UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO,

PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Matic Prepelič

TEHNOLOGIJA IZGRADNJE STREHE

Projektna naloga

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

CIGONCA, junij 2016

1

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

TEHNOLOGIJA IZGRADNJE STREHE

Študent: Matic Prepelič

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Smer: Gradbeništvo

Mentor: izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad.

Cigonca, junij 2016

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju profesorju Andreju Štruklju za pomoč in vodenje pri izdelavi

projektne naloge.

Zahvala gre staršem za vzpodbudo ter podporo med študijem. Za pomoč pri izdelavi projektne

naloge se posebno zahvaljujem očetu Stanku, ki mi je omogočil prisotnost na različnih objektih

pri izdelavi streh in nadstrešnic.

Hvala tudi podjetju Kovinarstvo BUČAR za prikaz in vodenje skozi proizvodnjo kleparskih

izdelkov.

3

TEHNOLOGIJA IZGRADNJE STREHE

Ključne besede:

Streha, ostrešje, kritina, kleparski izdelki, nadstrešek, sanacija strehe …

Povzetek:

V projektni nalogi je predstavljena tehnologija izgradnje strehe in nadstrešnic ter opisana

sanacija oziroma menjava strehe. K temu spada opis različnih strešnih kritin ter drugih

elementov, ki so potrebni pri izdelavi ali funkcionalnosti strehe. Pri vsakem opisu so, za boljše

razumevanje, dodane slike elementov pred in po montaži. Na koncu je napisano mnenje glede

strešnih kritin za različne tipe ostrešja.

4

TECHNOLOGY OF ROOF CONSTRUCTION

Key words: roof, roofing, roof tile, tinplate products, jutting roof, reconstruction of the

roof

Abstract:

In the project work is presented the technology of roof building and roofing, and described the

reconstruction or replacement of the roof. It also includes a description of the different roof

coverings and other elements, which are necessary for the production or functionality of the

roof. In each description, image elements before and after installation are added for better

understanding. In the end there is expressed opinion on the roof coverings for the various types

of roofing.

5

Vsebina

1 Uvod ..................................................................................................................... 6

2 Splošno ................................................................................................................ 7

3 Les - gradbeni material ...................................................................................... 10

4 Streha - novogradnja .......................................................................................... 12

4.1 Ostrešje ....................................................................................................... 12

4.1.1 Izdelava ostrešja ................................................................................... 14

4.1.2 Vezna sredstva ..................................................................................... 16

4.2 Zgornji del strehe ali krov ............................................................................ 18

4.2.1 Zračni kanal .......................................................................................... 18

4.2.2 Podkonstrukcija za kritino ..................................................................... 20

4.2.3 Kritina .................................................................................................... 20

4.2.4 Detajli strehe ......................................................................................... 25

5 Sanacija in prenova strehe ................................................................................. 32

5.1 Vzdrževanje strehe ...................................................................................... 32

5.2 Sanacija strehe ............................................................................................ 33

5.3 Prenova strehe ............................................................................................ 33

6 Postavitev nadstrešnice ..................................................................................... 35

6.1 Osnovna konstrukcija .................................................................................. 35

6.2 Krovni del nadstreška .................................................................................. 36

7 Zaključek ............................................................................................................ 38

8 Viri ...................................................................................................................... 39

9 Priloge ................................................................................................................ 40

9.1 Seznam slik ................................................................................................. 40

9.2 Naslov študenta ........................................................................................... 41

9.3 Kratek življenjepis ........................................................................................ 41

6

1 Uvod

Streha je eden najpomembnejših delov konstrukcije. Ščiti pred vremenskimi vplivi in

predstavlja vizualni zaključek objekta. Lahko so različnih oblik in naklonov, njihova

razčlenitev pa je odvisna od same konstrukcije objekta.

Strehe razdelimo na enokapne, večkapne in nadstrešnice. Pri večkapnih strehah je zanimivo

dejstvo, da bolj kot je streha razčlenjena, več je kompleksnih detajlov, kar naredi vsako posebej

unikatno. Posledično je seveda več možnosti za prepuščanje vode. Nadstrešnice se večinoma

izvajajo kot zaščita pred vremenskimi vplivi za avtomobile.

Teoretični del diplomske naloge predstavlja osnovno razdelitev in razčlenitev strehe. Tako je v

drugem poglavju opisana razdelitev in pripadajoči deli streh. V tretjem poglavju je predstavljen

les kot gradbeni material.

Empirični del diplomske naloge je napisan iz pridobljenih znanj ter izkušenj na terenu. Četrto

poglavje opisuje postopek izdelave ostrešja in montažo dodatnih elementov (kleparski izdelki,

kritina …). V petem poglavju je predstavljena sanacija in prenova strehe. Šesto poglavje je

namenjeno postavitvi nadstrešnic. V zaključku je dodanih nekaj izkušenj ter osebno mnenje o

vsebini projektne naloge.

Projektna naloga je izdelana z namenom, da razjasni dvome s katerimi se srečuje naročnik, ko

se odloča za streho (izbor primerne kritine in pripadajočih dodatnih elementov). Ob tem smo

še predstavili posamezne dele ostrešja.

Slika 1.1: Večkapna streha z detajli (dimnik, frčada, zračniki ...) (Foto: osebni arhiv)

7

2 Splošno

Vsak objekt ali konstrukcija potrebuje zaščito pred okoljem in njegovimi vplivi. Če je ta del

hkrati tudi najvišji del konstrukcije, govorimo o strehi. Sestoji iz dveh medsebojno odvisnih

delov.

Spodnji ali nosilni del je ostrešje, ki je lahko iz različnih materialov (največkrat uporabljena sta

les in beton). Odvisno je od lege objekta, njegove oblike in uporabnosti ter kritine. Največjo

vremensko obremenitev za ostrešje predstavljata teža snega in obremenitve vetra. Zato so v

gorskem svetu, kjer so možne večje količine zapadlega snega in je manj vetrovno, ostrešja

strma, ob obali, kjer pa sneg ne predstavlja večje obremenitve, vendar je veter veliko močnejši,

so ostrešja položna. (Brezar, 1995)

Sama uporabnost objekta vpliva na ostrešje le v primeru, ko je izkoriščeno tudi podstrešje

(novejše zgradbe, v katerih je uporabljena mansarda). Hkrati večjo obremenitev predstavlja tudi

kritina, seveda v odvisnosti od materiala.

Slika 2.1: Postavitev ostrešja (Foto: osebni arhiv)

8

Sama streha je grajena iz večih plasti. Tako zgornji del strehe predstavlja zračni kanal s

podkonstrukcijo za kritino ter kritina. Z zračnim kanalom dosežemo prezračevanje ostrešja; s

tem preprečimo nastanek kondenza. Kritina predstavlja končni izgled strehe, njena

najpomembnejša funkcija pa je varovanje konstrukcije pred vremenskimi vplivi. Poznamo

betonske, opečne in pločevinaste (kovinske) kritine, manj uporabljene pa so tudi smolnate

(bitumenske) in vlaknocementne. (Brezar, 1995)

V splošnem delimo strehe na enokapnice, večkapnice ter nadstrešnice.

Enokapnice so strehe, za katere je znano, da povzročijo najmanj težav pri izvedbi. Večinoma

se izvajajo položno, saj bi se v primeru večjih naklonov njihova velikost bistveno povečala.

(Brezar, 1995)

Najenostavnejše večkapnice so dvokapnice brez dodatkov. Dodatki, kot so dimniki, strešna

okna, zračniki, strešne line, streho naredijo kompleksnejšo in težje izvedljivo. Pri tem pride do

raznih zaključkov in obrob, kar pa za streho kot celoto pomeni večje možnosti prepuščanja

vode. Zato pri večkapnicah težji del izvajalcu pomenijo zaključki in obrobe, in ne sama kritina.

Slika 2.2: Večkapna streha v Mariboru (Foto: osebni arhiv)

Nadstrešnice so največkrat uporabljene za varnost avtomobilov pred vremenom. V primeru, da

so zagrajene z ladijskim podom ali brunami, pa lahko služijo tudi kot vrtna hišica ali prostor za

shrambo strojev pri domači uporabi.

9

Slika 2.3: Dokončana nadstrešnica (Foto: osebni arhiv)

Strehe lahko delimo tudi glede na nagib njenih strešin. Poznamo ravne (do 5 °), položne (med

5 °in 25 °), strme (med 25 ° in 45 °) ter zelo strme strehe (od 45 ° naprej). Bolj kot je streha

strma, hitrejše bo odtekanje vode in bo posledično manj možnosti zamakanja in prepuščanja

vode.

Osnovni elementi, ki sestavljajo streho so:

ostrešje (nosilno ogrodje strehe)

strešine (bolj ali manj nagnjene strešne ploskve, pokrite s kritino)

sleme (vodoravni zaključek strešin in hkrati najvišji del strehe)

kap (vodoravni zaključek strešin in hkrati najnižji del strehe, s katerega odteka voda)

greben (zunanje presečišče dveh strešin, ki povezuje sleme in kap)

delni greben (poševni greben, ki povezuje dvoje različno visokih slemen)

žlota ali globel (notranje presečišče dveh strešin, ki povezuje sleme in kap)

napušč (del strehe, ki sega čez zunanjo steno konstrukcije)

sekundarna kritina (spodnji sloj, ki preprečuje vdor vode in prepušča paro)

kritina (material, s katerim pokrijemo streho)

čop (poševno prirezan zaključek strešin)

frčada (dvignjen del strehe; služi za osvetljevanje/prezračevanje podstrešja)

stičišče (točka, kjer se seka več presečišč – greben, žlota, sleme) (Kukovec, 2014)

10

3 Les - gradbeni material

Slovenijo pokriva približno 43 % gozdne površine, od katere je z iglavci pokritih 56 %, z

listavci pa 44 % vseh gozdnih površin. Posekan les se danes skoraj v celoti izkoristi. Velik delež

se porabi za kurivo, ostali les pa za različne namene.

Les je kot gradbeni material v gradbeništvu prisoten že tisočletja. V preteklosti se je uporabljal

predvsem zaradi svoje dostopnosti, skozi razvoj pa je človek ugotovil njegove pozitivne

lastnosti na objekt ter bivanje v njem.

Les, ki se uporablja v gradbeništvu, razvrščamo v 3 kakovostne razrede:

I. kakovostni razred (gradbeni les s posebno veliko nosilnostjo)

II. kakovostni razred (gradbeni les z normalno nosilnostjo)

III. kakovostni razred (gradbeni les z majhno nosilnostjo) (Dekleva, 1976)

Za večino krovskih in tesarskih del zadostuje les II. kakovostnega razreda. Les mora zadostovati

zahtevam žaganega lesa (toporoben gradbeni les). Bistvena je nosilnost lesa, oblika žaganih

delov pa določa, kje se bo les nahajal. Tako se pri izgradnji streh uporabljajo lege, tramovi,

deske, morali, letve in deske. (Dekleva, 1976)

Od klasičnih gradiv se les razlikuje po svoji organski sestavi in anizotropiji. Zato mu tudi

njegovo nadaljnjo uporabo zagotavljajo njegove pozitivne lastnosti (zmožnost dihanja,

uravnavanje vlage, dobra izolativnost, prijetnost na dotik in podobno) ter predvsem njegova

obnovljivost.

Prednosti uporabe lesa pred ostalimi materiali so sledeče:

naraven material

po želji ga lahko obdelujemo

v primerjavi z nosilnostjo ima majhno lastno težo

ob primerni izvedbi detajlov je trajen

ima dobro požarno odpornost (Premrov, Dobrila, 2008)

11

Slabosti lesa v gradbeništvu so redke. Trajnost organskim materialom povečamo z zaščito z

impregnacijskimi sredstvi. Leseni elementi so tudi dimenzijsko omejeni. Pri večjih dolžinah se

elementi upognejo, zato jih je potrebno podložiti ali podpreti s stebri primerne nosilnosti. Ker

je les organska snov, je vnetljiv in gorljiv material. Ko gori, se prevleče z zaščitno plastjo oglja,

ki deluje kot izolator in preprečuje, da bi zgorel v celoti. Ker je slab prevodnik toplote, se v

določenih primerih v požarih obnese celo bolje kot nekateri drugi materiali, zato to lahko

uvrščamo tudi med njegove pozitivne lastnosti. Železo in jeklo se namreč zvijata že pri 500 °C.

(Dekleva, 1976)

12

4 Streha - novogradnja

Ko je objekt zgrajen, potrebuje le še zaključni del - streho.

Osnovna konstrukcija za streho je ostrešje, ki ga na objekt pritrdimo preko večjega števila

vnaprej vgrajenih navojnih palic v konstrukcijo. Ostrešje sestavljajo lege (kapna lega, srednja

lega ter slemenska lega) in nosilci ostrešja (v nadaljevanju špirovci). Za boljšo nosilnost se po

potrebi dodajo tudi škarje in stebri.

Zgornji del strehe ali krov zavzemajo zračni kanal, podkonstrukcija za kritino ter kritina. Deske

s sekundarno kritino (paroprepustna folija) in morali (kontraletve) predstavljajo zračni kanal,

na katerega je pritrjena podkonstrukcija za kritino (odvisna od kritine).

V nadaljevanju je opisana celotna sestava strehe:

ostrešje

deske s sekundarno kritino (folija)

morali ali kontraletve (zračni kanal)

letve (nosilci kritine)

kritina

4.1 Ostrešje

Skoraj polovica Slovenije je pokrite z lesom. Zato se zaradi količine materiala večina ostrešij

zgradi iz lesa. Skozi stoletja so bile lesene strehe tipične tesarske konstrukcije. Z razvojem

novejših strojev (žage, motorne žage, obliči) in vpeljavo drugih materialov (kovinski žičniki,

razna lepila) pa so današnja ostrešja popolnoma drugačni izdelki. (Dekleva, 1976)

Osnovni elementi ostrešja se izdelajo s tesanjem ali žaganjem. Pridobijo se iz ravnih in dolgih

debel iglavcev (prevladujejo smreka, jelka in bor), redkeje listavcev (hrast). Glede na potrebo

(odvisno od potrebnih dimenzij) se v konstrukciji pojavijo kot:

lege (kvadratni prerezi 16x16 ali 18x18 cm, če so linijsko podprte in pravokotni prerezi

točkovno podprtih 16x18, 16x20 ali 18x24 cm)

špirovci (pravokotni prerezi dimenzij 12x14, 12x16 ali 10x12 cm)

stebri (vertikalne podpore prerezov 14x14 ali 16x16 cm)

13

škarje ali klešče (horizontalna povezava špirovcev ali podkonstrukcija za stropove,

dimenzij 10x14, 8x12 ali 5x20 cm)

robniki, žlotniki in grebenjaki (pravokotni prerezi odvisni od dimenzij špirovcev in leg)

(Brezar, 1995)

Pri manjših zgradbah se obtežbe strehe prenesejo preko lege na zid. Takšno ostrešje imenujemo

špirovčevo povezje. Pri večjih razponih med podpornimi zidovi se obtežbe prenesejo z lege

preko stebrov vertikalno na zid ali nosilno ploščo. Temu sistemu pravimo stolična ostrešja. V

primeru večjih razprtin in neenakomerno razporejenih nosilnih zidov pa se ostrešje zbije v

samostoječo konstrukcijo (razna povezja, razpirala, vešala). (Brezar, 1995)

Izgled strehe je odvisen od vrste kritine in oblike ostrešja. Ostrešje se objektu prilagodi, zato

poznamo različne oblike streh in ostrešij. Najpogostejše in najenostavnejše so enokapnice in

simetrične ter nesimetrične dvokapnice. Izdelava in pokrivanje le-teh je enostavno in hitro.

Kritina se razdeli tako, da je rezanja kritine čim manj.

Ostrešje streh s čopom ali delnim čopom je izvedeno kot navadna dvokapnica, le da se pari

špirovcev po končanem ostrešju prirežejo ter povežejo s stranskimi špirovci. Čop se zaključi s

poveznikom zunanjega para špirovcev.

Večkapnicam (štirikapnica, mansardna streha, zvezdasta streha in sestavljena streha) se ostrešje

izdela po načrtu s prilagajanjem trenutnemu stanju. To pomeni, da se izdela osnovni model

špirovca, po katerem se zrežejo vsi špirovci, z izjemo tistih, ki potekajo v ali iz žlote in grebena.

Ti špirovci se skrajšajo na dejansko dolžino na mestu, kjer bodo vgrajeni. Pomembno je, da se

razdelijo na enake razdalje zaradi deskanja in kasneje letvanja.

Pri ravnih strehah je pomemben naklon, ki ne sme presegati 5 °. Pri teh ostrešjih speljemo

meteorno vodo z odtokom navzven ali navznoter. Izredno pomembna je hidroizolacija ter

zaščita le-te. V primeru nepravilne zaščite hidroizolacije, se ta lahko poškoduje in ne

funkcionira več (voda prodre v objekt). (Brezar, 1995)

Na ostrešju se lahko pojavijo različni elementi, ki se montirajo na krovni del strehe ali prebijejo

streho in ostrešje. Primer tega sta dimnik in strešno okno.

S prilagajanjem ostrešja se izognemo rezanju glavnih nosilcev, ki prenašajo največje

obremenitve strehe. Poseben primer je frčada, ki se izdela s posebnim ostrešjem in pripomore

k večjemu prostoru na mansardi.

14

4.1.1 Izdelava ostrešja

Ostrešje se prične izdelovati z zarisovanjem osnovnih linij med navojnimi palicami. Te linije

predstavljajo končno pozicijo kapne lege. Ko so linije zarisane, z meritvami določimo lego

vrtin, skozi katere bomo kasneje preko navojnih palic pritrdili lego na objekt. Lega predstavlja

osnovni horizontalni del ostrešja in mora biti zasnovana tako, da prenese obremenitve strehe

(lastna teža in obremenitve na streho).

Kapno lego privijačimo na objekt preko navojnih palic (premer vsaj 10 mm) z maticami in

večjimi podložkami premera vsaj 60 mm. Za neposredno zaščito pred betonom je potrebno lego

podložiti s trdim lesom, ki je odvisen od ravnine betona (podložimo z deskami, letvicami,

lepenko, odvisno od višine). Lego, ki je na svoji končni poziciji, lahko obdelamo glede na vidno

polje, v katerem se nahaja. Tako lahko vidni del poskoblamo in poberemo robe ter po potrebi

tudi pobarvamo.

Slika 4.1: Privijačena in podložena kapna lega (Foto: osebni arhiv)

Špirovci so glavni vzdolžni nosilci ostrešja, na katere je pritrjen krovni del strehe. Na lego so

privijačeni z vijaki dolžine vsaj 260 mm (odvisno od višine špirovcev). Glede na njihovo

funkcijo morajo biti nosilni po celotni dolžini in preko spojev prenesti obremenitve na lego ter

nosilne zidove. Spoj med špirovci in legami je izrezan in odvisen od lege (če je prerez lege

pravokotnik, je izrezan samo špirovec, če je lega okrogla, pa je potrebno izrezati tudi lego).

Kjer so špirovci vidni (napušč) jih prav tako poskoblamo, poberemo robe in pobarvamo.

15

Slika 4.2: Detajl špirovec - kapna lega (spoj) (Foto: osebni arhiv)

Pozicija srednje lege je odvisna od naklona strehe in dolžine špirovcev. Leseni nosilci so nosilni

brez upogiba do dolžine približno 4 metrov. Tako je potrebno srednjo lego postaviti na pozicijo,

kjer bo njena funkcija najkoristnejša za ostrešje (podloženo ostrešje brez upogiba).

Slemenska lega se uporabi v primeru večje dolžine špirovcev, da se sleme ne posede. Špirovci,

pritrjeni v slemensko lego, se tako ne morejo upogniti ali zviti. Seveda je potrebno slemensko

lego tudi podpreti. V ta namen se izdelajo stebri za prenos obremenitev ostrešja na nosilne

zidove oziroma nosilno stropno ploščo.

Slika 4.3: Detajl slemenska lega – špirovec (spoj) (Foto: osebni arhiv)

Stebri so vertikalni nosilci ostrešja in prenašajo obremenitve neposredno na nosilne zidove ali

plošče. Podpirajo srednjo ali slemensko lego. Steber in lego spojimo s tesarskimi sponami na

obeh straneh. Tako ne pride do zvijanja in posledično razpiranja lesenega spoja (čepa).

16

Slika 4.4: Spoj med lego in stebrom povezuje tesarska spona na obeh straneh (Foto: osebni arhiv)

Škarje so del ostrešja, za katerega je značilno, da niso nujno potrebne, vendar preprečijo

posedanje špirovcev in dajo ostrešju dodatno trdnost. Privijačijo se v špirovce z navojno palico

premera vsaj 8 mm in maticami ter tesarskimi podložkami. Njihova pozicija je tik pod vmesno

ali slemensko lego. Kasneje se škarje lahko uporabijo tudi kot stropni nosilci.

Slika 4.5: Tesarske škarje lahko služijo tudi kot stropni nosilci (Foto: osebni arhiv)

4.1.2 Vezna sredstva

V lesenih konstrukcijah sestavne elemente v celoto povezujejo vezna sredstva, ki preprečujejo

zamike (zdrse) med elementi in njihovo razpiranje. Ker niso povsem toga (kot npr. v betonskih

in jeklenih konstrukcijah), prihaja do zamikov v medsebojnih priključnih ravninah, kar je

posledica njihove popustljivosti in podajnosti.

17

Da ne pride do zamikov med elementi, poskrbijo vezna sredstva. Prevzamejo napetosti, ki

nastanejo med raztezanjem, krčenjem, zvijanjem, pokanjem lesa (posledice naravnega

materiala). Zaradi neenakomernosti razporeditve strižnih sil in napetosti med elementi je

potrebno vezna sredstva pravilno razporediti. Zato so pogosteje postavljena na območjih večjih

napetosti in redkeje na območjih manjših napetosti in sil v konstrukciji. (Premrov, Dobrilla,

2008)

Nosilnost je odvisna od več dejavnikov: od porušitve lesa, dimenzij in dovoljene deformacije

ter kvalitete materiala, iz katerega je vezno sredstvo narejeno. Vsako vgrajeno vezno sredstvo

mora zagotavljati odpor zamikom. Imeti mora dovolj veliko togost, ki je odvisna od dimenzij

in materiala veznega sredstva. (Premrov, Dobrila, 2008)

Vezna sredstva razdelimo glede na dovoljene medsebojne zamike:

trda vezna sredstva (lepljene zveze)

elastična vezna sredstva (žeblji)

plastična vezna sredstva (mozniki)

mehka vezna sredstva (vijaki, spone) (Premrov, Dobrila,

2008)

Glede na vrsto materiala, iz katerega so narejena, vezna sredstva razdelimo na:

jeklena (žeblji, vijaki, spone, mozniki)

vezna sredstva iz lesa listavcev (leseni mozniki)

lepila (Premrov, Dobrila, 2008)

Lepljene elemente se izdeluje z lepljenjem določenega števila lamel (odvisno od potrebnih

dimenzij). Kakovost lepljenih elementov je vidna v življenjski dobi in ima boljše mehanske

lastnosti od masivnega lesa. Prednosti lepljenih konstrukcij so hitrejša gradnja, manjša lastna

teža, možnost izvedbe ukrivljenih elementov in premostitev večjih razponov. (Premrov,

Dobrila, 2008)

18

4.2 Zgornji del strehe ali krov

Krovni del strehe je sestavljen iz zračnega kanala, podkonstrukcije za kritino ter kritine.

4.2.1 Zračni kanal

V osnovi mora biti vsaka streha, ne glede na naklon, zračena. Zračni kanal je zgrajen iz desk,

sekundarne kritine in kontraletev (morali). Služi za prezračevanje ostrešja in suši nastali

kondenz. Skozi zračni kanal potuje zrak in tako odvaja vodno paro. Da zrak kroži, dosežemo

tako, da pri kapu pustimo odprto, pri slemenu pa namesto navadnih strešnikov vgradimo

zračnike. Detajl pri kapu rešimo s prezračevalno mrežico (preprečuje vstop ptičev, žuželk …).

Deske predstavljajo osnovni opaž za sekundarno kritino in so pribite neposredno v špirovce z

žičniki dolžine 70 mm. V primeru, da se montira suh les (suhe deske), se pribijajo v razmiku

približno 15 mm. Sveže deske se pribijajo brez razmika. Ko se posušijo, se skrčijo in tako

nastane razmik, ki pomaga pri prezračevanju. Položene morajo biti ''brez'' razmika (polno

deskanje) ali v razmiku 75 cm (osnovna podkonstrukcija za polaganje sekundarne kritine).

Sekundarna kritina (navadno je to paroprepustna folija) preprečuje vdor vlagi v konstrukcijo in

hkrati prepušča paro iz konstrukcije (podstrešja). Hkrati konstrukciji nudi termalno zaščito. Za

pravilno izvedbo sekundarne kritine moramo upoštevati:

1. minimalno prekrivanje (vsaj 12 cm)

2. polagati je potrebno v smeri od kapa proti slemenu

3. poškodbe je potrebno zalepiti s posebnim trakom

4. posebno rezanje pri prebojih strehe (odzračniki, strešna okna, dimniki …) (Kukovec,

2014)

19

Slika 4.6: Polaganje folije z ustreznim prekrivanjem (Foto: osebni arhiv)

Morali ali kontraletve (50x80 mm) se montirajo neposredno na deske in sekundarno kritino.

Pribite so z žičniki dolžine 150 mm skozi deske v špirovce. Tako dobimo dodatno trdnost in

nosilnost za podkonstrukcijo kritine. Višina kontraletev predstavlja višino zračnega kanala.

Slika 4.7: Montaža zračnega kanala (Foto: osebni arhiv)

20

4.2.2 Podkonstrukcija za kritino

Letve, ki se montirajo na zračni kanal, predstavljajo podkonstrukcijo za kritino. Z žičniki

minimalne dolžine 90 mm jih pritrdimo na morale. Dimenzije letev morajo biti prilagojene vrsti

kritine:

glinena in betonska kritina (strešniki) - letve dimenzij 40x50 mm

pločevinasta kritina (kovinske plošče) - letve dimenzij 50x80 mm

bitumenska kritina (tegola, lepenka) - deske debeline minimalno 25 mm

vlaknocementna kritina (azbestne plošče) - letve dimenzij 50x80 mm

Ob straneh se podkonstrukcija zaključi z vetrno desko in nanjo montirano vetrno obrobo. Pri

kapu se spodnja letev zaščiti z obrobo (odkapnica), v slemenu pa se zmontirajo dvojne letve v

odvisnosti od naklona in višine slemenjakov.

Slika 4.8: Podkonstrukcija za kritino na gospodarskem objektu v Poljčanah (Foto: osebni arhiv)

4.2.3 Kritina

Kritina je vidni vrhnji del strehe, ki ščiti objekt pred vremenskimi vplivi. Dež, sneg, veter in

sonce (UV žarki), so dejavniki, ki jih mora kritina zadržati pred vdorom v konstrukcijo. Izbira

se prepusti investitorju, naloga krovca pa je, da mu predstavi pomembne dejavnike, ki vplivajo

na njeno izbiro:

lega objekta (klimatski pogoji)

naklon in razgibanost strehe

21

trajnost, vzdrževanje in možnosti popravila kritine

oblika (strešniki, plošče) in barva kritine

cena (Kukovec, 2014)

Osnovni gradniki kritine so strešniki, ki so lahko iz različnih materialov (glina, beton, pločevina

itd). Njihova velikost in oblika se razlikuje med posameznimi proizvajalci. Veliko je odvisno

od teže posameznih strešnikov. Betonski strešniki so bistveno težji kot opečni in je posledično

potrebna večja nosilnost ostrešja in podkonstrukcije.

Glede na vrsto gradiva strešnikov je danes največ vgrajenih opečnih strešnikov. Poznamo še

betonske strešnike, ki so težji in večji od opečnih. Vlaknocementne ali pločevinaste plošče, so

različnih dimenzij in se razlikujejo glede na proizvajalca. Smolnate in bitumenske kritine se

montirajo kot skodle in se pribijajo na podkonstrukcijo.

GLINENA OPEČNA KRITINA

Material za izdelavo glinenih opečnih kritin je glina, ki je že kljub tisočletni uporabi še vedno

sposoben material. Glina je naraven in okolju prijazen gradbeni material. Zanjo je značilna

vodoodpornost, plastičnost in otrditev ob izgubi vode (žganje gline).

Strešnik se izdela po sušenju na zraku in žganju gline z zemeljskim plinom pri visokih

temperaturah. Na kakovost glinenih strešnikov vplivata sestava in velikost delcev gline v

strešniku. Glina je material, ki je odporen proti vplivom okolja. Odporna je proti UV žarkom,

kislinam, lugom (ptičji iztrebki) in mrazu. Zanjo sta značilni še negorljivost in mehanska

vzdržljivost (toča, obtežba snega).

Primeren naklon za glinene strešnike je od 15 ° dalje. Glavna proizvajalca glinenih strešnikov

v Sloveniji sta Tondach in Creaton. (Uradna spletna stran Tondach)

Slika 4.9: Opečna kritina Tondach (Foto: osebni arhiv)

22

BETONSKA KRITINA

Naravni viri so omejeni, zato je vse bolj pomembno, da pri izbiri gradbenih materialov izberemo

tiste, ki so najbolj prijazni do narave. Material za izdelavo betonskih kritin je sestavljen iz

cementa, peska, vode in anorganskih pigmentov. Strešniki se po izdelavi nekaj ur sušijo na

kontrolirani temperaturi 60 °C, končno trdnost pa pridobijo pri skladiščenju. Betonski strešniki

nudijo povišano vetrno zaščito (so težji od glinenih strešnikov), zaščito pred točo in boljšo

zvočno izolativnost. Primerni so za naklone, ki so višji od 15 °. Glavni uvoznik betonskih

strešnikov za Slovenijo je Bramac. (Uradna spletna stran Bramac)

Slika 4.10: Betonska kritina Bramac (Foto: osebni arhiv)

PLOČEVINASTA - KOVINSKA KRITINA

Kovinske kritine v osnovi delimo na:

maloformatne (naklon strehe od 12 ° dalje, velikosti med 0,5 m2 in 1,25 m2)

velikoformatne (naklon strehe od 6 ° dalje, poteka od slemena do kapa)

Za kritine se med kovinami v največji meri uporabi jeklo in aluminij. Baker in cink pa se

uporabljata kot stranska materiala (strešne obrobe). Pločevino lahko oblikujemo po želji.

Oblikovanje pločevine omogoča izdelavo valovitih in trapeznih plošč (panelov). Polagamo jih

lahko v naklonih vse do 90 °. Njene prednosti so ognjevarnost, odpornost proti vetru in potresu,

majhna obremenitev na ostrešje in dolga življenjska doba. (Uradna spletna stran Hosekra)

23

Slika 4.11: Streha prekrita s kovinskimi ploščami (Foto: osebni arhiv)

BITUMENSKA KRITINA

Bitumen je zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin. Zanj je

značilno, da je črna, lepljiva, vodoodporna, visoko viskozna tekočina ali poltrda zmes.

Bitumenska skodla ali tegola je zaradi svojih lastnosti (elastičnost in prilagodljivost) primerna

za pokrivanje najzahtevnejših strešnih oblik, saj se popolnoma prileže podkonstrukciji.

Naklon strehe za bitumensko streho ni pomemben. Polaga se lahko v naklonih med 0 ° in vse

do 90 °. Lepi (0 ° do 15 °) ali pribija (15 ° do 90 °) se na polno deskano podkonstrukcijo. Njene

prednosti so ognjevarnost, trajnost, majhna teža (cca 3 kg/m2), polaganje ne glede na naklon in

obliko (okrogline in zaviti deli ostrešja) strehe. Glavni proizvajalec tegole je Canadese. (Uradna

spletna stran Canadese)

Slika 4.12: Prekrivanje z bitumensko kritino Canadese (Foto: osebni arhiv)

24

VLAKNOCEMENTNE KRITINE

Vlaknocementne plošče so izdelane iz portlandskega cementa, vode, zraka, polnil ter armirnih

in celuloznih vlaken. Sestava omogoča vodoodpornost, trdnost, negorljivost in dolgo

življenjsko dobo (nad 40 let). Takšni kompoziti sodijo med gradbene materiale z visoko tlačno

in natezno trdnostjo. Polagamo jih lahko na strehe z naklonom višjim od 7 °. Vlaknocementne

kritine se izdelujejo kot valovite plošče različnih profilov in dolžin ali kot ravni strešniki

različnih oblik. Glavni proizvajalec na slovenskem trgu je družba ESAL d. o. o. (Uradna spletna

stran ESAL)

Slika 4.13: Z Esalovimi ploščami pokrita streha (Foto: osebni arhiv)

25

4.2.4 Detajli strehe

Detajli strehe se rešujejo s pomočjo pločevine. Obrobe, katerih barvo in material izbere stranka,

se montirajo pred ali po pokrivanju, odvisno od obrobe in kritine. Za montažo se uporabijo

vijaki ali žičniki dolžine med 25 mm in 70 mm. Zaključke obrob, kjer je bilo potrebno rezanje

in bi lahko voda prodrla pod kritino, se premaže in zatesni s silikonom.

KAP – ODKAPNA PLOČEVINA Z ŽLEBOM

Kap je spodnji zaključek strešine z žlebom. Izvedbo kapa določa konstrukcija strehe in kritina

(tehnična navodila proizvajalca). Za lažje montiranje prezračevalne mrežice se najprej vgradijo

kljuke (nosilci žleba), takoj za tem pa mrežica, ki mora dopuščati pretok zraka (zračni kanal).

Na kljuke se pribijejo tanjše letve (deske narezane na širino 5 cm) z namenom, da dvignejo

spodnjo linijo strešnikov (usmeritev vode s strehe). Novejši standardi priporočajo izvedbo kapa

z odkapno pločevino. Za lažjo izvedbo žleba se odkapna pločevina montira tik pred

pokrivanjem. (Kukovec, 2014)

Slika 4.14: Detajl pri odkapu (žleb, kljuka, zračni kanal z mrežico) (Foto: osebni arhiv)

26

SLEME IN GREBEN

Najvišje stičišče dveh strešin je sleme. Sleme je horizontalni, greben pa poševni zaključek

strehe. Pokrivata se s slemenjaki, ki so izvedeni tako, da dopuščajo pretok zraka skozi zračni

kanal in s tem omogočajo prezračevanje strehe. Višina za pritrjevanje slemenjakov se določi

neposredno iz naklona in oblike strešnikov, pridobi se z montažo dvojne letve na sleme ali

greben (odvisno od potrebne višine). Letve se prekrijejo z aerogrebenskim trakom, prirejenim

tako, da se na kritino prilepi, vmesni del pa je preluknjan, da lahko kroži zrak. Vse skupaj se

prekrije s slemenjaki, ki jih privijačimo ali s sponkami pribijemo skozi trak in letve. Posebni

primer grebena je začetni slemenjak (posebna oblika zaključka), stik grebena in slemena pa

povezuje grebenski razdelilni element. (Kukovec, 2014)

Slika 4.15: Sleme pri glineni in kovinski kritini (Foto: osebni arhiv)

27

ŽLOTA

Žlota je notranje stičišče dveh strešin. Osnovno podkonstrukcijo predstavljajo nosilne letve za

kritino, na katere pred pokrivanjem montiramo žloto. V osnovi ločimo navadno žloto in žloto

z ločenima izlivoma. Pri navadni žloti se voda iz obeh strani izteka v žleb, žlota z ločenima

izlivoma pa prepreči vodi pretok na drugo stran in se tako v žleb izliva iz obeh strani.

Slika 4.16: Žlota z ločenima izlivoma (Foto: osebni arhiv)

ZID - ZIDNA OBROBA

Kjer se streha priklopi zidu, se montira zidna obroba. Stik pločevine z zidom (fasado)

preprečuje vdiranje vode v ostrešje in mora biti izveden trajnostno (silikon). Glede na vrsto

kritine, se zidna obroba montira pred (glineni, betonski strešniki) ali po pokrivanju (kovinske

kritine).

Slika 4.17: Zidna obroba v praksi (Foto: osebni arhiv)

28

ČELNA ALI VETRNA OBROBA

Vetrna obroba je stranski zaključek strehe. Na prirezane letve (ravna linija reza po dolžini) se

pribije vetrna deska, ki nudi oporo vetrni obrobi (ne pride do zvijanja in napetosti v obrobi). S

stransko obrobo zaščitimo kritino pred vetrom in izdelamo estetski zaključek strehe. V primeru,

da je podkonstrukcija za kritino podaljšana od špirovca, z vetrno desko in obrobo zaščitimo še

zunanji špirovec pred vremenskimi vplivi. Glede na uporabljeno kritino, se čelna obroba

montira na ali pod kritino. S čelno obrobo speljemo vodo v žleb in tako zaključimo stranski del

strehe.

Slika 4.18: Detajl prehoda čelne v vetrno obrobo (Foto: osebni arhiv)

DIMNIK IN DIMNA OBROBA

Dimnik predstavlja enega izmed najpogostejših in zahtevnejših detajlov na strehi. Zahteva

usposobljenost in strokovnost pri izdelavi obrobe. Vsi spoji obrobe morajo biti narejeni

zatesnjeno z zgibnim kleparskim spojem. Obroba je sestavljena iz več delov. Prehod zadnjega

(najvišjega) dela v stransko obrobo je zaradi lažjega odtekanja vode zaokrožen. Montiran je

pod kritino. Stranski obrobi potrebujeta pokončni zgib, da voda ne prodre pod kritino. Prehod

iz zgornjega dela preko stranskih obrob v spodnji del obrobe poteka izpod kritine ter se konča

nad kritino. Tako preprečimo vtok vode. Spodnji del obrobe je zaradi odtekanja vode montiran

nad kritino. Pri dimniku je problem količina vode. Bolj kot je dimnik pomaknjen proti kapu,

večja količina vode steka po obrobi. Pri kovinskih kritinah, ki potekajo po celotni dolžini strehe,

moramo obrobo speljati do slemena. (Kukovec, 2014)

29

Slika 4.19: Pravilna izvedba dimne obrobe (Foto: osebni arhiv)

FRČADA

Frčada je dodatek, nadzidan z oknom na strehi. Zanjo se odločimo, če želimo povečati prostor

na podstrešju ali mansardi. V Sloveniji poznamo različne oblike frčad. Najpogostejše so

trikotna, trapezna, enokapna in dvokapna, manj uporabljene pa so dvokapne s čopom, čopaste

in zaobljene. Osvetljenost prostora je pri frčadah bistveno manjša kot pri strešnem oknu, zato

pa s frčado pridobimo prostor, kar je njihova glavna prednost pred strešnimi okni. Slabost je

cena izdelave frčade, ki je neprimerno dražja od vgradnje strešnega okna. (Kukovec, 2014)

Slika 4.20: Okrogla frčada prekrita s tegolo (Foto: osebni arhiv)

30

STREŠNO OKNO

Za vgradnjo strešnega okna je potrebna strokovna usposobljenost in dosledno upoštevanje

navodil vgradnje. Okno predstavlja enega zahtevnejših detajlov na strehi. Pri vgradnji nastane

več manjših detajlov, ki jih moramo upoštevati, da zagotovimo vodotesnost in zadostno

toplotno zaščito. Vse obrobe je potrebno zmontirati po vrstnem redu, da ne pride do neželenih

poškodb in prepuščanja vode. Pravilno vgrajeno okno nam zagotavlja udobnost in svetlejši

bivalni prostor. Mesto vgradnje določa naklon strehe in željena višina okna. Prednost pred

frčado je večja osvetljenost prostora in nižja cena.

Slika 4.21: Primer strešnega okna (Foto: osebni arhiv)

31

SNEGOLOVI

Kot že samo ime pove, snegolovi ščitijo pred zdrsom snega. Oblika je prilagojena vrsti kritine.

Lahko so točkovni (navadni strešniki) ali linijski (kovinski paneli). Razporejeni morajo biti

enakomerno po celotni površini strehe. Količina in razporeditev snegolovov je odvisna od

obremenitve snega, naklona strehe in vrste kritine.

Slika 4.22: Linijski snegolovi (Foto: osebni arhiv)

STRELOVOD

Strelovod je pomemben detajl na strehi, ki ščiti objekt pred udarom strele (mehanske poškodbe

in požar) in jo spelje preko kvalitetne ozemljitve v zemljo. Da lahko opravi svojo funkcijo, ga

je potrebno pravilno zmontirati. Postavitev in oblika vodnikov je odvisna od kritine in oblike

objekta. Pri pravilni izvedbi mora strelovod potekati po slemenu in nato pri vsakem zaključku

(vetrne obrobe) po dolžini preko žlebov in odtočnih cevi do ozemljitve. Pri spojih strelovoda je

potrebno uporabiti pravilne spone, saj z njimi zategnemo strelovod. (Kukovec, 2014)

32

5 Sanacija in prenova strehe

Vsak del konstrukcije, tudi streha, potrebuje redno vzdrževanje. Po določenem času je streho

oziroma del strehe (kritina, obrobe, nosilci ostrešja) potrebno zamenjati. Vzrok za to so lahko

dotrajanost (prepuščanje vode), klimatske razmere ali neredno vzdrževanje. Takrat je potrebna

sanacija ali prenova strehe.

5.1 Vzdrževanje strehe

Redno vzdrževana streha bo vsekakor zdržala dlje kot streha brez vzdrževanja. K temu spada

vizualni pregled vsaj enkrat letno, barvanje lesenih delov (dodatna zaščita lesa) ter čiščenje

kanalov (zaključki pri dimniku, stranski zaključki, žleb in odtočna cev …).

Glede na vrsto kritine je potrebno redno pregledati najpomembnejše detajle, kot so zaključki

pri kapu, slemenu in žloti. Pri kovinskih strehah, ki so pritrjene z vijaki preverimo zategnjenost

vijakov in tesnila na podložkah. Vijake po potrebi privijačimo.

Stroški rednega vzdrževanja so bistveno manjši od stroškov popravila nastale škode. V

najslabšem primeru je potrebna sanacija ali zamenjava strehe. Starejša kot je streha, večkrat

letno je potreben pregled (na začetku je dovolj enkrat, kasneje pa večkrat letno).

33

5.2 Sanacija strehe

Do sanacije določenih delov strehe pride zaradi nerednega vzdrževanja, po preteku določene

dobe ali kot posledica ekstremnih vremenskih razmer (toča, sneg, veter). Sanacija je dražja kot

so stroški vzdrževanja, vendar kljub temu spada pod vzdrževanje strehe.

Ko pride do sanacije, je potrebno najprej oceniti stanje ostrešja in določene dele ostrešja, ki jih

je potrebno zamenjati. Materiali, ki jih bomo vgradili, morajo biti preizkušeni in preverjeni. Po

preteku določenega časa moramo pri raznih obrobah (stranske, dimne, zidne …) zamenjati

silikonski kit. Tako preprečimo vdor vode skozi luknjice, ki lahko nastanejo pri poškodbah

silikona (zaradi UV žarkov, toplotnega raztezanja, ledu …).

Snegolovi so bistvenega pomena za ohranjanje žlebov in obrob. Zadržijo težo snega in tako

preprečijo njegov zdrs. Pod težo snega se žleb lahko zvije ali celo prelomi (pri stiku dveh žlebov

lahko popusti silikon). Če na strehi ni snegolovov, jih je potrebno vgraditi. Strošek vgradnje je

manjši, kot popravilo žlebov ali obrob.

5.3 Prenova strehe

Slabo vzdrževanje in neprimerna sanacija sta najpomembnejša razloga za prenovo strehe.

Odslužena kritina in obrobe se demontirajo, tako da se lahko podkonstrukcija sanira ali prenovi.

V večini primerov se letve in morali prav tako zamenjajo, ostanejo le zdravi špirovci in nosilne

lege. Če je že prišlo do zamakanja, je potrebno zamenjati dotrajan les (največkrat so to stranski

špirovci).

Prenova se prične z menjavo špirovcev ali leg, ki so zaradi prepuščanja vode postali nenosilni.

Les, ki je ostal v suhem okolju, ostane vgrajen in se ne zamenja. Konstrukcijo podeskamo tako,

da deske nosijo sekundarno kritino (razmik med deskami je maksimalno 75 cm). Lahko jo tudi

polno podeskamo.

Na sekundarno kritino se montirajo morali, ki predstavljajo zračni kanal. V današnjem času se

to izvede na večini streh, saj je vedno bolj uporabljeno tudi podstrešje (mansarda). Ko je zračni

most narejen, pride do izravnave ostrešja. Izravnava ni nujno potrebna, vendar je pri starejših

ostrešjih zaželena in priporočljiva predvsem zaradi posedanja in zvijanja špirovcev. Z izravnavo

34

dosežemo učinek ravne strešine, kar pomeni zmanjšanje težav pri pokrivanju in lepše naleganje

kritine po strehi (predvsem glinenih in betonskih strešnikov).

Letve se montirajo na morale, ki so sedaj že izravnani. Odvisno od vrste kritine so letve

razmaknjene med 14 cm (glineni strešniki) pa vse tja do enega metra (kovinski paneli).

Kritina mora biti položena z zadostnim prekrivanjem. To dosežemo z ustreznim razmikom med

letvami. Pri vsaki prenovi strehe se priporoča menjava starih obrob in žlebov ter vgradnja

snegolovov in strelovoda, v kolikor prej niso bili prisotni.

Po prenovi je streha ponovno na začetku. Zanjo je potrebno skrbeti in jo primerno vzdrževati,

kar pomeni preprečevanje novih mehanskih poškodb in posledično zamakanja strehe.

Slika 5.1: Prenova strehe na objektu Kava bar Taček na Ložnici (Foto: osebni arhiv)

35

6 Postavitev nadstrešnice

Z nadstreškom pridobimo prostor, kjer lahko zaščitimo zunanji inventar in opremo pred

propadanjem in vremenskimi vplivi. Največkrat se zaščitijo avtomobili, stroji in oprema pri

domači uporabi. Nadstrešek mora biti zasnovan tako, da nudi kar največ prostora. Lahko ga

priklopimo k objektu (speljemo nadstrešek iz fasade), lahko pa stoji kot samostojen objekt.

Poznamo enokapne in večkapne nadstreške ter nadstreške z ravno streho.

Slika 6.1: Dokončana dvokapna nadstrešnica (Foto: osebni arhiv)

6.1 Osnovna konstrukcija

Za osnovo izgradnje nadstrešnice lahko koristimo betonsko ploščo, nosilno ploščo iz tlakovcev

ali asfaltno podlago. Podložni nosilci (kovinske stopice) se pričvrstijo v podlago s pomočjo

zabijalnih vijakov. Nanje se pritrdijo stebri nadstreška, ki jih najprej prevrtamo, nato pa

pritrdimo z navojnimi palicami (minimalni premer 8 mm) in podložkami na kovinske nosilce.

Stebri še niso togi, zato jih podpremo s pomožno konstrukcijo (letve nabite v tla). Ko so stebri

postavljeni, jih povežemo z legami. Čep izrezan v lego, se mora pravilno namestiti na steber in

povezati s tesarskimi sponami. Ko se povežejo vsi stebri in imamo izravnano konstrukcijo, jih

povežemo s špirovci, ki dajo nadstrešnici končno trdnost in togost.

36

Slika 6.2: Osnovna konstrukcija nadstrešnice (Foto: osebni arhiv)

Nosilna lega konstrukcije, ki je pritrjena na objekt, se s pomočjo večjih nosilnih vijakov pritrdi

v steno objekta. Stebri se zmontirajo zato, da se prepreči posedanje lege. Špirovci se nato

privijačijo v lego. Ne pribijamo jih zaradi tresljajev in s tem morebitnih poškodb na fasadi.

6.2 Krovni del nadstreška

Na osnovno konstrukcijo sedaj pribijemo ladijski pod kot osnovni opaž za vgradnjo manjšega

zračnega kanala. Ladijski pod je potrebno najprej pobarvati (po želji stranke), nato pa pravilno

vgraditi tako, da se na zgornji strani stika brez kakršnegakoli razmika med letvicami. Zabija se

z žičniki dolžine 70 mm. Na opaž se pritrdi paroprepustna folija kot sekundarna kritina, nanjo

pa manjši zračni kanal (za zračni kanal se uporabijo deske debeline 20 mm).

Podkonstrukcija za kritino je odvisna od kritine. Glede na kritino se za podkonstrukcijo uporabi

letve (debelina 40 mm) ali deske (debelina 20 mm) v razmiku vse do enega metra. Navadno se

za nadstreške uporabi kovinska ali bitumenska kritina. Če je naklon strehe večji, je

podkonstrukcija primerna tudi za glinene strešnike.

Pri nadstrešnicah se obrobe montirajo na enak način kot pri novogradnji ali sanaciji strehe.

Paziti je potrebno pri stikih (kap - čelna obroba, sleme - čelna obroba). Zaključki se dodatno

zaščitijo s silikonskim kitom.

37

Tudi nadstrešnice je potrebno vzdrževati in po potrebi sanirati. Vzdrževanje s čiščenjem

kanalov (žlebov, odtočnih cevi) in dodatnim barvanjem lesa (vsakih nekaj let) prepreči sanacijo

ali celo rušenje nadstreška.

Nadstrešnico lahko po želji zagradimo (ena ali več stranic). S tem pridobimo prostor, ki ga

lahko zapremo in s tem zavarujemo predmete in opremo, shranjeno pod nadstrešnico.

Podkonstrukcija za zunanji opaž se montira neposredno na stebre in poteka med njimi na

vnaprej določenih višinah. Sestavljajo jo morali ali letve, odvisno od opaža. Opaž predstavljajo

brune ali ladijski pod. Privijačijo se v podkonstrukcijo in s tem dajo dodatno zaščito opremi

pred zunanjimi vplivi.

Slika 6.3: Zagrajena nadstrešnica (Foto: osebni arhiv)

38

7 Zaključek

Zaradi različnih vremenskih vplivov vsaka konstrukcija potrebuje zaščito. Projektna naloga je

izdelana z namenom, da razjasni dvome, kakšno ostrešje je primerno za različne tipe podnebja

v odvisnosti od kritine. Temu je podvržena želja in odločitev stranke glede izbrane kritine, na

izvajalcu pa je, da stranki približa in razloži, kaj se mora narediti, kakšno bo ostrešje in

nenazadnje izgled ter cena strehe, kar je po izkušnjah sodeč tudi najpomembnejši dejavnik

izbora strehe.

Tekom izgradnje, sanacije ali prenove strehe se pojavi veliko problematičnih detajlov, ki jih

mora krovec ali klepar reševati na licu mesta. Temu primerna mora biti kvalifikacija delavca.

Pri tem velja omeniti, da vsaka najmanjša napaka vodi do ponovne sanacije, kar posledično

pomeni ponovne stroške stranki, čemur se (odgovorni) izvajalci poskušajo izogniti. Manjša

popravila se izvedejo le s silikonskim kitom, medtem ko se za večja popravila strehe uporabijo

različne obrobe, ki preprečijo ponovno prodiranje vode v objekt.

V praksi se velikokrat opazi, da se stranke odločijo za cenejše izvajalce. Temu prilagojena je

tudi funkcionalnost strehe. Krovec, ki je cenejši, bo uporabil manj kvalitetne materiale, detajlov

ne bo reševal na pravilen način in podobno. Vse skupaj privede do sanacije, ki je večkrat dražja,

kot bi bila izbira kvalitetnejšega krovca. Zato se je priporočljivo predhodno pozanimati o

različnih izvajalcih in se odločiti za najbolj optimalno rešitev.

Streha je eden najpomembnejših elementov na konstrukciji. Če je neprimerno narejena in ne

zadošča vsem zahtevam, je del konstrukcije ali pa v najslabšem primeru celotna konstrukcija,

neuporabna in je potrebna prenova. Zato je odločitev, kakšna bo streha in kdo bo izvajalec, med

najpomembnejšimi odločitvami celotnega projekta.

Znanje in izkušnje na terenu so botrovale k izbiri fakultete ter končnemu izdelku, diplomski

nalogi. Zato je diplomska naloga napisana iz pridobljenih znanj in izkušenj na terenu. Slike v

projektni nalogi sem pridobil na različnih objektih v zadnjem letu, kjer smo sanirali ali pokrivali

strehe.

39

8 Viri

Brezar, V., 1995, Stavbarstvo, 1. izdaja, Maribor, Založniška dejavnost fakultete za

gradbeništvo, 388 str.

Dekleva, R., 1976, Tesarstvo za vsakogar, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 86

str.

Kukovec, D., 2014, Novogradnja ali obnova strehe, priročnik za krovce in kleparje,

Samozaložba, 76 str.

Nekrep, E. P., Nekrep, M. P., Nekrep, T., 2005, Strehe, krovska dela, 1. izdaja,

Ljubljana, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija kleparjev in krovcev, 316 str.

Premrov, M., Dobrila, P., 2008, Lesene konstrukcije, Maribor, Fakulteta za

gradbeništvo, 347 str.

Spletna stran, Tondach: http://www.tondach.si/ [25.07.2016]

Spletna stran, Bramac: http://www.bramac.si/navigator/bramac.html [25.07.2016]

Spletna stran, Hosekra: http://www.hosekra.si/ [25.07.2016]

Spletna stran, Canadese: http://www.lespatex.si/gradbenistvo/kritina-tegola-

canasese/vgradnja-tegole-canadese/ [25.07.2016]

Spletna stran, ESAL: http://www.esal.si/ [25.07.2016]

40

9 Priloge

9.1 Seznam slik

Slika 1.1: Večkapna streha z detajli (dimnik, frčada, zračniki ...) (Foto: osebni arhiv) ............. 6

Slika 2.1: Postavitev ostrešja (Foto: osebni arhiv) ..................................................................... 7

Slika 2.2: Večkapna streha v Mariboru (Foto: osebni arhiv) ..................................................... 8

Slika 2.3: Dokončana nadstrešnica (Foto: osebni arhiv) ............................................................ 9

Slika 4.1: Privijačena in podložena kapna lega (Foto: osebni arhiv) ....................................... 14

Slika 4.2: Detajl špirovec - kapna lega (spoj) (Foto: osebni arhiv) .......................................... 15

Slika 4.3: Detajl slemenska lega – špirovec (spoj) (Foto: osebni arhiv) .................................. 15

Slika 4.4: Spoj med lego in stebrom povezuje tesarska spona na obeh straneh (Foto: osebni

arhiv) ........................................................................................................................................ 16

Slika 4.5: Tesarske škarje lahko služijo tudi kot stropni nosilci (Foto: osebni arhiv) ............. 16

Slika 4.6: Polaganje folije z ustreznim prekrivanjem (Foto: osebni arhiv) .............................. 19

Slika 4.7: Montaža zračnega kanala (Foto: osebni arhiv) ........................................................ 19

Slika 4.8: Podkonstrukcija za kritino na gospodarskem objektu v Poljčanah (Foto: osebni

arhiv) ........................................................................................................................................ 20

Slika 4.9: Opečna kritina Tondach (Foto: osebni arhiv) .......................................................... 21

Slika 4.10: Betonska kritina Bramac (Foto: osebni arhiv) ....................................................... 22

Slika 4.11: Streha prekrita s kovinskimi ploščami (Foto: osebni arhiv) .................................. 23

Slika 4.12: Prekrivanje z bitumensko kritino Canadese (Foto: osebni arhiv) .......................... 23

Slika 4.13: Z Esalovimi ploščami pokrita streha (Foto: osebni arhiv) ..................................... 24

Slika 4.14: Detajl pri odkapu (žleb, kljuka, zračni kanal z mrežico) (Foto: osebni arhiv) ...... 25

Slika 4.15: Sleme pri glineni in kovinski kritini (Foto: osebni arhiv) ...................................... 26

Slika 4.16: Žlota z ločenima izlivoma (Foto: osebni arhiv) ..................................................... 27

Slika 4.17: Zidna obroba v praksi (Foto: osebni arhiv) ............................................................ 27

Slika 4.18: Detajl prehoda čelne v vetrno obrobo (Foto: osebni arhiv) ................................... 28

Slika 4.19: Pravilna izvedba dimne obrobe (Foto: osebni arhiv) ............................................. 29

Slika 4.20: Okrogla frčada prekrita s tegolo (Foto: osebni arhiv) ............................................ 29

Slika 4.21: Primer strešnega okna (Foto: osebni arhiv) ........................................................... 30

Slika 4.22: Linijski snegolovi (Foto: osebni arhiv) .................................................................. 31

Slika 5.1: Prenova strehe na objektu Kava bar Taček na Ložnici (Foto: osebni arhiv) ........... 34

Slika 6.1: Dokončana dvokapna nadstrešnica (Foto: osebni arhiv) ......................................... 35

Slika 6.2: Osnovna konstrukcija nadstrešnice (Foto: osebni arhiv) ......................................... 36

Slika 6.3: Zagrajena nadstrešnica (Foto: osebni arhiv) ............................................................ 37

41

9.2 Naslov študenta

MATIC PREPELIČ Telefon: 02 818 31 73

Cigonca 44a E-pošta: matic.prepelic@gmail.com

2310 Slovenska Bistrica GSM: 031/350-553

9.3 Kratek življenjepis

Rojen:

26.10.1990 (Maribor)

Šolanje:

1997 – 2005 Osnovna šola Pohorskega odreda Slov. Bistrica

2005 – 2009 Srednja šola Slov. Bistrica (splošna gimnazija)

2009 - Fakulteta za gradbeništvo Maribor

Znanja in izkušnje:

Računalništvo: okolje Windows in Office (Word, Excel, Power Point)

AutoCAD (osnovno)

Tuji jeziki: angleški – aktivno, uporabljam nekajkrat letno

hrvaški – aktivno, uporabljam nekajkrat letno

Vozniški izpit: B – kategorija

42

Delo:

V času šolanja sem opravljal različna dela:

2004 – 2006 ALPREMO, s.p. (montaža ograj)

2014 – 2016 KŠ Sani Bečirovič (trener košarke mlajših skupin)

2014 – Bar Koktajl, d.o.o. (strežba pijače)

2006 – Montaža ALTE (krovec, klepar)