost na obrabo,dolga ivljenjska doba,zahtevneje sprotno vzdrevanje.

Uporaba:embalaa vseh vrst,transport oseb (tekoe stopnice).

Vir: Iztok Potr. Transportni sistemi zbrano gradivo. Fakulteta za strojnitvo, Maribor 1999.

11.5.2009

10

VALJNI TRANSPORTERJI


AnimacijaAnimacija

VISEI TRANSPORT IN ESKALATORJI


Visei transporter Eskalator

11.5.2009

11

Teoretine zmogljivosti zvezno delujoih naprava. TRANSPORTERJI S TRAKOM SIST ISO 5048


v1m

Metrska masa:

= mkgAq 1000 Urna masna zmogljivost pri hitrosti v (m/s): [ ]htvAQt = 3600 Volumska zmogljivost: [ ]hmvAQQ tm 33600 ==

b. TRANSPORT PO CEVEH IN KORITIH

[ ]2 A0 prerez cevi ali korita

ATRAK

Shematini prikaz kontinuiranega transporta

= skgvqQ

Raunski prerez: [ ]20 mAA = - koeficient polnitve < 1 Metrska masa:

Urna masna zmogljivost pri hitrosti v (m/s):

Volumska zmogljivost:

= mkgAq 01000 [ ]htAvQt 03600 = [ ]hmAvQm 303600 =

d. TRANSPORT KOSOVNEGA MATERIALA

Teoretine zmogljivosti zvezno delujoih naprav


[ ]kgG Masa posameznega kosa ali skupine i- komadov

= mkgaGq Metrska masa:

[ ]htaGvQt = 6,3[ ]hkosovavQkos = 3600

Urna masna zmogljivost pri hitrosti v (m/s):

Volumska zmogljivost:

v [m/s]

G [kg] G [kg]

a [m]

DEJANSKA (RESNINA) ZMOGLJIVOST (velja za: a,b,c,d)

kQQdej = 1k faktor neenakomernega polnjenja

11.5.2009

12

MISELNI VZOREC POTEKA IZBIRE USTREZNEGA TRANSPORTNEGA SREDTSVA

Material, zahtevana zmogljivost Vrsta in izbira transportne sredstva


Material, zahtevana zmogljivost p

Izbira hitrosti transportiranja, kontrola potrebne zmogljivosti

Osnovni parametri transporta:v, Qtdej Qzaht, B-irina itd.

Sile, odpori Doloitev vseh odporov in obremenitev,ki t ij i t t

Logistini blok

Sile, odpori ki nastopijo pri transportu

Pogonske moi, ustrezne kontrole

Doloitev pogonske moi in izvedba potrebnih kontrol

Konstrukterski blok


1 Transportni sistemi in logistika - TRANI TRANSPORTERJI

2. TRANSPORTERJI S TRAKOM

ZNAILNOSTI TRANSPORTERJEV S TRAKOM

sluijo za prenos sipkega in kosovnega materiala

uporaba : - rudarstvo - metalurgija

- gradbenitvo - deponije premoga

- tovarne z veliko serijsko proizvodnjo

delitev transportnih trakov : - tekstilni - jekleni

- gumijasti - ini - plastini

prednosti : - enostavna konstrukcija - velike zmogljivosti (do 35000 m3/h) - zavzemajo malo prostora - moen transport po strmini - velike doline (do 10 km, zaporedno e dlje) - miren tek - zaita transportiranega materiala (varnost) - ekonominost (nabava in vzdrevanje)

slabosti : obraba traka zamenjava traka (velik stroek)

Transportni sistemi-Transporterji s trakom

2

Izvedbe transporterjev glede na vodenje traku

shematini prikaz vodenja traku

odlaganje traku : 1. Na koncu traku 2. z razkladalnikom na poljubnem mestu

fiksni transporterji 200 300 m

pomini transporterji 20 30 m

reverzibilni transporterji

transporter z naklonom (naklonski kot )

Nagib tranega transporterja je odvisen od stenskega trenja ( material/trak) s

Sarctg (trak brez reber)


2.1 ELEMENTI TRANIH TRANSPORTERJEV 2.1.1 TRAKOVI TRANIH TRANSPORTERJEV

TRAK = VLENI ELEMENT + NOSILNI ELEMENT ZAHTEVE : velika natezna trdnost

gibkost

mala lastna tea

malo raztezanje

odpornost na vlago in kemine vplive

odpornost na izmenine obremenitve

odpornost proti obrabi in drugim mehanskim vplivom

VRSTE: tekstilni

gumijasti

jekleni

ini

umetne mase

2.1.1.1 TEKSTILNI TRAKOVI

Zgradba : nosilno vlakno + votek

naravni materiali konoplja

bomba

klobuevina

ivalska dlaka

celuloza umetni materiali

umetna svila (REYLON)

poliester (terilen)

poliamid (najlon, perlon)

Uporaba: suh transportni material, male dimenzije, material brez ostrih robov,

male povrinske obremenitve v zaprtih prostorih pri konstantni temperaturi, vlanosti.


4

2.1.1.2 GUMIJASTI TRAKOVI

POLNILO (ogrodje) + ZAITA (tkanina) (guma ali sint. mat.) (CARCASS)

POLNILO sestavljeno iz VLOKOV

prenaa vzdolne obremenitve (Osnova)

zagotavlja bono gibljivost (Votek)

Oznaba polnila:

Prerezi gumijastih trakov:

B - Bomba a) posamezni vloki R - Reylon b) v slojih uviti vloki P - Poliamid c) toplotni zaitni vloek E - Poliester d) trak z jeklenimi icami St - Jeklene ice (vrvi) D - Aramid

G - Steklena vlakna

Mone so tudi kombinacije materialov (osnova /votek)

Zaita polnila: - mehanski vplivi - vlaga - kemini vplivi

Debelina zaite: nosilna stran 2 do 6 (mm) nenosilna stran 1 do 2 (mm)

POSEBNE ZAHTEVE:

OZNAKA NAMEN

E Zaita pred elektr. kondukcijo (antistatine prevleke) F Splona plamenska obstojnost J Plamenska obstojnost s posebnimi prevlekami

K Plamenska in antistatina zaita s prevlekami S Plamenska in antistatina zaita brez prevlek T Toplotna obstojnost (kratkotrajno do 150

0C)

R Odpornost na nizke temperature

A Za prehrambene artikle (bela barva)

C Za kemijske produkte


Oznaka obloge Min. debelina del. Obloge Min. debelina nedel.

Obloge Namen vrsta materiala

2/1 2 1 Trak za ienje blato ipd.

2/2 2 2

Trak za rudo drobnozrnat material premog, lignit,

kamena sol

3/2 3 2

Trak za materiale z ostrimi

robovi premog, lignit, briketi, gradbeni materiali,

kamena sol

4/2 4 2 Trak za teke materiale ruda, lindra, kamenje

5/2 5 2 Trak za bagre in koks

6/2 6 2

Trak za posebno teke pogoje obratovanja npr. na

razkladalnih mestih pri

povrinskih kopih

Vrsta materiala Tipini predstavnik

Debelina gumijaste prevleke

Nosilna stran S1

mm

Nenosilna stran

S2 mm

A) sipek material

Zrnati in material v prahu,

nerazsipni

ito, premogov prah 1,5 1,0

Zrnati in drobnokomadni

material, razsipni ( 2 t/m3,

a' 60 mm)

Pesek, pesek za formanje,

cement, premog, koks 1,5 3,0 1,0

Srednje komadni materiali,

slabo razsipni ( 2 t/m3, a'

160 mm)

Premog, briketi, ote

3,0 1,0

Srednje komadni razsipni

materiali ( 2 t/m3, a' 160 mm)

Prod, klinker, kamenje,

kamena sol 4,5 1,5

Veliko komadni materiali (

2 t/m3, a' 100 mm)

Manganova ruda, rjavi

elezovec 6,0 1,5

B) komadni material

Lahko breme v mehki

embalai Paketi, knjige, vree, bale in

slino 1,5 3,0 1,0

Breme v trdi embalai do 15 kg

Zaboji, sodi, koare 1,5 - 3,0 1,0

Breme v trdi embalai teji od 15 kg

Zaboji, sodi 1,5 4,5 1,0 1,5

Breme brez embalae Deli strojev, keramini izdelki, gradbeniki deli

1,5 6,0 1,0 1,5


6

IRINA TRAKOV: Doloamo jo glede na potrebno zmogljivost Izbiramo jo glede na standardno vrsto (ISO R51)

Standardne irine B (mm) : 300, 400, 500, 650, 800, 1000, 1200, 1400, 1600, 1800, 2000, 2200, 2400. 2600, 2800

POTREBNO TEVILO VLOKOV z (v polnilu)

Doloamo ga na osnovi najveje vlene sile v traku (FSmax)

SINTETINI VLOKI

1max

m

Sz

B

Fvz

B (mm) - Izbrana irina traka

BOMBANI VLOKI FSmax (N) - Maksimalna trana sila

m (N/mm) - Natezna zruilna sila vloka

m

Sz

B

Fvz

max vz ( - ) - Varnostni faktor

vz = 10 (sintetini vloki)

vz = 11 (bombani vloki z < 6)

vz = 12 (bombani vloki z > 5)

Standardna oznaka (po ISO)

Nova (Stara)

Material

osnovnega

vlakna

(vzdolno)

Material prenega vlakna (votek)

Natezna vzdolna trdnost posameznega

vloka (N/mm)

B 50 (B 50/20) Bomba Bomba 50 B 80 (B 80/35) Bomba Bomba 80 EP 100 (EP 100/40) Poliester Poliamid 100

EP 160 (EP 160/65) Poliester Poliamid 160







RP 125 (RP 125/50) Reylon Poliamid 125




Noveji pristop podaja vzdolno nosilnost celotnega polnila N ali kN N/mm) Maksimalno silo kontroliramo na izbrano irino B in izbrano nosilnost traka

FSmax < N . B / z


Ocenitev metrske mase gumijastih trakov:

mkg

25,11,1 21 sszBqg

B m - irina traka z - tevilo vlokov s1 mm - debelina vrhnje zaite s2 mm - debelina spodnje zaite

Spajanje gumijastih trakov

Spoj mora zagotoviti enake materialne lastnosti,

kot jih ima trak sam

Dobava: - brezkonni (tovarniko spojen Lcel


8

2.1.1.3 TRAKOVI IZ UMETNIH MAS

Z vloki : obloga PVC, Polyamid (namesto gume)

Brez vlokov: odpornost na maobe, vodo, luge do 150 C (nad 100 C

stalna deformacija materiala hlajenje, vlaenje z vodo)

2.1.1.4 JEKLENI TRAKOVI

Trak:

C jeklo (0,6 0,65 % C) M = 1200 MPa (hladno valjano in poboljano)

Nerjavno jeklo (18 % Cr in 8 % Ni)

Uporaba:

Rudnine, kemini produkti, koks, lindra (vroi materiali do 120 C,

do 300 C v kratkih intervalih)

Pei, predelovalna industrija

Lepljivi materiali (ostra strgala)

ivilska industrija (nerjavni trak)

Izvedba:

Gola

Z gumijasto prevleko (enostransko) = 2 5

Prednosti:

Miren tek

Ugodna cena

Slabosti:

Veja togost traku

Obutljivost na sunke in udarce

Potrebna tona montaa

Ostri robovi traku


2.1.1.5 INI TRAKOVI

Material ice:

Siemens martinovo jeklo M 600 Mpa

Legirano jeklo (nerjavno)

Barvne kovine Izdelava mree:

Pletenje

Tkanje

Valjanje Znailnosti:

Monost vodenja v krivinah

Mali premeri bobnov

Valji in bobni iri od traku (prepreitev cefranja)

Samo cilindrini bobni (izvedbe samo z ravnim trakom)

Visoke temperature :

Lokalno do 1200 C

Enakomerno 400 C

Orientacijske vrednosti:

Premeri bobnov DB = 200 600 mm Preseki ic A = 1 20 mm

2

Zruilna trdnost 20 kN/cm

Obremenitev traku 10 kN/cm

Hitrost v 5 m/s

irina traku B 5000 mm

Dolina transporterjev L 400 m

Nagibni kot 40

Temperaturno odvisno dimenzioniranje:

400 C varnost proti zruitvi 6 8 krat

400 C dimenzioniranje na asovni mejni raztezek

(1000 ur 1 % raztezek) Uporaba:

Kovatvo

Steklarstvo

Keramiarstvo

Pralnice Montaa:

1. mono zategniti naprava miruje 2. popusti do gibanja


10

2.1.2 PODPORNI VALJKI (Idlers)

Podpora traka

VALJNA DRSNA drsne proge: - lesene

- plastine - jeklene

VALJKI

NOSILNI VALJKI oz. VALJNI SKLOPI

PODPORNI VALJKI povratne (nenosilne) veje

ZGRADBA VALJNIH SKLOPOV

CILINDRI jeklene cevi (neobdelane, redko obdelane)

LEAJI in TESNILA odpor vrtenja mora biti manji od drsnega trenja med trakom in valjkom

DRALA nosijo leaje, montani sklop z nosilci sklopov

NOSILCI valjev/sklopov (ploevine ali profili) nastavitve za vgradnjo

URAVNOTEITEV VALJKOV - mirni tek brez nihanja konstr. - manja obraba traka

PREMERI VALJKOV: Doloamo jih na osnovi predvidene irine in hitrosti traka (glej tabelo z min. premeri)

Nosilni valji za gumijasti trak:

a) koritasta namestitev b) gornji nosilni valji c) spodnji nosilni valji

Izvedba nosilnih valjev:

a) s filcem b) z labirintnimi obroi c) z gumijastim obroem


Tab.: minimalni premeri valjkov d1 :

irina traka B (mm)

Hitrost

v (m/s)

300

400

500

650

800

1000

1200

1400

1600

2000

1,05 51 51 65 90 90 90 108 108 108 133

1,31 51 51 65 90 90 108 108 108 108 133

1,68 51 65 90 90 108 108 108 108 108 133

2,09 51 65 90 90 108 108 108 108 133 133

2,68 65 65 90 108 108 108 108 108 133 159

3,35 65 65 90 108 108 108 133 133 133 159

4,19 65 90 108 108 133 133 133 133 133 159

5,24 90 90 108 133 133 133 133 133 133 159

6,70 90 90 108 133 133 133 133 133 159 159

8,38 90 90 133 133 133 133 159 159 159 159

10,50 90 90 133 133 133 133 159 159 159 159

Razdalja med valjnimi sklopi: Nosilna veja L1 = f (, B, v) Nosilna veja mesto nakladanja L1N = 0,5 . L1

Povratna veja L2 = (2 - 3) . L1

Tabela razdalj med valjnimi sklopi na nosilni veji L1 (mm) v odvisnosti od irine traka in gostote sipkega materiala:

irina traka B (mm)

Gostota ( t/m

3 )

400

500

650

800

1000

1200

0,5 1500 1500 1500 1500 1200 1200

0,8 1500 1350 1350 1350 1200 1200

1,2 1500 1350 1200 1200 1050 1050

1,6 1350 1200 1200 1200 1050 1050

2,0 1350 1200 1050 1050 1050 1050

4,0 1200 1200 1050 1050 1050 1050


12

OBLIKE VALJNIH SKLOPOV:

ENODELNI DVODELNI TRODELNI SKLOP

Kot nagiba valjkov v sklopu = 200, 250, 300, 350, 450

Vodilni kot za usmerjanje traka = maks. 30

irina traka B (mm) l1 (mm) l2 (mm) l3 (mm)

400 500 - 160

500 600 - 200

650 750 - 250

800 950 465 315

1000 1150 600 380

1200 1400 700 465

1400 1600 800 530

1600 1800 900 600

1800 2000 1000 670

2000 2200 1100 750


2.1.3 USMERJANJE TRAKA

a) poevna namestitev valjev:

kraji srednje dolgi transporterji

male zmogljivosti

namestitev in usmerjanje podpornih valjkov

b) vrtljivi usmerjevalni sklopi:

srednje dolgi in dolgi transporterji

velike zmogljivosti

razporeditev na 20 25 m

vrtljivo nameen sklop nosilnih valjev v koritasti obliki in s stranskimi usmerjevalnimi valji


14

2.1.4 NALAGANJE IN ODVZEMANJE MATERIALA

Nakladanje:

Dotok materiala z enako hitrostjo kot trak

Dodajalni lijaki z nasipkom:

a) za drobno zrnati material b) za srednje komadni material

Lijak:

irina lijaka (0,6 0,8) B

Stransko in vhodno vodilo: max. pranja a'min / 3

Zaita lijaka : odbojne ploevine, gumi obloge


Razkladanje:

Preko konnega bobna krivulja padanja odvisna od hitrosti v in lastnosti materiala

O1 toka odcepitve na traku O2 toka odcepitve na kupu

Toka odlepitve O1 (ob traku):

Centrifugalna sila tenost

r

hmg

r

mv 11

2

coscos

rg

vh

r

hg

r

v

22

- h je neodvisen od premera

viina pola P: podobnost trikotnikov

22

2

22

895

/81,9,30

;

b

p

p

p

n

gh

smgng

hmr

mg

r

h

krivulja padanja z izhodiem v O1 :

Pospeek: x = 0 y = - g

Hitrost: x = h tghry 22

Pot:

tn

hx

tn

hrtgythx

b

b

30

302

1 222

1

mr2 = mv2 / r

mg

mgcos

1

y1

x1

x2

y2

v

0

O1

O2

P

h1

r

h

p


16

Razkladanje s pomojo strgal:

S pomojo strgal omogoajo razkladanje na poljubnem mestu Poznamo enostranska in dvostranska pluna strgala.

Enostransko strgalo Dvostransko strgalo

Za uspeno razkladanje je potreben pravilen nagibni kot .

v hitrost traku va absolutna hitrost delca vr relativna hitrost delec / trak

Trenje trak / material G

Normalna sila N = G sin(+)

Trenje material / strgalo s N

S

SS

S

SSSY

X

SiY

iX

ctgtg

tgG

G

N

N

F

F

GNF

GNF

90

90 0 90

1 ; )(

1

)cos(

)sin(

)cos(0

)sin(0


Minimalni nagib strgala proti osi traka ( ) je odvisen samo od stenskega trenja ( S ) (material / strgalo) reakcija na traku izmikanja traka dodatno vodenje traka ali pluna (dvostranska) strgala

Razkladanje s pomojo razkladalne naprave

+ Omogoa razkladanje na poljubnem mestu + Iznii neugodne efekte strgala

- Izgube zaradi dviganja (trak + material) in pregibanja traka

2.1.5 ISTILNE NAPRAVE istilno strgalo

Rotacijske etke

Pluni strgalec

2.1.6 VARNOSTNE NAPRAVE Nameene na povratni strani (elektro hidravlina zavora, zapore)

2.1.7 OGRODJE TRANSPORTERJA Podolni nosilci

Stebri

Preno povezje

Izvedba: varjeni ''U'' ali ''L'' profili

Viina ogrodja: 400 500 (mm); med stebri: 2 3,5 (m) Posebne izvedbe: obeeni valjki


18

a) pluno istilno strgalo b) istilno strgalo c) istilne etke


2.1.8 NAPRAVE ZA PREUSMERITEV TRAKA

PREUSMERITEV traka (v vertikalni ravnini)

Z BOBNOM: - pogonski boben (tip A) (kot preusmeritve > 1700 ) - povratni boben (tip B) (kot preusmeritve > 45

0 )

- odklonski boben (tip C) (kot preusmeritve < 450 )

NA VALJKIH: - izboena preusmeritev - vboena preusmeritev

vodenje traka transporterja


20

Vboena preusmeritev (konkavna) Izboena preusmeritev (konveksna)

qG

mq

FR min BR 12 min

10,100,1 205

00,1 5 0

nagiba koef. m

traka tezamertska

traku vsila

0o

m

m

q

NF

oo

mN

G

Preoblikovanje: Koritasta oblika traka Ravna oblika

Izvedemo jo po korakih : =300 =200 =100 =00

Potrebna dolina preusmeritve (ISO 10357, DIN 22101)


2.1.9 NAPENJALNE NAPRAVE Napenjanje traka ( NE PREVE in NE PREMALO )

Zagotavlja pravilno delovanje transporterja

Napenjalna sila NWFFF sodtdotnap .1,1

Fdot - sila v dotekalni veji traka na napenjalni boben Fodt - sila v odtekalni veji traka na napenjalni boben

Ws - odpor pri gibanju podpornih sani

Napenjanje: - Z vretenom

- Z vzmetjo in vretenom - Z utejo - S pnevmatskim ali hidravlinim cilindrom

Namestitev: - Pri povratnem bobnu (obiajno) - Za pogonskim bobnom (redko veliki transporterji)

napenjalna naprava na ute napenjalna naprava na vreteno

napenjalna naprava z vzmetjo

napenjalni boben z vretenom


22

2.1.10 POGONSKA NAPRAVA

Motor :

elektromotor :

Kratkostini

Z drsnimi obroi

Frekvenna regulacija

Tlani motor:

Zrani

Hidro (rudarstvo)

Sklopke:

Med motorjem in gonilom:

Elastina P 20 kW

Turbosklopka P 20 kW

Med gonilom in pogonskim bobnom:

Zobata

lenkasta

Gonila:

Visoki izkoristki (kvalitetna izbira)

NAINI POGONOV IN RAUNSKE OSNOVE Namestitev nosilni del traku je vleen

Pogonska sila : trenje BOBEN / TRAK = f (

, )

1 pogonski boben = 180 - 210 (230)

2 pogonska bobna = 1 + 2 = 350 - 430

posebne izvedbe:

s priemnim valjem teke izvedbe

s priemnim trakom dolgi transporterji

eFF odtdot dotF - vlena sila na koncu nosilne veje odtF - vlena sila na zaetku povratne veje

k

- KORISTNI del objemnega kota

celk


2.1.11 ENABA POGONSKEGA BOBNA -EYTELWEINOVA ENABA

POGON Z ENIM BOBNOM

Mejno stanje : drsno trenje obraba traku eFF odtdot

Fdot ne smemo popolnoma izkoristiti F'dot Fodt e.

= K + m

K ........... koristni kot

m .......... mrtvi kot

VARNOST PROTI DRSENJU g

mk

k

eeeF

eF

F

F

odt

odt

dot

dotg

)(

'

F'dot Fdot

A A'

P

F'dot

B

m

K


24

razlini naini pogonov transporterjev s trakom:

a), b) z enim gnanim bobnom

c), d) z dvema gnanima bobnoma

e) pogon enega bobna s priemnim valjem f) pogon enega bobna s priemnim trakom


Obodna sila na bobnu ( celk

)

)1

(

)1(

e

eFF

eFFFF

dotb

odtodtdotb

),,( odtodtdotb SfSSF = 0,10 0,40 (glej tabelo spodaj)

= 180 - 230 (en boben)

Priemni boben dodatna normalna sila na trak Fa sila trenja Fa

eFeFF

eFFF

aodtb

aodtdot

)1(

)(

Priemni trak dodatna tlana sila priemnega traku Sa na vseh tokah traka na bobnu

Odtona stran : Fodt + Fa Dotona stran : Fdot + Fa

Material oz.

obloga bobna in

atmosferske

prilike

Torni

koefici

ent

Vrednosti e*

za objemni kot v stopinjah in lonih vrednostih

180 210 240 300 360 400 480

3,14 3,66 4,19 5,24 6,28 7,00 8,38

Bobni iz sive

litine ali jekla in

zelo vlani zrak

0,10 1,37 1,44 1,52 1,69 1,87 2,02 2,32

Obloga bobna iz

lesa ali gume in

zelo vlaen zrak

0,15 1,60 1,73 1,87 2,19 2,57 2,87 3,51

Bobni iz sive

litine ali jekla in

vlaen zrak

0,20 1,87 2,08 2,31 2,85 3,51 4,04 5,34

Bobni iz sive

litine ali jekla in

suhi zrak

0,30 2,56 3,00 3,51 4,81 6,59 8,17 12,35

Obloga bobna iz

lesa in suhi zrak

0,35 3,00 3,61 4,33 6,25 9,02 11,62 18,78

Obloga bobna iz

gume in suhi

zrak

0,40 3,51 4,33 5,34 8,12 12,35 16,41 28,55

1

eFFF

eFFFF

aodtb

aodtadot


26

POGON Z DVEMA BOBNOMA

Poveanje poveanje Fb

Upogibanje traku v kratkem asovnem intervalu v 2 smereh

Kompliciran, drag pogon

Toga izvedba pogona z dvema gnanima bobnoma

Pogon z dvema gnanima bobnoma preko obtonega gonila

F'odt

k

F'dot

F'dot

Fodt

Fb2

v2

Fb1

1

m1

k1 v1

F'odt Boben 1

Boben 2

F'odt

2

F'dot

F'dot

Fodt

Fb2

v2

Fb1

1

m1

k1 v1

F'odt Boben 1

Boben 2

k2

m2 F'odt


a) Toga izvedba

Obodna hitrost v1 = v2

Boben 1: m 0

Boben 2: m = 0

Boben 1: 111

'

1

''

K

K

eFF

eFF

odtb

odtdot

Boben 2: 2'

2

eFFF odtodtdot

12121

KeFFFF odtbbb

b) Izvedba z obtonim gonilom 1. M1 in M2 razdelita primerno njunim obtonim sposobnostim (toga izvedba)

DB = konst.: e

F

F

M

M

b

b 2

1

2

1

2. v1 v2 doseemo v gonilu obtona izvedba gonila

boben 2 postruimo za cca 1% Db1 = 1,01 Db2 toga izvedba (prestavno razmerje dokaj nejasno)

Moderna izvedba z dvema pogonskima bobnoma:

obtono gonilo

turbosklopka (motor / gonilo) ali

Izvedba z dvema loenima motorjema (in goniloma) za vsak boben posebej


28

2.1.12 BOBNI TRANIH TRANSPORTERJEV

POGONSKI BOBNI - Preusmeritev traka pri visokih tranih silah (tip A) - Prenos pogonske sile na trak

PREUSMERNI BOBNI - Preusmeritev traka pri nijih tranih silah (negnani) (tip B)

ODKLONSKI BOBNI - Majhna preusmeritev traka < 300 (negnani) (tip C)

Pogonski bobni - zagotavljajo ustrezen pritisk trak/boben

- prepreitev pokodb nosilne strukture - zagotavljajo potreben torni koeficient - zagotavljajo ustrezno obodno silo

Varjeni pogonski boben

Pogonski boben z in brez obloge


Elektroboben

1 - pla bobna; 2 - elna stran; 3 - fiksni del EM; 4 - gred predleja; 5 - tesnitev plaa bobna; 6 - tesnilo leaja na gredi motorja; 7 - prikljuek za kabel

Doloitev potrebnega premera pogonskega bobna DBpo

mm GkTrBpo dcD

dGk - debelina nosilne strukture traka

cTr - koeficient vrste vzdolnega vlakna (osnove)

Vrsta materiala osnovnega vlakna Tr ust zag B - bomba 80 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

P - poliamid 90 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

E - poliester 108 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

R - reylon 118 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

St - Jeklene ice 145 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

Na osnovi DBpo izberemo standardni premer z zaokroanjem navzgor

e najveja sila v traku ne dosega dopustne trane sile FSmax pri stacionarnem reimu dela, lahko delno zmanjamo premer bobna

Dopustna sila pri ustaljenem delovanju: FSmax = N . B . ust Dopustna sila pri zagonskem delovanju: FSmax = N . B . zag


30

Doloitev premera pogonskih povratnih in odklonskih bobnov pri razlinih deleih izkorienosti dopustne sile (pri ustaljenem delovanju)

Dele najveje sile v traku (Fmax / FSmax) (ustaljen reim)

0,6 do 1,0 0,3 do 0,6 do 0,3

Standardni

premer

pogonskega

bobna

Pogon-

ski

boben

Povratni

boben

Odklon-

ski

boben

Pogon-

ski

boben

Povratni

boben

Odklon-

ski boben

Pogon-

ski boben

Povratni

boben

Odklon-

ski boben

100 100 100 100 100 100 100 100 100 100

125 125 100 100 100 100 100 100 100 100

160 160 125 100 125 100 100 100 100 100

200 200 160 125 160 125 100 125 100 100 250 250 200 160 200 160 125 160 160 125

315 315 250 200 250 200 160 200 200 160

400 400 315 250 315 250 200 250 250 200

500 500 400 315 400 315 250 315 315 250

630 630 500 400 500 400 315 400 400 315

800 800 630 500 630 500 400 500 500 400

1000 1000 800 630 800 630 500 630 630 500

1250 1250 1000 800 1000 800 630 800 800 630

1600 1600 1250 1000 1250 1000 800 1000 1000 800

2000 2000 1600 1250 1600 1250 1000 1250 1250 1000


Izvedbe pogonskih bobnov:

nain izdelave: - Varjena - Odlita

izvedba plaa bobna: - Cilindrien - Izboen ( R 0,01 B ; Rmin = 4 mm)

obloga plaa bobna: - Gladek (brez obloge) - Obloen (profilirana ali gladka guma)

Debelina stene bobna ( h ) varjene izvedbe (velika togost cilindrine oblike poenostavljen izraun)

mm 52010,0005,0 Dh

dodatek za rjavenje

Torni koeficient med bobnom in trakom s se spreminja (pada) - s hitrostjo traka (monost aquaplaninga) - s poveanim pritiskom med trakom in bobnom - s asom obratovanja (gladkeja povrina bobna)

Doloitev debeline elne stene pogonskega bobna ( t ) KRITINI MESTI: Zvar pesto / elna stena Zvar elna stena / pla bobna

Upogibni moment nosilca na dveh podporah je vezan na podporno reakcijo

(A,B) in razdaljo od podpore.

b

Lb

D

t

a d

A B

l1 e e

l

MR t

b

x

a


32

e opazujemo prirast momenta v nosilcu (bobnu) od podpore A proti sredini bobna dobimo na roici e moment MR

eAeR

M R 2

Posledica delovanja momenta je deformacija: upogibni zasuk gredi za kot

V nadaljevanu opazovanja prenaanja momenta proti sredini bobna ugotovimo, da se RAZDELI MOMENTNA OBREMENITEV delno NA GRED in delno NA

ELNO STENO in preko nje na praktino togi pla.

MR = Mgred + Mstena

Posledica prenaanja dela upogibnega momenta na pla je IZMENINA UPOGIBNA OBREMENITEV elne stene bobna (upogib ploe).

UPOGIBNA NAPETOST v elni ploi:

Na osnovi reitev problemov teorije plo (Timoenko) dobimo za model okrogle ploe debeline t (zun. premer a in notr. premer b ) z gredjo premera d naslednji izraz za upogibno napetost v ploi:

Upogibna napetost pri notranjem robu ploe x = b :

MPa 11738,11

132

3

222

2

ta

M

tl

Iln

bx Ru

Upogibna napetost pri zunanjem robu ploe x = a :

brar uu

a

b

64

4dI

4mm - vztrajnostni moment gredi

d mm - premer gredi l mm - razdalja med elnima stenama t mm - debelina elne stene a , b mm - zunanji, notranji premer elne stene MR mmN - celotni moment (pred delitvijo) = 0,3 - Poissonovo t. upotevano v izrazih)


Poleg upogibne napetosti se pojavita v ploi tudi radialna napetost in strina napetost .

RADIALNA NAPETOST v elni ploi: Pojavi se zaradi prenaanja sile FR (trani sili + tea bobna) na leaje

Pri notranjem robu ( x = b ):

MPa 8 tb

FRr

Obe normalni komponenti napetosti pri notranjem robu ploe ( u inr ) delujeta v isti smeri in jih lahko setejemo

ru

STRINA NAPETOST v elni steni: Pojavi se zaradi prenaanja torzijskega (pogonskega) momenta ( Mt ) z gredi na pla

MPa 2 2 tb

M t

PRIMERJALNA NAPETOST

dop

2222 8,1 pr 8,1 ISO priporoilo za zvarjene ploe

dop - dopustna napetost v elni steni z radialnimi zvari (ISO) dop = 70 (MPa) - K zvar dop = 45 (MPa) - 2 krat kotni zvar (obojestransko 0,7 t )

(MPa)

200

150

100

50 t (mm)

10 20 30 40 50


34

2.2 OSNOVE PRERAUNA TRANIH

TRANSPORTERJEV Poznavanje transp. materiala a) GLAVNE MERE TRAKA

Podana zahtevana zmogljivost (IRINA TRAKA)

Znana trasa transportiranja

Opisani obratovalni pogoji b) POGONSKA MO

Doloen nain dodajanja/oddajanja (SILE V TRAKU)

2.2.1 DOLOITEV ZMOGLJIVOSTI

ZMOGLJIVOST (HITROST) IRINA TRAKA

Masna zmogljivost: Qt = 3,6 . A . . v . k1 h/t

Volumska zmogljivost: Qm = 3600 . A . v . k1 h/m3

Poznani parametri:

Gostota tr. materiala 3m/t Najveji nagib osi traka 0 Nasipni kot mirovanja tr. mat. 0 0

Izbrani parametri:

Hitrost traka v s/m irina traka B m Oblika traka: - ravni trak

- V korito - tri- ali ve- valjno korita

Nagibni kot bonih valjkov 0

Hitrost traka ( v ) izbiramo v odvisnost od vrste transportiranega materiala in

irine traka


Idealizacija prereza A za trivaljno korito (po DIN 22101 in po SIST ISO 5048):

Na osnovi izraza za trivaljno korita se doloita tudi prereza za ravni trak in dvovaljno korito:

Efektivna irina materiala na traku b m :

b = 0,9 . B 0,05 m za B 2 m b = B 0,25 m za B > 2 m

Nasipni kot gibanja (v odvisnosti od nasipnega kota mirovanja 0 ) :

0,75 . 0 DIN ( 150 ) ali ( 0,35 0 ) - po DIN

Idealiziran presek A

A = A1 + A2 2m


36

Zgornji del prereza A1 :

6

2

331

tg.cos.lblA 2m

po DIN : 4

2

331DINtg.cos.lblA

Spodnji del prereza A2 :

sin.

lb.cos.

lblA

22

3332 2m

l3 m - dolina srednjega valjka

Korekcijski koeficient k1 ( upoteva najveji nagib osi transportiranja ) :

kA

Ak 11 11

kjer je:

2

22

cos1

coscos

k


2.2.2 ODPORI GIBANJU OSNOVA PRERAUNA TRANIH SIL ODPORI GIBANJU POVEANJE VLENE SILE V TRAKU POZNAVANJE GLAVNIH

KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV

TRANE POGONSKA SILE MO

PREMAGOVANJE VSEH ODPOROV

ODPORI:

LEAJNO TRENJE V PODPORNIH VALJKIH

PREGIB TRAKA NA VALJKIH

KOTALNO TRENJE TRAKA NA VALJKU

VODENJE TRAKA

DVIG/SPUST BREMENA

OVIJANJE TRAKA NA BOBNIH

LEAJNO TRENJE V BOBNIH

NAKLADANJE IN VODENJE TR. MATERIALA

RAZKLADANJE NA POTI

ISTILNE NAPRAVE

IZGUBE V POGONSKEM MEHANIZMU

NAIN PRERAUNA SIL:

PRERAUN PO ODSEKIH (Spiwakowski, DIN)

GLOBALNI PRERAUN (SIST-ISO, DIN)

SEKCIJSKI PRERAUN TRANIH SIL: TRAJEKTORIJO TRAKA RAZDELIMO NA ODSEKE (SEKCIJE)

(na odseku doloimo spremembo sil na osnovi znanih odporov)

ORIENTACIJA V SMERI GIBANJA TRAKA

v

Fi Fi+1

Fi+1 = Fi + iF(i+1)


38

I. ODPORI NA RAVNI SEKCIJI:

LEAJNO TRENJE V PODPORNIH VALJKIH

PREGIB TRAKA NA VALJKIH TRENJE PRI GIBANJU

KOTALNO TRENJE TRAKA NA VALJKU DVIG/SPUST BREMENA USMERJANJE (VODENJE) TRAKA

G = g. q . L (N) Tea vseh gibajoih delov na odseku

GN = G . cos Normalna sila na podporo

Prirast sile (odpor) zaradi skupnega TRENJA pri gibanju

i(1Fr)i+1 = f1 . GN = f1 . g . L . [ qr +( q + qtr ) cos ] (N)

g - gravitacijski pospeek LEAJNO trenje

f1 - skupni koeficient trenja PREGIBANJE traka KOTALNO trenje

f1 Obratovalni pogoji Ravni trak Koritast trak

UGODNI (suho, brez praha ..) 0,018 0,020 NORMALNI (malo praha, vlage ...) 0,022 0,025

TEKI (zunaj, vlaga, mraz, prah,...) 0,035 0,040

GN

GT G

L

v

LH = L cos H

= Ls

in

Fi + 1

Fi

li


L m ......... dolina opazovanega odseka LH = L . cos horizontalna projekcija opazovanega odseka H = L . sin vertikalna projekcija opazovanega odseka

q (kg/m) .... metrska masa transportiranega materiala

smv in htQje kjer mkg

v,

Qq t

t

63

mkg

trq metrska masa traka

m

kg

lG

ali l

Gq

i

r

i

kr metrska masa rotirajoih

delov valjkov

li (m) .......... razdalja med podpornimi valjki

Ocenitev mase rotirajoih delov valjkov:

Ravni trak: kg BGr 310 Koritast trak: kg BGk 710

Pri manjih nagibih transporterja ( 150 ) lahko piemo v osnovni enabi:

[ qr + ( q + qtr).cos ] (qr + q + qtr ) = q

Prirast sile (odpor) zaradi dviga / spusta transp. materiala in traka

Premagovanje sile tenosti:

i(2Fr)i+1 = GT = g . L . sin . ( q + qtr ) (N)


40

Prirast sile zaradi usmerjanja (osnega vodenja) traka:

Za en trivaljni sklop z vodilnimi bonimi valjki ( 0 ): Usmerjevalna sila ene strani: FU1 = 0,5 . FN . . cos

Zaviralna sila obeh strani: F = FN . 0 . sin (N)

Normalna sila na boni valjek: FN = C . g . (q + qtr) . l1 . cos (N)

Koeficient oblike korita: C= 0,4 za korito z nagibom = 200 do 30

0

C = 0,5 za korito z nagibom = 350 do 45

0

Torni koeficient drsenja trak/valjek: 0 = 0,3 do 0,4

Razdalja med valjnimi sklopi l1

tevilo usmerjevalnih sklopov na odseku (i) (i+1) : zus

Celotni odpor zaradi usmerjevalnih valjnih sklopov na nosilni strani:

i(3Fr)i+1 = zus . F = zus . C . g . (q + qtr) . l1 . cos . 0 . sin (N)

Celotni odpor zaradi usmerjevalnih valjnih sklopov na povratni strani: Na povratni strani uporabimo dvovaljni sistem V korito

i(3Fr)i+1 = zus . g . qtr . l1 . cos . cos .0 . sin (N)

FN FN

F

Fu1 0 FN

v


Celotni odpor ravnega odseka (i) (i+1) :

i(Fr)i+1 = i(1Fr)i+1 + i(

2Fr)i+1 + i(3Fr)i+1

Fi+1 = Fi + i(Fr)i+1 (N)

II. ODPORI PRI PREUSMERJANJU TRAKA

Preusmeritve na: - Negnanih bobnih (povratnih in odklonskih)

- Pogonskih bobnih

- Na valjkih

Preusmeritev na negnanih bobnih (povratnih in odklonskih)

Odpori preusmeritev na povratnem in odklonskem bobnu so dokaj majhni

(prirast od 2% do 7% trane sile)

Izvor odporov: - odpori pregibanja traka okoli bobna FB1

- leajno trenje zaradi reakcijske sile FB2

Fi+1 = Fi + i(Fr)i+1 i(Fr)i+1 = FB1 + FB2

Pregibanje traka:

Trak s tekstilnim vlokom: N D

d

B

F,,BF iB

05101014091

Trak s jeklenim vlokom: N D

d

B

F,,BF iB

051010200121

Leajno trenje: N FD

d,F rez

c

B 00502

B(m) .......... irina traka D(mm) ....... premer bobna

d(mm) ........ celotna debelina traka (vloek + obloge) dc(mm) ....... notranji premer leaja bobna (debelina epa) Frez(N) ..... absolutna vrednost vektorske vsote sil na bobnu

(obe trani sili + lastna tea bobna)


42

Preusmeritev na pogonskih bobnih Na pogonskem bobnu je sila v traku na odtekalni strani manja od dotekalne sile. Zato moramo odpore priteti k dotekalni sili ( Fn ) !

Fn cel = Fn + n(Fr)1 = Fn + FBn1 + FBn2

Izvor odporov: - odpori pregibanja traka okoli bobna FBn1

- leajno trenje zaradi reakcijske sile FBn2

Pregibanje traka:

Trak s tekstilnim vlokom: N D

d

B

F,BF nBn

01014091

Trak s jeklenim vlokom: N D

d

B

F,BF nBn

010200121

Leajno trenje: N FD

d,F rez

c

Bn 00502

Preusmeritev na valjkih Dodatno k odporom ravne proge (z gostejo razporeditvijo podpornih valjkov) upotevamo e uinek zatezanja:

111

f

iiri eF)F(

Upotevati moramo leajno silo na podporno konstrukcijo valjkov !

Fi+1

Fi


III. ODPORI PRI MESTU NAKLADANJA

Na obmoju nakladanja se pojavijo zaradi:

Pospeevanja materiala na traku

Trenja materiala ob steno vodilnega korita

Dodatnega pritiska curka tr. materiala pri nasipu iz bunkerja

Odpor zaradi pospeevanja materiala na traku Na osnovi trenja med materialom in trakom se izvede pospeevanja materiala od zaetne hitrosti ( v0 ) do hitrosti traka ( v )

N ,

vvQF ta

63

0 Qt (t/h) - zmogljivost

v , v0 (m/s)

Odpor zaradi trenja materiala ob vodilno korito

px max (stenski tlak)

FNSt

Na osnovi analize stenskega tlaka (po Rankinu):

Viina materiala v vodilnem koritu: m bv

Qh

k

m

3600

Qm (m3/h) volumska zmogljivost

v (m/s) hitrost traka (kg/m3) nasipna gostota materiala bk (m) irina korita g (~ 10 m/s

2) gravitacijski pospeek

Najveji horizontalni pritisk na steno korita ob dnu:

245

245 0202

tghgtgpp yx (

0 kot notr. trenja mat.)


44

Normalna sila na eno stran korita na meter doline:

mN tghg

phF xNst

245

2

22

21

Upotevamo dolino ( l ) korita in obe steni:

N tglhgFlF sNstsst

2452 22

s - koeficient stenskega trenja s = (0,25 do 0,30) (za ito) s = (0,35 do 0,45) (za suh premog) s = (0,50 do 0,70) (za zemljine, rude ...)

Odpor zaradi pritiska curka materiala pri nasipu iz bunkerja

1fGqgkF Avn

kv = 0,7 - (pri v < 1 m/s)

kv = 0,9 - (pri v > 1 m/s)

q (kg/m)

GA (N) - sila curka na trak (odvisna od hidravlinega radija odprtine

bunkerja)

N Dg,G oA311 okrogla odprtina s premerom Do

N ag,G oA341 kvadratna odprtina s stranico ao

N ba

bag,G

oo

ooA

22

82 pravokotna odprtina (ao . bo)

Skupaj odpori pri mestu nakladanja:

Fa + Fst + Fn


IV. ODPORI PRI RAZKLADANJU

Naravno razkladanje na koncu transporterja Razkladanje s pomojo razkladalne naprave Razkladanje s pomojo enostranskih ali plunih strgal

Naravno razkladanje na koncu transporterja NE POVZROA odporov

Razkladanje s pomojo razkladalne naprave Pri razkladalni napravi dvigamo material in pregibamo trak ez bobne. Odpori so odvisni od konstrukcije razkladalnika

Razkladanje s pomojo strgala

N BBqgfF str 1500 B (m) irina traka q (kg/m) metrska masa tr. materiala

g (m/s2) pospeek gravitacije

fstr koef. specifinega odpora strgala fstr = ~ 2,7 prahast do zrnat material

fstr = ~ 3,6 drobno kosovni material

V. ODPORI ZARADI ISTILNIH NAPRAV

Odpori zaradi istilnih strgal Pri odmetnem bobnu

Na notranji strani traka pred povratnim bobnom

N B)(F 500300

Odpori zaradi istilnih etk

N Bvf,F 20

v (m/s) - obodna hitrost etk v = (2 do 3) v f - specifini odpor etk f = 200 do 250 (N/m) - nelepljiv tr. material

f = 300 do 350 (N/m) - lepljiv tr. material

v

v

v


46

VI. DODATNE SILE ZARADI ZAGONA / USTAVITVE TRAKA

Sprememba hitrosti ob zagonu /ustavitvi naprave zahteva PREMAGOVANJE

VZTRAJNOSTNIH SIL :

Pospeevanje traka brez materiala

Pospeevanje transportiranega materiala na traku

Pospeevanje rotirajoih mas

Med zagonom / ustavitvijo se material ne sme premikati na traku !

Maksimalni pospeek pri zagonu: gsincosa smax Maksimalni pospeek pri zaviranju gsincosa smax

s - stenski torni koeficient tr. material / trak (0,4 do 0,6 gladek trak) - nagibni kot transportiranja (dvig tr. materiala > 0 )

Pospeevanje traka (brez tr. materiala)

Fa1 = mg . amax = 2 . qg . Lcel . amax

Pospeevanje transportiranega materiala

Fa2 = mmat . amax = q . Lcel . amax

Pospeevanje rotirajoih mas

Fa3 = ( Id / r ) . - kotni pospeek (bobnov, valjkov) Id masni vztr. moment pri polmeru r Skupna dodatna sila pri zagonu / zaustavitvi

Fa = Fa1 + Fa2 + Fa3


OMEJITVE PRI ZAGONU / USTAVITVI (DIN 22101):

Sila pri zagonu ne sme presegati (30% do 70%) najveje sile pri ustaljenem delovanju (varovanje traka)

Mehek zagon naprave (turbo sklopka , krmiljen pogonski motor) naj ne presega (20% do 50%) prirasta najvejega momenta ob ustaljenem delovanju na pogonskem bobnu (izkoristek motorja pri delovanju)

Posledica: - Pri zagonu obiajno elektromotor, ki je dimenzioniran na

premagovanje ustaljenih odporov, kratkotrajno

preobremenimo !

- Gonilna sposobnost pogonskega bobna mora omogoati poveanje dotekalne sile na boben Fn za 20% do 50% (dovolj velik mrtvi kot)


48

2.2.3 VLENE SILE IN PREDNAPETJE

TRAKA

Odpori gibanju Poveanje vlene sile v traku

Celotno progo traka zaporedno razdelimo na ODSEKE (sekcije) v smeri gibanja.

Meje odsekov predstavljajo prerezne toke.

ravni odseki konne doline

ravni odseki brez doline

krivi odseki konne doline

krivi odseki brez doline

Fdo

Fod

Toko (1) izberemo pri izhodu iz pogonskega bobna Silo v toki (1) F1 predpostavimo na zaetku kot znano (F1 = Fod ) Zadnja toka (n) je pri naleganju traka na pogonski boben (Fn = Fdo ) Postavimo sistem enab za vseh (n-1) odsekov:

Fi+1 = Fi + (i Fi+1 ) ( i = 1, 2, ... , n-1)

Manjkajoo enabo nadomestimo z Eytelweinovo enabo (na pogonskem bobnu)

keFFn

1

Upotevamo samo koristni del objemnega kota na pogonskem bobnu ! Reitev sistema enab nam poda trane sile v prereznih tokah ( F1 do Fn )


Kontrola minimalne trane sile na odseku kontrola povesa traka Pri podani razdalji med valjki odseka ( li ) in izraunani minimalni trani sili odseka ( Fmin ) kontroliramo specifini poves traka med podpornimi valjki ( f / li )

Nosilna veja: 020000508

,,l

f

F

lg)qq(

l

f

dopi

i

min

ig

i

i

Povratna veja: 020000508

,,l

f

F

lgq

l

f

dopi

i

min

ig

i

i

Poves pri transportu kosovnega materiala s teo Gkom :

0200005048

,,l

f

F

G

F

lgq

l

f

dopi

i

min

kom

min

ig

i

i

Doloitev napenjalne sile na napenjalnem bobnu

Sekcijski izraun omogoa doloitev optimalne sile napenjanja na poljubnem mestu transporterja

e uporabimo n.pr. napenjalni boben z objemnim kotom 1800 in z izraunanima dotekalno (Fdo) in odtekalno silo (Fod) je potrebna napenjalna sila ( Fnap )

)FF(),,(F oddonap 1101


50

2.2.4 DOLOITEV POTREBNE MOI

MOTORJA

Za pogone z gonilnim pogonskim mehanizmom

kW vFFvFP nbM1

1

1 10001000

uporabljamo gonila z visokim izkoristkom 1 = (0.85 do 0,95)

Za pogone z el. motornim zaviralnim mehanizmom (regenerativnim) ( F1 > Fn )

kW vFFvF

Pnb

M 2

1

210001000

pri regenerativnih pogonih znaa 2 = (0.95 do 1,00)


2.3 POSEBNE IZVEDBE TRANIH TRANSPORTERJEV

2.3.1 PREVOZNI TRANSPORTERJI

Uporaba:

Nakladalno razkladalni stroji za sipek material

Notranji transport

Skladia

Gradbia

Pospeitev elenikega in ladijskega pretovora

Znailnosti:

Lahko ogrodje

Kolesa

Viina H (nagib ) variabilna

Stisnjene izvedbe (elektroboben)

'' V '' oblika traku

mono teleskopsko raztezanje L = L0 (1 1,5)

Orientacijske vrednosti:

L < 20 m

H < 10 m

v < 2 m/s

B = 300 600 mm

Qm < 200 m3 / h

P < 7 kW

prevozni transporter: 1 prevozno in viinsko spremenljivo ogrodje; 2 trani transporter; 3

napenjalni boben; 4 pogonski boben; 5 dodajalno korito; 6 gornji nosilni valj; 7 spodnji nosilni valj; 8 vitel za nagibanje ogrodja


52

2.3.2 REVERZIBILNI TRANSPORTERJI

Transportiranje mono v obe smeri

L < 20 30 m

POVEANJE SILE PREDNAPETJA

a) pogon na koncu transporterja

Fdot = FV + Wn ; Fodt = FV Wp ; odt

dot

F

F

b) pogon na zaetku transporterja

F'dot = FV + Wp ; F'odt = FV Wn > 0 ; odt

dot

F

F

'

''

1'

1))((

))((

' 22

22

pn

pV

nV

pVpV

nVnV

nV

pV

pV

nV

WW

WF

WF

WFWF

WFWF

WF

WF

WF

WF

za preraun je merodajen pogon na zaetku transportiranja materiala

Potrebna napenjalna sila:

1

1)(2,2)2(1,1

k

k

eWeWFF pnVV

FV

FV

Fdot Wn

Wn Wp

Wp

F'dot Fodt

F'odt a) pogon na koncu

transporterja

b) pogon na zaetku

transporterja

2.FV


2.3.3 TRANSPORTER S PREKRIVNIM TRAKOM

Krovni trak obiajno brez pogona

do 60

pritisna sila krovnega traku ustvarjena z obteilnimi valji

shematini prikaz transporterja s prekrivalnim trakom: 1 prekrivalni trak; 2 nosilni trak; 3

obteilni valji

2.3.4 TELESKOPSKI TRANSPORTER

Spremenljiva dolina transporterja

Mobilna ali fiksna namestitev Pomemben len modernih

Reverzibilno delovanje logistinih vozli

Spremenljiva dolina L

Transportni sistemi in logistika - lenkasti transporterji

1

3. LENASTI (VERINI) TRANSPORTERJI

Omogoajo: - Transport v liniji (horizontalno, poevno, navpino) (vse vrste tr. materiala)

- Transport s krivinami v vertikalni ravnini (sipki in tudi kosovni tr. material)

- Transport s krivinami v horizontalni ravnini (predvsem kosovni tr. material)

- Transport v prostoru (kroni transporterji) (samo kosovni material sipki mat. v pososdah)

Transport se izvaja - KONTINUIRNO - TAKTNO

Razlika glede na trane transporterje:

NOSILNI in VLENI element sta loena! Palica (1), Ploa (2), Korito (4), Korec (5), Pogonska veriga (6), Napenjalna naprava (7), Pogon (8)

Transporter s korci

Transporter s koritom

Transporter s ploami

Transporter z nosilnimi palicami

Transportni sistemi in logistika - lenkasti transporterji 2

NOSILNI ELEMENT Slui za prenos tr. materiala po transportni progi Obremenitev se prenaa direktno z nosilnega elementa na progo

(podporna konstrukcija) - DRSNI prenos - KOTALNI prenos

PLOE Kosovni in sipki tr. material (ravne, z obrobami, z rebri, s pregradami in obrobami ... ) TRANSPORTNE POSODE, KORCI Sipki tr. material

(toge, prekucne, ...) OBEALA, NOSILNI OKVIRJI Kosovni tr. material

(vise transport, poloen tr. material z monostjo obraanja, kombinacija transport/skladienje, ....)

VLENI ELEMENT - VERIGA (lenast)

Okroglolenasta veriga prostorsko gibljiva Lamelna veriga s tulkami (Gallova) ravninsko gibljiva Veriga zglobna (eno ali dvolamelna) prostorsko gibljiva

NOSILNI in VLENI element sta lahko: - NEDELJIVO POVEZANA - SKLOPNO POVEZANA


3

3.1 LENKASTI TRANSPORTERJI S PLOAMI Nosilni element: PLOE Sipki in kosovni tr. material Vleni element: VERIGE (vseh oblik)

Znailnosti: Kontinuirno ali taktno delovanje Odpornost na obrabo Dolga ivljenska doba Velika lastna tea (glede na trani tr.) Veji odpori gibanju ( - - ) Zahtevneje sprotno vdrevanje

Pridobivajo na uporabi: (energetika, talilnice, prehrambena, kemijska in farmacevtska industrija, tovorna in osebna prometna logistina vozlia, serijska proizvodnja beletehnike, ... )

Uporaba: Zahtevneji sipki tr. materiali (vroi, abrazivni, ...) Teki kosovni material Ostrorobi kosovni materiali Embalaa vseh vrst Transport oseb (tekoe stopnice) 3.1.1 ELEMENTI lenkastega transporterja s ploami:

Nosilno ogrodje (1), Pogonsko verino kolo (2), Povratno verino kolo (3), Vlena veriga (4), Ploe (5), Proga za kolesa na verigi (6), Pogon transporterja (7,8)


PLOE nosilni element (jeklo, sint. materiali, les, kombinacije)

Obremenitev se prenaa iz plo na progo Vleni element je pritrjen na ploe

OBLIKA odvisna od uporabe Ravne ploe s/brez podpornimi kolesi (a,b,c,d) preteno Ravne ploe s prekritjem (d,e) kosovni Ravne ploe z valovitim prekritjem (f) tr. material

Ravne ploe (z nepominimi vodili) () Koritaste ploe (s stranskimi zavihki) (g) Ploe s prekati (zavihki + rebra) (h,i,j,k)


5

Delovne irine: B = 200 do 2000 (mm) (stand. vrsta SIST ISO R51 ali DIN 15275)

Viina obrobe (pomine ali nepomine) hb = h + 0,05 (m) ( h=hm ravni nivo mat. v koritu)

Dolina plo je vezana na delitev verige

Spoj verige s ploo (varjeno, vijaeno, kovieno, ... ) VERIGA vleni element

Iz okroglega lenaste s sorniki (lamelna) stalni nadzor + mazanje Zglobna veriga

Zahteve: - dobra gibkost --> veriniki z majhnim premerom

- im nija lastna tea enostavna (poceni) izvedba - enostavni prevzem vlene sile - majhno raztezanje - odpornost proti obrabi

Vodenje verige:

DRSNO ploe drsijo povodilu KOTALNO - kolesa na verigi ali na ogrodju

Kontrola verige: F = Fst + Fdin < Fdop = Fzr / varnost glede na zruilno silo = 5 do 6 horizontalne do rahlo nagnjene proge < 200 = 7 do 10 mono nagnjene proge = 7 eskalatorji


POGONSKA NAPRAVA Pogonski motor, sklopke, gonila (i


7

NAPENJALNA NAPRAVA

Namestitev: Obiajno pri povratnem veriniku Sila napenjanja: - zagotavlja tesno (NE TRDO) naleganje verige na verinik

- ute, vzmet + vreteno, .. Dolina napenjanja: x = (2 do 4) . t (t Korak verige)

Pri dvoverinih pogonih se verigi neenakomerno obrabljata: sprememba doline

Kompenzacija razlinih lokalnih raztezhov verige zaradi neenakomerne obrabe OGRODJE TRANSPORTERJA

Zahtevana velika stabilnost velika lastna tea Izdelava: okvirji iz profilov (Je, Alu legure, ) 4 do 6 m dolge sekvence Tirnica koles oz drsna proga: - L ali C profili - dodatne ojaitve pri krivinah Upotevanje zaitnih ukrepov: Zaitne ploevine, mree, vodila verige,

SIST ISO 5046, SIST ISO 5047

Prosto vrtljivo

Fiksno pritrjeno x


3.1.2 PRERAUN ZMOGLJIVOSTI

Komadna zmogljivost: Qkom (kom/h ali kom/s) Masna zmogljivost: Qm (t/h ali t/s) Volumska zmogljivost: QV (m3/h ali m3/s)

Izbira hitrosti transportiranja v : v < 0,6 do 0,8 (m/s) - lamelne verige v < 1,2 do 1,5 (m/s) - okroglolenaste verige v < 0,4 (m/s) - za kosovni tovor Teoretska komadna zmogljivost:

[ ] [ ]hkom av 3600 skom avQkom ==0 a (m) razdalja med komadi Teoretska zmogljivost pri transportu sipkega materiala v transportnih

posodah ali pri transportu na ploah z zavihki in pregradami:

=

= hm avV s

m avVQ

33V 000 3600 V0 (m3) - teoretski volumen posode

ali teor. moni volumen prekata med pregradama

[ ]ht QQ Vm 00 = a (m) razdalja med posodami ali med pregradami

(t/m3) nasipna gostota tr. mat. Teoretska zmogljivost pri stalnem preseku transportiranega materiala na

ploah:

=

= hm vA sm vAQ33

V 36000 A (m2) presek mat. na ploah [ ]ht QQ Vm 00 =

DEJANSKA ZMOGLJIVOST odvisna od koef. polnitve = 0,5 do 1,0

0

0

0

komkom

VV

mm

QQQQQQ

===

odvisen od naina dodajanja


9

DOLOITEV POTREBNE IRINE PLO Pri zahtevani zmogljivosti Pri izbrani hitrosti Potrebni prerez pri zveznem toku transportiranega materiala:

[ ]2mp m Av,QA 063 = 3mkg Ravne ploe brez zavihkov in pregrad:

[ ]2m tgbkA = 42

0

irina ploe: B (m) irina nasipanega materiala na ploi:

b = 0,9 . B 0,05 (m) nasipni kot gibanja: = 0,5 0 nasipni kot mirovanja 0 koeficient nagiba: k

Tab. 3-1: Nagibni kot

0 < 2 4 6 10 14 16 18 20 22 24 Koeficient

k 1,00 0,99 0,98 0,95 0,91 0,89 0,85 0,81 0,76 0,71

Opomba: Pri nagibu proge = 0 k = 0 Ravne ploe z bonimi zavihki brez pregrad: Viina materiala v koritu:

h = hb 0,05 (m)

[ ]2m tgBkhBA += 42

0

b

B

A0

B

A0h hB


Ravne ploe z nepominimi bonimi vodili brez pregrad:

Doloena irina med bonimi vodili b1 Viina materiala v koritu h1 A0 = k . b1 . h1 [m2]

Pojavijo se dodatni stenski odpori Pri izvedbah z nepominim koritom: Kontrola zaklinjanja sipkega materiala v koritu

Nesortiran mat.: [ ]mm a,b max 200711 + a (mm) - granulacija tr. mat. Sortiran mat.: [ ]mm a,b 200721 + Ploe z bonimi zavihki in prenimi pregradami Namenjeno za strme proge > 0 a (m) - razdalja med prenimi pregradami h2 (m) viina prene pregrade

( ) [ ]2m tgahBA = 2 020

b

A0h1

a

h2


11

3.1.3 DOLOITEV VLENIH SIL V VERIGI Osnovni pristop: Zaradi prepreevanja ohlapnosti vlenega elementa zahtevamo:

V toki najmanjega napetja verige naj ima sila v verigi zahtevano minimalno vrednost!

Fmin = do 1500 N - pri dolinah transporterja L < 25 m Fmin = do 2300 N - pri dolinah transporterja L = 25 do 60 m Fmin = do 3000 N - pri dolinah transporterja L > 60 m Preraun vlene sile v verigi pri lenkastih transporterjih prinemo v toki z

minimalno vleno silo.

Od toke minimalne sile v smeri gibanja po odsekih do pogonskega mesta: Fi+1 = Fi + i(F)i+1

Kadar mesto minimalne sile ni hkrati odgonska toka na pogonskem veriniku (poevne proge, transporterji z dvema ali ve pogoni, zapletene poti transporta) raunamo od toke minimalne sile nasproti gibanju po odsekih do odgonskega mesta: Fi-1 = Fi - i-1(F)i Tipine odseke lahko razdelimo na: Ravni odsek Preusmeritev na negnanem veriniku Preusmeritev na progi Preusmeritev na pogonskem veriniku

Doloitev odporov na ravnih odsekih ( ) DvigTrenii FFF += +1 Odpori zaradi dviga/spusta tr. materiala in verige (FDvig ):

( ) [ ]N Lsinqqg F iDvig += 0


Odpori zaradi trenja ob podlago ( FTren ):

Drsno ali kotalno trenje zaradi gibanja tr. materiala, plo in verige po progi (F1)

Drsno trenje tr. materiala na ploah transporterja (zaprta pr

Documents

Transportni Sistemi in Logistika