Tehnicko Crtanje

VOVED

Vo dene{ni uslovi izvedbata na eden tehni~ki objekt ne moè da se zamisli bez u~estvo na stru~ni lica od pove}e profili i od razli~ni nacionalnosti. Zatoa me|usebnoto komunicirawe po pat na pi{an zbor e ote`nato i komplicirano, taka {to se javuva potreba od eden drug vid ko-munikacija, {to za site niv bi bila razbirliva, bez ogled na nivnata stru~na, nacionalna ili, pak, druga pripadnost.

Od ovie pri~ini se rodi idejata za eden nov na~in na komunikacija pome|u lu|eto od celiot tehni~ki svet so pomo{ na tehni~ki crte`. Vakviot na~in na komunikacija e nare~en grafi~ko komunicirawe. Pritoa, site pravila i normi za vakvata komunikacija vo tehni~kiot svet se izu~uvaat niz nastavnata disciplina Tehni~ko crtawe, vo ~ija osnova se nao|a tehni~kiot crte`.

1.TEHNI^KI CRTE@

Sekoja tehni~ka konstrukcija e sostavena od pove}e delovi koi se me|usebno povrzani i na toj na~in formiraat edna tehni~ka celina i obezbe-duvaat nekakva funkcionalnost, t.e. vr{at nekakva odnapred zamis-lena rabota od strana na nejziniot tvorec, odnosno konstruktor.

Za da se dojde do realizacija na vaka zamislenata konstrukcija, najnapred e potrebno da se izgotvi tehni~ka dokumentacija za istata, t.e. da se izra-botat site potrebni tehni~ki crteì, {to se delat kako spored svojata namena, taka i spored na~inot na izrabotka.

Spored namenata, postojat slednite vidovi tehni~ki crteì:

Rabotilni~ki crte`, koj treba da se izraboti za site delovi od kon-strukcijata, {to ne se vodat kako standardni delovi, t.e. {to ne moè da se najdat kako gotovi vo trgovijata. Vakviot crte` gi sodrì site potrebni podatoci za ma{inskiot del, za da moè istiot da se izraboti vo ma{inska-

K. Trim~ev, Tehni~ko crtawe

10

ta rabotilnica i kako takov korektno da si ja izvr{i svojata uloga vo kon-strukcijata.

Montaèn crte`, koj pretstavuva prikaz na site delovi {to u~estvu-vaat vo konstrukcijata i ja prikaùva povrzanosta na istite vo zamislenata od konstruktorot funkcionalna celina. Istovremeno, ovoj crte` ovozmo-ùva da se otkrie funkcijata na sekoj poedine~en element vo konstrukci-jata.

Vo vaè~kiot standard se navedeni i drugite vidovi tehni~ki crteì, {to moàt da se sretnat vo sekojdnevnata praktika vo proizvodstvoto i {to ovde samo }e bidat spomnati. Nivnata namena se podrazbira po imeto {to go nosat, a toa se: instalaciski, {ematski, patent i dijagramski tehni~ki crteì.

Spored na~inot na izrabotkata na tehni~kite crteì, istite moàt da bidat originali i kopii. Prvite se izrabotuvaat vo tu{ i na specijalna transparentna hartija, t.n. paus, {to ovozmoùva relativno dolgo vreme da se za~uvaat vo prvobitnata sostojba. Tie se ~uvaat vo arhivata na orga-nizacijata i povremeno se koristat za izrabotka na potrebniot broj kopii, koi se izrabotuvaat na specijalna ozolitna hartija i se distribuiraat vo site oddelenija na organizacijata koi posredno ili neposredno u~estvuvaat vo finalizacijata na elementite i vo montaàta na istite, zaedno so standardnite delovi, vo zamislenata od konstruktorite funkcionalna celina, t.e konstrukcija.

Ne moè da se izraboti dobar tehni~ki crte` dokolku dobro ne se poznavaat vaè~kite pravila i standardi vo tehni~kiot svet, a koi ja pret-stavuvaat gramatikata na jazikot na grafi~koto komunicirawe. Ne postoi mo`nost za dobro proektirawe, konstruirawe ili izveduvawe na eden tehni~ki funkcionalen objekt, ako istite ne se poznavaat i primenuvaat .

Izrabotkata na kvaliteten tehni~ki crte` pretpostavuva prethodna jas-na pretstava za oblikot, namenata i funkcijata na delot.

2. S T A N D A R D I

Pojavata na razni problemi vo razmenata na materijalnite dobra, kako {to se golemo {arenilo od isti po namena proizvodi na pazarot, problemi vo proizvodstvoto {to proizleguvaat od nu`noto skladirawe na potrebnite


11

koli~ini na pridru`niot rezen i kontrolen alat potreben za realizacija na planiranoto proizvodstvo, problemi so skladirawe na re-zervnite i gotovite delovi, problemi vrzani za postignuvawe i zapazuvawe na potrebniot kvalitet na sopstvenoto proiz-vodstvo i dr. ja nametna pot-rebata od voveduvawe na standardite najnapred vo procesot na sopstvenoto proizvodstvo i potro{uva~ka vo pove}e srodni pretprijatija, a potoa i vo odredeni industriski granki, regioni, pa i dràvi.

Propisite so koi se utvrduva oblik, kvalitet, dimenzija, red na gole-mini, ozna~uvawe na proizvodi i proizvodna dokumentacija, definirawe na skrateni oznaki na poimi - t.n. simboli, na~in na pakuvawe (dimenzii i kvalitet na ambalaà), transport, ishrana i drugo se narekuvaat stan-dardi.

Taka, vo pove}eto industriski razvieni zemji se pojavile dràvni stan-dardi, od koi najpoznati se:

A S A - American Standards Association, kako dràven standard na Soedine-tite Amerikanski dràvi

B S I - British Standards Institution, kako dràven standard na Velika Brita-nija

D I N - Deutsche Industrie Normen, kako dràven standard na Germanija

G O S T - Gossudasrtveni op{tosojuznz standart, kako dràven stan-dard na porane{niot Sovetski Sojuz i

J U S - Jugoslovenski standardi, kako dràven standard na sosedna So-juzna Republika Jugoslavija

Razvojot na industrijata diktira potreba od pogolema i podobra me-|unarodna razmena na materijalni dobra i me|udràvna tehni~ka sorabotka, {to uslovuva oddelni dràvni standardi da se pribliùvaat edni kon dru-gi. Vo taa smisla, po Vtorata svetska vojna, usoglasuvaweto na takvite me|unarodni standardi £ be-{e dovereno na Me|unarodnata organizacija za standardi I S O - International Standards Organisation, koja uspe{no raboti i dejstvuva, a denes e i organ na Obedinetite Nacii.

2.1 Struktura na dràvnite standardi


12

Primenata na dr`vnite standardi e zadolìtelna za site stopanski or-ganizacii, ustanovi i lica, koi u~estvuvaat vo proizvodstvoto i razmenata na materijalnite dobra na teritorijata na edna dràva. Za oblastite za koi ne postojat sopstveni standardi, po izbor, moàt da se upotrebat drugi dr-àvni standardi, po mo`nost od onie zemji i stopanstva so koi toa stopan-stvo sorabotuva.

Sekoj dràven standard ima sopstvena specifi~na struktura i vo poma-la ili pogolema mera se razlikuva od strukturata na drugite dràvni standardi. Kako primer, vo ovoj materijal }e bide objasneta strukturata na jugoslovenskite standardi.

Osnovnata oznaka na jugoslovenskite standardi sodrì ~etiri mesta me|usebno izdvoeni so to~ka. Na prvoto mesto e simbolot za jugoslovenski standardi JUS, na vtoroto se nao|a oznaka za dejnosta, na tretoto e oznakata za podgrupa vo soodvetnata dejnost, a na ~etvrtoto mesto e naveden brojot na soodvetniot standard, {to moè da bide od 001 do 999.

Nekoi od osnovnite dejnosti, ~ija oznaka se nao|a na vtoro mesto vo osnovnata oznaka, a se obeleùvaat so golemi latini~ni bukvi se:

A - osnovni i op{ti raboti B - jaglen, nafta i nafteni derivati, mineralni maziva i masti C - metalurgija i tehnologija na prerabotka na metali, zavaruvawe i me-

talni proizvodi D - {umarstvo, drvna industrija i prerabotka na drvni materijali F - tekstilna industrija G - proizvodi od koà, guma, smola, plasti~ni masi H - hemiska industrija L - merni aparati i proizvodi od precizna mehanika M -ma{instvo N - elektrotehnika P - èleznica U - grade`ni{tvo i t.n

Simbolot na tretoto mesto vo osnovnata oznaka na jugoslovenskite standardi e golema latini~na bukva i ja ozna~uva grupata vo soodvetnata dejnost (simbolot na vtoro mesto vo osnovnata oznaka). Poradi brojnosta, nabrojuvaweto na zna~ewata na ovoj simbol nema smisla i ne e neophodno, so ogled na toa {to site oznaki zaedno so opisot na soodvetnite grupi i podgrupi moè da se najdat vo soodvetni katalozi.


13

Kako primer se naveduva standardot JUS. A. A0. 104, koj so svojata os-novna oznaka na prvoto mesto - JUS dava do znaewe deka se raboti za jugo-slovenski standard, so simbolot na vtoroto mesto - A deka se odnesuva na dejnosta osnovni i op{ti raboti, so simbolot na tretoto mesto oznaka A0 deka se raboti za grupa tehni~ki crteì i razmeri i na ~etvrtoto mesto brojot 104 go dava evidentniot broj na standardot.

2.2 S t a n d a r d n i b r o e v i

Standardnite broevi se upotrebuvaat za da se odberat, usvojat ili utvr-dat golemini koi se izrazuvaat brojno. Za standardni broevi se usvoeni zaokruènite vrednosti na ~lenovite na geometriskite redovi, ~ii koli~-nici se so vrednost:

10 1 5849 1 65 = ≈, , - standardiziran i ozna~en kako red R5


10 1 1220 1 1220 = ≈, , - standardiziran i ozna~en kako red R20 i


Kako {to se gleda od oznakite R5 do R40 i samite standardni redovi se standardizirani vo geometriski red so koli~nik ~ija vrednost e q = 2.

Vo tab 2.1 se dadeni standardnite vrednosti na broevite od 1 do 10 i toa posebno za ~etirite standardni redovi na standardnite broevi R5 do R40.

Vrednosta na standardnite broevi treba da se bira prvenstveno od redot R5, potoa posledovatelno od R10, R20 i najposle od R40. Drugite vrednosti na standardnite broevi se dobivaat so mnoèwe ili delewe na broevite od tab 2.1 so stepeni na brojot 10, ~ij stepenov pokazatel ima pozitivna celobrojna vrednost. Taka na pr. pri mnoèwe na standardnite broevi vo tabelata so 101 se dobivaat standardni broevi od 10 do 100, a pri delewe na istite so 101 standardnite broevi od 0,1 do 1,0.

Ako se pogledne vo broevite od tab. 2.1 }e se zabeleì deka sekoj red pretstavuva podmnoèstvo na pogolemite redovi od nego, a istovremeno unija na samiot red i drugite pomali od nego standardni redovi. Taka, R20


14

pretstavuva podmnoèstvo na R40 i unija na R5, R10 i R20, a R5 voedno pretstavuva i presek na R5, R10, R20 i R40. tab. 2.1 Standardni broevi

R5 R10 R20 R40 R5 R10 R20 R40 1,00 1,00 1,00 1,00 3,15 3,15 3,15 1,06 3,35 1,12 1,12 3,55 3,55 1,18 3,75 1,25 1,25 1,25 4,00 4,00 4,00 4,00 1,32 4,25 1,40 1,40 4,50 4,50 1,50 4,75

1,60 1,60 1,60 1,60 5,00 5,00 5,00 1,70 5,30 1,80 1,80 5,60 5,60 1,90 6,00 2,00 2,00 2,00 6,30 6,30 6,30 6,30 2,12 6,70 2,24 2,24 7,10 7,10 2,36 7,50

2,50 2,50 2,50 2,50 8,00 8,00 8,00 2,65 8,50 2,80 2,80 9,00 9,00 3,00 9,50 10,0 10,0 10,0 10,0

2.3 Formati i priprema na formati

2.3.1 S t a n d a r d n i f o r m a t i

Spored svojata namena standardnite formati se delat na tri grupi: A, B i C. Formatite od grupata B se upotrebuvaat za pe~atewe knigi i u~ebnici, onie od grupata C za po{tenski koverti, a standardnite formati od grupata A se koristat vo tehnikata pri izrabotka na tehni~ki crteì i se prika-àni vo tab. 2.2. Tab. 2.2 Standardni formati od grupata A

Oznaka Meri

A0 841 x 1189 A1 594 x 841 A2 420 x 594


15

A3 297 x 420 A4 210 x 297

Pri izborot na formatot za crtawe spored istata tabela, po mo`nost, treba da se koristi najmaliot format, {to ovozmoùva jasnost, preglednost i ~itlivost na crteòt. Site formati od ovaa grupa se horizontalni, so isklu~ok na A4 formatot koj e vertikalen. Kako osnoven se smeta A0 - formatot, so ~ie ~etirikratno prepolovuvawe na podolgata strana od paralelogramot, kako {to e toa prikaàno na sl. 2.1, se dobivaat stan-dardnite formati A1, A2, A3 i A4.

A1

A2

A3

A4

A4

42

02

10

21

0

42

0

84

1

1189

297

594

Sl. 2.1 Dobivawe na formatite A1 do A4 od osnovniot A0 format

êstopati, vaka definiranite standardni formati ne se najpogodni za tehni~ko pretstavuvawe na relativno dolgi vo odnos na drugite dve dimen-zii dolgi tehni~ki objekti ili instalacii, poradi {to e potrebno da se vr{i prodolùvawe na istite, taka {to pokratkata strana od formatot se prodolùva do dolìna {to e proizvod od istata i cel broj. Taka se dobieni


16

dimenziite na prodolènite A3 i A4 formati, {to se prikaàni vo narednata tabela 2.3

Tab. 2.3 Prodolèni A3 i A4 formati

Oznaka Meri mm

A3 ´ 3 420 ´ 891

A3 ´ 4 420 ´ 1189

A4 ´ 3 297 ´ 630

A4 ´ 4 297 ´ 841

A4 ´ 5 297´ 1151

Na sl. 2.2 e prikaàn prodolèn A3 ´ 3, a na sl. 2.3 prodolèn A4 ´ 4 format.

297 297 297

891

42

0

A3 A3 A3

Sl. 2.2 Prodolèn A3 ´ 3 format

210 210 210 210

A4 A4 A4 A4

840

29

7

Sl. 2.3 Prodolèn A4 ´ 4 format

Postojat i isklu~itelno prodolèni formati, za koi ovde nema da stane zbor, a se navedeni vo vaè~kite standardi.

2.3.2 Oformuvawe na formatite


17

Pred da se zapo~ne so izrabotka na tehni~kiot crte`, izbraniot format treba da se oformi t.e. kompletira so neophodnite, predvideni so standard, grafi~ki oznaki i simboli vo koi spa|aat: zaglavie (tablica) - A, rabovi za otsekuvawe - B, ramka - V, oznaki za centrirawe - G, oznaki za ori-entacija - D oznaki za otsekuvawe- \, referentna mreà - E i referentna metri~ka skala - @.

Taka, na sl. 2.4 e prikaàn kompletno oformen A3 format, a na sl. 2.5 kompletno so potrebnite podatoci popolneto zaglavie na crteòt.

1111 2222 3333 4444 5555 6666 7777 8888

AAAA

BBBB

CCCC

DDDD

EEEE

FFFF

180180180180

420420420420

297

297

297

297

65656565

7

23

Sl. 2.4 Kompletno oformen A3 format


18

63

,7

5

180

45 50 85

8 25 8 11 9 15 17 42 14

38,25

38,25

38,25

38,25

....

.... .... ................

Sl. 2.5 Zaglavie na crteòt

Pove}e podatoci za drugite grafi~ki oznaki i simboli na tehni~kite crteì se dadeni vo postoe~kiot vaè~ki standard.

3. TEHNI^KO PISMO

Za da bide jasen, voedna~en i pogoden za snimawe na mikrofilm, tekstot koj poradi pojasnuvawe se ispi{uva na crteòt, mora da zadovoluva opredeleni barawa i normi, {to se propi{ani so vaè~kite standardi. Ovie pak, davaat mo`nost za ispi{uvawe so pove}e vidovi bukvi i toa: kosi, {to se navednati vo desno od vertikalata pod agol od 15o i vertikal-ni bukvi.

Za da se olesni ispi{uvaweto na tekstot, debelinata na linijata so koja se ispi{uvaat malite i golemite bukvi treba da bide ista. Kako osnovna mera se zema viso~inata na golemite bukvi h i taa ne smee da bide pomala od 2,5 mm. Standardnite vrednosti na ovaa golemina se dadeni so geometris-kata progresija

2,5 3,5 5,0 7,0 10.0 14,0 20,0 mm


19

~ij koli~nik ima vrednost 2 . Pri izborot na vaka definiranata viso~ina na golemite bukvi treba da se vodi smetka za odnosot na viso~inata na gole-mite i malite bukvi. Spored preporakite vo postoe~kiot standard, viso~i-nata na malite bukvi treba da bide za eden stepen pomala od onaa na golemi-te bukvi. Taka na pr. ako golemite bukvi se ispi{uvaat so viso~ina od 5,0 mm, viso~inata na malite bukvi treba da iznesuva 3,5 mm.

Ako debelinata na linijata so koja se ispi{uvaat bukvite od tekstot se ozna~i so d, toga{ za odnosot pome|u nea i viso~inata na golemite bukvi h se prepora~uva:

h d= 14 - definirani kako bukvi tip A i h d= 10 - definirani kako bukvi tip B

Rastojanieto pome|u dve sosedni linii od edna ista bukva, ili pome|u dve sosedni bukvi ili broevi treba da bide najmalku ednakvo so dvojnata vrednost na debelinata na linijata so koja se ispi{ani bukvite. Taka napr. ako pri crtaweto na tehni~kiot crte` se koristat dve debelini na rapido-grafski pera na pr. 0,7 i 0,35 mm, dobro e da se izberat bukvite tip V zatoa {to vo takov slu~aj so peroto od 0,7 mm viso~inata na golemite bukvi bi bila 7,0 mm, a soglasno pogore iznesenite preporaki, viso~inata na malite bukvi bi bila 5,0 mm. Vo slu~ai koga se koristi tenkoto pero od 0,35 mm, viso~inata na golemite bukvi bi bila 3,5 mm, a viso~inata na malite bukvi 2,5 mm.

Na sl.3.1 e daden primer za ispi{uvawe so kirili~ni kosi bukvi, od ka-de {to moè da se vidi zna~eweto na site vrednosti {to se navedeni vo tab. 3.1.

100mm

80

60

40

20

0

h

bc

d

a

Sl. 3.1 Zna~ewe na vrednostite navedeni vo tab.3.1

Tab 3.1 Vrednosti na goleminite, navedeni vo sl. 3.1


20

Zaedni~ko Bukvi A Bukvi V

h c b a e d a e d

2,5 - 3,5 0,35 1,05 0,18 0,5 1,5 0,25

3,5 2,5 5,0 0,5 12,5 0,25 0,7 2,1 0,35

5,0 3,5 7,0 0,7 2,1 0,35 1,0 3,0 0,5

7,0 5,0 10,0 1,0 3,0 0,5 1,4 4,2 0,7

10,0 7,0 14,0 1,4 4,2 0,7 2,0 6,0 1,0

14,0 10,00 20,0 2,0 6,0 1,0 2,8 8,4 1,4

20,0 14,0 28,0 2,8 8,4 1,4 4,0 12,0 2,0


21


22


23

Sl. 3.2 Kirili~no pismo, brojki i znaci (kosi) - tip B

Kompletniot tehni~ki crte` ne e toa dokolku tekstot {to go sodrì ne e ispi{an so tehni~ki bukvi.

Inaku, predmetniot standard podednakvo gi tretira i kirili~noto i la-tini~noto pismo i sî {to e dosega kaàno podednakvo vaì za dvete, kako i za brojkite i gr~koto pismo. So istiov standard se definirani oblicite i goleminite na kosite i vertikalnite bukvi od tipot A i B, kako i ostana-tite znaci i brojki. Taka, so vaè~kiot standard se utvrdeni oblicite na bukvite od kirili~noto pismo, {to zvani~no e vo upotreba vo na{ata zem-ja. Na sl. 3.2 se prikaàni vo mreà kosi bukvi od kirili~noto pismo, brojki i znaci od tipV ( h = 10 d). Inaku, oblikot na bukvite od gr~kata alfabeta kako i arapskite i rimskite broevi se utvrduva so poseben stan-dard. Drugite tipovi bukvi, brojki i znaci moè da se vidat vo drugi sood-vetni standardi.

4. LINII VO TEHNI^KO CRTAWE

Na sl. 4.1 na dva ma{inski dela e prikaàna primenata na onie vidovi linii {to se standardizirani so poseben standard i se prikaàni vo tab. 4.1


24

M1

4

35

82

62

A1 G1

G2 B5

B4

B2

A2

A2

B3G1

C1

20

F2

D1

G1A1

A1

38

G1

A

B2

110

Sl. 4.1 Primena na standardnite vidovi linii Tab. 4.1 Vidovi linii i nivnata primena


25

1. Vidlivi konturi2. Vidlivi ivici

Polna debelaA

Tip na linijata

1. Imaginaren prodor2. Kotni linii3. Pomo{ni kotni linii4. Pokazni linii5. [rafuri6. Konturi na zavrteni

preseci7. Kratki osovinski

linii

Polna tenkaB

Opis Primena

1. Grani~ni linii nadelimi~ni poglediili preseci

Polna tenka,izvle~ena soslobodna raka

S

Polna tenka,so cik - cakoblik

1. Isto so linijata S

1. Nevidlivi konturiIsprekinata -2. Nevidlivi ivici

D

E

1. Nevidlivi konturi2. Nevidlivi ivici

Isprekinata -tenka

F

1. Osovinski linii2. Simetrali3. Traektorii (pateki)

tenkaG

Crta,to~ka,crta

Crta,to~ka,crtazadebelena na kraevite i na mestata na pro-mena na pravec

1. Isprekr{eni preseci

1. Linii i povr{ini nakoi se postavuvaatspecijalni zahtevi

Crta,to~ka,crta

debela

debela

H

J

1. Konturi na sosednidelovi

2. Alternativni i kraj-ni polo`bi na pod -vi`ni delovi

3. Teì{ni linii4. Pojdovni konturi

pred oblikuvawe5. Delovi {to se pred

ramninata na presek

KCrta,dve to~ki,

crta, tenka

5. STANDARDNI RAZMERI VO TEHNI^KOTO CRTAWE


26

Na tehni~kite crteì se pretstavuvaat predmeti i objekti so najraz-li~ni golemini i najdobro e koga istite se crtaat vo prirodna golemina, {to }e re~e vo razmer 1:1, bidej}i na takviot crte` mnogu lesno moè da se sogleda i formata i vistinskata golemina na predmetot t.e. objektot. Nemoàt site delovi da se pretstavuvaat vo nivnata prirodna golemina; nekoi se premnogu golemi, a drugi pak premnogu mali. Prvite ne moàt da se prikaàt vo svojata prirodna golemina od pri~ina {to ednostavno ne postoi tolku golem list hartija, a pak vtorite i koga bi se nacrtale vo svojata prirodna golemina bi bile premnogu sitno nacrtani, taka {to crteòt ne bi bil jasen i pregleden.

Od tie pri~ini, pri crtaweto na tehni~kite crteì se pribegnuva kon zgolemuvawe, odnosno smaluvawe na dimenziite na predmetite, ili objek-tite. Goleminata na takvoto smaluvawe ili zgolemuvawe na prirodnite dimenzii na delot pri crtaweto zavisi od ume{nosta na crta~ot i od nego-viot oset za postignuvawe zadovolitelna jasnost na crteòt pri soodveten izbor na formatot na crta~kata hartija.

Od dosega kaànoto, proizleguva deka razmer pretstavuva odnos pome|u liniskite golemini na delot ili objektot {to se prikaàni na crte-òt i vistinskite t.e. prirodnite golemini na istiot.

Pri crtaweto na tehni~kiot crte`, vo Tehni~koto crtawe ne e dozvole-no proizvolno da se zgolemuvaat odnosno namaluvaat prirodnite dimenzii na predmetite; so drugi zborovi, ne e dozvoleno da se primenuvaat proiz-volni razmeri. Vo zavisnost od prirodnata golemina na predmetot {to se crta, se primenuvaat standardni razmeri za:

- crtawe vo prirodna golemina 1 : 1

- zgolemuvawe 2 : 1 , 5 : 1 i 10 : 1 i dr.

- smaluvawe 1 : 2 , 1 : 5 i 1 : 10 i dr.

Se postavuva pra{aweto {to pretstavuva razmerot 5 : 1 ?

Ovoj razmer pokaùva deka site prirodni dimenzii na predmetot, na cr-teòt se zgolemeni pet pati. Taka na pr. ako prirodnata dolìna na pred-metot iznesuva 6,0 mm, na crteòt istata e nacrtana so dolìna od 5 ´ 6,0 = 30 mm, a e kotirana so nejzinata prirodna golemina od 6,0 mm. Sli~no na toa, razmerot 1 : 2 pokaùva deka prirodna dolìna od 100 mm na crteòt e nacrtana so dolìna od 100 : 2= 50 mm, a e kotirana so nejzinata prirodna golemina od 100 mm.


27

Razmerot na crteòt se prikaùva vo zaglavieto na crteòt i toa na slednite tri na~ini: RAZMER 5 : 1, R 5 : 1 ili pak ednostavno samo 5 : 1.

Na crta~ki format, na koj postojat pove}e crteì od pove}e predmeti ili zgolemeni delovi od ist crte` , t.n. detali, moè da se pojavi potreba od primena na pove}e razli~ni standardni razmeri. Vo takov slu~aj, razmerot {to dominira po va`nosta i brojot na crteìte na koi e prime-net, se vika glaven razmer i se vpi{uva vo zaglavieto na crta~kiot list so pogolemi brojki, a drugite razmeri se narekuvaat pomo{ni i se vpi{uvaat pokraj glavniot razmer i toa so pomali i potenki brojki, kako i pod samite crteì na koi tie se odnesuvaat. Va`no e da se znae deka site proekcii od eden predmet se crtaat so eden ist razmer. Najpravilno i najpregledno e koga, po mo`nost, site crteì na eden crta~ki list se crtaat vo eden ist razmer.

6. GEOMETRISKO CRTAWE

Vo tekot na izrabotkata na tehni~kiot crte`, konstruktorot neizbe`no se sre}ava so problemi od oblasta na geometrijata, kako {to se napr. crta-we i podelba na agli so karakteristi~na golemina, podelba na otse~ka na ednakvi delovi, crtawe i spojuvawe na razni matemati~ki linii, crtawe na pravilni mnoguagolnici, kru`ni linii, elipsi i dr.

Vo prodolènie }e bidat izneseni nekoi poednostavni metodi i kon-strukcii za re{avawe na ovie problemi, {to ~esto se sre}avaat vo izrabot-kata na eden tehni~ki crte`.

6.1 Crtawe agli so pomo{ na dva triagolnici

So pomo{ na dva pravoagolni triagolnici, od koi edniot e ramnokrak so agli od 45o, 45o i 90o, a drugiot raznostran so agli od 30o, 60o i 90o, so poedine~na primena na eden od niv ili so koristewe na dvata triagolnici zaedno, kako {to e prikaàno na sl. 6. 01, moè da se nacrtaat agli od 15o, 30o, 45o, 60o, 75o, 90o, 105o, 120o, 135o, 150o i 165o.


28

150°

30°Aa

b

c

75°

105°

Aa

b

c

165°

15°

120°

60°

Aa

b

c

135°

45°A c

b

a

a A

b

c

Sl. 6.01 Crtawe karakteristi~ni agli so pomo{ na dva pravoagolni triagolnici

6.2 Crtawe karakteristi~ni agli i simetrala na agol so pomo{ na {estar

Na sl. 6.02 so teme vo A e prikaàna konstrukcija na agli od 90o, 60o, 45o i 30o so pomo{ na {estar, a na narednata sl. 6.03 e prikaàna konstrukcija na simetrala OC na agol so proizvolna golemina a. Pritoa, vrednosta na dolìnata na radiusite R i R1 e proizvolna.

Najnapred, na polupravata Oa so centar vo O se crta lak so proizvolen otvor na {estarot. Potoa so istiot otvor na {estarot, od prese~nata to~ka na lakot so polupravata Oa se crta lak ~ij presek so lakot {to e povle~en od O ja definira to~kata niz koja od to~kata O se povlekuva prava {to so polupravata Oa formira agol od 60o. So crtawe simetrala na vaka dobi-eniot agol od 60o se dobiva agol od 30o, a so prenesuvawe na tetivata 12 od to~kata 1 vo levo se dobiva to~kata 3, ~ie povrzuvawe so to~kata O ja definira polupravata Od {to so polupravata Oa formira prav agol, t.e. agol od 90o. So crtawe simetrala na agolot od 30o se dobiva agol od 15o, pa so dodavawe na agolot od 30o se dobiva agol od 45o.


29

R R1

R1

30░

60░90░ R

O

a

b

c

l

l

d

3

2

1

l

l

Sl 6.02 Crtawe nekoi karakteristi~ni agli so pomo{ na {estar

R R1

R1

O

a

b

c

/2/2/2/2

Sl. 6.03 Simetrala na agol a

6.3 Podelba na otse~ka na n ednakvi delovi

Za da se podeli otse~kata AB na n ednakvi delovi, potrebno e najprvin od to~kata A da se povle~e polupravata Ac pod agol so proizvolna vrednost i na nea so po~etok vo A da se nanesat n ednakvi otse~ki. Poslednata to~ka, ozna~ena so brojot n se povrzuva so to~kata B, a potoa niz site to~ki na po-lupravata Ac se vle~at zraci {to se paralelni so zrakot nB. Prese~nite to~ki na ovie zraci so otse~kata AB ja delat istata na n ednakvi delovi. Na


30

takov na~in na sl. 6.04 e prikaàna konstrukcija za podelba na otse~kata AB na n = 8 ednakvi delovi.

1

2

3

4

5

6

7

8

A

B

a

12

34

56

78

,

,

,

,

,

,

,

,

Sl. 6.04 Podelba na otse~ka A B na n = 8 ednakvi delovi

6.4 Povrzuvawe na dve pravi {to se se~at, so radius R

Ako e potrebno dve pravi {to se se~at vo A da se povrzat so lak ~ij ra-dius e R, na rastojanie R se povlekuvaat paralelni zraci so dvete pravi, a nivniot presek go definira centarot O na lakot so radius R, {to gi povr-zuva dvete prese~ni pravi so lak ~ij radius e R.

Na narednata sl. 6.05 e prikaàna vakvata konstrukcija za povrzuvawe na pravite A-c i A-b so radius R, kako i na pravite B-b i B-c so radius R1.


31

R

R

Ab

RR

R1

1

R1

B

O1

O

c c

b

Sl. 6.05 Povrzuvawe na dve pravi {to se se~at so lak so radius R

6.5 Povrzuvawe na kriva linija so prava

Na slikata 6. 06 e prikaàna postapka za pravilno povrzuvawe na kru`na linija so radius R so nejzinata tangenta vo to~kata A so lak ~ij radius e R1 od edna i od druga strana so nejzinata normala vo to~kata B so lak ~ij radius e isto taka R1.

Najnapred, paralelno so tangentata odnosno normalata na kru`nata linija na rastojanie R1 se crtaat pravite a odnosno b, a potoa od centarot O na kru`nata linija se crtaat lakovi so radius R+R1. Presecite na ovie lakovi so pravite a i b gi definiraat soodvetnite centri od koi so radius R1 se crtaat lakovite so koi tangentata t odnosno normalata n pravilno se povrzuvaat so kru`nata linija so radius R.


32

n

t

R

A

B

O

O

O R

R

R

1

1

2

2R 2

1 1R

2R

+ +R

R

Sl. 6.06 Povrzuvawe na kriva i prava linija so lak so radius R

6.6 Povrzuvawe na dve kru`ni linii so lak ~ij radius e R

Zada~ata se sveduva na toa da se opredeli centarot C na lakot so radius R {to pravilno }e gi povrze dvete kru`ni linii.

Poznato e deka zaedni~kite dopirni to~ki na lakot i kru`nite linii A i B, centrite na kru`nite linii O1 i O2 i centarot na lakot C leàt na na edna ista prava C-O1-A, i C-O2-B, t.e. na zaedni~kata normala na kru`nata linija so centar vo O1 i lakot so radius R, odnosno na zaedni~kata normala na kru`nata linija so centar vo O2 i lakot so radius R. Koristej}i se so ova pravilo na narednata slika 6.07 se prikaàni tri slu~ai za povrzuvawe na dve kru`ni linii so radiusi R1 i R2 so lak ~ij radius e R.

Mestoto na centarot na baraniot kruèn lak C se dobiva vo presekot na pomo{nite lakovi {to se povlekuvaat od centrite na dvete kru`ni linii O1 i O2. Vrednosta na nivnite radiusi zavisi od toa dali dopirnata to~ka leì ili pak e nadvor od otse~kata O C1 , odnosno O C2 .


33

Ako taa e nadvor od ovaa otse~ka, toga{ vrednosta na soodvetniot pomo-{en lak iznesuva R-R1, odnosno R-R2, a ako, pak, taa se nao|a pome|u centarot na kru`nata linija O1 odnosno O2 i baraniot centar C, negovata vrednost iznesuva R+R1, odnosno R+R2.

R

R +R2

R +R1

R- R 2

R- R 1

00

0

0 0 01 1 1

22

2

CC

C

R

R

R

R

RR

11

1

2

2

2 R-R

R+R

2

1

R

R

A

B

A

B

A

B

Sl. 6.07 Povrzuvawe na dve kru`ni linii so radiusi R1 i R2 so lak ~ij radius e R

6.7 Konstrukcija na pravilen mnoguagolnik, vpi{an vo krug so radius R

Zatvorena geometriska slika so tri i pove}e ednakvi strani8 i vnat-re{ni agli se narekuva pravilen mnoguagolnik ili pravilen poligon.

Postojat pove}e na~ini za konstrukcija na koj i da e pravilen mnogu-agolnik vpi{an vo krug so radius R, no ovde }e bide prikaàna samo edna od niv. Taka, za da se konstruira pravilen n- agolnik, {to e vpi{an vo krug so radius R, potrebno e najnapred da se nacrta krug so dadeniot radius R, vertikalniot i horizontalniot dijametar da se podelat na n ednakvi delovi, levo i desno na horizontalniot dijametar da se dodade u{te po edna


34

dolìna R i od taka dobienite to~ki A i B da se povle~at zraci niz to~kite, {to vertikalniot dijametar na kru`nicata go delat na n delovi. Na toj na~in vo presecite na ovie zraci so kru`nata linija se dobivaat 2n to~ki, {to istata ja delat na 2n lakovi so ednakvi dolìni.

So povrzuvawe na ovie to~ki se dobiva pravilen 2n - agolnik, so povr-zuvawe na sekoja vtora po red n- agolnik, sekoja treta 2n/3 - agolnik (dokol-ku 2n e delivo so 3) i t.n.

Na slikata 6.08a e prikaàna takvata konstrukcija na pravilen osmo-agolnik (sekoja vtora to~ka), vpi{an vo kru`nica so radius R, a na sl.6.08b so povrzuvawe na sekoja naredna to~ka e dobien pravilen 16 - agolnik i so povrzuvawe na sekoja ~etvrta to~ka pravilen 4- agolnik t.e. kvadrat. Po-vrzuvawe na sekoja treta to~ka ne dava pravilen mnoguagolnik bidej}i 2n = 2 ´ 8 = 16 ne e delivo so 3.

2R 2R

OA B

R

1

2

5

6

7

8

9

O

R

1

a) b)

Sl.6.08 Konstrukcija na pravilen osumagolnik, {esnaesetagolnik i ~etiriagolnik (kvadrat) vpi{an vo kru`na linija so radius R

Vo ma{instvoto naj~esto se javuva potrebata od crtawe na pravilen {estagolnok (navrtka i glava od zavrtka), pa zatoa na narednata sl. 6.09 e prikaàna ednostavna konstrukcija na 6 - agolnik, vpi{an vo kru`na linija so poznat radius R.


35

RR

R R

R

Sl. 6.09 Ednostavna konstrukcija na {estagolnik, vpi{an vo kru`na linija so radius R

So centar vo to~kata O i radius R se crta kru`nata linija, se crtaat dvete oski na simetrija i se dobivaat to~kite A i B. Najprvo od A, a potoa i od B se crtaat pomo{ni lakovi so istiot radius R i na toj na~in pokraj to~kite A i B, se dobivaat i drugite to~ki na pravilniot {estagolnik.

6.8 Konstrukcija na pravilen mnoguagolnik so poznata strana

Na sl. 6.10 e prikaàna u{te edna konstrukcija na pravilen mnoguagol-nik, no ovoj pat so poznata vrednost na negovata strana AB.

So radius R AB� od to~kite A i B se crtaat lakovi, ~ij presek e to~kata 6, {to pretstavuva centar na kru`na linija opi{ana okolu pravilen {est-agolnik so strana AB. Na kru`nata linija so radius R AB� so centar vo to~kata 6 se nanesuva stranata AB i taka se dobiva pravilen 6 - agolnik Od A i B se povlekuvaat pravci normalni na AB.Vo presekot na normalata vo A i lakot povle~en od B se dobiva to~kata C, a vo presekot na normalata vo B i lakot povle~en od A se dobiva to~kata D. So povrzuvawe na to~kite A, C, D i B se dobiva kvadrat (pravilen 4 - agolnik) ABCD ~ii dijagonali se se~at vo to~kata 4, {to pak pretstavuva centar na opi{ana kru`na linija okolu kvadratot.

So podelba na dobienata otse~ka 46 na dva ednakvi dela se dobiva to~-kata 5, {to pretstavuva centar na kru`na linija na koja se nanesuva 5 pati dolìnata na otse~kata AB pri {to se dobiva pravilen petagolnik so strana AB.


36

Za da se nacrta pravilen sedumagolnik, potrebno e dolìnata 56 da se prenese od to~kata 6, so {to se dobiva to~kata 7, vo koja pak e centarot na kru`na linija {to minuva niz A i B. So nanesuvawe na otse~kata AB sedum pati po obikolkata na ovaa kru`na linija se dobiva pravilen sedumagolnik so dadenata strana AB.

C

A B

D

6

4

5

7

8

3

Sl. 6.10 Konstrukcija na pravilen mnoguagolnik so poznata strana AB

Istata postapka se primenuva i za konstruirawe na pravilen 8- agolnik, 9- agolnik i t.n., so toa {to e potrebno na opi{aniot na~in da se najdat so-


37

odvetnite centri na krugovite {to minuvaat niz A i B, a potoa po nivnata obikolka da se nanesuva dolìnata na otse~kata AB.

6.9 Konstrukcija na elipsa po principot na srazmernost

Od pove}eto na~ini za konstrukcija, ovde }e bide objasneta postapkata za konstrukcija na elipsa po principot na srazmernost.

Poznata e vrednosta na dvata konjugirani pre~nici na elipsata AB i CD, kako i nivnata me|usebna polo`ba vo ramninata. Se povlekuvaat para-lelni pravci na oskata AB vo to~kite C i D i na CD vo to~kite A i B. Stranite na taka dobieniot romboid {to se paralelni so golemata oska AB se delat levo i desno od to~kite C i D na n ednakvi delovi i se ozna~uvaat kako {to e prikaàno na sl. 6.11 i sl. 6.12. Isto taka i malata oska gore i dolu se deli na n ednakvi delovi ozna~eni kako {to e prika-àno na slikite.

Od A i B se vle~at zraci niz to~kite 1, 2, 3 na malata oska i do to~kite 1, 2, 3 na stranite {to se paralelni na oskata AB. Sekoja prese~na to~ka na zrak od A odnosno B, {to minuva niz to~ka i = 1, 2, 3 od malata oska i zrakot povle~en od B odnosno A, {to odi do to~kata i = 1, 2, 3 na stranite od romboidot paralelni na oskata AB, pretstavuva to~ka od elipsata. So vni-matelno povrzuvawe na ovie to~ki so krivuqar se dobiva baranata elipsa.

A B

C

D

0

1

2

3

1

2

3

321

1 2 3

3 2 1

123


38

Sl. 6. 11 Konstrukcija na elipsa so konjugirani pre~nici po principot na srazmernost

Na sl. 6.11 i 6.12 e prikaàna konstrukcija na elipsa so konjugirani pre~nici i prava elipsa so dadeni oski AB i CD po principot na srazmer-nost pri n = 4.

A B

C

D

1 2 3 4 4 3 2 1

1

2

3

4

1 2 3 4 4 3 2 1

1

2

3

4

Sl. 6.12 Konstrukcija na prava elipsa po principot na srazmernost

7.PRIKA@UVAWE DELOVI NA CRTE@

7.1 Metodi na proektirawe

Site predmeti vo prirodata moàt da se pretstavat na hartija kako crte` ili slika, onaka kako {to gi gleda ~ove~koto oko. Vo tehnikata se primenuva poseben na~in na prikaùvawe na predmetite na hartija i e predmet na interesirawe na nastavnata disciplina "Tehni~ko crtawe". Taka dobieniot crte` na predmetot se vika " tehni~ki crte` ". Pri izra-botkata na takviot crte` se koristat pove}e pravila za crtawe, a predme-tot ne se prikaùva onaka kako go gledame, tuku vo malku izmenet oblik so


39

cel da se obezbedi pravilno postavuvawe na merite na crteòt. Izgledot na predmetot na takviot crte` }e zavisi od izbraniot metod na proektirawe.

Proektiraweto e proces {to ovozmoùva izgledot na predmetot da se dobie vrz nekoja proektira~ka ramnina. Za prikaùvawe na predmetite so pomo{ na crte`, vo tehnikata se koristat centralno, aksonometrisko i ortogonalno proektirawe.

- Centralnoto i aksonometriskoto proektirawe go prikaùvaat pred-metot so site tri negovi dimenzii na proektira~kata ramnina, dodeka pak ortogonalnoto dava edna ili pove}e proekcii so po dve dimenzii na edna ili pove}e proektira~ki ramnini.

7.1.1 Centralno proektirawe

Za da bide eden predmet prikaàn vo centralna proekcija, potrebno e najnapred da se izbere to~ka {to ja pretstavuva polo`bata na okoto 0 i od nea da se povle~at zraci do site kerakteristi~ni to~ki na predmetot . Prodornite to~ki na ovie zraci so proektira~kata ramnina ja definiraat centralnata proekcija na predmetot vrz proektira~kata ram-nina.

Vo zavisnost od redosledot na to~kata 0, predmetot i proektira~kata ramnina P, vo tehni~kiot svet se primenuvaat dva na~ina na proektirawe. Prviot e koga proektira~kata ramnina se nao|a pome|u to~kata 0 i pred-metot, a vtoriot koga predmetot se nao|a pome|u to~kata 0 i proektira~-kata ramnina P. Na sl. 7.1 e prikaàna centralna proekcija na prizma spored prviot, a na sl. 7.2 centralna proekcija na prizma spored drugiot na~in na proektirawe.


40

0

P

A'

B'

C'

D'

A

B

C

D

E

F

G

H

G'

H'

E'

F'

Sl. 7.1 Centralna proekcija na prizma vo proektira~kata ramnina P, {to se

nao|a pome|u to~kata O i predmetot

0

P

A

B

C

D

A'

B'

C'

D'

E'

F'

G'

H'

G

H

E

F

Sl. 7.2 Centralna proekcija na prizma vo proektira~kata ramnina P {to se nao|a zad predmetot

Kako {to se gleda od dvete prethodni sliki, teloto (vo ovoj slu~aj - priz-ma) vo centralnata proekcija e prikaàno so svoite tri dimenzii, {to vo prviot sliu~aj se namaleni, a vo vtoriot zgolemeni. Poradi toa, vakvata proekcija e nepogodna za prikaùvawe na ma{inskite delovi vo procesot na proizvodstvoto.

Centralnata proekcija nao|a primena vo arhitekturata za perspektivno prikaùvawe na grade`ni i arhitektonski objekti.


41

7.1.2 Aksonometrisko proektirawe

Za dobivawe podobra pretstava za oblikot i formata na ma{inskiot del, vo ma{instvoto pogolema primena ima aksonometriskoto proekti-rawe t.e. aksonometriskata proekcija, kaj koja edna, dve ili site tri di-menzii moàt da se pretstavat so svoite vistinski vrednosti. Centralnata to~ka , t.e. to~kata od koja se gleda teloto e beskone~no oddale~ena od nego, pa zatoa zracite {to se povlekuvaat od nea do karakteristi~nite to~ki na teloto i do proektira~kata ramnina se smeta deka se paralelni i pa|aat koso na proektira~kata ramnina, so isklu~ok na frontalnata ramnina XOZ vo kosa aksonometrija, na koja tie pa|aat pod prav agol. Teloto e prikaà-no so svoite tri dimenzii, od koi niedna ne e zgolemena, a vo zavisnost od vi-dot na aksonometriskata proekcija samo ednata od trite dimenzii moè da bide skratena so cel da se dobie porealna prostorna pretstava za predme-tot.

Aksonometriskite proekcii se propi{ani vo postoe~kite standardi, a toa se: kosa, dimetriska i izometriska aksonometrija. Kaj kosata aksono-metrija ednata od dimenziite ( po y- oskata) e skratena, kaj dimetriskata e skratena samo dimenzijata po x - oskata, a kaj izometriskata aksonometrija site tri dimenzii se prikaàni so vistinskata golemina. Iako dava popregledna i porealna slika za predmetot, isto kako i centralnata, akso-nometriskata proekcija ne moè da posluì kako osnova za izrabotka na rabotilni~ki crte`, tuku samo kako dopolnitelno pojasnuvawe na izgledot na predmetot vo prostor.

Svetot {to nÎ opkruùva pretstavuva trodimenzionalen prostor, vo koj site tela imaat tri dimenzii: dolìna, {irina i visina. Polo`bata na sekoja to~ka vo toj prostor e opredelena so nejzinata oddale~enost po trite koordinatni oski od edna proizvolno izbrana to~ka - koordinaten po~etok.

Na sl. 7.03 e prikaàna postavenosta na oskite, razmerot za crtawe po sekoja od oskite, kako i proekcija na to~ka A vo kosa, dimetriska i izo-metriska aksonometrija. Postapkata za nao|awe na trite aksonometriski proekcii na to~kata A e prikaàna so strelki.


42

0

A

x

y

z

A'

A'''

A'' A

A

A'''

A'''

A''

A''

A'A'

xx

y

y

z z

0 0 0x

xy

y

y

z z z

1 : 1

3 : 4

1 : 2

1

:

1

1

:

1

1

:

1

1 : 11 : 1 1 : 1

120do130

42░

7

120░

120o

o

a) kosa b) dimetrija v) izometrija

Sl. 7.03 Aksonometriska proekcija na to~kata A

Na sl. 7.04, vo kosa, dimetrija i izometrija prikaàna e kocka koja so edno od svoite temiwata e smestena vo koordinatniot po~etok na prostorniot koordinaten sistem. Prikaàni se isto taka i vpi{anite krugovi na stranite na kockata. Od slikata se gleda deka samo stranata od kockata {to leì i stranata {to e paralelna so x0y ramninata vo kosata proekcija e pretstavena vo svojot vistinski oblik i golemina (kvadrat i vpi{an krug). Vo drugite dve proekcii i vo drugite dve proektira~ki ramnini od kosata proekcija, stranite na kockata se pretstaveni kako rombovi ili romboidi, a vpi{anite krugovi vo niv kako elipsi.


43

x

y

z

xx

y

y

z z

kosa dimetrija izometrija

Sl 7.04 Tri strani na kocka so vpi{ani kru`nici, prikaàni vo trite proektira~ki ramnini

Od dosega izloènoto moè da se zaklu~i deka i pri aksonometriskoto proektirawe site dolìni na predmetot nemoàt da se pretstavat vo vis-tinska golemina, a kru`nite povr{ini se pretstaveni so elipsi, so isklu-~ok na onie {to leàt ili se paralelni so x0y - ramninata kaj kosata akso-nometrija.

Se nametnuva zaklu~okot deka i vakvoto proektirawe e nepogodno i moè da posluì samo kako podgotovka za izrabotka na dobar rabotilni~ki crte` ili kako dopolnitelna slika za predmeti koi se pokomplicirani i ~ija konfiguracija pote{ko se sva}a.

7.1.3 Ortogonalna proekcija

Vo vizuelen pogled ortogonalnata proekcija ne dava jasna trodimen-zionalna pretstava za predmetot, no zatoa, pak, taa e najprakti~na za izrabotka na tehni~ki, odnosno rabotilni~ki crteì. Kako i kaj aksono-metriskata proekcija i ovde to~kata od koja se gleda predmetot e besko-ne~no oddale~ena od nea, taka {to zracite koi se povlekuvaat do karakte-risti~nite to~ki se paralelni i za razlika od aksonometrijata, ovde istite pa|aat pod prav agol na proektira~kata ramnina, a so toa site dimenzii na


44

teloto se prikaàni vo svojata vistinska golemina. Me|usebno paralelnite odnosno normalni rabovi na teloto, se paralelni odnosno normalni i vo negovata proekcija. Pravilo e pritoa, predmetot da se postavuva vo speci-jalna polo`ba , taka {to edna od negovite strani definira ramnina {to e paralelna so edna od proektira~kite ramnini ili, pak, leì vo samata pro-ektira~ka ramnina.

Na takov na~in vo edna ortogonalnata proekcija se prikaàni samo dve dimenzii, {to sekako e nedovolno za izrabotka na rabotilni~ki crte` na predmetot. Za da bide predmetot celosno jasno pretstaven, neophodno e pot-rebna barem u{te edna ortogonalna proekcija vo koja }e se vidi i tretata negova dimenzija. Taka, na sl. 7.05 vo kosa aksonometrija prostorno e pri-kaàn prviot oktant od prostorot i predmet so negovite tri ortogonalni proekcii vo trite proektira~ki ramnini.

Izgledot na predmetot moè da se sfati ili so negovata aksonomet-riska proekcija ili so negovite tri ortogonalni proekcii, {to na crte-òt se iskoseni i skrateni po oskata y i kako takvi, sepak, neprakti~ni za prikaùvawe na izgledot na predmetot.

Kako {to se gleda od sl. 7.05, predmetot i samiot prostoren koordinaten sistem so negovite proektira~ki ramnini, a so toa i ortogonalnite proekcii na predmetot vo niv, se prikaàni vo kosa aksonometrija, so cel da se dobie podobra vizuelna pretstava za ortogonalnoto proektirawe. So pogled od gore i povlekuvawe na paralelni zraci so z - oskata niz ka-rakteristi~nite to~ki od predmetot, vo presekot na istite so horizontalnata proektira~ka ramnina H, se dobiva horizontalnata pro-ekcija na predmetot; so pogled od napred i povlekuvawe na paralelni zraci na y - oskata se dobiva negovata frontalna proekcija vo frontalnata pro-ektira~ka ramnina V i najposle so pogled od levo i povlekuvawe na para-lelni zraci na x - oskata se dobiva profilnata proekcija na predmetot vo profilnata proektira~ka ramnina P.


45

11'''

1''

1'

x

y

z

0

V

H

P

H

P

y

y

1:1

1:

1 3:4

2

2'

3

3'

3''

2''

2'''

3'''

Sl. 7.05 Predmet so negovite tri ortogonalni proekcii prikaàn vo kosa aksonometrija i oboruvawe na horizontalnata H i profilnata P proektira~ka

ramnina vo ramnina na listot za crtawe (V pogled od napred, H pogled od gore i P pogled od levo)

Na vaka dobienite ortogonalni proekcii na predmetot moàt da se ozna~at site negovi dimenzii, so {to istiot e opredelen i definiran vo sekoj pogled. Me|utoa, poradi toa {to negovite proekcii se izobli~eni, a pravite agli pome|u sosednite rabovi i site dolìni {to se paralelni na y - oskata ne se prikaàni vo svojata vistinska golemina, vaka prikaànite ortogonalni proekcii na predmetot sÎ u{te ne se najpogodni za izrabotka na eden dobar tehni~ki (rabotilni~ki) crte` na predmetot.


46

Za da se ispravi vakvata anomalija, horizontalnata proektira~ka ram-nina H se zavrtuva okolu x - oskata za 90o nadolu, a profilnata proekti-ra~ka ramnina P se zavrtuva okolu z - oskata vo desno za isto taka 90o. So vakvata operacija site tri proektira~ki ramnini H, P i V se doveduvaat vo edna ramnina, koso prkaànite pravi agli pome|u sosednite rabovi na pred-metot i negovite dolìni po y - oskata se prikaùvaat so svojata vistinska golemina i na toj na~in dobieniot crte` moè da se stavi vo ramnina na listot za crtawe.

Taka dobienite ortogonalni proekcii na predmetot pretstavuvaat osnova vo tehni~koto grafi~ko komunicirawe vo svetot na tehnikata.

Na slednata sl. 7.05, trite proektira~ki ramnini, zaedno so ortogonal-nite proekcii na predmetot vo niv, se oboreni i prikaàni vo ramnina na listot za crtawe

1'''1''

x

z

0

V

H

P

y

y

1:1

1:

11'

Sl. 7.06 Tri ortogonalni proekcii na teloto od sl.7. 04 vo trite proektira~ki

ramnini ( V-pogled od napred, frontalna, H pogled od gore,horizontalna i P pogled od levo,

profilna proekcija)


47

8.RABOTILNI^KI CRTE@

Tehni~ki crte` na predmetot {to e prikaàn so edna ili pove}e orto-

gonalni proekcii vo koi , po potreba, se prikaàni dovolen broj preseci i prikaàniot predmet e potpolno definiran vo pogled na negovite dimen-zii, materijal i kvalitet na obrabotka na site negovi vnatre{ni i nad-vore{ni povr{ini, se narekuva rabotilni~ki crte`.

Kako {to pokaùva i negovoto ime, rabotilni~kiot crte` se koristi vo ma{inskata rabotilnica za izrabotka na predmetot. Ottuka se javuva pot-rebata od izu~uvawe na site normi i pravila potrebni za izrabotka na tak-viot crte`.

8.1 Skicirawe, odnosno izrabotka na rabotilni~ki crte`

Za da se izraboti dobar rabotilni~ki crte`, potrebno e najnapred da se izraboti negova skica. Istata se raboti so slobodna raka, no pritoa i za nea vaàt istite pravila i normi {to vaàt i pri izrabotkata na samiot rabotilni~ki crte`. Za site tie pravila i normi }e stane zbor pokasno. Kako i rabotilni~kiot crte`, taka i skicata mora da gi sodrì site pot-rebni podatoci za da moè od nea da se izraboti ne samo rabotilni~kiot crte`, tuku i samiot predmet vo ma{inskata rabotilnica. Ova od pri~ina {to, ~esto pati, vo nedostig na vreme treba brzo da se zameni nekoj vitalen del vo ma{inata bez koj istata e vo zastoj. Pokonkretno, razlikata pome|u skicata i rabotilni~kiot crte` na eden predmet, t.e. ma{inski element e samo vo faktot {to skicata se crta so slobod-na raka (bez crta~ki pribor {estar i triagolnik) i vo moliv, a rabotilni~kiot crte` se crta vo standarden razmer, so crta~ki pribor i vo tu{. Zatoa, sî {to }e bide kaàno vo ova poglavje podednakvo vaì kako pri izrabotkata na skica, taka i pri izrabotkata na rabotilni~ki crte` na eden ma{inski del.

Predmetot t.e. ma{inskiot del za koj treba da se izraboti skica ili ra-botilni~ki crte` moè da bide rezultat na idejata na konstruktorot za izrabotka na nov alat, pribor ili ma{ina, ili pak na momentnite potrebi od zamena na nekoj del od ma{ina {to e vo zastoj. Za da se izraboti skica na del od postoe~ka ma{ina, treba da se raspolaga so kompletni merni instru-menti (podvi`no merilo, mikrometar, aglomer i sli~no), za da moè precizno da se izmerat i vnesat vo skicata site dimenzii na predmetot, bez


48

{to istiot ne bi moèl pravilno da ja izvr{uva svojata, od konstruktorot zamislena, funkcija.

Pri izrabotkata na skica ili rabotilni~ki crte` za nekoj predmet se prepora~uva sledniot redosled na raboti:

a) opredeluvawe na formata na predmetot so sozdavawe vizuelna pretstava za negoviot vnatre{en i nadvore{en oblik

b) opredeluvawe na potrebniot broj pogledi i preseci (proekcii) i nivni-ot raspored

v) crtawe na samite pogledi (proekcii), na simetralite site oski na ci-lindri~nite delovi na predmetot, so istovremeno crtawe na vidlivite i nevidlivi rabovi na istiot

g) crtawe na odnapred zamislenite preseci, {to e potrebno za kompletno prikaùvawe na vnatre{nata konfiguracija na predmetot

d) vnesuvawe koti vo skicata i postavuvawe na potrebnite oznaki za kvali-tetot na obrabotkata na povr{inite od predmetot (sl. 8.4)

|) definirawe i propi{uvawe na materijalot od koj treba da se izraboti predmetot

8.2 Primer 1

Na sl. 8.1 vo soglasost so preporakata a), prikaàn e predmetot za koj e potrebno da se izraboti skica, odnosno rabotilni~ki crte` vo izometrija kako rezultat na razmisluvawe na konstruktorot za izrabotka na nova sop-stvena konstrukcija, ili pak na dnevnite potrebi od zamena na del od postoe~ka ma{ina {to e vo zastoj. Vo soglasnost so preporakata b) na istiot aksonometriski crte` prikaàn e i eden zasega zamislen presek na predmetot, so koj uspe{no }e bide prikaàna vnatre{nata konfiguracija na predmetot, kako i trite glavni pogledi A, B i V za izrabotka na trite ortogonalni pogledi, odnosno proekcii na predmetot.

Izrabotkata na skica , odnosno rabotilni~ki crte` spored v) prodol-ùva so crtawe na trite pogledi A, B i V {to se prikaàni na sl. 8.2 i vo niv se vneseni postoe~kite simetrali, kako i oskite na cilindri~niot otvor.


49

60

Z

Y

X

B

A

V

15

80

40

3030

0

10

20

30

40

50

b

= a=

27

,5

mm

b=

30

mm

a

mm

Sl. 8.1 Predmet prikaàn vo izometrija i eden negov karakteristi~en presek

55

60

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100mm

Sl. 8.1a Presekot od predmetot na sl. 8.1


50

Sl. 8.2 Tri ortogonalni pogledi (proekcii) na predmetot prikaàn na sl.8.1

Za da se prodolì so skicirawe, odnosno izrabotka na rabotilni~ki crte` na predmetot, potrebno e da se poznavaat nekoi pravila i normi za koi }e stane zbor vo slednoto podzaglavie

8.3 Crtawe preseci

Samoto iscrtuvawe na potrebniot broj ortogonalni proekcii sÎ u{te ne pretstavuva rabotilni~ki crte` na predmetot. Navistina vakviot crte` dava kompletna pretstava kako za nadvore{niot, taka i za vnatre{niot izgled na predmetot, no samo od aspekt na Nacrtna geometrija. Vo dis-ciplinata Tehni~ko crtawe, postojat pove}e drugi specifi~ni pravila i normi {to se odnesuvaat na kompletiraweto na rabotilni~kiot crte`.

Osnovno pravilo vo Tehni~koto crtawe e toa {to ne e dozvoleno koti-rawe na vnatre{nosta na predmetot, ako taa e prikaàna so nevidlivi t.e. isprekinati E i F linii (t.4.1). Ottuka se javuva potrebata vnatre{nosta na predmetot da se prikaè so vidlivi rabovi i konturi, {to pak se pos-tignuva so crtawe zamisleni preseci na predmetot. Vsu{nost, vo najmalku edna, a po potreba i vo pove}e negovi ortogonalni proekcii odnosno pog-ledi se pravat karakteristi~ni preseci, sî so cel negovata vnatre{nost da se prikaè vidlivo.


51

Vo odnos na pogledot t.e. proekcijata na koja se primenuvaat, postojat slednite vidovi preseci: celosen, polovi~en, delumen, isprekr{en i zavr-ten . Koj od ovie preseci i kade }e bide primenet, dali }e bide primenet samo eden ili pove}e od niv zavisi od ume{nosta, obu~enosta i sposobnosta na konstruktorot jasno i celosno da go prikaè predmetot so crtawe na mi-nimalen no dovolen broj pogledi i preseci.

Celosniot presek se primenuva, glavno, na proekciite {to se asimet-ri~ni kako vo odnos na vnatre{niot, taka i vo odnos na nadvore{niot iz-gled na predmetot (pogled V od sl. 8.2), prikaàno so presekot D - D na sl. 8.3. Se gleda deka nevidlivite rabovi i konturi od prethodnata slika se prikaàni vidlivo, a povr{inite od predmetot {to leàt vo prese~nata ramnina se {rafirani so polna tenka B linija (tab.4.1) pod agol od 45o vo odnos na horizontalnite, odnosno vertikalni rabovi na presekot.

Polovi~niot presek se primenuva na proekcii {to se simetri~ni kako vo odnos na vnatre{niot, taka i vo odnos na nadvore{niot izgled na pred-metot.

-

-

Sl. 8.3 Presek A -A na predmetot od sl. 8.1


52

Delumniot presek se primenuva vo slu~aite koga i pokraj primenata na nekoj od prethodnite preseci crteòt ostanuva nedovolno jasen vo pogled na svojata vnatre{nost. So primena na ovoj presek celata vnatre{na kon-figuracija na predmetot stanuva vidliva i prilagodena za pravilno koti-rawe.

Isprekr{eniot presek ja zamenuva mo`nata kombinacijata od eden po-lovi~en i delumen presek. Vakov presek A - A, vo kombinacija so delumen presek), iskoristen na sl. 9. 9 za da se prikaàt trite otvori koi ne leàt vo edna ramnina.

Zavrteniot presek e specifi~en zatoa {to se primenuva kaj specifi~-ni ma{inski delovi kako prirabnici, polugi i ra~ki, kaj koi nekoi od ele-mentite se zavrteni za nekoj agol vo odnos na nekoja od oskite (na pr. otvo-ri). Vakviot presek treba da bide ozna~en vo nekoj od drugite pogledi na predmetot.

Vo odnos na crtaweto preseci potrebno e da se naglasi deka na mnogu ma{inski elmenti (predmeti), zaradi postignuvawe na pogolema krutost, postojat edno ili pove}e takanare~eni "rebra", koi naj~esto se smesteni na edna ili dve simetrali. Vo vakov slu~aj, iako prese~nata ramnina ja se~e najmalata dimenzija na rebroto, toa ne smee da se {rafira, t.e. se zamisluva deka presekot da minuva pred rebroto.

8.4 Kotirawe

Na vakov na~in prikaànata skica, odnosno crte` na predmetot sî u{te ne pretstavuva kompletna skica, odnosno rabotilni~ki crte` na predmetot od sl. 8.1, zatoa {to ne sodrì informacii za goleminata i mestopolo`-bata na negovite poedine~ni dolìni i detali. Ovie informacii se neop-hodni, bidej}i spored niv se izrabotuva predmetot. Pod poimot kotirawe se podrazbira vnesuvawe na koti t.e. dimenzii i meri vo crteòt.

Kotite treba zadolìtelno da bidat precizni, nedvosmisleni i to~ni, vo sprotivno ma{inskiot del (predmetot) nema da moè da ja obavi svojata od konstruktorot zamislena funkcija vo konstrukcijata. Tie treba da bidat jasni, vidlivi i postaveni na vistinsko mesto. Sekoja dimenzija na pred-metot treba da se vnesuva samo edna{ i toa vo onaa proekcija ili presek kade spored oblikot na predmetot se postignuva najdobra jasnost za goleminata {to ja pretstavuva. Na rabotilni~kiot crte` ne smee da ima


53

duplirawe na koti, nitu pak nedovolen broj koti. Brojot na kotite treba da bide onoj {to e neophodno potreben.

Samata kota e sostavena od nekolku elementi i toa: glavna i pomo{na kotna linija, kotni strelki i kotni broevi i znaci, {to se prikaàni na sl. 8.4.

90

60

mm1 2

Sl. 8.4 Elementi na kotirawe

Vo prodolènie }e bidat navedeni pravilata {to vaàt za sekoj od ele-mentite na kotiraweto oddelno.

8.4.1 Glavna kotna linija

Pri crtaweto na glavnite kotni linii se primenuvaat nekolku va`ni pravila i toa:

a) Glavna kotna linija se crta so polna tenka (V2) linija (tab. 4.1), para-lelna so kotiraniot rab i dolga kolku i samiot rab


54

b) kotata za viso~inata na triagolnik ne smee da leì na samata viso~ina, tuku treba da bide izvle~ena nadvor od triagolnikot (sl.8.5)

v) kako glavna kotna linija ne smeat da se koristat oskini linii, sime-trali i konturni rabovi. (sl. 8.5)

g) glavna kotna linija ne smee da se koristi za kotirawe na nevidlivo prikaàni rabovi i konturi. Vo takov slu~aj se pravi presek so {to ra-bovite i konturite se prikaùvaat vidlivo i se crtaat so debela A lini-ja (tab. 4.1).

d) Glavna kotna linija ne smee da se prekinuva so druga glavna ili pomo{-na linija

|) Dokolku e neophodno da se iskotira dolìnata na lak, glavnata kotna li-nija pretstavuva isto taka lak, koncentri~en so lakot ~ija {to dolìna ja definira.

Na sl. 8.5 e prikaàno nepravilno i pravilno koristewe na glavnata kotna linija.


55

Sl. 8.5 Nepravilna (levo) i pravilna (desno) upotreba na glavnata kotna linija

8.4.2 Pomo{na kotna linija

Pri crtaweto na pomo{nite kotni linii treba da se vodi smetka za sled-nite pravila:

a) Naj~esto, pomo{nata kotna linija se postavuva pod prav agol na rabot {to se kotira, a ja pominuva glavnata kotna linija za 1 do 2 mm.

b) retko, pomo{nata kotna linija moè da se nacrta i koso vo odnos na ra-bot {to se kotira, ako so toa crteòt stanuva pojasen i popregleden.

v) dozvoleno e, a ~esto pati i poèlno, vidlivi rabovi (A - linija) i oskini linii (G - linija) da se koristat kako pomo{ni kotni linii.

g) ne e dozvoleno koristewe nevidlivi rabovi (E i F - linija) kako pomo{-ni kotni linii. Za da se iskotira vakvata dolìna se primenuva presek, so {to nevidlivite rabovi stanuvaat vidlivi.


56

Sl. 8.6 Pravilno koristewe na pomo{na kotna linija

8.4.3 Kotni strelki

Na kraevite od glavnata kotna linija, {to e ograni~ena so pomo{nite kotni linii ili so liniite {to ja zamenuvaat, se crtaat sprotivno naso~e-ni strelki koi ukaùvaat od kade i do kade e merkata definirana so kot-niot broj. Poradi toa, sekoja strelka mora da zavr{uva to~no do pomo{nata kotna linija ili do linijata {to ja zamenuva.

Na sl. 8.7 se prikaàni izgledot i goleminata na strelkata vo zavisnost od debelinata na tenkoto pero (B linija).

Drugite pravila za koi treba da se vodi smetka pri crtaweto na strelki-te se sveduvaat na slednoto:

a) Dimenziite na kotnata strelka se navedeni vo sl 8.7

b) dvata kraka na strelkata se crtaat pod agol od 7,5o vo odnos na glavnata kotna linija, t.e. vkupno pribli`no 15o pome|u samite rabovi

v) strelkata moè da bide ispolneta, no naj~esto ne e

15o

5b

15b

b

5,25

1,

75

0,

35

Sl. 8.7 Oblik i dimenzii na kotnite strelki - op{to i konkretno za tu{irawe so debelini od 0,7 i 0,35 mm


57

g) za site merni linii, nezavisno od nivnata dolìna, strelkite treba da bidat so ista dolìna

d) za koti pomali od 10 mm na crteòt, poradi nedovolen prostor, strelki-te se crtaat od nadvore{nata strana

|) ako e potrebno da se kotiraat dve mali rastojanija edno do drugo, na dvete krajni pomo{ni kotni linii se crtaat strelki od nadvore{na strana, a vo presekot so srednata pomo{na linija (poradi maliot prostor ) se stava to~ka, onaka kako {to e toa prikaàno na sl. 8.8

.

.

..

Sl. 8.8 Pravilno crtawe strelki na mali dimenzii

8.4.4 Kotni broevi i znaci

Kotnite broevi ja definiraat goleminata na odredena dolìna, dija-metar ili agol. Na~elno, tie sekoga{ se ispi{uvaat vo sredinata na glav-nata kotna linija i toa gore od levo kon desno kaj horizontalnite i od leva-ta strana od dolu kon gore, kaj vertikalno postavenite glavni kotni linii.

Goleminata na kotnite broevi e pribli`no ednakva so goleminata na kotnite strelki i e ista za site kotni broevi na eden crte`.


58

Polo`bata na kotnite broevi e definirana so polo`bata na glavnata kotna linija, {to moè da gi ima site mo`ni pravci od horizontala do vertikala. Vo zavisnost od postavenosta na glavnata kotna linija, kotnite broevi treba da se ispi{uvaat onaka kako {to e prikaàno na sl. 8.9. Pri-toa, potrebno e da se izbegnuvaat polo`bi na glavnata kotna linija vo {rafiraniot del od slikata.

30

40

32

25

42

30

3832

23

28

34

30

Sl.8.9 Pravilna polo`ba na kotnite linii i kotnite broevi

Kotnite broevi ne smeat da bidat zalepeni za glavnata kotna linija, tuku odvoeni od nea za najmalku 1 do 2 mm. Treba da se obrne vnimanie na arap-skite brojki koi vo zavisnost od toa od koja strana se ~itaat moàt da ima-at dvosmisleno zna~ewe. Takvi se brojkite 6, 8 i 9 i site kombinacii {to proizleguvaat od niv. Posebno, kaj koso postavenite glavni kotni linii ovie kotni broevi treba da se ispi{uvaat so to~ka: 6.; 8.; 9.; 68.; 66.;86.;89.; 99. i t.n.

Ako pome|u pomo{nite kotni linii nema dovolno mesto, kotnite broevi se ispi{uvaat od nadvore{nata strana. Koga kotniot broj treba da se is-


59

pi{e vo {rafirana povr{ina, na mestoto na kotnioot broj {rafurata se prekinuva.

So primena na kotnite znaci, kaj mnogu ma{inski delovi moè da se na-mali potrebniot broj proekcii, so {to se za{teduva vo vreme na izrabotka na rabotilni~kiot crte`, a crteòt sepak e natpolno jasen i pregleden.

Vo tehni~koto crtawe se primenuvaat nekolku vidovi znaci koi se pri-druùvaat na kotnite broevi i so svoeto zna~ewe go dopolnuvaat i do-objasnuvaat rabotilni~kiot crte` na predmetot. Tie znaci se:

- zanakot " F ", {to se ispi{uva pred kotniot broj i simbolizira dijametar (pre~nik) na kruèn presek,

- znakot " � ", {to isto taka se ispi{uva pred kotniot broj i simbolizira strana na kvadraten presek

- oznakata " min " se ispi{uva pred kotniot broj i ozna~uva minimalna vrednost na kotata pri rabota na ma{inskiot del (napr. ventil ili pru-ìna) i

- oznakata " max " ozna~uva maksimalna vrednost na kotata pri rabota na ma{inskiot del i isto taka se ispi{uva pred kotniot broj

8.5 Ozna~uvawe kvalitet na povr{inskata obrabotka

Site kvaliteti na povr{inskata obrabotka so simnuvawe na stru{ka vo ma{instvoto (strugawe, glodawe, brusewe i dr.) se standardizirani vo 12 klasi vo odnos na najgolemata dozvolena povr{inska rapavost Ra mm i se ozna~eni so N1 do N12 . Pritoa, N1 definira najdobar kvalitet so Ra = 0,025 mm, a N12 najgrub kvalitet na povr{inska obrabotka so dozvolena povr-{inska rapavost od Ra = 50 mm .


60

H2

H1

h

60

d

h

H1

H2

0,35

3,5

5,0

10

5,0

0,5

7,0

14

0,7

7,0

10

20

1,0

10

14

28

1,4

14

20

40

2,0

20

28

56

d

Ra Ni

0.025

0,05

0,1

0,2

0,4

0,8

1,6

3,2

12,5

25

50

6,3

N1

N2

N3

N4

N5

N6

N7

N8

N9

N10

N11

N12

N7

N7

N7

N7 N9

N9

N11

,

o

Sl 8. 10 Osnoven znak i na~in za ozna~uvawe kvalitetot na povr{inite so simnuvawe stru{ka

Za dene{nata tehnika e problem da se postigne podobra klasa na obra-botka od N4, taka {to N4 do N1 se predvideni za vo idnina koga tehnikata }e bide na povisok stepen na razvoj.

Osnovniot znak za ozna~uvawe na kvalitetot na obrabotenite povr{ini so simnuvawe na stru{ka se sostoi od dva kraka pravi linii pod agol od 60o vo oblik na kuki~ka, spoeni so horizontalna crti~ka vo vid na ramnostran triagolnik, nad koja se vpi{uva brojot na klasata na povr{inska rapavost spored tabelata na sl. 8.10.

Vo gorniot del od slikata, vo vid na tabela vo mm, se prikaàni dimenziite na osnovniot znak vo zavisnost od debelinata na peroto d i bukvi od tipot B, a vo tabelata desno od znakot se prikaàni site 12 klasi na povr{inska obrabotka so simnuvawe stru{ka N1 do N12 i na niv sood-vetnite najgolemi dozvoleni vrednosti na povr{inskata rapavost vo mm. Na slikata levo od znakot e prikaàna primenata na istiot, {to zna~i deka znacite i dodatnite oznaki za povr{inska obrabotka treba da se vpi{uvaat na crteìte taka {to }e moàt da se ~itaat od dolu nagore i od levo kon desno.


61

Osnovniot znak se postavuva na onie povr{ini {to treba da bidat obraboteni so cel nivna funkcionalnost (nalegawe ili dopir), dodeka onie koi se slobodni i nema potreba od poseben kvalitet na obrabotka ne se ozna~uvaat so znak. Za da bide crteòt napolno jasen vo pogled na obrabotkata na site povr{ini, pokraj crteòt ili vo zaglavieto vo zagrada se stava po eden pretstavnik od onie znaci {to se vpi{ani na crteòt, a pred zagrada se stava znak za klasa na obrabotka na site povr{ini od crteòt na koi nema znak.

8.6 Rabotilni~ki crte` za predmetot od sl. 8.1

Na sl. 8.1 pove}eto dimenzii na predmetot se definirani, no nekoi od niv ne se kotirani. Vo vakov slu~aj vrednosta na neiskotiranite dolìni se presmetuva na sledniot na~in:

Najnapred se nao|a vrednosta na razmerot vo koj e nacrtana slikata. Na pr. kotiranata dolìna 60 mm, na slikata e nacrtana so dolìna 30 mm. Spored toa, vrednosta na razmerot vo koj e nacrtana celata slika iznesuva:

R = =30 60 1 2: :

{to zna~i deka site dimenzii na predmetot na slikata dva pati se namaleni, pa zatoa izmerenata dolìna a = 27,5 mm treba da se iskotira so 27,5x 2 = 55 mm

Istiot rezultat se dobiva i preku drugata slika, t.e. onaa vo koja e pri-kaàn presekot:

R� � � �37 60 0 617 617 1000 1 1 62: , : : ,

{to zna~i deka dimenziite vo ovaa slika se namaleni 1,62 pati, pa taka izmerenata dolìna vo ovaa slika a = 34 mm treba da se iskotira so 34 x 1,62 = 55 mm


62

,

40 5

25

10

15

30

80

30

10

N11 N7 N9

,

N7

N9

N9

60

40

10

30

00 00 10101010

20202020

30303030

40404040

50505050

60606060

70707070

80808080

55

Sl. 8.11 Kompleten rabotilni~ki crte` na predmetot od sl. 8.1

Se razbira deka vaka dobienite poedine~ni dimenzii na predmetot ima-at pribli`na vrednost, {to vo praktikata ne e dozvoleno, tuku istite tre-ba da gi imaat svoite vistinski vrednosti za da moè predmetot da ja izvr-{i svojata uloga vo konstrukcijata.

Najposle, vo soodvetnata grafa od zaglavieto na crteòt (sl. 2.5) se vne-suva standardnata oznaka na materijalot, na pr. ^. 0545 i taka prikaàniot crte` na sl. 8.11 pretstavuva dobar rabotilni~ki crte` na predmetot od sl.8.1


63

9. DRUGI SPECIFI^NOSTI PRI IZRABOTKA NA

RABOTILNI^KI CRTE@

Dosega kaànoto, naj~esto e dovolno za izrabotka na dobar rabotilni~-ki crte`, no i nedovolno dokolku se raboti za predmet so posloèna i pospecifi~na konfiguracija, ili, pak, za nekoj specifi~en ma{inski element. Vo prodolènie }e bide dadeno objasnuvawe kako da se postapi vo takov slu~aj.

9.1 Crtawe i kotirawe predmeti so edna ili pove}e simetrali

Pri izrabotkata na rabotilni~kiot crte` vo dovolen broj proekcii, odnosno pogledi, sekoja od proekciite {to ima simetrala poèlno e da se crta na na~in {to }e dade pretstava kako za nadvore{niot, taka i za vnatre{niot izgled na predmetot. Toa zna~i deka na ednata strana od simetralata se prikaùva pogled od nadvor, a na drugata strana od simet-ralata treba da bide prikaàna vnatre{nosta, t.e. potrebno e da se izra-boti polovi~en presek na predmetot. Pritoa na stranata na pogledot ne se crtaat nevidliviite rabovi i konturi (E i F linii - tab 4.1).

Se postavuva pra{aweto kako da se iskotiraat pre~nicite na vna-tre{nite cilindri~ni otvori {to se pojavuvaat na stranata na polo-vi~niot presek. Taka na sl. 9.1 e prikaàn dobar rabotilni~ki crte` za eden takov specifi~en predmet, zadaden vo kosa aksonometrija na levata strana od slikata, so pomo{ na samo edna proekcija vo koja so polovi~en presek e prikaàna i vnatre{nosta na predmetot, a od dosega poznatite pravila za kotirawe i crtawe i koristeweto na pomo{nite znaci F i �, crtaweto na drugi pogledi i preseci e nepotrebno.

Od slikata se gleda deka kotite {to gi definiraat pre~nicite na vna-tre{nite otvori (prikaàni na strana na polovi~niot presek) ja premi-nuvaat simetralata na proekcijata, odnosno predmetot i imaat samo edna strelka na vidlivo prikaànite vnatre{ni rabovi.


64

N11N11N11N11

,,,,

00 00 20202020

40404040

60606060

80808080

100

100

100

100

80

80

40

15

28

50

25

35

14

20

A

N9

N9

N7

N9N7

N9

Sl. 9.1 Predmet vo kosa aksonometrija i negoviot rabotilni~ki crte`

9.2 Kotirawe krugovi, kru`ni preseci, lakovi i topka

Dokolku vo nekoja od proekciite na predmetot e neophodno da se kotira pre~nik na krug , toga{ kotniot znak F ne smee da se vpi{e pokraj kotniot broj, bidej}i kru`niot oblik na teloto e o~igleden.

Na sl. 9.2 e prikaàno nepravilno (gore) i pravilno (dolu) kotirawe na krugovi i kru`ni preseci.


65

40

60

40

60

60

40

60 40

60

60

Sl. 9.2 Nepravilno (gore) i pravilno (dolu) kotirawe na krugovi i kruèn presek

Nepravilnosta vo kotiraweto na krugovite i kru`niot presek od sl. 9.2 (gore) se sostoi vo slednoto:

a) pokraj kotnite broevi 60 i 40 vpi{an e kotniot znak F

b) vertikalnata oska na krugot e iskoristena kako glavna kotna linija i po-kraj kotniot broj 60 e vpi{an kotniot znak F

v) linija od {rafurata na presekot e iskoristena kako glavna kotna linija.

Pravilnoto kotirawe na istite krugovi i presekot e prikaàno na sli-kite dolu.

Pravilno kotirawe mali i golemi polupre~nici i topka e prikaàno na slednata sl. 9.3


66

R20

R6

2

R10

R150

R20 R0,5

R3

40

15

Sl. 9.3 Pravilno kotirawe na mali i golemi radiusi i topka

9.3 Kotirawe agli i zakoseni kraevi

Na sl. 9.4 e prikaàno pravilno kotirawe na agli vo site kvadranti od ramnina i zakoseni zavr{etoci na vratila i otvori.

60

603

0

60 60

60

30

3/45

60

10

4

20

3/

45

o

o

o

oo

o

o

o

o

o

o

Sl. 9.4 Pravilno kotirawe agli i zakoseni kraevi na vratilo i otvor

9.4 Kotirawe naklon i konus (stesnuvawe)


67

êsti se ma{inskite delovi kaj koi sprotivnite povr{ini ili rabovi ne se paralelni, tuku se postaveni pod nekoj agol. Taka, kaj prizmati~nite delovi na predmetite stanuva zbor za kotirawe naklon na edniot rab vo odnos na drugiot ili, pak, vo odnos na edna od oskite ili simetralite na predmetot, a kaj rotacionite delovi na predmetite se zboruva za konus na izvodnica vo odnos, naj~esto, na simetralata na konusniot del od pred-metot. Taka na eden ist ma{inski del moè istovremeno da se pojavi potre-bata od kotirawe naklon i konus.

9.4.1 Kotirawe naklon

Na sl. 9.5 e prikaàna proekcija na eden prizmati~en del vo koja dve sprotivni povr{ini ne se paralelni, tuku se postaveni pod agol a.

h

h1

L

h2

Sl. 9.5 Naklon

Naklon se definira kako:

tgh

L

hhL

h

L

hxα = = = =1 1: :

pri

xL

h= i h h h= −1 2


68

Spored toa:

zax = 0 sleduva 1:x tg� �� i ��90 o (dvete strani se normalni)

za x = 1 sleduva 1 1:x tg= =α i ��45o i

za x = ∝ sleduva 1 0: x tg= =α t. e. ��0 o , zna~i stranite se poklopuvaat.

Zaklu~ok:

Bidej}i x = 1, 2, 3 i t.n.(cel broj pogolem od nula), naklonot e pomal do-kolku x ima pogolema vrednost, a pogolem dokolku taa vrednost e pomala.

Naklonot moè da se izrazi i vo procenti i toa:

tgα ⋅ = ⋅100 100h

L%

Spored toa, naklonot se ozna~uva na sledniot na~in:

a) naklon 1 : x b) 1 : x ili vo procenti v) 1 : x %

Vo prodolènie, za konturata {to e definirana so sl. 9.6 a, na sl. 9.6 b, v i g se prikaàni nekolku na~ini za ozna~uvawe naklon na rabotilni~kite crteì. Ozna~uvawe naklon vo procenti naj~esto se sre}ava po pati{tata, dodeka vo ma{instvoto se primenuva ozna~uvaweto spored sl. 9.6 b ili v.

24 3

0

60

24

60

1: 10

1: 10

24

24

60 60

10%

Sl. 9.6 Pravilno ozna~uvawe naklon na rabotilni~kite crteì

kade {to

xL

h

L

h= = =

−=60

30 2410

a vo procenti e


69

h

L⋅ = − ⋅ =100

30 24

60100 10%

Dokolku za pravilnoto funkcionirawe na ma{inskiot del e bitna to~-nata izrabotka na negovite strani 24, 30 i 60, toga{ se primenuva koti-raweto {to e prikaàno na sl. 9.6 a, a dokolku za toa e bitna to~nata izrabotka na naklonot, toga{ se primenuva eden od na~inite za kotirawe {to se prikaàni so sl. 9.6 b, v ili g, pri {to stranata {to ne e bitna za pravilno funkcionirawe na ma{inskiot del ne se kotira.

9.4.3 Kotirawe konus (stesnuvawe)

Na sl. 9.7 e prikaàn potpolno definiran prese~en konus.

L

a b ba

L

a) b)

Sl. 9.7 Konus i stesnuvawe

Konus odnosno stesnuvawe se definira so dva naklona i toa:

2 2 2 11tgα =

−

= − =

−−

−

=

−

=

a b

L

a b

L

a ba b

La b

La b

y:


70

ili pak vo procenti so a b

L

− ⋅100%

kade {to

yL

a b=

−

Na slednata slika 9.8 e prikaàn kompletno pravilno kotiran prese-~en konus, prvo koga konusnosta ne e bitna (gore-levo ), a potoa koga taa e bitna vo funkcionalnosta na ma{inskiot del (gore-desno i dolu).

60

50

30

50

60

60

30

50

60

1:3

1:3 33%

Sl. 9.8 Pravilno ozna~uvawe konus na rabotilni~ki crte`

9.5 Kotirawe otvori

Koga vo rabotilni~ki crte` treba da se izvr{i kotirawe na otvori, prvo se definira mestopolo`bata na centarot, a potoa i goleminata na pre~nikot na otvorot.

Taka na sl. 9. 9 e prikaàna plo~a so tri pravilno iskotirani otvori.


71

55

85

1515

45

10

30

25

30

15

30

20

100mm

80

60

40

20

0

0

Sl. 9.9 Kotirawe otvori

9.6 Kotirawe sitni detali

Koga na rabotilni~ki crte` ne e mo`no da se iskotiraat nekoi sitno prikaàni detali, se preminuva na prikaùvawe na tie detali vo zgolemen razmer vo odnos na glavniot od crteòt i na toj na~in se ovozmoùva pravilno kotirawe na istite, onaka kako {to e prikaàno na slednata sl. 9. 10.


72

55

30

80

23

"A"

3

8

6

6

5:1

Sl. 9.10 Kotirawe siten detal

9.7 Kotirawe standardni ma{inski delovi

Mnogu ma{inski delovi {to se upotrebuvaat vo ma{instvoto, kako {to se zavrtki i navrtki, trkala~ki leì{ta, klinovi, ~ivii, zakovki i dr. ma-sovno se izrabotuvaat vo fabrikite od ma{inskata industrija i lesno i po relativno niski ceni moàt da se nabavat vo trgovijata. Zatoa za niv i nema potreba od izrabotka na rabotilni~ki crteì, me|utoa site tie treba da se nacrtaat vo sklopnite crteì vo koi se gleda i prikaùva zaemnata povrzanost na site delovi (standardni i nestandardni) vo edna funkcional-na celina odnosno konstrukcija.

Za taa cel, konstruktorot prvo treba da gi vkomponira vo monta`niot (sklopen) crte`, a potoa i da gi navede nivnite osnovni podatoci vo t.n. sostavnica, vo koja se ispi{ani site sostavni delovi na monta`niot cr-te`.

Sostavnicata e sostaven del na zaglavieto na monta`niot crte`. Vo nea se navedeni osnovnite podatoci na site delovi. Zaradi eventualno do-polnuvawe se popolnuva od dolu nagore nad samoto zaglavie, onaka kako {to e prikaàno na sl. 9.11


73

.... .... ................

....

Sl. 9.11 Sostavnica na montaèn (sklopen) crte`

10. CRTAWE STANDARDNI MA[INSKI DELOVI

Vo ramkite na ovoj del , }e bide prikaàno crtawe vo sklop i posebno na normalen klin bez naklon i zavrtka i navrtka

10.1 Normalen klin bez naklon

Klinovite se standardni ma{inski elementi {to povrzuvaat vratilo so vrtlivi elementi i se montiraat na vratiloto kako zap~enici, remenici, spojnici, frikcioni trkala i dr. Tie se izbiraat spored vrednosta na pre~-nikot na popre~niot presek od vratiloto.

Taka, za pre~nik na vratiloto od 38 do 44 mm se izbira nadolèn nor-malen klin bez naklon so slednite dimenzii: b = 12 mm i h = 8 mm. Taka iz-braniot klin e prikaàn na sl.10.1 kako vo sklop so vratiloto i glavinata na na pr. zap~enik, taka i vo tri pogledi.


74

32

8

12

42

1

2

3

.

1

2

3

3

100mm

80

60

40

20

0

Sl. 10. 1 Nadolèn normalen klin bez naklon i sklop so vratilo i glavina

10.2 Zavrtka i navrtka

Moè da se kaè deka zavrtkite i navrtkite se ma{inski elementi {to imaat najmasovna primena vo ma{instvoto.

Na sl. 10.2 e prikaàno kako treba da izgleda rabotilni~ki crte` na zavrtka i navrtka (nedostasuvaat znaci za povr{inska obrabotka), na sl. 10.3 konstrukcija na {estagolna navrtka, odnosno {estagolna glava od za-vrtka, a na sl 10.4 sklopen crte` na dve prirabnici od cevki povrzani so zavrtki i navrtki so {estagolna glava.

M30

30

90

25

M30

25

50

0 20

40 60

80

10

0m

m

50

Sl. 10.2 Zavrtka i navrtka (nadvore{en i vnatre{en navoj)


75

e1/4 e1/4 e1/4 e1/4

R1

R3

H

d1

R1

d

R2

R2

e/2 e/2

R1=3e1/4

R2=e1/4

e

e1

Sl. 10.3 Konstrukcija na navrtka odnosno glava na zavrtka

100mm

80

60

40

20

01

23

4

5

61

2

3

4

5

6

Sl.10. 4 Dve prirabnici povrzani so zavrtki


76

11. PODGOTOVKA NA CRTE@OT ZA SKLADIRAWE VO PAPKA

Vo zavisnost od toa na kakov format e nacrtan, crteòt na krajot od ra-botata treba da se podgotvi za ~uvawe vo papka so ili bez mehanizam za pri-cvrstuvawe na crteòt.

Taka, na sl.11.1 e prikaàn otse~en A3 format i na~inot kako treba is-tiot da se previtka za da moè da se smesti vo papka so mehanizam ili vo papka bez mehanizam za pricvrstuvawe, a na sl. 11.2 A2 - format i negovoto previtkuvawe za a) vo papka so i b) vo papka bez mehanizam za pricvrs-tuvawe

1111 2222 3333 4444 5555 6666 7777 8888

AAAA

BBBB

CCCC

DDDD

EEEE

FFFF

180180180180

420420420420

297

297

297

297

65656565

180

BBBB

AAAA

8888777766665555

333322221111

192

124

180

F

E

zaglavie

210

D

C

B

A

87654

210

Sl. 11.1 A3 - format i negovoto previtkuvawe za vo papka so i bez mehanizam


77

594

210 210

b)

174

210

192

a)

zaglavie

zaglaviezaglavie

zaglavie

Sl. 11.2 A2 - format i negovoto previtkuvawe za a) vo papka so i b) vo papka bez mehanizam


78

Vtor del Re{eni zada~i

Documents

Tehnicko Crtanje