1

STROKOVNO POROČILO

2008

2

Kazalo Zdravstvena dejavnost………………………………………………………..4 Sistem zagotavljanja kakovosti…………………………………………...57 Izobraževalna dejavnost…………………………………………………….78 Raziskovalna dejavnost……………………………………………………...98 Razvojno raziskovano delo v UKC – terciar I………………………….108 Najpomembnejši stokovni dosežki v UKCL……………………………175 Sodelovanje z drugimi inštitucijami…………………………………….206

3

Poslanstvo UKCL je zdravstvena dejavnost - oskrba bolnikov, dodiplomsko izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov za Univerzo v Ljubljani, podiplomsko strokovno učenje in poučevanje zdravstvenih in sorodnih strokovnjakov ter raziskovalno in razvojno delo. Vsa tri ključna poslanstva opravljajo zaposleni v UKCL odgovorno in v polni meri in skrbijo za stalne izboljšave. Strokovno vodstvo zavoda sestavljajo strokovna direktorica UKCL in trije pomočniki, ki so zaposleni s polovičnim delovnim člasom na mestu pomočnikov, polovično pa opravljajo delo specialistov in univerzitetnih učiteljev. Pomočnica za kakovost vodi program celovite kakovosti zavoda in ji je v pomoč Služba za kakovost, pomočnica za raziskave in razvoj vodi ta segment s pomočjo Službe za raziskave in razvoj ter strateškega telesa Raziskovalnega sveta. Pomočnik za izobraževanje vodi pedagoško delo s pomočjo Službe za razvoj kadrov in strateškega telesa Sveta za izobraževanje. Strokovno delo in odločitve potekajo po kliničnih enotah, pomembne strateške odločitve vseh segmentov strokovnega dela pa sprejema Strokovni svet zavoda, za zdravstveno in babiško nego pa Strokovni svet zdravstvene nege. V okviru strokovnega vodstva deluje tudi Komisija za bolnišnične okužbe (KOBO), Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb (SPOBO), Komisija za zdravila, Komisija za antibiotike, Strokovni kolegij intenzivnih terapij (SKIT) in Skupina za paliativo. Področje zdravstvene in babiške nege vodi in usklajuje glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Ker sta zdravstvena in babiška nega del zdravstvene oskrbe, je način delovanja timsko delo z zdravniki in drugimi strokovnjaki. Glavna medicinska sestra ima tri pomočnice: za področje izobraževanja, kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi ter za higiensko in epidemiološko področje. Glavna medicinska sestra vodi Strokovni svet zdravstvene in babiške nege,katerega članice so njene pomočnice, glavne medicinske sestre klinik in vabljeni člani: vodja Oskrbovalnih služb, vodja Socialno svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja radioloških inženirjev, vodja Reševalne postaje in vodja fizioterapevtov Centra za medicinsko rehabilitacijo.

STROKOVNE USMERITVE DELOVANJA IN RAZVOJA UKC

STROKOVNI DOSEŽKI 2008

4

Pomočnice glavne medicinske sestre pripravljajo strategijo na strokovnem področju, ki ga vodijo in vodijo strokovne kolegije.

RAVEN BOLNIŠNIČNE IN AMBULANTNE OSKRBE

Število bolnikov, ki jih pregledamo ambulantno, preiskujemo v diagnostičnih enotah ali pa jih zdravimo v bonišnici narašča iz leta v leto (Tabela 1 ).

Bolniki

85.000

90.000

95.000

100.000

105.000

1 2 3 4 5 6

Bolniki

Tabela 1. Število hospitaliziranih bolnikov od l. 2003 – 2008

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

UKCL je sekundarna bolnišnica za Ljubljano z okolico in terciarni center, ki nenehno uvaja nove in posodablja že uveljavljene načine zdravljena in diagnostike bolezni. Tako vzdržuje v slovenski medicini korak z razvitim svetom. Svoje znanje in dosežke prenašamo na druge ustanove v Sloveniji ter tako skrbimo za uravnotežen napredek celotnega slovenskega zdravstva.

5

2003 2004 2005 2006 2007 2008

Bolniki 93.298 94.738 96.257 99.940 102.035 103.666 od tega EDP 1.167 124* 2.083 2.713 1.428 0 Amb. obiski 678.230 707.240 707.330 707.694 706.158 728.243 Funk. diag. obiski 201.184 236.990 236.547 244.040 249.397 250.496

Tabela 2. Celokupno število bolnikov v UKCL – obdobje 2003 – 2008

Legenda : Bolniki = hospitalizirani bolniki, EDP = enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, Amb. obiski = število ambulantnih obravnav, Funkc. diagnostika = ambulantna diagnostika – samo ambulantni bolniki in direktno napoteni s strani splošnih zdravnikov (diagnostične preiskave in posegi hospitaliziranih bolnikov niso vključeni).

Amb. obiski

650.000

660.000

670.000

680.000

690.000

700.000

710.000

720.000

730.000

740.000

1 2 3 4 5 6

Amb. obiski

Tabela 3. Število ambulantni pregledov od l. 2003 do l. 2008

Porast dela je iz leta v leto večji. Zaradi upokojevanja zdravnikov ( v letih do 2015 se upokojuje najštevilčnejša generacija zdravnikov v UKCL 520 vodilnih specialistov) skrbno spremljamo število zdravnikov specialistov, ki so nosilci zdravstvenega programa ter razvoja in izobraževanja. Od leta 2003 do l. 2007 je ostajalo število specialistov skoraj enako, v l. 2008 pa se je število specialistov zvišalo za 30. Tudi v prihodnjih letih, vse do l. 2015, ko bo končana generacijska zamenjava specialistov v UKCL , bo potrebna skrbna spremljava strukture zdravniškega kadra, tudi po posameznih specialnostih.

6

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2003 2004 2005 2006 2007 2008

zdravniki specialisti

zobozdravnikispecialistizdravnikispecializantizobozdravnikispecializantizobozdravniki

zdravniki pokon.sekundariatu

Tabela 4. Število zdravnikov specialistov in specializantov (»hišnih«) v letih od l. 2003 – l. 2008

Napotitve iz drugih slovenskih regij v Ljubljanski UKC naraščajo vsako leto in predstavljajo že skoraj tretjino vseh hospitaliziranih bolnikov (Tabela 5).

TERCIARNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST

V UKCL izvajamo tudi najzahtevnejše zdravstvene storitve in zdravljenje najzahtevnejših bolnikov. Tudi število napotitev bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic se zvišuje (Tabela 5).

Bolniki iz drugih regij in drugih bolnic

Druge regije

Druga bolnica

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

drug

a re

gija

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

drug

a bo

lnic

a

Druge regije 23.050 22.628 25.957 26.637 27.433 27.881 28.073

Druge bolnice 1.821 1.993 2.210 2.443 2.374 2.226 2.482

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Tabela 5. Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2008

7

0

100

200

300

400

500

600

700

AMI AP MOTNJERITMA

KARDIO SKUPAJ

Tabela 6. Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic Legenda: AMI = akutni miokardni infarkt, AP = angina pectoris, KARDIO = druge bolezni srca

Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic so srčno-žilne bolezni.

UKCL v okviru terciarne dejavnosti zagotavlja subspecialne laboratorije, ki služijo celi državi: tudi število teh laboratorijev je v l. 2008 poraslo za 11, iz 42-tih v l. 2007 na 53 v l. 2008. Za obravnavo najzahtevnejših obravnav pa deluje 166 subspecialnih timov in 155 multidisciplinarnih konzilijev, število obeh se je v l. 2008 znatno povečalo. V l. 2007 je bilo 101 subspecialnih temov in 127 multidisciplinarnih konzilijev.

Poleg tega vodi UKCL 8 nacionalnih registrov bolezni in 21nacionalnih čakalnih list, vključeni pa smo tudi v številnih mednarodne registre .

Zdravniki in medicinske sestre UKCL sodelujemo v številnih komisijah Ministrstva za zdravje, v Republiških strokovnih kolegijih, v notranjih rednih in izrednih nadzorih UKCL, v zunanjih nadzorih Zdravniške zbornice Slovenjie ter v številnih strokovnih združenjih Slovenskega zdravniškega društva in v mednarodnih združenjih kjer zasedamo številne vodilne položaje.

Navkljub naraščanju števila vseh zdravstvenih obravnav, pa se razvoj v UKCL v l. 2008 ni zaustavil. V letu 2008 smo uvedli 225 novih načinov diagnostike in zdravljenja, 50 več kot v l. 2007

(174 novih metod.).

8

Strokovni svet UKCL vodi strokovna direktorica, sestavljajo pa ga redni člani iz UKCL: strokovni direktorji klinik: interne klinike, kiruške klinike, ginekološke klinike, stomatološke in nevrološke klinike, 2 predstavnika neuvrščenih strok, glavna medicinska sestra UKCL. Stalno vabljeni so generalna direktorica UKCL, predsednik Raziskovalnega sveta, predsednik Sveta za izobraževanje, pomočniki strokovne direktorice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani. Strokovni svet ima redne seje po v naprej dogovorjenem programu, 2x mesečno, razen v času dopustov. Strokovni svet je imel v l. 2008 17 rednih sej. Poleg tekoče strokovne problematike je Strokovni svet sprejel tudi naslednje odločitve:

− pravila o odobravanju študijske odsotnosti nad številom dni, določenih s kolektivno pogodbo

− sprejel sklep o orgnizaciji terciarnega Centra za epilepsijo v UKC z dvema enotama oz. oddelkoma (enota za otroke in mladostnike z epilepsijo na Pediatrični kliniki in enota za odrasle bolnike z epilepsijo na Nevrološki kliniki)

− sprejel predlog za ustrezno ureditev Nacionalnega centra za hemofilijo znotraj UKC Ljubljana

− sprejel predlog za ustanovitev terciarnega centra za obravnava bolnikov z motnjo spomina (demenco)

− sprejel program, nadaljne usmeritve in priporočila Sveta za izobraževanje

− potrdil program preprečevanja legionel v vodovodnem omrežju v UKC Ljubljana

− sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega kolegija intenzivnih terapij UKCL (SKIT)

− sprejel sklep o imenovanju članov SKITa − sprejel Pravilnik o internem strokovnem nadzoru − sprejel projekt »Varnost bolnikov « v UKCL − sprejel Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni v UKCL − sprejel predlog imenovanja presojevalne skupine in pooblaščenk za

varnost v okviru sistema upravljanja z odkloni za obravnavanje varnostnih zapletov

− potrdil varnostni standard za identifikacijsko zapestnico za pacienta − potrdil standard o uporabi antitrombotičnih nogavic − sprejel sklep o kratkoročnem in dolgoročnem delovanju KO za

revmatologijo znotraj UKC Ljubljana

STROKOVNI SVET

9

− sprejel sklep o organizaciji nove dejavnosti - zdravniške oskrbe odraslih bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi (PID) na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja

− sprejel sklep o strukturi letnega strokovnega poročila za leto 2007 − potrditil predlog modela plačevanja za Terciar I – izobraževanje − sprejel predlog plana nabave opreme za leto 2008 − sprejel sklep o poenotenju formularja za obveščeni pristanek na

kirurški poseg − sprejel smernice za obvladovanje POCT v UKC Ljubljana − sprejel sklep o zagotovljenih informacijah o dnevno razpoložljivem

stanju zdravil v Lekarni UKCL. − sprejel sklep o imenovanju in delu posebne komisije« za primer

napovedane zdravniške stavke − sprejel priporočila za racionalno uporabo transfuzije krvnih

pripravkov (eritrociti, trombociti, sveža zmrznjena plazma) − sprejel priporočilo Komisije RS za medicinsko etiko o uporabi krvi

za zdravljenje bolnikov pri Jehovih pričah − sprejel sklep o delovanju urgentnega laboratorija v času adaptacije

in postavitve avtomatiziranega laboratorijskega sistema − obravnaval in potrdil številne nove zdravstvene programe klinik in

kliničnih oddelkov (pred ZS) − sprejel predlagana (MZ) izhodišča za normativ dela za zdravnike na

sekundarni ravni za kirurške in neoperativne stroke − spravil več razprav v zvezi s strategijo razvoja UKCL (obdobje 2009-

2013) in potrdil usmeritve

10

Strokovni svet za zdravstveno nego UKCL (v nadaljevanju SSZNUKCL) vodi glavna medicinska sestra UKCL: Sestavljajo ga pomočnice glavne medicinske sestre UKCL, glavne medicinske sestre klinik. Na seje so vabljeni: glavna med. sestra Poliklinike, vodja fizioterapije, vodja Socialno svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane, vodja Reševalne postaje, vodja radioloških inženirjev. SSZNUKCL se sestaja dvakrat mesečno (razen julij, avgust) po vnaprej predvidenem planu. V letu 2008 smo imeli 18 sej. Zaključki in ključni poudarki iz sej:

- Sprejeli smo standard- varnostni protokol IDENTIFIKACIJSKA ZAPESTNICA ZA PACIENTA .

- Sprejeli smo dokumenta LIST ZDRAVSTVENE NEGE 1, LIST ZDRAVSTVENE NEGE 2, ki sta osnova za enotno beleženje postopkov in posegov v zdravstveni negi.

- Sprejeli smo Standard uporabe merilnikov za krvni tlak za 1x uporabo.

- Sprejeli smo dopolnjen Standard uporabe različnih vrst rokavic (javni razpis), pripravili CD kot učno gradivo, zahtevali sledljivost uporabe na slehernem kliničnem oddelku in poročanje na 3 mesece.

- Sprejeli smo Navodila za uporabo brezigelnih konektov (Clave). - Sprejeli smo Standarde (45 standardov), ki so bili izdani v učbeniku

Venski pristopi, odvzem krvi in dajanje zdravil –kot obvezne standarde v UKCL.

- Seznanili smo se z dopolnjenimi Navodili za preprečevanje legioneloz v UKC, ki so jih pripravili strokovnjaki in sprejeli načrt točenja vode mrtvih rokavov ter merjenja temperature.

- Seznanjali smo se s potekom dela imenovanih skupin za pripravo standardov, ki so še v delu: oskrba rane, uporaba antitrombotičnih nogavic, oživljanje v UKCL, Centralna priprava antibiotikov na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

- Seznanili smo se z vsebino resolucije ResAP (2003), ki sporoča, da je prehrana del zdravljenja in kot taka zelo pomembna pri celoviti obravnavi pacienta. Skupaj s strokovnjaki iz Službe za bolniško prehrano smo izvedli eno tedensko ugotavljanje stanja prehranjenosti pacientov.

- Obravnavali smo problematiko Oskrbovalnih služb: premalo osebja za čiščenje, za spremstvo in iskali skupne rešitve.

STROKOVNI SVET ZA ZDRAVSTVENO NEGO UKCL

11

- Večkrat je bilo izpostavljeno neažurno reševanje kadrovskih vlog in nerazumevanje novonastalih situacij: part time zaposlovanje, izpad iz nočnega dela, invalidnost in omejitve ter s tem v zvezi potreba po novih zaposlitvah.

- Poudarili smo pomembnost varovanja osebnih podatkov in zasebnosti pacientov: predaja službe naj se vrši v posebnem prostoru, kjer je pacientova dokumentacija; ob postelji naj bo predaja skupna, diskretna, vključimo tudi pacienta.

- Za dodatni izpraševalki za področje zdravstvene nege sta bili imenovani: Tatjana Nendl, dipl. m. s., Stanka Košir, dipl. m. s.

- Uvedba vsakega novega artikla, aparata v klinično prakso predstavlja določeno tveganje za strokovno napako; zato mora biti načrtovana, sistematična; za sistematično uvedbo v prakso mora v sodelovanju z vodstvom zdravstvene nege UKCL poskrbeti skupina, ki je pripravila strokovne kriterije za javni razpis.

- Sedanji način predpisovanja in dajanja zamenljivih zdravil predstavlja visoko stopnjo tveganja za strokovne napake; zato še vedno velja dosledno spoštovanje sprejetega standarda glede dajanja zdravil; opozorili smo Strokovni svet UKCL.

Nerealizirani sklepi:

- Ustvariti bazo podatkov v raziskovanem delu v zdravstveni negi( vse diplomske, magistrske, doktorske naloge).

- Enotna sestrska anamneza v specialistično ambulantni dejavnosti (Darinka Klemenc s skupino).

12

SKIT sestavljajo vodje 8 enot intenzivne terapije kategorije A in glavne medicinske sestre istih enot. SKIT je bil ustanovljen sw sklepom Strokovnega svet UKC na predlog strokovne direktorice Prof. dr. Saše Markovič, dr. med., višje svetnice, 3. aprila 2008. Člani kolegija, ki jih je imenovala strokovna direktorica, so predstavniki oz. predstojniki posameznih enot intenzivnih terapij. SKIT je bil ustanovljen z namenom reševanja kadrovske in prostorske problematike, poenotenja opreme ter koordinacije dela v kriznih situacijah v intenzivnih oddelkih. Poleg koordinacije dela je naloga SKIT-a vzdrževanje visoke kakovosti intenzivne medicine v UKC. Pred imenovanjem SKIT-a je skupina predstavnikov intenzivnih terapij UKC že aktivno delovala od junija 2007 kot delovna skupina za koordinacijo dela v intenzivnih enotah. Delo se je začelo z ugotavljanjem dejanskega stanja v posameznih enotah intenzivne terapije. Vsem enotam smo odposlali obsežne anketne vprašalnike in rezultate obdelave anket obravnavali na sestankih koordinacije. Rezultati obdelave so pokazali velike razlike predvsem glede zasedenosti postelj, opreme, kadrov in organizacije službe. Pomanjkljiva je bila tudi statistična obdelava in

STROKOVNI KOLEGIJ INTENZIVNIH TERAPIJ (SKIT)

13

spremljanje kakovosti na osnovi kazalcev (scoringov – točkovnih sistemov). Takoj smo začeli ukrepati. Najprej smo pripravili normative in standarde za enote intenzivne terapije, ki vsklajeni z evropskimi standardi. Na osnovi tega je bilo ugotovljeno, da imamo v UKC 8 enot intenzivne terapije kategorije A in 5 enot intenzivne terapije kategorije B. Med enotami intenzivne terapije A so tri enote multidisciplinarne (CIT, CIIM, otroška IT) in ostalih 5 pa specializirane enote (nevrološka, infekcijska, opekline, neonatološka) ter pooperativna (kardiovaskularna kirurgija). Analiza stanja opreme v IT kategorije A, opravljena v l. 2007 je pokazala, da je oprema zastarela, zelo različna (tudi v posameznih enotah je bilo več aparatur za reševanje življenj različnih proizvajalcev). Zato je bilo že v l. 2007 sklenjeno, da se vsa oprema v teh enotah IT posodobi in izenači, kolikor se le da. Že v rebalansu proračuna UKCL, konec l. 2007, smo nabavili polovico vseh potrebnih monitorjev, respiratorjev in defibrilatorjev ter druge opreme za reševanje življenj, v l. 2008 pa je bila naročena še preostala oprema, ki se prav v teh dneh dobavlja. Tako bodo v kratkem imele vse enote IT kategorije A novo, sodobno in enako opremo kar omogoča varnost pacientov in medsebojno izmenjavo kadrov v času kadrovskih stisk. V letu 2008 smo imeli tri seje SKIT-a (ena izredna). Izredna seja je bila sklicana na prošnjo strokovne direktorice zaradi nezadovoljstva srednjih medicinskih sester v CIT-u v zvezi z novim plačilnim sistemom in ovrednotenjem njihovega dela. V zvezi z zakonom o bolnikovih pravicah smo obravnavali problematiko transfuzije krvi pri zdravljenju Jehovovih prič. Glede velike nejasnosti v pristopu in odgovornosti zdravnika, zlasti ko gre za potrebe po operativnih posegih, je strokovna direktorica na našo pobudo zaprosila Državno komisijo za medicinsko etiko, da poda dokončno stališče glede te problematike. Državna komisija za medicinsko etiko je podala dokončno mnenje, ki je tudi na intranetni spletni strani UKCL. http://www.intranet.kclj.si/index.php?m=23&s=0&t=54&d=2 Na sejah smo obravnavali tudi prošnje posameznih klinik za kategorizacijo njihovih enot intenzivne nege oz. intenzivne terapije, ki nam jih je posredovala strokovna direktorica. Konstruktivno smo pristopili k obravnavi kadrovske problematike enote intenzivne terapije na Nevrološki kliniki. Konkretne predloge smo posredovali vodstvu Nevrološke klinike in strokovni direktorici UKC. V zaključku bi poudarila, da se je v letu 2008 strokovno sodelovanje in povezovanje med posameznimi enotami intenzivne terapije izboljšalo, predvsem v smislu sprejemanja in premeščanja bolnikov iz ene enote v drugo v primerih prostorske stiske. Delo, naloge in cilje SKIT-a smo predstavili na spletni intranetni strani UKCL (http://www.intranet.kclj.si/index.php?m=1&s=5&odd=&t=21&id=397).

14

Zaradi zahtevnosti dela v enotah intenzivne terapije smo v letu 2008 v glavnem reševali aktualne probleme. V naslednjem letu bo prioriteta SKIT-a spremljanje kakovosti dela v posameznih enotah in glede na strateške cilje UKC pospešeno reševanje kadrovske in prostorske problematike enot intenzivnih terapij.

Skupina za paliativno oskrbo na kirurških klinikah UKC je pričela delovati od 11.10.2007. V tem času se redno sestajamo na tedenskih sestankih, kjer obravnavamo posamezne primere in strokovne smernice našega dela. Paliativna oskrba pomeni vseobsegajočo oskrbo bolnika: nego, obvladovanje bolečine, lajšanje psihičnih, socialnih, duhovnih potreb in drugih simptomov bolezni. Vse te oblike pomoči izboljšajo kakovost življenja in omogočajo neozdravljivo bolnim dostojno življenje do smrti. Načela paliativne oskrbe predpisujejo strokovne smernice in etične principe, spoštujejo življenje in sprejemajo umiranje kot naravno dogajanje. Paliativna oskrba pomaga tudi bolnikovi družini med boleznijo in žalovanjem. V skupini stalno sodelujejo naslednji strokovnjaki: abdominalni kirurg, ki tudi vodi in koordinira skupino, zdravnik in medicinska sestra iz ambulante za zdravljenje bolečine, 2 klinični psihologinji, socialna delavka, svetovalka za klinično prehrano in koordinatorica zdravstvene nege VMS. V obdobju od 1.1.2008 do 31.12.2008 je skupina obravnavala 68 bolnikov. 13.05.2008 smo organizirali Medklinično izobraževanje v zdravstveni negi kirurškega bolnika iz paliativne oskrbe bolnika pri napredovali ali neozdravljivi bolezni. 15.10.2008 pa smo organizirali Interklinični seminar na katerem je asist. Urška Lunder, dr.med s svojo skupino predstavila organizacijo paliativne oskrbe v KOPA Golnik ter smernice paliativne oskrbe. Predstavitev paliativne oskrbe smo opravili na Kliničnem oddelku za urologijo in Kliničnem oddelku za abominalno kirurgijo Delo v l. 2008, navkljub težkemu začetku, ocenjujemo kot uspešno.

Paliativna oskrba na kirurških klinikah

15

Delovanje KOBO v letu 2008 je potekalo na naslednjih področjih: 1) priprava in posodabljanje strokovnih navodil; 2) izobraževanje in svetovanje; 3) pomoč pri obravnavi problemov s področja BO; 4) sodelovanje pri strokovnih nadzorih; 5) sodelovanje v komisijah; 6) mednarodno sodelovanje.

Poglavitno delo KOBO je bilo v letu 2008 povezano s pripravo Programa za preprečevanje legioneloz v UKC Ljubljana. Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh vpletenih služb, je sestavila obsežen dokument, ki bo v kratkem na voljo na spletni strani UKC in s katerim so urejene pristojnosti in način delovanja za preprečevanje legioneloz. Program je bil potrjen na strokovnem svetu UKC v decembru mesecu. Izobraževanje : sodelovanje na Podiplomskem tečaju iz bolnišnične higiene MF za medicinske sestre, sodelovanje na internem izobraževanju UKC v specialnih učnih delavnicah "Higiena prostorov in opreme v bolnišnici v delokrogu bolniške strežnice - čistilke" , v katerih so sodelovali slušatelji, ki delajo na delovnem mestu bolniške strežnice – čistilke in prihajajo iz OS Službe za higieno prostorov in opreme, OS Centralne sterilizacije, Službe bolniške prehrane in dieto terapije, Ginekološke klinike, Nevrološke klinike, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Kliničnega inštituta za radiologijo in Klinike za nuklearno medicino; Anketa. V letu 2008 smo opravili anketo med predstojniki klinik in KO glede želja in potreb po sledenju BO – rezultati ankete bodo v pomoč pri načrtovanju strategije na področju obvladovanja bolnišničnih okužb. Sodelovali smo pri obravnavi problematike okužb z VRE in LRE ter pri obravnavi problematike invazivnih glivičnih okužb. - vodili smo izredni strokovni nadzor na KO za hematologijo; - sodelovanje v Komisiji za antibiotike UKC Ljubljana in v KOBO Splošne bolnišnice Brežice; - mednarodno sodelovanje v projektu ABS International – quality indicators in sicer na področju stafilokokne bakteriemije; podatki bodo predstavljeni na kongresu ESCMID v Helsinkih;

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (KOBO)

16

- sodelovanje na področju spremljanja okužb s Cl. difficile in sicer v mednarodni prevalenčni študiji »European Clostridium difficile-associated disease (CDAD) survey» - ECD.894, EU – projekt je še v teku;

- sodelovanje v mednarodnem projektu ICE – International Collaboration on Endocarditis – nov projekt na temo bakteriemij, ki jih povzročajo koagulazno negativni stafilokoki.

Delovanje SPOBO v letu 2008 je potekalo na naslednjih področjih: - epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb; - izobraževanje, svetovanje in zdravstvenovzgojno delovanje; - priprava in posodabljanje strokovnih navodil; - vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij; - sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih; - sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme in materiala prek javnih naročil; - sodelovanje pri strokovnih nadzorih; - sodelovanje v projektnih skupinah in komisijah.

1. MRSA V letu 2008 je bila incidenca vseh novoodkritih primerov MRSA – pacientov nosilcev ali okuženih 0,50 na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD), incidenca primerov MRSA odkritih več kot 48 ur po sprejemu v UKC Ljubljana (UKC) pa 0,31 na 1000 BOD. Tako se je trend upadanja MRSA, ki smo ga zaznali v letih 2005 do 2007, nadaljeval tudi v letu 2008. Pomembno je, da se je vsa ta leta zmanjševala tudi incidenca MRSA nad 48 ur (slika1). Deleži MRSA, odkritih nad 48 ur po sprejemu, glede na vse primere MRSA, so se zmanjšali od 56 % v letu 2006 na 45 % v letu 2008.

SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (SPOBO)

POROČILO O POJAVLJANJU MRSA, VRE IN ESBL V UKC LJUBLJANA V LETU 2008

17

Slika 1

Novi primeri MRSA in MRSA odkriti več kot 48 ur po sprejemu na 1000 BOD, UKC Ljubljana od leta 2004 do 2008

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

2004 2005 2006 2007 2008

Nov

i prim

eri M

RSA

/100

0 BO

D

Novi primeri MRSA/1000 BOD

Novi primeri MRSA nad 48 ur/1000 BOD

Od leta 2005 je bil kljub intenzivni preseji opazen trend upadanja MRSA na Interni in Kirurški kliniki ter na Nevrološki kliniki, kjer je žal prišlo v letu 2008 do ponovnega porasta incidence MRSA ob lokalnih izbruhih. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je bil po vseh letih naraščanja incidence MRSA, v letu 2008 zaznan trend upadanja le-te. Na ostalih klinikah in kliničnih oddelkih (KO) je bilo pojavljanje MRSA redko (slika 2). Slika 2

Novoodkriti primeri MRSA na 1000 BOD, UKC Ljubljana od 2004 do 2008

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

INTERNA KIRURGIJA NEVRA DERMA INFEKCIJSKA

Nov

i prim

eri M

RSA

/100

0 B

OD

20042005200620072008

18

Opozorilni sistem o MRSA, VRE in ESBL, ki smo ga vpeljali v začetku leta 2005, je postal nepogrešljiv pripomoček za zgodnje prepoznavanje znanih nosilcev teh bakterij ob sprejemu v UKC in ob premeščanju med oddelki. Žal se kažejo pomanjkljivosti v dostopnosti teh podatkov za uporabnike sistema BIRPIS! Na Interni kliniki (slika 3) se je v letih 2007 in 2008 najbolj zmanjšala incidenca MRSA na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino in na KO za nefrologijo. Zaradi več kot 90 odstotne zasedenosti postelj na številnih KO Interne klinike, so uspehi obvladovanja MRSA združeni z ogromnimi napori in prehodne narave. Ob sprejemu znanega MRSA bolnika je ustrezno nameščanje kot eden pomembnih ukrepov za preprečevanje prenosov oteženo, včasih celo neizvedljivo (npr. na KO za intenzivno interno medicino, KO za žilne bolezni, KO za kardiologijo, KO za hematologijo in drugod). Slika 3

Novoodkriti primeri MRSA na 1000 BOD po kliničnih oddelkih Interne klinike, 2004 do 2008

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

HIPERTENZIJA

KOŽBCIIM

KARDIO

PULMO

GASTRO

DIABETES

NEFRO

REVMA

HEMATO

VETERANI

ZASTRUPITVE

Nov

i prim

eri M

RS

A/1

000

BOD

20042005200620072008

Na Kirurški kliniki (slika 4) je bil izražen trend upadanja MRSA v CIT-u od leta 2005 in na KO za kardiokirurgijo od leta 2006. Na KO za torakalno kirurgijo je bil od leta 2005 zaznan trend porasta MRSA.

19

Slika 4 Novoodkriti primeri MRSA na 1000 BOD po kliničnih oddelkih Kirurške klinike, 2004 do 2008

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

KOKI

KARDIOKRG

TORAKALNA

PLASTIKA

OTROŠKAKRGMAFA

TRAVMA

NEVROKRGURO

GASTROKRG

GASTROKRG-BPD CIT

Nov

i prim

eri M

RS

A/1

000

BO

D

20042005200620072008

2. VRE V letu 2008 smo zaznali zmanjšanje incidence novih primerov VRE na 1000 BOD na 0,20 v primerjavi z letom 2007, ko je bila 0,28. Pomembno je, da smo na številnih kliničnih oddelkih UKC Ljubljana uspeli omejiti širjenje VRE. Na KO za hematologijo je bil zaznan nadaljnji trend porasta VRE iz 3,01 na 4,51. Pri tem je šlo poleg nosilstva bakterije v blatu tudi za primere okužb. Zaradi premeščanja bolnikov znotraj UKC so se srečevali s težavami pri obvladovanju VRE na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino in na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter na KO za žilne bolezni in redkeje na drugih oddelkih (slika 5). Slika 5

Novoodkriti primeri VRE na 1000 BOD po kliničnih oddelkih UKC Ljubljana v letih 2007 in 2008

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

HIPERTENZIJA

KOŽBCIIM

KARDIO

PULMO

GASTRO

DIABETES

NEFRO

HEMATO

VETERANIKOKI

KARDIOKRG

TORAKALNA

TRAVMAURO

GASTROKRG CIT

PEDIATRIJA

INFA-R

C

INFA-O

DRASLI

Nov

i prim

eri V

RE

/100

0 B

OD

20072008

20

3. ESBL ESBL pozitivne bakterije so se pojavljale skoraj po vseh klinikah in kliničnih oddelkih. Incidenca ESBL na 1000 BOD je bila 0,45 v letu 2008 in 0,42 v letu 2007. Incidenca 0,38 v prvi polovici leta 2008 je bila sicer enaka incidenci iz enakega obdobja leta 2007, v drugi polovici 2008 pa je bil zaznan porast incidence novih primerov ESBL na 0,53. V tem obdobju so bili manjši izbruhi na posameznih enotah intenzivnega zdravljenja, na Interni kliniki in na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer je bila omenjena incidenca tudi najvišja (slika 6). Poleg ukrepov kontaktne izolacije je za obvladovanje širjenja ESBL ključna nadzorovana raba antibiotikov. Slika 6

Novoodkriti primeri ESBL na 1000 BOD, UKC Ljubljana v letih 2007 in 2008

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

2,0

INTERNA

KIRURGIJA

NEVRA

GINEKOLO

GIJA

PEDIATRIJA

DERMA

INFEKCIJS

KA

OČESNA

ORTOPEDSKAORL

Nov

i prim

eri E

SB

L/10

00 B

OD

2007

2008

Skrbeli smo za opozorilni sistem za MRSA, VRE in ESBL v BIS-u. Uspeli smo, da so odgovorni v informacijskem centru UKC in aplikacije HIPOKRAT omogočili izpis datuma sprejema v UKC Ljubljana na veliko nalepko za mikrobiološke preiskave. Pri uporabnikih aplikacije BIRPIS ta podatek za vnos v računalniško aplikacijo na IMI MF še ni dosegljiv. Podatek o datumu sprejema omogoča analize rezultatov glede na čas odvzema vzorca po sprejemu v UKC. V letu 2007 smo izdelali protokol in priredili računalniško aplikacijo za epidemiološko sledenje bolnišničnih okužb in večkratno odpornih bakterij v enotah intenzivne terapije. Poskusno sledenje v letu 2008 v enoti intenzivnega zdravljenja KO za

21

nevrologijo je bilo zaradi odhoda zdravnice, ki je bila na KO zadolžena za sprotno vnašanje podatkov, prekinjeno. Izobraževanje, svetovanje in zdravstvenovzgojno delovanje Že več let delavcem, ki se na novo zaposlijo v UKC Ljubljana, v okviru uvajalnih seminarjev predstavimo dejavnosti SPOBO in nekaj osnov preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Izobraževalno in svetovalno dejavnost zaposlenim izvajamo dnevno in ob razreševanju problemskih situacij, ki jih zaznamo sami ali so nam sporočene s strani zaposlenih. Večina izobraževanj v letu 2008 je potekalo na temo obvladovanja prenosov MRSA, VRE in ESBL ter preprečevanja širjenja virusnih gastroenteritisov, katerih povzročitelji so bili najpogosteje rotavirusi in norovirusi. Sodelovali smo pri izobraževanju udeležencev podiplomskega tečaja iz bolnišnične higiene za medicinske sestre, ki poteka pod okriljem Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani. Svetovali smo glede arhitektonskih rešitev, opreme in/ali zaščitnih ukrepov med izvajanjem del pri gradbenih projektih za katere smo bili zaprošeni.

Priprava in posodabljanje strokovnih navodil Sodelovali smo pri pripravi Programa preprečevanja legioneloz v UKC Ljubljana.

Vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij Vse leto je bilo veliko energije neuspešno vložene v obvladovanje širjenja odpornih bakterij na KO za hematologijo, zlasti VRE. Ob tako zasedenem oddelku, z večposteljnimi sobami, preprosto ni mogoče dosledno izvajati ukrepov kontaktne izolacije. Zaradi premeščanj in drugih razlogov, se posledično soočamo s širjenjem VRE tudi po drugih klinikah in kliničnih oddelkih (Center za intenzivno interno medicino, KO za gastroenterologijo, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, CIT, KO za abdominalno kirurgijo, posamezni primeri tudi drugod). Na KO za žilne bolezni je bilo v novembru uspešno zajezeno širjenje kolonizacij z VRE. Širjenje MRSA je bilo obvladano v prvi polovici leta na KO za nevrologijo na Zaloški 2 in na KO za plastično, rekonstrukcijsko estetsko kirurgijo in opekline ter v 2. polovici 2008 v EIN KO za nevrologijo na Zaloški 7 in na KO za žilne bolezni.

22

Po zbranih podatkih so bili gastroenterični virusi, zlasti norovirusi, vzrok izbruhom obolenj med pacienti in delno tudi med zaposlenimi na nekaterih kliničnih oddelkih (KO za nevrologijo na Zaloški 2, KO za nefrologijo). Skozi vse leto je bilo po naši oceni v UKC sprejetih več pacientov s temi obolenji kot prejšnja leta. V letu 2008 je bil postavljen sum na okužbo z legionelo pri imunsko oslabelem bolniku, zdravljenem na KO za revmatologijo. Izvedeni so bili številni preventivni ukrepi, toplotni šok in odprava mrtvih rokavov. V sobah s posebej dovzetnimi bolniki so bili nameščeni na izlivke in prhe protibakterijski filtri. Od takrat ni bilo zaznanega nobenega primera bolnišnične legioneloze na omenjenem KO in tudi na drugih ne.

Sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih Metodologijo za izvedbo projekta »Cepljenje zaposlenih v UKC Ljubljana proti gripi«, ki smo jo uvedli v SPOBO in več let izpopolnjevali skupaj s številnimi strokovnimi službami UKCL, smo zaradi kadrovskih sprememb v drugi polovici leta 2008, izpeljali s Službo za kakovost. Le-ta bo poskrbela, da bo v letu 2009/2010 projekt z vso izdelano metodologijo prevzel Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa (KIMDPŠ). Končna analiza precepljenih bo narejena po zaključeni sezoni cepljenja. Več let že sodelujemo s strokovnjaki Bolnišnice Golnik pri epidemiološkem sledenju kontaktov – zaposlenih in bolnikov, ki so prišli v stik s pacientom z aktivno tuberkulozo pljuč, z namenom preprečevanja okužbe z M. tuberculosis. V bodoče bo potrebno, da se v to obravnavo varovanja zaposlenih bolj aktivno vključi KIMDPŠ. Sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme in materiala prek javnih naročil (JN) Sodelovali smo pri JN za naslednje:

• razkužila; • rokavice; • urinske in drenažne vrečke; • katetre; • osebna zaščitna sredstva.

Sodelovanje pri strokovnih nadzorih Sodelovali smo pri rednih strokovnih nadzorih na KO za abdominalno kirurgijo, na KO za gastroenterologijo, na Očesni kliniki, na Kliniki za

23

infekcijske bolezni in vročinska stanja in na Kliničnem inštitutu za radiologijo ter pri izrednem strokovnem nadzoru na KO za hematologijo. Sodelovanje v različnih projektnih skupinah in komisijah Sodelovali smo v:

• Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb • Komisiji za kakovost; • Komisiji za antibiotike; • Delovni skupini za pripravo Programa preprečevanja legioneloz v

UKC Ljubljana; • Komisiji za pripravo predlogov za kratkoročne in dolgoročne ukrepe

za celovito sanacijo razmer na KO za hematologijo; • Komisiji za pregled vseh prostorov v centralni stavbi, Zaloška 7.

Uspešno smo kot edina bolnišnica iz Slovenije zaključili enoletno sodelovanje v evropskem projektu »BURDEN«. Obdelava podatkov poteka v centru na Nizozemskem in še ni zaključena. Raziskava v zvezi z VRE je bila izpeljana delno in naj bi bila predvidoma zaključena konec leta 2008 z vpeljavo tipizacijskih metod na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo MF. Sodelovali smo pri načrtovanju pilotnega projekta spremljanja okužb kirurške rane na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pri pacientih z vstavitvijo kolčne proteze na Ortopedski kliniki smo v zadnjem četrtletju 2008 spremljali pojav bolnišničnih okužb in se vključili v pilotni projekt spremljanja le-teh.

24

V letu 2008 smo se organizirano sestali devetkrat. Kolegij sestavlja 83 – higienikov kliničnih oddelkov, medicinskih sester in sanitarnih inženirjev in predstavnikov sodelujočih enot /prehrana, rentgen, laboratorij, fizioterapija, reševalna, tehnika, lekarna/ Na kolegijih smo obravnavali probleme s higiensko epidemiološkega področja s katerimi smo se srečevali v UKC Ljubljana in na posameznih kliničnih oddelkih

• Spomladi 2008 je 20 kolegic uspešno zaključilo podiplomsko izobraževanje iz področja hospitalne higiene v organizaciji Medicinske fakultete in Univerzitetnega kliničnega centra /medicinskih sester in sanitarnih inženirjev/, sodelovali smo v organizaciji in izvedbi predavanj in vaj.

• V mesecu novembru smo organizirali interklinični seminar iz področja preprečevanja bolnišničnih okužb /Kirurška klinika/

• Izvedba učnih delavnic higiene rok za zaposlene izvajalce zdravstvene nege na vseh kliničnih oddelkih. Sodelovanje pri uvajanju novih artiklov v prakso (rokavice, nova razkužila, intravenski pristopi…)

• Sodelovanje pri izvedbi vaj za študente medicine na temo higiene rok in uporabe osebne varovalne opreme in v uvajalnih seminarjih za vse zdravstvene delavce in sodelavce na temo osnov higiene v bolnišnici.

• Razporejanje zaposlenih na preventivne obdobne zdravniške preglede.

• Sodelovanje z zdravstvenim inšpektorjem pri nadzoru (področje vode-preprečavanje legioneloz, ravnanje z odpadki, venski pristopi, dajanje zdravil in odvzem krvi).

• Izvajanje cepljenja proti gripi za zaposlene in njihove svojce. • Vzpostavljeno je boljše sodelovanje med sanitarnimi inženirji iz

Službo za higieno prostorov in opreme in zaposlenimi na oddelkih. Sanitarni inženirji se tako udeležujejo oddelčnih sestankov in so sprotno obveščeni in seznanjeni s problemi glede čiščenja, izolacij, pojavom okužb…

• Nadzor in arhiviranje dokumentacije o točenju vode in temperaturi vode.

• Ločeno zbiranje odpadkov- dodatni koši za ločevanje odpadkov (plastična in papirna embalaže, odpadki iz zdravstva).

• Sodelovanje v zagotavljanju sterilizacijskih in dezinfekcijskih postopkov in izboljšav.

POROČILO KOLEGIJA HIGIENIKOV ZA LETO 2008

25

1. Naloge komisije za zdravila:

- sodelovanje v postopkih zagotavljanja sodobnega izbora zdravil za zdravljenje in/ali preprečevanje bolezni na osnovi njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kvalitete in farmakoekonomskih dejavnikov;

- spremljanje in predlaganje ukrepov za uvajanje sodobnih načel kakovostne farmakoterapije;

- oblikovanje minimalnih standardov in predlaganje ukrepov za sodobno informiranje ter izobraževanje vseh strokovnih profilov, ki se pri svojem delu srečujejo z zdravili

- sodelovanje pri detekciji kritičnih mest v postopkih ravnanja z zdravili in pri preprečevanju napak pri uporabi zdravil;

- spremljanje neželenih učinkov zdravil (poročila) - spremljanje porabe zdravil v UKC (KC, klinični oddelki, primerjava

z drugimi bolnišnicami v Sloveniji in v tujini – zlasti najpogosteje predpisanih zdravil ter nekaterih posebnih skupin (biotehnološka zdravila, narkotiki, zdravila za redke bolezni, antidoti, antibiotiki, draga zdravila, v Sloveniji neregistrirana zdravila);

- sodelovanje v programih obvladovanja stroškov za zdravila;

2. Sestava: Komisijo sestavljajo specialisti medicinskih vej, farmacevti in ekonomisti z dodatnimi funkcionalnimi znanji s področja klinične farmakologije, klinične farmacije in farmakoekonomike.

3. Nova zdravila na listi UKC

Osnovna naloga KZKC v procesih obvladovanja stroškov za zdravila je obravnava in uvrstitev novih zdravil na listo UKC. KZKC je že pred 3. leti poostrila kriterije za uvrstitev na listo, dodatno pa smo jih zaostrili tudi v letu 2008 – v skladu z mednarodnimi priporočili. V letu 2008 smo z namenom, da bi še izboljšali strokovnost delovanja komisije, zvečali pozornost na dostopne farmakoekonomske podatke. Dopolnili smo naslednje dokumente:

- dopolnilo Pravilnika/poslovnika KZKC (z navodili za obravnavo doniranih zdravil);

- predlog novih smernic za postopek razvrščanja predlaganih novih zdravil na listo UKC;

- predlog standardiziranega postopka za zdravila posebnega pomena z natančnimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji, spremljanjem (ne)učinkovitosti in zapletov.

KOMISIJA ZA ZDRAVILA (KZKC)

26

Pripravili smo seznam učinkovin oz. zdravil, ki naj bi bile v UKC pod posebnim nadzorom tako glede odobrenih indikacij, pravilne uporabe kakor tudi glede stalnega nadzora cen in skupnih stroškov (npr. biološka zdravila, zdravila za zdravljenje redkih bolezni, nizkomolekularni heparini, nespecifični imunoglobulini, albumini, setroni, dotrekogin (NovoSeven). Rezervni antibiotiki, novi antimikotiki, infuzijske raztopine…). Na ta seznam smo dodali še rentgenska kontrastna sredstva. Predlagali smo tudi, da bi oblikovali skupine primerljivih zdravil in jih uporabili v javnih razpisih – na ta način bi vzpodbudili konkurenco in dosegli boljše ekonomske pogoje (npr. nizkomolekularni heparini, epoetini, setroni, zdravila, ki se uporabljajo v postopkih umetne oploditve). Komisija je pri razvrščanju novih zdravil na listo upoštevala predvsem 3 načela:

- novo zdravilo je indicirano za zdravljenje bolezni, za katero še ni bilo učinkovitih zdravil;

- novo zdravilo je bistveno bolj učinkovito ali varnejše od predhodnih, v kolikor je morebitna višja cena še opravičljiva z dokazljivimi prednostmi

- predlagano zdravilo je ob primerljivi učinkovitosti in varnosti tudi ekonomsko ugodnejše.

Vedno pogosteje so nova zdravila resda nekoliko bolj učinkovita, vendar pa nesorazmerno dražja od predhodnih. V takih primerih je KZKC zdravilo uvrstila na listo le za močno skrčene indikacije in posamezne bolnike, ki cenejših zdravil niso prenašali oz. so bila zanje kontraindicirana. Skupna poraba takih zdravil v letu 2008 je bila zelo majhna (< 10.000. EUR), poleg tega pa se je UKC na ta način izognil morebitnim neprijetnim posledicam, ki bi jih sprožili bolniki, če jim UKC v skladu s predpisi ne bi zagotovil ustrezne farmakoterapije. Med generičnimi zdravili smo uvrstili na listo samo, če so bila cenejša. Komisija je v letu 2008 vloge za skupno 42 zdravil (vključno z različnimi oblikami in jakostmi iste učinkovine). Komisija je odobrila 8 novih učinkovin (Tabela 8). Od ostalih odobrenih identov predstavljajo donirana zdravila (9, začasni ident), nove farmacevtske oblike (2), nove kombinacije (4), nove jakosti (3) oz. prirejene oblike in jakost za pediatrične bolnike (2). Ostale vloge so bile zavrnjene ali odložene do pridobitve dodatne dokumentacije oz. farmakoekonomskih podatkov. V UKC je bilo spremenjenih oz. odprtih še okoli 200 novih identov – bodisi kot posledica zdravil izbranih na javnih razpisih, bodisi kot zamenjava za zdravila, ki so že bila na listi, pa niso bila več dostopna na tržišču. Komisija teh zdravil v skladu z dogovorom ni obravnavala, saj je šlo za zamenljiva zdravila, ki so imela enako ali zelo podobno ceno, je pa od Lekarne zahtevala redna poročila o teh spremembah.

27

Tabela 8: Nove učinkovine.

UČINKOVINA IME ZDRAVILA INDIKACIJA/SKUPINA

anidulafungin ECALTA antimikotik

fondaparinuks ARIXTRA antikoagulans (1)

anakinra KINERET interlevkin-1 antagonist (2)

sitagliptin JANUVIA antidiabetik

bosentan TRACLEER pljučna hipertenzija

debigatran PRADAXA peroralni antikoagulans (1)

ziprazidon ZELDOX antipsihotik

(1) zdravilo odobreno, aktivacija identa. Ko bodo pripravljene usklajene smernice; (2) začasen ident; izdaja zdravila na ime bolnika

4. Komisija in javni razpisi zdravil

Komisija se je koncem leta 2008 vključila v priprave za javni razpis 2009. Predlagala je ukrepe, ki naj bo zvečali kompetitivnost posameznih proizvajalcev zdravil medsebojno zamenljivih in primerljivih zdravil. Komisija je predlagala, da bi med več enakimi zdravili, ki so tudi ekonomsko enakovredna, izbrali samo eno. V letu 2008 je namreč predpisovanje in dajanje enakovrednih zdravil z različnimi zaščitenimi imeni različnih (tudi 4) proizvajalcev, povzročalo veliko težav tako zdravnikom kot negovalnemu osebju, ker so se imena dobavljenih zdravil stalno menjala. Na ta način bi se zmanjšalo tudi tveganje napak. Med sicer enakimi zdravili, bi imelo prednost tisto, s katerim smo imeli v zadnjem času največ izkušenj. Ta kriterij bo naveden tudi v razpisu. Komisija je zahtevala, da Komercialna služba in Lekarna takoj po razpisu pripravita nove kataloge zdravil in poskrbita za dobro informiranost zdravnikov in sester! 5. Terapevtske smernice KZKC je že večkrat predlagala in opozarjala, da morajo klinike, ki so največji porabniki zgoraj navedenih zdravil, pripraviti natančne terapevtske smernice za njihovo uporabo. Natančne smernice omogočajo optimalno zdravljenje, zmanjšano tveganje za napake, zmanjšanje stroškov za zdravila in notranji nadzor. Na ta način lahko pomembno vplivajo na izboljšanje kvalitete predpisovanja in zmanjšanje stroškov. Komisija že v letu 2008 ni odobrila zdravil, za katera klinike niso pripravile preglednih smernic in jih objavile na intranetu!

28

6. Seje KZKC je imela v letu 2008 šest rednih sestankov, ter več izrednih sestankov oz. sestankov delovnih skupin. Posamezni člani KZKC smo imeli še vrsto neformalnih informacijsko konzultacijskih sestankov s predstojniki oz. drugimi specialisti kliničnih oddelkov. KZKC je postopke uvrščanja novih zdravil na listo v skladu s sodobnimi strokovnimi spoznanji zaostrila do še sprejemljive meje; nadaljnje omejevanje pogojev in obsega liste pa bi vodilo v zaostajanje glede na druge primerljive bolnišnice oz. države.

7. Donirana zdravila

Člani so večkrat opozorili na potrebe po strokovnem nadzoru tistih doniranih zdravil, ki po začetni uporabi doniranih vzorcev UKC obvezujejo za nadaljevanje uvedenega zdravljenja kasneje. Komisija podpira donacije in predlaga čim krajši postopek, vendar morajo tudi ta zdravila dobiti soglasje. Tudi za nova donirana zdravila morajo biti pripravljene jasne smernice. Donacije naj se po možnosti uporabljajo samo na enem oz. na čim manj oddelkih, ki morajo biti dobro informirani o novem zdravilu. 8. Cene zdravil

Novi Pravilnik o cenah zdravil je že v letu 2007 nepričakovano zvečal cene številnih zdravil, ki se ne predpisujejo na recept in se uporabljajo samo v bolnišnicah. Večinoma je šlo za že itak draga zdravila. Med temi zdravili so tudi tista, za katere smo predlagani poostreni režim nadzora. Cene generičnih zdravil so se občutno zmanjšale, večinoma zaradi novih postopkov zavarovalnice za zdravila na recept. Cene inovativnih zdravil, ki še nimajo zamenljivih zdravil, pa so se občutno zvečale zaradi novega Pravilnika o cenah.

9. Komisija za zdravila in analiza porabe zdravil 2008/2007

Vrednost izdanih zdravil, upoštevajoč ponderirane dejanske cene, se je v primerjavi z letom 2007 zvečala od 36,5 milijona EUR na 40,3 milijona EUR (10.4%), kar je precej nad pričakovanji. Gre za začasne ocene, saj natančni podatki še niso zbrani. V razvitih državah EU in ZDA planirajo povečanje porabe zdravil v univerzitetnih bolnišnicah med 10 in 15%. Delež zdravil v celotni masi odhodkov UKC je ostal na podobni ravni kot preteklo leto (10-11%).

29

Tabela 1. SKUPINE ZDRAVIL Z NAJVEČJIM VPLIVOM NA DVIG STROŠKOV - 2007/2008

ATC Skupina Poraba l.

2007Poraba

l.2008 RazlikaIndeks

07/08L Zdravila z delovanjem novotvorbe 5.684.537 7.426.813 1.742.276 130,65J Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij 8.810.357 9.842.259 1.031.902 111,71B Zdravila za bolezni krvi 7.629.116 8.594.107 964.991 112,65A Zdravila za bolezni prebavil in presnove 4.967.465 5.224.258 256.793 105,17V Razna druga zdravila 2.140.870 2.214.667 73.797 103,45N Zdravila z delovanjem na živčevje 2.583.460 2.624.360 40.900 101,58R Zdravila za bolezni dihal 262.939 280.360 17.421 106,63P Antiseptki, insekticidi 33.624 44.593 10.969 132,62D Zdravila za bolezni kože 188.202 198.395 10.193 105,42G Zdravila za bolezni sečil in spolovil 1.240.451 1.215.044 -25.407 97,95C Zdravila za bolezni srca in ožilja 1.077.083 1.050.745 -26.338 97,55H Hormonska zdravila 503.128 471.338 -31.790 93,68S Zdravila za bolezni čutil 524.086 426.026 -98.060 81,29

M Zdravila za bolezni mišično skeletnega sistema 820.898 709.454 -111.444 86,42

Skupaj 36.466.216 40.322.419 3.856.203 110,58 Pomembni premiki so znotraj nekaterih posameznih zdravil oz. skupin zdravil: Med vsemi skupinami je opazen največji porast stroškov v skupini L (zdravila z delovanjem na novotvorbe) za 1.846 493 EUR (>30%) na skupno vrednost 7.426 813 EUR. V tej skupini so poleg zdravil za zdravljenje raka še imunomodulatorji in zdravila, ki se uporabljajo pri transplantacijah. Znotraj te skupine je opazen izrazit porast stroškov za infliksimab (Remicade) za 433.000 EUR na skupno 1,4 mio EUR in novo zdravilo na listi (lenalidomid) za 1000.000 EUR. Kljub vsem ukrepom racionalizacije so se zvečali tudi stroški za skupino J (antibiotiki, antimikotiki, antivirotiki, IGG) za skupno 1,03 mio EUR, od tega antimikotiki za 0.5 mio (24%) in IGG za skoraj 0.3 mio EUR (>25% porast). Zvečali so se stroški za imiglucerazo (Cerezyme) na skupno 3.8 mio EUR oz. za 0.3 mio EUR v letu 2008 (porast 8.6%), čeprav ni bilo vključenih novih bolnikov in čeprav se je cena celo nekoliko zmanjšala. Stroški za nizkomolekularne heparine (skupno 1.2 mio) in epoetine (skupno 1.3 mio) so bili v letu 2008 podobni kot v letu 2007. Tudi stroški za radiološka kontrastna sredstva se niso bistveno spremenila, kljub temu pa predstavljajo pomembno mesto v skupnih stroških (1.33 mio EUR). Poraba albuminov se je zvečala za 10%.

30

Tabela 2. ZDRAVILNE UČINKOVINE Z NAJVEČJIM PORASTOM PORABE - 2007/2008

Zap.št. Ime zdravila Učinkovina Količina

2007Količina

2008 Razlika 1 Tazocin inj. st. Piperacilin + Tazobakt 19.737 28.750 9.013

2 Octagam inf. Humani Imunoglobulin 1.243 4.827 3.584

3 Ambisome amp. Amfotericin B 2.870 3.706 836 4 Remicade amp. Infliksimab 1.520 2.189 669

5 Albuminum huma Albumin 6.848 7.414 566

6 Cancidas amp. Kaspofungin 1.433 1.808 375 7 Cerezyme amp. Imigluceraza 3.084 3.345 261 8 Mabthera amp. Rituksimab 198 434 236 9 Novo Seven Eptakog alfa 157 292 135 10 Velcade viala Bortezomib 725 769 44 11 Menopur 10x1ml Hum.Menopavz.Gonad 28.990 28.450 -540

12 Edicin amp. 1x1 G Vankomicin 16.971 15.917 -1.054

Zmanjšali so se stroški za antacide, H2 antagoniste in PPI ter za antagoniste 5HT3 in benzodiazepine. Nekoliko so se zvečali stroški za plazemske nadomestke, enteralno prehrano, insuline, agalsidazo in aglikozidazo. Stroški za eptakog (Novo Seven) so se zaradi nepričakovanih specifičnih primerov zvečali za skoraj 0,5 mio EUR. Samo povečanje stroškov za zdravila iz skupine L (1, 847 mio), J (1.03 mio), imiglucerazo (0,3), eptakog alfa (0.5) znašajo 3,677 mio EUR, kar predstavlja približno 95% celotnega povečanja stroškov v letu 2008 (3.85 mio SIT). Komisija bo pregledala porabo infliksimaba (porast 50%) in imigluceraze po oddelkih (nejasni vzroki za porast). Komisija ocenjuje, da cene v povprečju niso glavni vzrok za zvečanje strokov. Glavni vzrok zvečanih stroškov za zdravila je zvečana količinska poraba nekaterih zdravil oz. skupin zdravil, ki so že daljši čas na listi. Poraba je v nekaterih primerih bistveno odstopala od tiste, ki so jo predstojniki napovedali v vlogi za odobritev identa. Pri tem je potrebno pripomniti, da Komisija ne razpolaga z nobenimi podatki, ki bi nakazovali, da je količinsko zvečanje porabe posledica neustreznega predpisovanja. Podrobna strokovna in ekonomska analiza porabe zdravi bosta predstavljeni v posebnem dokumentu.

31

10. Komisija ugotavlja tudi, da se ne upoštevajo sklepi strokovnega sveta, ki obvezujejo zdravnike UKC k poročanju o resnih neželenih učinkih zdravil, za kar obstajajo vsi objektivni pogoji (formular, navodila, možnost konzultacije) na spletnih straneh UKC. Neželeni učinki tudi niso ustrezno šifrirani v bolniških popisih. Nedavna analiza sprejemov na internistične oddelke UKC v Ljubljani je pokazala, da je bilo kar 5.7% vseh sprejemov zelo verjetno posledica zaradi neželenih učinkov!

32

Komisija za antibiotike je imela v letu 2008 tri seje. Poleg tega smo imeli še dve seji z vodstvom Kliničnega centra o problematiki vankomicin rezistentnega enterokoka (VRE) in linezolid rezistentnega enterokoka (LRE). Na treh sejah smo obravnavali medletno porabo antibiotikov v celotnem kliničnem centru, posameznih klinikah in oddelkih, stroške protimikrobnih zdravil po posameznih skupinah vključno z rezervnimi antibiotiki, odpornost bakterij, ki so bile osamljene v UKC v letu 2006 in 2007 in načrt dela KOBO. Poraba protimikrobnih učinkovin v celem letu 2008 v primerjavi z letom 2007 je prikazana na spodnji tabeli. Tabela. Poraba (DDD/100 BOD, DDD/100 sprejemov) in stroški (EUR) za protimikrobna zdravila v UKC v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 Protimikrobna Število DDV DDD/100 BOD Stroški učinkovina 2007 2008 2007 2008 2007 2008

Protibakterijske 392 517

404 804 63,9 60,7 4.615.728 5.300.061

Protiglivične 32 118 29 377 5,2 4,4 2.059.738 2.559.702Protivirusne 8 840 10 962 1,4 1,6 357.236 519.878Imunski serumi in 1.184.248 1.733.553protitelesa

Celotna skupina J 453 228

466 909 8.289.420 10.206.554

(pripravki za sistemsko zdravljenje okužb) Iz tabele je razvidno, da smo v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 znižali porabo protibakterijskih učinkovin izraženo v DDD/100 BOD, in stroški za protibakterijske učinkovine pa so se zvišali. Rahlo so porasli tudi stroški za protiglivična zdravila. Tudi poraba protiglivičnih zdravil izražena v DDD/100 BOD in DDD/100 sprejemov je rahlo padla. Stanje odpornosti bakterij v UKC ni ugodno. Ob že znanih odpornih bakterijah, ki jih spremlja SPOBO so se v l. 2008 pojavili so se tudi sevi LRE. Tudi odpornost Pseudomonas aeruginosa proti karbapenemu je več kot 10 %. V mesecu juliju 2008 sta predsednik in podpredsednica komisije opravila kratka predavanja na vseh KO SPS Kirurgija, poleg tega pa še na Nevrološki kliniki in Pediatrični kliniki. Poraba na SPS Kirurgija in SPS Nevrološka klinika je v letu 2008 rahlo padla v primerjavi z letom 2007,

KOMISIJA ZA ANTIBIOTIKE

33

na SPS Interni je poraba ista, porasla pa je na Infekcijski kliniki in na Pediatrični kliniki. V juniju 2008 smo naredili točkovno prevalenčno raziskavo v sklopu ESAC projekta (European Surveillance of Antimicrobial Consumption) na SPS Kirurgija, SPS Interna klinika in Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Rezultati raziskave so obdelani in jih nameravamo predstaviti pred naslednjo točkovno preiskavo, ki je planirana za mesec maj oziroma junij 2009. V točkovno prevalenčno raziskavo smo vključili 1014 bolnikov. 350 (35 %) jih je prejemalo antibiotik. 284 (80 %) bolnikov je prejemalo antibiotik zaradi zdravljenja okužb in 69 (20 %) zaradi profilakse. Indikacije za zdravljenje so bile v 59 % doma pridobljene in pri 41 % v bolnišnici pridobljene okužbe. Med v bolnišnici pridobljenimi okužbami smo zdravili najpogosteje (66 %) pooperativne okužbe (80 bolnikov), sledijo okužbe s Clostridium difficile (23 bolnikov – 19 %) in druge bolnišnične okužbe (16 %). Čakamo še obdelavo podatkov iz leta 2006 podobne raziskave, ki je zavzela vse klinične oddelke UKC. Na zadnji seji je sedanji predsednik prof.dr. Milan Čižman, dr.med., ponudil svoj odstop (komisijo bo sedaj vodila prof. dr. Bojana Beović, dr. med.). Komisijo je vodil 13 let. V tem času smo uvedli natančno spremljanje porabe protimikrobnih učinkovin za celoten UKC, klinike in klinične oddelek oziroma vsa stroškovna mesta. Komisija je napisala dvoje priporočil za zdravljenje okužb v UKC (1998, 2006). Uvedli smo listo rezervnih zdravil, naročilnico za naročanje le teh in skupaj s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja Konziljarno službo. Izvedli smo dve prevalenčni raziskavi o porabi antibiotikov v UKC in tretja preiskava je planirana, kot že omenjeno v letu 2009. Slabost UKC je, da ne spremlja odpornosti bakterij po kliničnih oddelkih in da nimamo ažurnih podatkov. Konziljarni zdravniki bi potrebovali podatke o odpornosti bakterij na vseh kliničnih oddelkih, saj rezultati pomagajo pri odločitvi za izkustveno zdravljenje. Naraščanje odpornosti številnih bakterij razen MRSA je v UKC zaskrbljujoče. Problem je tudi pojavljanja Clostridium difficile okužb kar je pokazala točkovna prevalenčna preiskava. Potrebno je dvigniti ozaveščenost vseh zdravnikov v UKC, izboljšati znanje infektologov in konziljarno službo in izboljšati sodelovanje s KOBO. Potrebno je izvršiti občasne revizije popisov po oddelkih kjer je poraba neustrezna. Še vedno ni razumljivo zakaj kirurška profilaksa traja več kot je v priporočilih. V maju 2009 bo v sklopu obiska ECDC (European Center for Diseases Control) obisk tudi v UKC, ki bo na osnovi opazovanj predlagal izboljšave.

34

Z obvladovanjem stroškov potrošno medicinskih materialov, na katere lahko vpliva zdravstvena nega in oskrba smo celostno pristopili v letu 2006. Glavna medicinska sestra UKC je predstavila nalogo na strokovnem svetu zdravstvene nege UKCL. Vključili smo nadzor nad določenimi materiali, ki smo jih ocenili kot velike po vrednosti ali izstopajo po porabi na kos in tako zaradi velike količinske porabe pomenijo večji strošek. Osnova obvladovanja porabe je že v pripravi strokovnih kriterijev za izbor, sodelovanju v komisiji za nove idente, uvedbi protokola seznanjanja zaposlenih z novimi materiali, reklamacijskih postopkih, vplivu na naročanje, shranjevanju, evidentiranju, nadzoru nad standardno izvedbo postopkov in posegov, v urejanju šifranta, sodelovanju s številnimi posamezniki in skupinami v koordinaciji ter podpori glavnih medicinskih sester in vseh strokovnih skupin v zdravstveni negi in oskrbi. V pregled so bile vključene naslednje skupine materialov po nazivu klasifikacije v šifrantu materiala: 07 Obvezilni material in material za oskrbo stome, 11 Medicinski material za enkratno uporabo, 12 Kontaktna embalaža iz Lekarne, 14 Medicinski pribor za večkratno uporabo, 18 Razkužila in sredstva za nego rok, 19 Lekarniško trgovsko blago. Tabela 1: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2007 in 2008. Podatke o količini in vrednosti dejanske porabe v primerjavi 2007 in 2008 za UKC smo sistematično pregledali in v prvem koraku ugotovili, da je razlika v dejanski porabi vezana na večjo porabo materialov in v izjemnih primerih na ceno posameznega artikla. Vseh identov v analiziranih skupinah je 4.518. Skupna vrednost porabe odstopa za 4,35% (indeks 104,35), nominalno za 892.154€ več. Vrednost

POROČILO O OBVLADOVANJU PORABE POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA V LETU 2007 IN 2008, NA

KATEREGA LAHKO DELNO ALI V CELOTI VPLIVA ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA

35

porabe v letu 2007 je bila 20.496.647€, v letu 2008 pa 21.388.801€. Indeks vrednosti zaradi spremembe cen je 97,73, kar pomeni, da so se cene v povprečju znižale. Povzetek: Stroški so večji za 4,35% na račun večje količinske porabe, kljub nižjim cenam materialov. Podrobneje smo pregledali skupino materialov, kjer je razlika v dejanski vrednosti visoka. To je skupina 11, Medicinski materiali za enkratno uporabo. Ker je v tej skupini kar 2881 identov, smo jih razvrstili po področju uporabe v smiselne podskupine: 11A - materiali, ki so vezani na OP področje, 11B - materiali, ki so vezani na bolnike v intenzivni negi in intenzivni terapiji, podskupina 11C vključuje pripomočke za nego bolnika, 11D je skupina rokavic, 11E vključuje anastezijski material in material za respiratorno terapijo, 11F so drugi pripomočki, 11G sterilizacija in 11H material za endoskopijo. Tabela 2: Poraba materialov v preiskovanih skupinah na nivoju UKC v letih 2007 in 2008 s podskupinami skupine 11, Medicinski materiali za enkratno uporabo.

36

Skupina 09, Izdelki, ki se kirurško vgrajujejo v organizem, ni bila vključena v analizo. Pojavlja se, ker so bili identi do leta 2006 napačno razvrščeni. Ob urejanju šifranta so se prenesli v skupino 07, Material za oskrbo rane, stome in povoji. V napačni skupini je ostal le še en ident. Graf 1: Razlike v vrednosti porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2008 glede na leto 2007 Najbolj odstopa v nominalni vrednosti skupina materiala 11, medicinski material za enkratno uporabo v vrednosti 926.806€, s podskupino 11B, intenzivna nega in intenzivna terapija v vrednosti 425.140€. Sledita ji podskupini 11E, anestezijski material in respiratorna terapija v vrednoati 237.162€ ter 11A, operacijski material v vrednosti 166.840€ več v primerjavi z letom 2007. Razkužila in sredstva za nego rok, obvezilni material in material za oskrbo stome ter lekarniško trgovsko blago je imelo manjšo porabo v primerjavi z letom 2007.

37

Graf 2: Povečana vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2008 po vrednosti in procentnem deležu od skupaj 1.046.389€ Na prvem mestu po presežni vrednosti so skupine katetrov, kanil, CVK katetrov, aspiracijski katetri, zbiralne vrečke, brizge, elektrode, cevi, tubusi, varovalna sredstva in transfuzijski sistemi (skupina 11B-Intenzivna nega in intenzivna terapija), kar skupaj pomeni 425.140€. Vrsta in poraba teh materialov je vezana na doktrino zdravljenja in zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre imajo samo manjši vpliv na porabo materialov. Lahko samo optimizirajo postopke in procese, ki jih narekujejo bolnikove potrebe, tako da izvajajo postopke po sprejetih standardih zdravstvene nege, preko dokumentiranja porabe materialov. Vsi strokovni nadzori v zdravstveni negi imajo v protokolu spremljanje porabe materialov.

38

Tabela 3: Poraba materialov po klasifikacijah, ki presegajo razliko v vrednosti nad 50.000€ na nivoju UKC v letih 2007 in 2008. Pri podrobnejši analizi stroškov potrošno medicinskih materialov smo ugotovili, da blago za brezigelni odvzem odstopa za 261.719€ več glede na leto 2007. To je vezano na rezultat javnega razpisa, ki je omogočil varnejše in sodobnejše materiale po standardu in je v izvajanju v drugi polovici leta 2008. V podobnem odstopanju večje porabe je tudi material za endoskopsko kirurgijo v vrednosti 228.121€. Tabela 4: Poraba materialov po glavnih klasifikacijah, ki presegajo razliko v vrednosti pod - 50.000€ na nivoju UKC v letih 2007 in 2008.

39

V letu 2008 je zmanjšana vrednost porabe na razkužilih za roke, materialu iz gaze in CV katetrih, kar je verjetno posledica uspešno izvedenih javnih naročil in sistematičnega poučevanja izvajalcev zdravstvene obravnave bolnikov. Tabela 5: Poraba rokavic na nivoju UKC v letih 2007 in 2008 . Pri podrobnejši analizi grupe 11D, rokavice, ugotavljamo, da je količinska poraba vseh rokavic večja za 4,85%, vrednostno pa samo za 1,8 %, kar pomeni v nominalni vrednosti 12.498€. Že v letu 2007 smo začeli s sistematičnim pristopom obvladovanja porabe rokavic. Po izboru rokavic na javnem razpisu smo pristopili k poučevanju pravilne uporabe rokavic preko glavnih medicinskih sester, higienikov in pedagoških medicinskih sester z dodatnimi informacijami o preprečevanju prenosa okužb. Obenem smo pristopili k obvladovanju zalog materiala na oddelkih in analizirali porabo rokavic v sodelovanju s Službo za poslovno informatiko vsake štiri mesece. Graf 2 in 3: Poraba rokavic na oskrbni dan v letih 2007 in 2008

40

Graf 2 in 3 prikazujeta razmerje porabe različnih vrst rokavic, ki je v obeh letih podoben. Poraba preiskovalnih rokavic na oskrbni dan je bila v letu 2007 24,0 v letu 2008 pa 25,4 rokavice, kar je predstavlja zmeren trend količinskega porasta. Tabela 6: Poraba razkužil za roke na nivoju UKC v letih 2003 do 2008. Graf 4: Povprečno število razkuževanj rok na oskrbni dan nivoju UKC v letih 2003 do 2008.

41

Porabo razkužil za roke spremljamo že več let. V letu 2008 je prvič zaznano zmanjšanje porabe razkužil za roke na oskrbni dan. V letu 2007 je bilo 16,1 razkuževanj in v letu 2008 15,6 razkuževanj na oskrbni dan pacienta. Povzetek analize porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2007 in 2008, na katerega lahko delno ali v celoti vpliva zdravstvena nega in oskrba Skupna vrednost porabe za leti 2007 in 2008 odstopa za 4,35%, nominalno za 892.154€ več. Vrednost porabe v letu 2007 je bila 20.496.647€, v letu 2008 pa 21.388.801€. Vrednost porabe v prvi polovici leta 2006 je bila 9.797.472€ v prvi polovici leta 2007 pa 10.629.260€. Skupna vrednost poletne porabe je odstopala za 8.49 %, nominalno za 831.789 €. Letna razlika vrednosti za leti 2007 in 2008 je 892.154€ in je primerljiva s polletno razliko vrednosti leta 2006 in 2007 v višini 831.789 €. Poraba materialov, postaja merljivo obvladljiva. Ocenjujemo, da je bil strateški pristop uspešen. Materiali so bili sistematično obravnavani preko odgovornih posameznikov in skupin za pripravo strokovnih kriterijev. Novi materiali so bili vpeljani v prakso preko strokovnih in stroškovnih kriterijev, v intenzivnem sodelovanju vseh glavnih medicinskih sester preko strokovnega sveta zdravstvene nege in oskrbe, preko kolegija higienikov, pedagoških medicinskih sester, medicinskih sester za kakovost in oskrbovalnih služb. Podatki pridobljeni preko Komercialnega sektorja, Lekarne ter Plansko analitske službe so bili analizirani v Službi za razvoj poslovno informacijskega sistema v koordinaciji vodstva zdravstvene nege UKCL. Predlogi za nadaljnje korake: 1. Šifrant materialov je potrebno sistematično pregledovati in urejati tudi

za potrebe spremljanja in analiz za področje zdravstvene nege in oskrbe.

2. Ugotavljamo, da so določeni materiali uvrščeni v napačne skupine oz.

klasifikacije materialov ali pa so celo nerazvrščeni, kar pa pomembno vpliva na prikazovanje vrednosti posamezne klasifikacijske skupine.

3. Skupina 11, Materiali za enkratno uporabo, je preširoko poimenovana

in jo je potrebno preoblikovati v nove skupine materialov, ki bodo bolje opredeljevale materiale. Oznaka za uporabo materiala za enkratno oz. večkratno uporabo mora biti izven poimenovanja klasifikacije. Za potrebe analize je bilo potrebno smiselno grupirati materiale.

42

4. Nadaljevali bomo s strokovnimi nadzori na področju zdravstvene nege

in oskrbe, ki že sedaj vključujejo nadzor nad porabo materialov. 5. V povezavi s Komercialnim sektorjem in Službo za razvoj poslovno

informacijskega sistema bomo nadaljevali redno sledenje porabe materialov z namenov obvladovanja stroškov v skladu s kakovostno obravnavo pacientov.

je v letu 2008 pripravila 3 predavanja: Etični vidiki v paliativni zdravstveni oskrbi 2x : Moralno etični aspekti presaditve srca KME-UKC je stalno povezana s Komisijo za medicinsko etiko RS preko katere gredo tudi vse raziskovalne naloge, kar omogoča tudi republiško preglednost.

KOMISIJA ZA MEDICINSKO ETIKO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA (KME-UKC)

43

Na področju zdravstvene dejavnosti smo v Centru za zastrupitve (CZ) izboljšali dostop do nekaterih ključnih podatkovnih zbirk (Poisindex, Baza podatkov RS o kemikalijah) za potrebe 24-urne informacijsko konzultacijske službe za zastrupitve na področju R Slovenije. V teku je razvojni projekt tehnološko izboljšane 24-urne informacijsko konzultacijske službe CZ v zvezi z zastrupitvami. ter revizija projekta Register zastrupitev na področju R Slovenije. Izboljšali smo vsebino spletne strani Zastrupitve.net http://www.zdravila.net/, ki je bila prevedena tudi v angleščino ter spletne strani Zdravila na intranetu UKC. http://www.intranet.kclj.si/index.php?m=31&s=0&t=63 Revidirali smo smernice za pristop k zastrupljeni osebi, primarno elinimacijo strupov, uporabo antidotov, obravnavo zastrupljenih z organskimi topili, psihofarmaki, kačjimi piki in hiperbarično oksigenacijo pri zastrupitvah s CO. Začeli smo z natančnejšim evidentiranjem medikamentozne terapije ob sprejemu in odpustu. CZ je revidiral sistem poročanja o neželenih učinkih zdravil za celotni UKC. Okrepili smo sodelovanje v Komisiji za zdravila UKC ter v postopkih koordinacije za izboljšanje varnosti ravnanja z zdravili. Opravljena je bila raziskava varnosti uporabe zdravil na internističnih oddelkih v UKC: izmed več kot 17.000 v letu 2006 hospitaliziranih pacientov je bila natančneje pregledana dokumentacija za 530 naključno izbranih bolnikov. Ugotovljene so bile pomanjkljivosti pri evidentiranju farmakoterapije pred oz. ob sprejemu, med hospitalizacijo in ob odpustu. Raziskava je pokazala, da je bilo kar dobrih 5% bolnikov sprejetih zaradi neželenih učinkov zdravil ali interakcij. Rezultati so primerljivi z raziskavami v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji. Pripravljamo priporočila za boljše evidentiranje in zvečanje varnosti predpisovanja in uporabe zdravil v UKC. CZ je okrepil znanstveno raziskovalno dejavnost v okviru projektov UKC in na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Rezultati so bili predstavljeni na strokovnih konferencah doma in v tujini, več prispevkov je bilo tudi objavljenih v renomiranih publikacijah. Za potrebe Ministrstva za zdravje smo izdelali nacionalni načrt izobraževanja ekip nujne medicinske pomoči za delovanje v primeru množičnih kemičnih nesreč. Pripravljen je tudi nov priročnik. V projekt bodo vključene tudi ekipe UKC. Na centru za zstupitve se je zdravilo 163 bolnikov z zastrupitvami, nepričakovano pa se je v l. 2008 zvečalo število primerov zastrupitev z zeleno mušnico.

CENTER ZA ZASTRUPITVE R SLOVENIJE

44

Opazno narašča tudi dejavnost na področju klinične farmakologije, farmakovigilance in racionalnega predpisovanja zdravil.

Pridobili smo nova sredstva ministrstva za zdravje za projekt izobraževanja ekip NMP v primeru kemičnih nesreč.

CZ je uspešno organiziral tokrat že 36. podiplomski seminar klinične toksikologije, ki je obvezujoč tudi za specializante interne medicine in nekaterih drugih specializacij. Aktivno smo se vključili v projekt priprav magistrskega študija Toksikologija, ki bo v Sloveniji uveden predvidoma prihodnje leto. Zdravniki CZ so aktivno sodelovali v številnih strokovnih telesih v Sloveniji in v tujini. : - Evropska agencija za zdravila / COMP -Komisija za zdravila, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke - Komisija za razvrščanje zdravil (ZZZS) - Komisija za zdravila UKC Ljubljana, - Evropska komisija; Relative effectiveness WG - Stalni odbor RS za področje kemijskih nesreč - Medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju (Uprava RS za zaščito in reševanje) - Delovna skupina kemijsko varnost otrok (IVZ) - Akcijski načrt za kemijsko varnost otrok (na predlog Medresorske komisije za kemijsko varnost) - Medresorska delovna skupina Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, Ministrstvo za zdravje RS - Nacionalna delovna skupina za umrljivost zaradi drog, Informacijska enota za prepovedane droge, Inštitutu za varovanje zdravja RS - Kemijska varnost: izdelava zdravstvenih smernic za ravnanje služb NMP v primeru kemijskih nesreč in nujne hospitalne obravnave zastrupljencev. Projekt Ministrstva za zdravje in Centra za zastrupitve, UKC Ljubljana

45

Analiza operativne dejavnosti za leto 2008 Uvod V centralnem operacijskem bloku že drugo leto poteka koordinacija izvajanja operativne dejavnosti. Postopno uvajanje centralnega strateškega in operativnega vodenja operacijskega bloka ( Operating room Management) in koordinacije izvajanja operativne dejavnosti predstavlja prehod iz nestrukturirane organizacije izvajanja operativne dejavnosti, ki ustreza predvsem potrebam posameznih kirurških oddelkov in ovira produktivnost operacijskega bloka v strukturirano organizacijsko enoto s

KOORDINACIJA OPERATIVNE DEJAVNOSTI V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU KIRURŠKE

KLINIKE

46

centralnim vodenjem, standardizacijo materiala, kadra in procesov, uvedbo sodobne informacijske tehnologije in vodenja kakovosti. Operacijski blok je tako vključen v perioperativni proces bolnišnične oskrbe bolnika. Bistvena pa je sprememba miselnosti, kjer v ospredju niso več interesi posameznikov, temveč skupna zavest o optimalnem poteku perioperativnih procesov. V letošnjem letu smo spremljali efektivnost in učinkovitost delovnih procesov s kazalniki in dobili vpogled v organizacijo izvajanja operativne dejavnosti. Analiza rezultatov omogoča sprejemanje boljših strateških in operativnih odločitev in nadaljni razvoj v učinkovito organizacijsko enoto s socialnim kapitalom ( kulturo vrednot, zaupanja, spoštovanja, komunikacije in pozitivega mišljenja). Letno poročilo v nadaljevanju prikazuje rezultate analize posameznih kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti ter organizacijo dela in učinkovitost, razvojno raziskovalno delo, izobraževanje, kakovost in poslovno uspešnost. 1. Obseg operativne dejavnosti V centralnem operacijskem bloku smo v rednem delovnem času opravili skupno 6876 operativnih posegov, 6154 načrtovanih operativnih posegov in 722 dodatnih operativnih posegov ( nenačrtovani in urgentni operativni posegi). Mesečno gibanje števila opravljenih operativnih posegov prikazuje graf 1:

Opravljeni operativni posegi v RDČ

541 528 547 554

484520

462424

559525 515 495

5535

48 42

4833

86107

5259 74

83

0

100

200

300

400

500

600

700

jan.08 feb.08 mar.08 apr.08 maj.08 jun.08 jul.08 avg.08 sep.08 okt.08 nov.08 dec.08

štev

ilo dodatne OPnačrtovane OP

47

2.Realizacija načrtovanega operativnega programa Realizacija načrtovanega operativnega programa predstavlja delež opravljenih načrtovanih operativnih posegov in odraža kakovost celotne bolnišnične obravnave kirurškega bolnika ( načrtovanje operativnega programa, priprava bolnika na operativni poseg, operativna kapaciteta operacijskega bloka, prostorska kapaciteta intenzivnih oddelkov...). Realizacijo načrtovanega operativnega programa prikazuje graf 2:

REALIZACIJA NAČRTOVANEGA OP PROGRAMA

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

jan.08 feb.08 mar.08 apr.08 maj.08 jun.08 jul.08 avg.08 sep.08 okt.08 nov.08 dec.08

%brez koordinacijekoordinacija OP dejavnostidodatne OP kapacitete

Na realizacijo načrtovanega operativnega programa neposredno vpliva odpoved načrtovanega operativnega posega. Delež odpadlih načrtovanih operativnih posegov se je tekom leta gibal med 10-14 %, kar je v primerjavi z optimalno organizacijo operativne dejavnosti ( < 5%) veliko.

Efektivni in učinkoviti potek operativne dejavnosti je povečal produktivnost centralnega operacijskega bloka za 11,7 %.

Realizacija načrtovanega operativnega programa se je s koordinacijo operativne dejavnosti, interdisciplinarnim koriščenjem operacijskih dvoran in izkoriščenjem dodatne kapacitete operacijskega bloka v povprečju povečala za 3% ( iz 86,9% na 89,9%).

48

Učinek koordinacije na mesečni delež odpadlih operativnih posegov prikazuje graf 3:

ODPADLI OPERATIVNI POSEGI

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

14,0

16,0

18,0

jan.08 feb.08 mar.08 apr.08 maj.08 jun.08 jul.08 avg.08 sep.08 okt.08 nov.08 dec.08

% brez koordinacijekoordinacija

S koordinacijo operativne dejavnosti ( premestitev operativnega posega v drugo operacijsko dvorano ob prosti prostorski in kadrovski kapaciteti) smo uspeli zmanjšati delež odpadlih operativnih posegov v povprečju za 4 % na mesečni ravni. Na letni ravni pa smo zmanjšali delež odpadlih operativnih posegov za 14,8% (142 operativnih posegov).

49

Analiza vzrokov za odpoved načrtovanih operativnih posegov je pokazala sledeče:

Razlogi za odpoved načrtovanih operativnih posegov

24%

22%

19%

15%

12%

4% 2% 1%

podaljšanje predhodne operacijenerealen operativni program preko RDČbolnik ni pripravljen na OPurgentni operativni posegodsotnost bolnikaorganizacijski razlogi oddelek/ CITni/ zamuda kirurgapomanjkljiva oprema/aparati/ inštrumenti

Slabo načrtovanje operativnega programa ( nerealen operativni program, ki ni izvedljiv v rednem delovnem času, podcenjevanje trajanja posameznih operativnih posegov, neoptimalni vrstni red operativnih posegov in spreminjanje operativnega programa) je bilo v 46% vzrok za odpoved načrtovanega operativnega posega. Nepripravljenost bolnika na operativni poseg ( 19%) in odsotnost bolnika, ki je razpisan na operativnem programu (12%) kažeta na organizacijske pomanjkljivosti pri obravnavi kirurškega bolnika.Zaradi urgentne operativne dejavnosti ( transplantacije ) smo v 15% morali odpovedati načrtovani operativni poseg.Uvedli smo ukrepe za zmanjšanje deleža odpadlih operativnih posegov. 3. Izkoriščenost operacijskih dvoran Izkoriščenost operacijske dvorane predstavlja tisti delež obratovalnega časa operacijske dvorane v katerem se izvajajo operativni posegi ( seštevek trajana posameznih operativnih posegov). Odšejejo se časi menjav med operativnimi posegi, časi čakanja in čas brez operativnega programa, ko v operacijski dvorani ne poteka operativna dejavnost. Na izkoriščenost operacijske dvorane vplivajo različni dejavniki, ki niso povezani z učinkovitostjo operativne dejavnosti, najpomembnejša sta povprečno število in trajanje operativnih posegov.

50

Analiza podatkov za posamezne operacijske dvorane prikazuje tabela 1:

OP dvorana

povprečni dnevni operativni čas ( min)

povprečni čas OP posega ( min)

povprečno število OP posegov na dan

povprečni čas menjave med OP posegi (min)

izkoriščenost OP dvorane

optimalna izkoriščenost OP dvorane

OP 41 nevro krg 327 174 2 65 87% 83% OP 45 nevro krg 297 131 2 58 79% 77% OP 42 travma 286 112 3 61 76% 67% OP 43 torakalna 294 124 3 62 78% 67% OP 44 abd krg 310 147 2 65 83% 74% OP 54 abd krg 287 130 2 63 77% 66% OP 51 kv krg 452 227 2 77 81% 86% OP 52 kv krg 444 222 2 63 80% 89% OP 53 pla krg 295 177 3 53 79% 65% OP 55 uro 270 115 3 58 72% 69% OP 56 uro 154 38 4 43 41% 66%

Manjša izkoriščenost operacijske dvorane ne pomeni tudi manjšo učinkovitost, saj klinični oddelki z veliko kratkimi operativnimi posegi (OP dvorana 56) zaradi pogostih menjav med operacijami, kjub dobri učinkovitosti redko dosežejo več kot 60% izkoriščenost operacijske dvorane. Nasprotno pa imajo klinični oddelki z daljšimi operativnimi posegi ( OP dvorana 41) sicer veliko izkoriščenost operacijske dvorane , vendar njihov operativni program pogosto poteka preko rednega delovnega časa. Optimalna izkoriščenost operacijskih dvoran v operacijskem bloku lahko izračunamo glede na povprečno število in trajanje menjav.

Izjema je operacijska dvorana 56, kjer dosegamo le 41% izkoriščenost, optimalna pa bi bila 66%.Analiza je pokazala suboptimalne delovne procese - pogosto čakanje med operativnimi posegi ( operater, sterilizacija instrumentov), ki smo jih že uspeli popraviti.

Primerjava optimalne izkoriščenosti in dejanske izkoriščenosti operacijskih dvoran ( tabela 1.) kaže, da v večini operacijskih dvoran presegamo optimalno izkoriščenost.

51

Primerjavo izkoriščenosti posameznih operacijskih dvoran z optimalno izkoriščenostjo, ki upošteva trajanje operativnega posega in število menjav prikazuje graf 4:

Izkoriščenost operacijskih dvoran

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

OP 41 OP 45 OP 42 OP 43 OP 44 OP 54 OP 51 OP 52 OP 53 OP 55 OP 56

operacijske dvorane

%izkoriščenost OP dvoraneoptimalna izkoriščenost OP dvorane

Visoka izkoriščenost operacijske dvorane pogosto vodi v nenačrtovano nadurno delo, kar pomeni slabo organizacijo dela. Za izvedbo rednega operativnega programa smo kar 954 krat prekoračili redni delovni čas, kar kaže na nezadostno operativno kapaciteto centralnega operacijskega bloka. Iz grafa 5 je razvidna porazdelitev prekoračitev rednega delovnega časa posameznih kliničnih oddelkov.

52

ŠTEVILO OPRAVLJENIH OP POSEGOV PREKO RDČ

954

152

66 68114

449

58 49

0

200

400

600

800

1000

1200

SKUPNO NEVRO TRAVMA TORAK ABD KV PLA URO

klinični oddelki

št

Operativna kapaciteta za določene klinične oddelke (srčna in žilna kirurgija, nevrokirurgija, abdominalna kirurgija) ni usklajena s potrebami, ki bi zagotovile izvedbo načrtovane operativne dejavnosti v rednem delovnem času. Ti praviloma izvajajo daljše operativne posege (170 - 220 min ) in težko uskladijo operativni program z obratovalnim časom operacijskih dvoran. Dodelitev operativne kapacitete (operacijskih dvoran in obratovalni čas) posameznim kliničnim oddelkom je neustrezna, saj temelji na tradicionalnih dejstvih, ki ne odražajo trenutnih potreb.Tako imajo določeni klinični oddelki odvečno neizkoriščeno operativno kapaciteto, medtem ko drugi svojo načrtovano operativno dejavnosti pogosto izvajajo preko rednega delovnega časa. 4. Povprečni začetek in konec operativnega programa Začetek prvega operativnega posega odraža efektivnost in učinkovitost delovnih procesov in časovno disciplino posameznih poklicnih skupin. Začetek prvega operativnega posega je dogovorjen ob 8:45 min.Pravočasni začetek smo večinoma zagotovili razen v mesecu marcu, oktobru in novembru.

53

Časovni potek operativnega programa

08:00

09:00

10:00

11:00

12:00

13:00

14:00

15:00

16:00

jan.08 feb.08 mar.08 apr.08 maj.08 jun.08 jul.08 avg.08 sep.08 okt.08 nov.08 dec.08

čas začetek OP

konec OP

Povprečni konec rednega operativnega programa je določen ob 15:00, saj posamezne poklicne skupine potrebujejo vsaj 30 min, da zaključijo z delom po končanem operativnem programu.Razen v poletnih mesecih je povprečni konec operativnega programa presegel dogovorjeni čas in s tem povzročil nenačrtovano nadurno delo. Vsekakor je potrebno zagotoviti urejen delovni čas za zaposlene v operacijskem bloku, kajti nenačrtovano nadurno delo povzroča nezadovoljstvo pri zaposlenih, vpliva na potek dežurne službe in povečuje stroške. 5. Organizacija dela in učinkovitost, razvojno raziskovalno delo, izobraževanje, kakovost, poslovna uspešnost

Koordinacija operativne dejavnosti je povečala efektivnost in učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti. Ob enakih kadrovskih in prostorskih virih smo dosegli sledeče rezultate: - povečali smo produktivnost operacijskega bloka za 11,7 % (poleg načrtovanega operativnega programa smo opravili še 722 dodatnih operativnih posegov) - povečali smo realizacijo načrtovanega operativnega programa za 3% - zmanjšali smo delež odpadlih operativnih posegov za 14,8%

54

2. Projekt razvoja profesionalnega vodenja operacijskega bloka : OP Management V okviru terciarnega projekta:Razvoj strateškega vodenja operacijskega bloka smo razvili orodja profesionalnega vodena operacijskega bloka. a) vodenje s cilji : - zadovoljstvo bolnikov z zanesljivimi operativnimi termini

- zanesljivi delovni pogoji za zaposlene - zadostne operativne kapacitete za kirurge - visoka kakovost storitev

- poslovna uspešnost (optimalna izkoriščenost OP dvoran in izraba kadrovskih in materialnih virov)

b) razvoj kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti s katerimi spremljamo dosežene rezultate in so osnova za uvajanje izboljšav. 3. Razvoj sistema uravnoteženih kazalnikov (Balanced Score Card) Sistem uravnoteženih kazalnikov predstavlja sodoben način strateškega vodenja, ki omogoča spremljanje uresničevanja strateških ciljev s pomočjo kazalnikov. Sistem kazalnikov povezuje štiri vidke ( finančni, procesni, vidik strank in vidik rasti in učenja), ki so med seboj vzročno povezani. Določitev kazalnikov za operativno dejavnost, ki bodo odražali vse štiri vidike bo omogočil celovito spremljanje učinkovitosti operativne dejavnosti. Uskladitev kazalnikov s strategijo vodstva UKC pa bo omogočila pretvorbo strategije v konkretne cilje in tako spremljanje uresničevanja strateških ciljev! 4. Stroškovna analiza operativne dejavnosti (obračunska enota) S stroškovno analizo operativne dejavnosti bomo določili obračunsko enoto ( minuta obratovanja operacijske dvorane), ki bo služila interni porazdelitvi stroškov posameznim uporabnikom storitev operacijskega bloka. Stroškovna analiza bo omogočila oceno stroškov SPP. 5.Analiza potreb po operativni kapaciteti posameznih kirurških oddelkov na osnovi letnega plana. Trenutna porazdelitev operativne kapacitete operacijskega bloka (operacijske dvorane in obratovalni čas) ne odraža dejanskih potreb posameznih kliničnih oddelkov Kirurške klinike. Letni plan načrtovane operativne dejavnosti posameznih kliničih oddelkov predstavlja osnovo za določitev operativne kapacitete in bo omogočil ustrezno porazdelitev operacijskih dvoran in obratovalnega časa glede na dejanske potrebe.

55

6.Analiza kadrovskih potreb glede za planirano operativno kapaciteto in optimalno učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti. Trenutna operativna kapaciteta operacijskega bloka ne zadošča za izvedbo načrtovane operativne dejavnosti v rednem delovnem času in je nujna prilagoditev! Podaljšanje obratovalnega časa pomeni spremembo kadrovskih potreb, analiza trenutnega kadrovskega stanja in ocena potreb bo pomagala pri načrtovanju kadra posameznih poklicnih skupin. 7.Razvoj fleksibilnih modelov delovnega časa in koordinacija delovnega časa posameznih poklicnih skupin Delovna skupina operacijskega bloka se trenutno ukvarja s analizo kadrovskih potreb za razvoj fleksibilnih modelov delovnega časa, ki predstavljajo sodoben pristop k večji prilagodljivosti operativne kapacitete dejanskim potrebam bolnišnice.To omogoča po eni strani večjo izkoriščenost operacijskih dvoran po drugi strani pa zanesljiv delovni čas za zaposlene, saj zmajšuje nenačrtovano nadurno delo. Posamezne poklicne skupine bodo pripravile analizo kadrovskega stanja in pripravile možne oblike dela ( turnus 1,5-2 , podaljšano delo, zamik delovnega časa...) 8.Analiza in reorganizacija delovnih procesov Učinkovita organizacija operacijskega bloka predstavlja prehod iz vertikalne hirarhične organizacijske strukture na procesno organizacijo.V ospredju ni več zgradba temveč potek delovnih procesov. V delovni skupini operacijskega bloka smo obravnavali osnove procesne organizacije dela in pripravili izhodišča za profesionalno : - analizo in optimizacijo delovnih procesov v operacijskem bloku ( koordinatorji za kakovost) - standardne operativne postopke - vodenje delovnih procesov 9.Razvoj kontrolinga in sistem poročaja vodstu bolnišnice Pripravljamo razvoj sodobnega kontrolinga, ki bo podpiral strateško vodenje operacijskega bloka.Za izhodišče služi kontroling sistem v managmentu operacijskega bloka. 10. Izobraževanje na področju managmenta in kakovosti

1. DAC 2008, Nurnberg - OP Management, kazalniki kakovosti v anesteziji in intenzivni terapiji 2. HAI 2008, Berlin

56

- Kazalniki učinkovitosti v operativni dejavnosti, kadrovske potrebe pri anesteziologiji in v intenzivni terapiji, razvoj SOP v intenzivni terapiji 3. OP Management tečaj Nurnberg Tečaj zajema 5 modulov in pokriva vsa področja profesionalnega managementa operacijskega bloka ( modeli učinkovitega managementa, timsko delo, reševanje konfliktov, analiza in optimizacija delovnih procesov, kontroling in izdelava poročil za vodstvo bolnišnice, poslovanje, vodenje strategije s BSC...) Opravljen izpit in pridobitev uradnega certificiranega naziva: OP Manager 4. 4. konferenca od podatkov do informacij IVZ

- aktivna udeležba s temo: Kazalniki učinkovitosti operativne dejavnosti

57

Organizacija in vzpostavljanje sistema zagotavljanja kakovosti

V UKC Ljubljana je najvišji organ na področju zagotavljanja kakovosti Odbor za kakovost, ki ga sestavljajo generalna direktorica, strokovna direktorica, glavna medicinska sestra zavoda ter pomočnica strokovne direktorice za kakovost. Omenjeni organ sprejema strateške odločitve na področju kakovosti. Posvetovalni organ, ki ga vodi pomočnica strokovne direktorice za kakovost, je Komisija za kakovost, v katero so imenovani predstavniki medicine, zdravstvene nege, farmacije, ekonomije, upravljanja, poslovodstva, informatike, obvladovanja bolnišničnih okužb, izobraževanja ter predstavnik pacientov. Na vsaki organizacijski enoti sta imenovana koordinatorja za kakovost (zdravnik in medicinska sestra). Glavna medicinska sestra ima za področje zdravstvene in babiške nege imenovano pomočnico za kakovost in razvoj. Le-ta sledi ciljem izboljševanja kakovosti s pomočjo Kolegija za izboljšanje kakovosti v zdravstveni in babiški negi, ki se sestaja enkrat mesečno. V njem

SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI NA PODROČJU TEMELJNE DEJAVNOSTI

58

sodelujejo medicinske sestre oz. koordinatorice za kakovost na nivoju klinik. V UKC Ljubljana deluje sistem upravljanja z odkloni (varnostni zapleti in drugi neželeni dogodki), ki ga upravljata pooblaščenki za varnost skupaj s stalno strokovno skupino za presojo sistema upravljanja z odkloni. Sredi septembra 2008 je pričela delovati Služba za zagotavljanje kakovosti, ki naj bi v skladu s strategijo razvoja za obdobje 2008-13 poskrbela za postavitev celovitega sistema obvladovanja kakovosti.

Služba za zagotavljanje kakovosti

V letu 2008 smo izvajali naslednje dejavnosti: • selitev in zagon pisarne na Zaloški 14, • nadgrajevanje sistema celovitega obvladovanja odklonov, • urejanje intraneta UKC, • postavitev intranetnih spletnih strani službe, • vzpostavitev baze podatkov zdravnikov in medicinskih sester, ki

delujejo na področju kakovosti, • podporo rednim notranjim strokovnim nadzorom (trenutno potekata

dva redna notranja strokovna nadzora in sicer na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter na Kliničnem inštitutu za radiologijo, v januarju 2009 pa se začneta še na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ter na Kliničnem oddelku za ginekologijo),

• koordiniranje projekta cepljenja proti gripi, • sodelovanje pri postavitvi sistema kakovosti na področju preskrbe s

tkivi in celicami, • v sodelovanju s Službo za notranjo revizijo smo vzpostavili centralni

register tveganj, • sodelovanje pri vzpostavljanju registra kliničnih poti in smernic, • sodelovanje pri Nacionalni anketi o izkušnjah odraslih pacientov v

bolnišnicah, • pričetek izdelave poslovnika kakovosti, • zagon projektov: ažuriranja internega telefonskega imenika in izdelava

priročnika za oblikovanje dokumentov. Sistem upravljanja z odkloni / izboljševanje varnostne kulture

v UKCLJ Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti pomeni predvsem preprečevanje varnostnih zapletov, ustrezno ravnanje, če do neželenega dogodka pride in ukrepanje za zmanjševanje posledic, ter vzpostavljanje sistemskih rešitev za preprečevanje ponovitev neželenih dogodkov. Projekt celovitega obvladovanja odklonov so do junija 2008 potrdili organi upravljanja in vodenja UKC. Z informiranjem in motiviranjem zaposlenih, seznanjanjem pacientov in obiskovalcev ter drugih, ki vstopajo v našo ustanovo, ga od aprila 2008 uvajamo v prakso.

59

K sodelovanju smo pritegnili tudi predstavnico pacientov in predstavnico zdravnikov, ki je v letošnjem letu dodatno predlagana kot druga pooblaščenka za varnost. Izdelan je bil Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni, ki ga je generalna direktorica potrdila 18. 3. 2008. S Pravno službo smo pripravili tudi Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Ljubljana, ki je usklajen z Zakonom o pacientovih pravicah in Statutom UKC. Generalna direktorica ga je sprejela 11. 11. 2008. V skladu z pravnimi podlagami smo pripravili tudi obvestilo pacientom in njihovim bližnjim o poteh pritožb oz. o postopku zahteve po prvi obravnavi kršitve pacientovih pravic. Elektronskim prijavam v pilotnem obdobju se pridružujejo tudi pisne in telefonske prijave odklonov; vseh skupaj je bilo 134 (glej tabelo spodaj) in so vključene v letno zbirno poročilo. Podrobneje jih bomo analizirali skupaj s stalno skupino za strokovno presojo sistema. Zbirno poročilo o vseh vrstah odklonov za leto 2008 je zbirnik podatkov vseh služb, ki v UKC vodijo podatke o odklonih, k temu smo dodali še število odklonov, ki so prijavljeni preko pilotnega projekta vzpostavljanja sistema obvladovanja odklonov v UKC. Pooblaščenki za varnost sta v skladu s Pravilnikom o upravljanju sistema z odkloni v januarju 2009 zbrali podatke o številu in pojavni obliki vseh vrst odklonov, ki so jih v letu 2008 zabeležile posamezne službe znotraj zavoda in podatke, ki sta jih pridobili skozi 9-mesečni pilotni model sistema upravljanja z odkloni (vir podatkov je naveden pri podrobnejši obravnavi posameznega varnostnega zapleta). Vse pridobljene podatke sta poskušali uvrstiti v tri sklope: strokovni varnostni zapleti, sumi na kazniva dejanja in nasilje. Ob tem sta se soočili z dejstvom, da ima vsaka služba lastno metodologijo zbiranja in obdelave podatkov o varnostnih zapletih. Predvidevata, da bo veliko večino varnostnih zapletov metodološko, tako zbir kot obdelavo, možno poenotiti v letu 2009; nekatere podatke pa bodo morali zbirati in tudi prikazovati ločeno; npr. nesreče pri delu, pohvale in drugo. Zbrane podatke je potrebno obravnavati zgolj kot absolutne številke prijavljenih zapletov, ki jih ni mogoče z ničemer primerjati ali na podlagi številk sklepati o kakovosti in varnosti obravnave pacientov in drugih. Primerljivega zbira podatkov ni; prvi testni poskus v letu 2005 je zajel samo tri službe znotraj UKCLJ (analiza projektne skupine 2005).

V letošnjem letu smo realizirali predviden program dela. Izdelali smo prijavne obrazce, podlage za ustrezno ravnanje ob odklonu – protokole, predvsem za že znane in najpogostejše neželene dogodke. Zagotovljena je tudi informacijska podpora, da je zaposlenim omogočen čim lažji dostop do potrebnih informacij ter program izobraževanja, da bo sistem v tako veliki ustanovi sploh zaživel.

60

Za uporabno analizo je potrebno številke varnostnih zapletov primerjati s številom obravnavanih pacientov, kar bo omogočalo tudi izračun deležev prijavljenih varnostnih zapletov po posameznih organizacijskih enotah in na število obravnavanih pacientov (kasnejša obdelava podatkov). Zaenkrat zbranih podatkov ni smiselno niti mogoče prikazovati z grafično. V prvem obdobju uvajanja varnostne kulture v zavodu je treba predvsem motivirati zaposlene, da bodo zaznavali in prijavljali varnostne zaplete; samo takšen pristop bo zagotovil večjo varnostno kulturo v UKCLJ z vzpostavitvijo ocen dejavnikov tveganja in preventivnimi aktivnostmi. Tabela: Skupno število prijavljenih varnostnih zapletov v UKC Ljubljana v letu 2008

STROKOVNI VARNOSTNI ZAPLETI

SUM NA KAZNIVO DEJANJE NASILJE

NESREČE PRI DELU

URAD ZA PRITOŽBE DRUGO TEST

PAD

CI

RAZJ

EDA

ZA

RAD

I PR

ITISK

A

ZAPL

ETI V

ZV

EZI Z

ZD

RAV

ILI

INC

IDEN

TI

HO

SPIT.

OKU

ŽBE

ZAPL

ET P

RI O

P.

DRU

GI Z

APL

ETI

POG

REŠA

NI P

AC

IEN

TI

1 - T

ATV

INA

, 2-

DRU

GO

VER

BALN

O

FIZIČ

NO

NES

REČ

E PR

I DEL

U

POH

VA

LE

PRITO

ŽBE

DRU

GO

TEST

575 479 48 108 39 21 18 104 15 105 230 930 252 8 27 Tabela 2: Javljanje odklonov v okviru pilotnega projekta vzpostavljanja sistema obvladovanja odklonov v UKC (podatki so vključeni v zgornjo tabelo)

ODKLONI NAČIN PRIJAVLJANJA

PADCI NAPAKA ZDRAVILA

TEHNIČNE NAPAKE

ZAPLETI PRI OP.

ODKLONI OSKRBOVALNIH SLUŽB DRUGO TEST SPLET PISNO TELEF.

17 5 1 39 7 17 36 122 8 4

PODROBNEJŠI PRIKAZ VIROV ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV PO POSAMEZNIH SKLOPIH – obrazložitev tabele 1 in 2

STROKOVNI VARNOSTNI ZAPLETI

V ta sklop smo uvrstili varnostne zaplete, ki so se zgodili pri zdravstveni obravnavi pacientov. Pri večini primerov gre za ogroženo varnost pacienta. To so padci pacientov, razjede zaradi pritiska, zapleti v zvezi z zdravili, zapleti pri operativnem posegu, pogrešani pacienti in drugo. Strokovni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer so nastali. Pri nekaterih smo že uvedli obvezno oceno ogroženosti pacientov v prvih 24. urah po sprejemu. Analize vzrokov posameznega zapleta nam služijo za

61

odstranjevanje ali omilitev okoliščin, ki privedejo do zapleta. Z takim ravnanjem ne bomo preprečili vseh varnostnih zapletov, lahko jih pa bistveno omilimo in zmanjšamo. 1. PADCI PACIENTOV Podatke o padcih pacientov zbira Službe zdravstvene nege že več kot 15 let. Nekaj prijav smo pridobili z prijavo na spletni strani. Podatki o padcih pacientov s postelje so že uveljavljen in obvezen kazalnik kakovosti v vseh slovenskih bolnišnicah. Delovna skupina medicinskih sester pripravlja tudi podlage za oceno ogroženosti, ki bo morala biti opravljena v prvih 24-tih urah po sprejemu pacienta. Pričakujemo, da bo zgodnja ocena ogroženosti pacientov omogočila pravočasne ukrepe za preprečevanje padcev. 2.RAZJEDA ZARADI PRITISKA Podatke zbira Svetovalna služba zdravstvene nege že več kot 12 let; rezultat zbiranja podatkov in obravnave varnostnega zapleta z vsemi preventivnimi aktivnostmi je dokaz zmanjševanja varnostnih zapletov iz leta v leto. Obvezna ocena ogroženosti pacientov po Waterloo skali v 24. urah po sprejemu in ustrezna zdravstvena nega z vsemi preventivnimi aktivnostmi je zmanjšala število preležanin pri pacientih na odstotek, ki je primerljiv z najboljšimi bolnišnicami v svetu. 3. ZAPLETI V ZVEZI Z ZDRAVILI Podatke smo večinoma pridobili iz sistemskega zbiranja podatkov v zvezi z dajanjem zdravil na področju zdravstvene nege. Nekaj je bilo tudi prijav preko spleta. V zbir ni vključeno poročilo o neželenih učinkih zdravil (Komisija za zdravila), niti zapleti v zvezi z transfuzijo krvi in krvnih pripravkov. Vključeni tudi niso zapleti v zvezi z nabavo in distribucijo zdravil s strani lekarne. Sistemski pristop bomo vzpostavili v letu 2009 preko presojevalne skupine. 4. HOSPITALNE OKUŽBE Poročilo je pripravila Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. 5. ZAPLETI PRI OPERATIVNIH POSEGIH Podatke smo zbirali v Službi zdravstvene nege, preko spletnih prijav, zabeležili smo tudi telefonsko prijavo. Zapleti pri op. posegih se večinsko (31) nanašajo na poškodbe inštrumentov in aparatur med op. posegi, ostali pa na paciente (menjava identitete pacienta – napačna stran, opeklina, smrt); v vseh primerih, kjer je bil udeležen pacient, so bili izvedeni izredni strokovni nadzori in ustrezni ukrepi glede na ugotovitve. 6. POGREŠANI PACIENTI Paciente, ki so pobegnili, se izgubili in so jih zaposleni pogrešili je praviloma iskala Služba za obrambo, zaščito in varnost s pomočjo policije.

62

Večina prijav ni opredeljenih po klinikah, tako da smo zbir podatkov zavedli pod neopredeljeno, razen v treh primerih, ki so bili prijavljeni preko Službe zdravstvene nege. 7. INCIDENTI Vbodi, vrezi in druge poškodbe z okuženimi predmeti, ki se pripetijo, praviloma zaposlenim, pri opravljanju delovnih nalog, zbira Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki tudi izvaja nadaljnjo obravnavo poškodovanih. 8. DRUGI STROKOVNI ZAPLETI Pod drugi zapleti smo evidentirali posamične zaplete, ki se pojavljajo zelo redko in jih ne moremo uvrstiti v že opredeljene varnostne zaplete; npr. samopoškodba, okvara opreme oz. napeljave, čakanje na prevzem pacienta, prevoz pacienta, čakanje na pregled, ni bilo odziva s strani konziliarnega zdravnika. Po presoji strokovne direktorice UKC so bili izvedeni izredni notranji nadzori in ustrezni ukrepi glede na ugotovitve.

SUM NA KAZNIVO DEJANJE Vir podatkov je Služba za obrambo, zaščito in varnost, ki nam je posredovala opredeljene podatke po klinikah za vsa kazniva dejanja kot so tatvine, vlomi. Podatke o iskanih pacientih smo uvrstili v strokovne zaplete (15) pod neopredeljeno po OE. Ostale podatke v zvezi z varovanjem smo uvrstili med nasilne dogodke.

NASILJE

Nasilne dogodke smo opredelili v dveh sklopih; verbalno in fizično nasilje. Pod verbalno nasilje smo uvrstili prijave o neprimerni komunikaciji med zaposlenimi, ki je bila prijavljena preko Službe zdravstvene nege, preko spleta ali po telefonu. Pritožbe pacientov ali svojcev zaradi neprimerne komunikacije ali nezadostnih informacij zaenkrat nismo uvrščali v to rubriko (opredeljene so pri pritožbah). Pod fizično nasilje smo opredelili prijavo o fizičnem nasilju med zaposlenima (1), fizičnem nasilju in nadlegovanju s strani pacientov do zaposlenih (42). Med fizično nasilje smo uvrstili tudi aktivnosti SOZV in policije v smislu odstranjevanja narkomanov, alkoholiziranih oseb in drugih, ki so kalili red in mir na območju UKCLJ (49).

URAD ZA PRITOŽBE IN POHVALE

Vodja urada razvršča vse prijave pacientov, njihovih bližnjih ali drugih v kategorijo pohvale in pritožbe. V poročilu urada sta vsebinsko in po OE opredeljeni obe kategoriji. Zaenkrat pritožb nismo poskušali uvrstiti v opredeljene tri sklope; metodološko pa je to mogoče narediti v kasnejši, podrobnejši analizi.

63

NESREČE PRI DELU Služba za varnost in zdravje pri delu zbira prijave zaposlenih o nesrečah pri delu, v katere vključujejo nesreče na delovnem mestu in nesreče v zvezi s prihodom na delo.

DRUGO Pod to rubriko so uvrščeni zapleti, ki ne sodijo v nobeno od kategorij, so se pa zgodile v posamezni OE in bi lahko vplivale na varnost pacientov ali zaposlenih; npr. veliko število obiskovalcev, ki niso želeli upoštevati priporočil zaposlenih, okvara dvigala, iskanje določenega zdravnika, izguba dokumentacije, izguba lastnine.

TEST

Po uvedbi pilotnega projekta prijavljanja varnostnih zapletov je prispelo nekaj prijav varnostnega zapleta, iz katerih pa zaradi nepopolnih podatkov ali praznega prijavnega obrazca lahko sklepamo, da je prijavljitelj testiral sistem. V letu 2008 je bilo zaradi varnostnega zapleta s strani strokovne direktorice in glavne medicinske sestre UKC odrejenih deset izrednih strokovnih nadzorov in izvedeni ustrezni korektivni ukrepi. Podatki o številu in obliki varnostnega zapleta so pomembna informacija, na podlagi katere bomo zbrali primere najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Posamezni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer se zgodijo. Tam se izvedejo tudi ukrepi, da se podobni dogodek ne bi ponovil; niso pa bili obravnavani v širšem okolju zavoda, da bi služili kot učni primer, na podlagi katerega bi preprečevali varnostne zaplete tudi v drugih organizacijskih enotah, čemur je prvenstveno namenjena uvedba sistemskega obvladovanja varnostnih zapletov. Plan dela za leto 2009 opredeljuje nadgrajevanje sistema s strokovnimi vsebinami, ki bodo pripomogle k varnejši obravnavi pacientov. S tehnološko in vsebinsko nadgradnjo sistema želimo zaposlene informirati in motivirati za sodelovanje. Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o vzpostavljanju varnostne kulture v UKCLJ in možnostih sodelovanja preko predstavnice pacientov v skupini za strokovno presojo in Sveta pacientov.

64

POROČILO PODROČJA ZA ZDRAVSTVENO NEGO IN OSKRBO Kazalniki kakovosti Znotraj zdravstvene nege in oskrbe spremljamo dva kazalnika kakovosti v skladu s Področnim dogovorom; to sta: padci s postelj ter razjede zaradi pritiska. V letu 2008 smo imeli 0,51 padcev s postelj na 1000 oskrbnih dni ter 3,3 v bolnišnici nastale razjede zaradi pritiska na 1000 hospitaliziranih pacientov. V primerjavi z letom 2007 sta oba kazalnika v upadanju.

0

0,2

0,4

0,6

0,8

leto 2006 leto 2007 leto 2008

Gibanje padcev s postelj na 1000 oskrbnih dni, UKC Ljubljana, 2006 - 2008

Padci spostelj/1000 BOD

0,01,02,03,04,05,0

Leto 2006 leto 2007 leto 2008

Gibanje pojavnosti razjed zaradi pritiska nastalih v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih pacientov

RZP/1000 pacientov

Poleg omenjenih kazalnikov v zdravstveni negi spremljamo vse neželene dogodke oz. varnostne zaplete pri pacientih. V letu 2008 smo imeli 686 takšnih dogodkov, kar glede na število hospitalno obravnavanih pacientov predstavlja 0,66%. Zabeležili smo:

- 566 padcev (od tega 301 padec s postelje), - 42 napak pri dajanju zdravil, - 20 tatvin, - 21 primerov nasilja zaposlenih nad pacientom, - 13 napak pri izvajanju postopkov in posegov zdravstvene nege, - 4 primere samopoškodb pacientov

65

- 3 primere opeklin, - 3 primere, v katerih so bili pacienti pogrešani, - 2 primera napak pri prepoznavi bolnika ter - 14 drugih primerov neželenih dogodkov.

V zdravstveni negi na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa spremljamo tudi poškodbe z ostrimi predmeti pri zaposlenih. V letu 2008 smo imeli 114 primerov.

Projekt Zagotavljanje varnosti – preprečevanje padcev

V letu 2008 smo vodili obsežen projekt Zagotavljanja varnosti – preprečevanje padcev. Izdelali smo predloga lestvice za oceno ogroženosti odraslih pacientov za padec ter otrok. Projekt se nadaljuje v letu 2009, saj je potrebno omenjeni lestvici testirati ter pripraviti še varnostni protokol ravnanja na podlagi ocene ogroženosti pacienta za padec.

Zadovoljstvo pacientov V letu 2008 smo izvedli Nacionalno anketo o izkušnjah odraslih pacientov v akutnih bolnišnicah, ki jo je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Anketirali smo 500 hospitalno obravnavanih pacientov. Poleg tega smo na podlagi rezultatov Nacionalne ankete iz leta 2007, ko smo anketirali 2200 pacientov izvedli poglobljen načrt korektivnih ukrepov, ki ga bomo testirali za Nacionalno anketo v letu 2009. V UKC Ljubljana že od leta 1998 spremljamo zadovoljstvo bolnikov s pomočjo anketnih vprašalnikov. Sistematično spremljamo in analiziramo kvalitativne opombe (Urad za pohvale in pritožbe), na podlagi katerih smo v letu 2008 že tretjič podelili nagrade za najbolj prijazen oddelek. V letu 2008 smo s strani pacientov prejeli 939 pohval, 252 pritožb ter 83 predlogov. V letu 2008 smo pripravili predlog prenovljenega Vprašalnika za spremljanje zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo.

Standardi postopkov in posegov ter navodila za delo V letu 2008 smo oblikovali:

- varnostni standard Identifikacijska zapestnica, - standard Uporaba manšete za merjenje krvnega tlaka za enkratno

uporabo, - standard Vsebina reanimacijskega vozička, ki je del Protokola

oživljanja,

66

- zbirko 45 standardov, ki je bila izdana v knjigi Šmitek J, Krist A. (ur.)Venski pristopi, odvzemi krvi in dajanje zdravil. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, 2008,

- Dopolnitev navodil za pridobitev novega identa za material, - Navodila za uporabo razkužil, - navodila Materiali za oskrbo ran, - Navodila za uporabo konektov za dostop brez igle in infuzijskih

sitemov. Preverili smo:

- standard Osebna higiena pacienta in uporaba perilnih artiklov. - Posodobili smo: - standard Uporaba zbiralnikov za ostre predmete.

Interni strokovni standardi in protokoli

Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo je oblikovala:

- standard Preveza traheostomske rane in menjava trahealne kanile - standard Inhalacije pri bolniku s traheostomo - Standardni načrt zdravstvene nege otroka z akutnim vnetjem

srednjega ušesa - Protokol ravnanja s prepovedanimi drogami

Stomatološka klinika je oblikovala: - standard Higiensko vzdrževanje zobozdravstvenih inštrumentov,

protetičnih izdelkov in polizdelkov Očesna klinika je oblikovala:

- Standarde pleoptičnih in ortoptičnih vaj: - Eutiskopija - Vaje na koordinatorju - Vaje na centroforju - Herringove paslike - Vaje fuzije

Strokovni nadzori Izvedenih je bilo pet rednih strokovnih nadzorov v zdravstveni negi na:

- Kliničnem oddelku za žilne bolezni, Interna klinika, - Kliničnem oddelku za travmatologijo, Kirurška klinika, - Kliničnem oddelku za ginekologijo, Ginekološka klinika, - Ortopedski kliniki, ter na - Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Izredni strokovni nadzori - Reševalna postaja - Očesna klinika

67

Učne delavnice za humano in racionalno rabo pripomočkov za inkontinenco

Koordinatorice za področje izobraževanja ter pedagoške medicinske sestre so na podlagi znanj pridobljenih v učnih delavnicah v letu 2007 ter posredovanega učnega gradiva (CD rom) v letu 2008 izvedle izobraževanja o humani in racionalni uporabi pripomočkov za inkontinenco na svojih organizacijskih enotah.

Zadovoljstvo zaposlenih

V letu 2008 smo sodelovali v raziskavi o dejavnikih motivacije zaposlenih v zdravstveni negi, da ostajajo s svojim delodajalcem, ki sta jo v okviru Ekonomske fakultete izvedla Tomaž in Barbara Čater. Raziskava je pokazala, da zaposeni v zdravstveni negi niso najbolj zadovoljni z zaposlitvijo v UKC Ljubljana (ocena 2,8 na lestvici od 1 do 5), vendar zaradi identifikacije z ustanovo, prilagoditve dela lastnim potrebam, dobrih delovnih odnosov ter določenih ugodnosti še ne razmišljajo resno o zamenjavi delodajalca. V letu 2008 so sistematično izvajali letne razgovore na:

− Očesni kliniki, − Kliničnem oddelku za travmatologijo, Kirurška klinika, − Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, Kirurška klinika, − Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, − Klinični oddelek za plastično, rekunstrukcijsko, estetsko kirurgijo in

opekline, Kirurška klinika, − Upravljanje in vodenje Kirurške klinike, − Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, − Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, − Ortopedska klinika, − Dermatološka klinika, − Reševalna postaja, − Ginekološka klinika.

Varnostne vizite

V letu 2008 so sistematično izvajali varnostne vizite na vseh organizacijskih enotah: - Ginekološka klinika, - Očesna klinika (občasno), - Interna klinika (občasno), - Dermatovenerološka klinika (občasno), - Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, Kirurška klinika (občasno).

68

Klinika (RN 1) Oddelek (RN 2) naziv čas nastanka, uporabe Smernice pri uporabi materničnega vložka

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za uporabo nujne kontracepcije

Smernica - v uporabi od 2008

Obravnava bolnice s sindromom hiperstimulacije jajčnikov

Smernica - v uporabi od 2008

KO za reprodukcijo

Obravnava bolnice s sindromom policističnih jajčnikov Smernica - v pripravi

Karcinom cerviksa Klinična pot - v pripravi

Ginekološka klinika

KO za ginek. Nepravilne krvavitve pri ženskah v

pomenopavzi Smernica - v pripravi Smernice za ugotavljanje in zdravljenje bolnikov z esencialno trombocitemijo

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za odkrivanje in zdravljenje prave policitemije

Smernica - v uporabi od 2008

KO za hematologijo

Smernice za odkrivanje in zdravljenje kronične mieloične levkemije

Smernica - v uporabi od 2008

KO za gastroent. Smernice za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili

Smernica - v uporabi od 2008

Klinična pot za invazivno diagnostiko Klinična pot - v uporabi od 2008

Perkutano zapiranje ASD in PFO Klinična pot - v pripravi

Perkutana vstavitev umetnih aortnih zaklopk

Klinična pot - v pripravi

Smernice za diagnostiko in zdravljenje akutnega in kroničnega srčnega popuščanja

Smernica - v uporabi od 2008

Diagnostika in zdravljenje pridobljenih bolezni srčnih zaklopk

Smernica - v uporabi od 2008

KO za kardiologijo

Smernice Evropskega kardiološkega združenja Smernica - v pripravi

Uvedba insulina hospitalno Klinična pot - v uporabi od 2008

Uvedba insulina v dnevnem hospitalu Klinična pot - v uporabi od 2008

Interna klinika

KO za endok., diab.

Ambulantni pristop ob sumu na PCO Klinična pot - v uporabi od 2008

Uvajanje zdravljenja s preparatom Nebido

Klinična pot - v uporabi od 2008

Obravnave diabetične ketoacidoze na urgenci in v hospitalu

Klinična pot - v pripravi

Obravnava hiperosmolarnega sindroma na urgenci in v hospitalu

Klinična pot - v pripravi

Obravnava hipoglikemije na urgenci in v hospitalu

Klinična pot - v pripravi

Slovenske smernice za obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 s popravki

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za nadomestno zdravljenje hipogonadizma pri moškem

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za nadomeščanje kalcija in vitamina d pri osteoporozi

Smernica - v uporabi od 2008

SMERNICE IN KLINIČNE POTI, KI SO SE PRIČELE UPORABLJATI / PRIPRAVLJATI V LETU 2008

69

Smernice za zdravljenje transseksualcev - endokrinološki del

Smernica - v uporabi od 2008

Osvežitev smernic iz leta 2007 Smernica - v pripravi Akcijski načrt za izdelavo nacionalnega načrta za obravnavo sladkornih bolnikov v Sloveniji Smernica - v pripravi Smernice za obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 Smernica - v pripravi Obravnava periferne diabetične boleče nevropatije Smernica - v pripravi Smernice za vodenje antikoagulacijskega zdravljenja (1. izdaja)

Smernica - v uporabi od 2008 KO za žilne bol.

Smernice za preprečevanje venskih trombembolizmov Smernica - v pripravi

Priprava bolnika na operacijo - sodelovanje s koordinatorjem OP bloka

Smernica - v uporabi od 2008

Preglednica operativne in anesteziološke dejavnosti

Smernica - v uporabi od 2008

Spremljanje operativne dejavnosti v decentralnih OP dvoranah

Smernica - v uporabi od 2008

Standardizacija nabora operativnih posegov posameznih kliničnih oddelkov

Smernica - v uporabi od 2008

Standardizacija setov za OP posege Smernica - v uporabi od 2008

SOP vseh delovnih procesov v operacijskem bloku Smernica - v pripravi SOP Obvestilo bolnika o perioperativnih procesih v OP bloku Smernica - v pripravi

Operacijski blok

SOP Reševanje konfliktov in pritožb Smernica - v pripravi Klinične poti za bolnike z malignomi prebavil

Klinična pot - v pripravi

Spremljanje evropskih smernic Smernica - v uporabi od 2008

KO za abd. krg.

Rak želodca Smernica - v pripravi

KO za torak. krg. Rak golše Klinična pot - v pripravi

Priporočila za zdravljenje septičnega šoka

Klinična pot - v uporabi od 2008

Obravnava novorojenčka s prirojeno diafragmalno kilo

Klinična pot - v uporabi od 2008

Veriga umetne dihalne podpore dihalne odpovedi in drevo odločanja

Klinična pot - v uporabi od 2008

Obravnava otroka z dolgotrajno zunajtelesno oksigenacijo

Klinična pot - v pripravi

Pooperativno zdravljenje otroka s prirojeno srčno napako

Klinična pot - v pripravi

Priporočila za zdravljenje septičnega šoka

Smernica - v uporabi od 2008

KO za otroš. krg.

Obravnava novorojenčka s prirojeno diafragmalno kilo

Smernica - v uporabi od 2008

Veriga umetne dihalne podpore dihalne odpovedi in drevo odločanja

Smernica - v uporabi od 2008

Obravnava otroka z dolgotrajno zunajtelesno oksigenacijo Smernica - v pripravi

Pooperativno zdravljenje otroka s prirojeno srčno napako Smernica - v pripravi

Kirurška klinika

KO za anestez. in IT

Anestezija za plastične operacije in opekline

Klinična pot - v uporabi od 2008

70

Anestezijski protokol pri ortopedskih operativnih posegih

Klinična pot - v uporabi od 2008

Anestezijski protokoli: operacije kolena, rame, komolca, zapestja

Klinična pot - v uporabi od 2008

Anestezija za vstavitev srčnega vzpodbujevalnika

Klinična pot - v uporabi od 2008

Anestezija za transsfenoidalne resekcije hipofize

Klinična pot - v uporabi od 2008

Manjše klasične urološke operacije na zunanjih spolovilih

Klinična pot - v uporabi od 2008

Proktološke operacije Klinična pot - v uporabi od 2008

Odstranitev žrelnice in nebnic Klinična pot - v uporabi od 2008

Anestezija za elektivne srčne operacije Klinična pot - v uporabi od 2008

Bariatrične operacije Klinična pot - v uporabi od 2008

Novi obrazec za pisno soglasje bolnikov za operativni poseg v splošni anesteziji, regionalni in lokalni anesteziji

Klinična pot - v pripravi

Sedacija in analgezija za gastroenterološke endoskopske posege

Klinična pot - v pripravi

Uporaba levosimendana v perioperativnem obdobju pri srčnih operacijah in pri nesrčnih operacijah

Smernica - v uporabi od 2008

Predoperativna teščost pri načrtovanem operativnem posegu odraslega bolnika in otrok

Smernica - v uporabi od 2008

Evropske smernice za preventivno zdravljenje z NMH pri centralni regionalni anesteziji

Smernica - v uporabi od 2008

Priporočila za oceno bolnikove zmožnosti za spontano dihanje

Smernica - v uporabi od 2008

Uporaba PAV Smernica - v uporabi od 2008

Priporočila za sedacijo in analgezijo bolnikov zdravljenih v CIT- u

Smernica - v uporabi od 2008

Nadzor globalne funkcije jeter in splanhnične perfuzije

Smernica - v uporabi od 2008

Priporočila za uporabo krvnih pripravkov

Smernica - v uporabi od 2008

Brošura o antikoagulantnem zdravljenju in regionalni anesteziji Smernica - v pripravi

Brošura o porodni analgeziji Smernica - v pripravi

Kronična rana Klinična pot - v pripravi

Zdravljenje ran z negativnim pritiskom Smernica - v uporabi od 2008

KO za kirurške infek. .

Fotobiomodulacija pri zdravljenju ran ob sevalni bolezni

Smernica - v uporabi od 2008

Rehabilitacijska obravnava pri bolniku s transplantacijo jeter

Klinična pot - v uporabi od 2008

Rehabilitacijska priprava bolnika pred operativnim posegom na srcu

Klinična pot - v uporabi od 2008

Rehabilitacijska obravnava bonika pri vstavitvi SPACE GUAR balončka

Klinična pot - v pripravi

Fizioterapevtska obravnava po operaciji v ledvenem delu hrbtenice

Smernica - v uporabi od 2008

Fizioterapevtska obravnava po operaciji v vratnem delu hrbtenice

Smernica - v uporabi od 2008

Inšt. za med. reh.

Smernice za rehabilitacijsko obravnavo poškodbe kit iztegovalk roke Smernica - v pripravi

71

Obravnava uživalcev nedovoljenih drog, ki so okuženi z virusom hepatitisa C

Klinična pot - v uporabi od 2008

Obravnava bolnikov z zgodnjimi oblikami lymske borelioze

Klinična pot - v uporabi od 2008

Preprečevanje bolnišničnih pljučnic pri bolnikih na umetnem predihavanju

Smernica - v uporabi od 2008

Obravnava bolnikov s sumom na vročico Q

Smernica - v uporabi od 2008

Klinika za infek. bol.

Preprečevanje prenosa HIV okužbe v zdravstvenih ustanovah

Smernica - v uporabi od 2008

Perfuzijska scintigrafija miokarda s cikloergometrično obremenitvijo

Klinična pot - v uporabi od 2008

Meritev kopičenja diagnostičnega odmerka 123/ za oceno terapevtskega odmerka 131/ (bolezni ščitnice)

Klinična pot - v pripravi

Klinika za nukl. med.

Boleča ščitnica, obravnava bolnika z morfološko ali funkcijsko motnjo ščitnice v ambulanti izbranega zdravnika

Smernica - v uporabi od 2008

Otoskleroza Klinična pot - v uporabi od 2008

Miringoplastika Klinična pot - v uporabi od 2008

Vratna metastaza neznanega izvora Klinična pot - v pripravi

Izdelava celovitih smernic za celotno področje malignih tumorjev glave in vratu Smernica - v pripravi

Tumorji obušesne žleze slinavke Klinična pot - v pripravi

Smernice za obravnavo otrok s cistično fibrozo

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za zdravljenje zamašenosti nosu

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za zdravljenje micetoma pri imunokompromitiranem bolniku

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za zdravljenje primarnih malignih tumorjev obušesne žleze slinavke

Smernica - v uporabi od 2008

Smernice za obravnavo bolnikov z vratno metastazo neznanega izvora Smernica - v pripravi

Klinika za ORL

Smernice za obravnavo bolnikov z idiopatsko parezo obraznega živca Smernica - v pripravi

Zdravljenje katarakte Klinična pot - v pripravi

Smernice za skrining in zdravljenje diabetične retinopatije

Smernica - v uporabi od 2008

Dokumentacija za akreditacijo očesne banke in transplantacijske dejavnosti s smernicami izbire donorja in odvzema roženice, amnijske membrane Smernica - v pripravi

Očesna klinika

Posamezni SOP - ji Smernica - v pripravi

Zdravljenje otrok s Crohnovo boleznijo z enteralno prehrano in biološkimi zdravili (Imfliximab)

Smernica - v uporabi od 2008

Uvedba diagnostike s kapsulno endoskopijo

Smernica - v uporabi od 2008

Vodenje otrok z eozinofilnim ezofagitisom

Smernica - v uporabi od 2008

Avtoimunske jetrne bolezni Smernica - v uporabi od 2008

Pediatrična klinika

Služba za gastroent.

Vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter

Smernica - v uporabi od 2008

72

S pripravo kliničnih poti smo pričeli v UKC Ljubljana že pred letom 2005, takrat sta bili v pripravi dve klinični poti. V tem času sta klinični poti nastajali s pomočjo delovnih skupin, ki jih organiziralo vodstvo UKC. V naslednjih letih smo se odločili za spodbujanje priprave kliničnih poti, za katere zaposleni, večinoma vrhunski strokovnjaki na svojem področju, menijo, da so nujno potrebne za kakovostno, varno in učinkovito izvedbo dela. Tako so nastali številni sicer zelo heterogeni dokumenti, ki pa so v okolju, kjer so nastali in kjer jih uporabljajo, zelo pomemben in prepoznan element vodenja kakovosti. Do leta 2007 je nastalo 33 takih dokumentov, ki so v uporabi, V tabeli so prikazane klinične poti, ki so se začele uporabljati oziroma so v pripravi v letu 2008. V UKC Ljubljana za številna strokovna področja pripravljamo lastne smernice in sodelujemo pri pripravi smernic na nacionalni ravni. Poleg omenjenih smernic, nastalih v bolnišnici in v državi, pri svojem delu uporabljamo tudi mednarodno sprejete smernice. Uporabo kliničnih poti in smernic preverjamo v okviru internih strokovnih nadzorov. V zadnjem času pospešeno objavljamo smernice in klinične poti na intranetni strani UKC Ljubljana kot strokovno gradivo za vse zaposlene in vse, ki se v UKC Ljubljana izobražujejo. Kazalniki, ki jih spremljamo v sodelovanju z Zdravniško zbornico

Klinika (RN 1) Oddelek (RN 2) Kazalnik ZZS KO za ginekologijo Q04: ginekološka kirurgija KO za perinatologijo Q028: perinatologija - standardne prvesnice Oddelek za uroginekologijo Q045: uroginekologija

Ginekološka klinika

KO za reprodukcijo Q034: oploditev z biomedicinsko pomočjo KO za torakalno kirurgijo Q042: torakalna kirurgija KO za abdominalno kirurgijo Q001: operacija žolčnika Kirurška klinika

KO za travmatologijo Q043: travmatologija - zlom kolka

Očesna klinika Q019: okulistika - operacija katarakte KO za sladkorno bolezen in endokrinologijo Q024b: sladkorna bolezen pri otrocih in mladostnikih

Pediatrična klinika

KO za nefrologijo Q025a: pediatrija - otroška nefrologija - bakterijske okužbe sečil

Med 6 zdravniki, ki jih je Zdravniška zbornica Slovenije v letu 2009 posebej izpostavila, ker so bili najboljši po več kazalnikih, sta dva zaposlena v UKC Ljubljana.

73

Drugi kazalniki / izboljšave Klinika (RN 1) Oddelek (RN 2) Druge izboljšave / kazalniki / aktivnosti

Varnostne vizite KO za kardiol. Spremljanje zapletov pri invazivnih preiskavah KO za pljuč. bol. Načrtovanje sprejema pacientov

KO za žilne bol.

Priprava zdravstvene mreže za bolezni perifernih arterij in za bolnike, ki potrebujejo antikoagulacijsko tromboprofilakso ter opredelitev potreb v posameznih regijah in ustanovitev vaskularnih enot in in ambulant za antikoagulacijsko tromboprofilakso. Edukacija splošnih zdravnikov.

Interna klinika

KO za hemat. Spremljanje uspešnosti presaditev krvotvornih matičnih celic Izboljšava postopka sprejema in odpusta bolnika "Lapsus Curae" sistem za evidentiranje zdravstvene napake Uvedba dnevne sestrske vizite

KO za torak. krg..

Spremljanje varovanja osebnih podatkov in urejenosti bolniške dokumentacije Vodenje elektronske čakalne liste in skrajševanje čakalne dobe za elektivne operacije kil in žolčnih kamnov KO za abd. krg.

Pospešen obrat bolnikov za elektivne operacije in skrajšanje trajanja hospitalizacije Koordinacija operativne dejavosti je povečala učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti Projekt razvoja profesionalnega vodenja operacijskega bloka: OP management Razvoj kazalnikov učinkovitosti - sistem uravnoteženih kazalnikov Stroškovna analiza operativne dejavnosti Analiza potreb po operativni kapaciteti Analiza kadrovskih potreb Razvoj fleksibilnih modelov delovnega časa Analiza in reorganizacija delovnih procesov

Kirurška klinika

Operacijski blok

Razvoj kontrolinga Varnostne vizite Izboljšave na področju shranjevanja, rokovanja in uporabi medicinske dokumentacije ter varovanju osebnih podatkov bolnikov Izdelava pisnih internih navodil Izvajanje kontrole nad zalogami medicinsko potrošnega materiala Izboljšave komunikacije s pacienti v sprejemni pisarni

Dermatovenerološka klinika

Izboljšave dela v sprejemni pisarni in specialističnih ambulantah

74

Pediatrična klinika

KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni

Analiza pisnih formularjev: - spremljanje obravnav bolnikov s sladkorno boleznijo, nizko rastjo, prezgodnjo puberteto, debelostjo

Ginekološka klinika KO za ginekol. Uvedba endoskopske kirurške tehnike pri bolnicah s prekomerno telesno težo in karcinomom endometrija Izboljšava oskrbe z zaščitnimi oblačili pri delu z bolniki okuženimi z MRSA Uvedba protokola za nameščanje elektrod pred izvedbo elektroterapije Učne delavnice na področju umivanja in razkuževanja rok in uporabe zaščitnih sredstev Uvedba protokola čiščenja invalidskih vozičkov Priprava protokolov odklona pri rehabilitaciji bolnika (hoja z berglami in presedanje na invalidski voziček) Zaščita varovanja medicinske dokumentacije in ureditev arhiva Izvedbe varnostnih vizit v RE Povečana skrb za varovanje podatkov bolnikov Sanacija ene od oddelčnih kopalnic in sanitarij za lažji dostop bolniku na vozičku Sodelovanje pri timski viziti ("papirnata" vizita) Usklajevanje sobotnega dela v ambulantni rehabilitaciji Naročanje pacientov na ambulantno rehabilitacijo pred pričetkom ordinacijskega časa Uvajanje novosti pri meritvah obsegov gibljivosti Izdelava protokolov za uporabo testnih aparatov Izboljšanje komunikacije v odnosu sestra fizioterapevt in obratno Izpeljava trikrat tedenskega dejavnega 15 minutnega odmora med delavniki Beleženje organizacijskih problemov

Inštitut za med. rehab.

Timski sestanki za čim bolj usklajeno obravnavo najtežjih bolnikov Uvedba konzultacijske službe za kardiološke bolnike Uvedba naročanja po telefonu preko medicinske sestre Izpolnitev zahteve ZZZS (20 % ordinacijskega časa v popoldanskem času je namenjenega za bolnike v ambulantni dejavnosti) Možnost bolnikovega vpliva na datum sprejema v bolnišnico Sistem zagotavljanja kakovosti za pripravo radiofarmakov

Klinika za nukl. med.

Povečanje obsega dela konzultacijske službe za splošne bolnike

75

Uvedba rednega internega kirurškega konzilija pred operativnimi posegi pri bolnikih s karcinomi glave in vratu Klinika za ORL

Sodelovanje predstojnika klinike na jutranjih vizitah

na posamičnih oddelkih Znižanje čakalne dobe za operacijo sive mrene na ciljnih 25 dni Izvajanje pogovorov o varnosti in izdelava protokola za ta namen Spremljanje izpolnjevanja plana Izdelava letnih planov Uvedba ambulante za diagnostično pripravo pacientov s katarakto, ki jo vodi medicinska sestra s specialnimi znanji

Uvedba sledljivosti v sterilizaciji Zaradi namestitve večjih radiatorjev na otroškem oddelku ni več potrebno uporabljati dodatnih grelnih teles, kar zmanjšuje možnost nastanka opeklin in / ali požara Vzpostavitev mednarodnega oftalmološkega centra Ponovni sprejemi v prvih 7-ih in 30-ih dneh po odpustu Spremljanje izkoriščenosti aparatur

Očesna klinika

Mesečno spremljanje porabe materiala

76

Kazalniki po Področnem dogovoru Ime kazalnika Skrbnik kazalnika Kazalnik za leto

2008 Št. padcev s postelje na 1000 BOD

Področje za zdravstveno nego in oskrbo

Glej točko 8.3.4.

Št. preležanin, nastalih v bolnišnici, na 1000 hospitaliziranih bolnikov

Področje za zdravstveno nego in oskrbo

Glej točko 8.3.4.

Čakalna doba na računalniško tomografijo

Klinični inštitut za radiologijo

V pripravi

Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust

Informacijski center V pripravi

Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v bolnišnico v sedmih dneh po odpustu zaradi iste diagnoza ali zapletov v zvezi s to boleznijo

Informacijski center

1,03 %*

Bolnišnične okužbe (MRSA) Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb

*

*glej spodaj

Delež nenačrtovanega sprejema v bolnišnico v sedmih dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov v zvezi s to boleznijo

00,20,40,60,8

11,21,4

2005 2006 2007 2008

%

77

Število bolnikov, koloniziranih z MRSA in delež bolnikov, ki je postal koloniziran v UKC Ljubljana (ugotovljen 48 ur po sprejemu)

Novi primeri MRSA in MRSA odkriti več kot 48 ur po sprejemu na 1000 BOD, UKC Ljubljana od leta 2004 do 2008

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

2004 2005 2006 2007 2008

Nov

i prim

eri M

RS

A/1

000

BO

D

Novi primeri MRSA/1000 BOD

Novi primeri MRSA nad 48 ur/1000 BOD

Dokončne izračune kazalnikov kakovosti po Področnem dogovoru za leto 2008 bomo pripravili v dogovorjenem roku.

78

UKCL opravlja obsežno in pomembno izobraževalno dejavnost na področju univerzitetnih dodiplomskih in podiplomskih študijev (doktorski študij) ter profesionalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov (sekundarijat, specilaizacije) in drugih zdravstvenih strokovnjakov. Na področju dodiplomskega pouka izobražujemo študente Univerze v Ljubljani - Medicinske fakultete v Ljulbljani – smer medicina in dentalna medicina in Visoke zdravstvene šole v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Jesenice, smeri zdravstvene nege, babištva, delovne terapije, fizioterapije, radiološke inženirje. Poleg tega sodelujemo s Farmacevtsko fakulteto v izoobraževanju kliničnih farmacevtov. Izobražujemo tudi učence Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. V okviru podiplomskega izobraževanja zdravnikov izvajamo celoten program izobraževanja zdravnikov sekundarijev in specializantov vseh specialnosti. V UKCL poteka večina strokovnih in specialističnih izpitov v R Sloveniji. Prav tako sodelujemo v okviru programa mladih raziskovalcev in

IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST UKCL

79

vodimo številne smeri na doktorskem študiju v programu Biomedicine in opravljamo mentorsko pri magisterijih in doktoratih. Zdravniki UKCL organizirajo in sodelujejo v številnih programih stalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov, ki so potrebna za obnavljanje zdravniške licence. V okviru MF so zdravniki učitelji člani Senata in Akademskega zbora, ter vodijo ali sodelujejo v številnih komisijah MF v Ljubljani. Za izvajanje pouka na vseh ravneh so učitelji UKCL tudi avtorji in uredniki številnih učbenikov z podorčja medicine. Medicinske sestre UKCL sodelujejo pri izdelavi učnih programov za nacionalne poklicne kvalifikacije, kliničnih specializacij, programe usposabljanja diplomiranih medicinskih sester in drugih usmerjenih izobraževanj. Poleg tega se posvečamo tudi lastnemu usposabljanju za pridobivanje pedagoško-andragoških veščin.

Svet za izobraževanje je bil ustanovljen v skladu z novim statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) kot posvetovalni organ strokovne direktorice, ki ima v skladu s poslanstvom UKCL naslednje pristojnosti: skrbi za pomen in uravnotežen razvoj poučevanja specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, skrbi za uvajanje novih metod poučevanja študentov, zdravnikov in ostalih profilov v UKCL ter posredovanje novega znanja in veščin zaposlenim v UKCL in drugim zdravstvenim zavodom,skrbi za izvajanje poučevanja najzahtevnejših zdravstvenih storitev in pedagoških veščin, skrbi za izvajanje tistih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje izobraževalne dejavnosti in izvaja in usklajuje nadzor kakovosti izobraževalne dejavnosti UKC Ljubljana. Svet za izobraževanje sestavljajo: en predstavnik vsake klinike, ki ima v svoji sestavi več organizacijskih enot, dva predstavnika samostojnih klinik in inštitutov, dva predstavnika zdravstvene nege, predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije, predstavnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstavnik Visoke šole za zdravstvo in predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Svet vodi prof.dr.Marko Hawlina, dr.med., z očesne klinike, sestavljajo pa ga še naslednji člani: prof.dr.Tadej Battelino,dr.med., Pediatrična klinika, dr.sc. Zlatko Fras, dr.med., Zdravniška zbornica Slovenije, prof.dr.Borut

SVET ZA IZOBRAŽEVANJE

80

Geršak,dr.med., Kirurška klinika, doc.dr.Igor Kopač, dr.dent.med., Stomatološka klinika, prof.dr.Marko Noč, dr.med., Interna klinika, prof.dr. Živa Novak-Antolič, dr.med., Klinika za ginekologijo in porodništvo, prof.dr. Zvezdan Pirtošek, dr.med., Nevrološka klinika, prof.dr.Irena Hočevar-Boltežar, ORL, akad.prof.dr.Jože Trontelj, dr.med., SAZU, prof.dr.David B.Vodušek, dr.med., Medicinska fakulteta, doc.dr.Darja Rugelj, Visoka šola za zdravstvo, Alenka Roš, dipl.m.s., predstavnica zdravstvene nege in Sandra Naka, prof. zdr. vzg., predstavnica zdravstvene nege. Stalno vabljeni člani pa so: Prof.dr.Saša Markovič-Predan, dr.med., strokovna direktorica UKCL, Doc.dr.Matej Cimerman, dr.med., pomočnik strokovnega direktorja UKC za področje izobraževanja, Alenka Krist, viš. m. s., univ. dipl. soc. ped., pomočnica glavne sestre UKC za področje izobraževanja, Prof.dr.Dušan Šuput, dr.med., dekan Medicinske fakultete UL in Prof.dr.France Sevšek, dekan Visoke šole za zdravstvo. Na seje Sveta za izobraževanje so redno vabljeni tudi strokovni direktor UKCL, pomočnik strokovnega direktorja UKCL za področje izobraževanja, pomočnica glavne sestre UKCL za področje izobraževanja, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dekan Visoke šole za zdravstvo. Svet za izobraževanje je pri svojem delu samostojen. Svoje sklepe v obliki Priporočil posreduje strokovni direktorici. Priporočila in zapisnike sej, ki so javna, objavlja tudi na spletni strani UKCL. http://www.intranet.kclj.si/index.php?m=8&s=0&t=18 Svet za izobraževanje se je v letu 2008 sestal šestkrat in obravnaval več vidikov problematike izobraževanja v UKC. Svet za izobraževanje je v tem letu izdelal naslednja priporočila:

• Priporočila o vrednotenju mentorstva pri izobraževanju zdravnikov (Priporočila 1-5 /08)

81

Priporočilo 01/08

Priporočilo 02/08 V UKCL naj se na pregleden način opredeli vloga (dolžnosti in pravice) zaposlenih zdravnikov specialistov, ki redno opravljajo tudi delo mentorjev zdravnikom v programih pripravništva, sekundarijata in specializacij. V individualnih pogodbah naj se opredeli povprečen delež rednega delovnega časa, ki ga mentorji uporabijo za izvajanje svojih mentorskih obveznosti (glede na individualne obremenitve, vendar pa najmanj 20%, ob posebnih zadolžitvah na področju usposabljanja zdravnikov oz. vodstvene funkcije pa do 50%). Priporočilo 03/08

Priporočilo 04/08

Izvajanje programov usposabljanja zdravnikov (pripravništvo, sekundarijat, specializacije) je potrebno v UKCL kakovostno izboljšati ter reorganizirati. Potrebno je pripraviti program (pravila) in udejaniti boljšo izkoriščenost delovnega časa zdravnikov na usposabljanju in njihovih mentorjev. Opredeliti in imenovati je potrebno vodje (koordinatorje) usposabljanja na posameznih klinikah in kliničnih oddelkih UKCL.

Delovne obveznosti strokovnega kliničnega dela z bolniki in mentorskega dela, ki se v večjem delu odvija sočasno, je potrebno razporediti glede na strukturirane individualne programe usposabljanja pripravnikov, sekundarijev in specializantov na posameznem pooblaščenem oddelku. Za vse zdravnike, ki v procesih usposabljanja zdravnikov v UKCL opravljajo mentorsko delo, naj bo strokovno klinično delo tako standardizirano, da je možno vsaj 50% mentorskega dela opraviti ob sočasnem strokovnem delu, kar pomeni manjše časovne normative pri frekvenci pregledov in posegov.

V UKCL naj se pripravi in udejani program izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanja veščin za kakovostno izvajanje mentorskega dela (učenje učiteljev), in se to s strani vodstva opredeli kot osnovno vrednoto UKCL.

82

Priporočilo 05/08 V UKCL naj se uveljavi redno izplačevanje mentorskih dodatkov, tako na podlagi Pravilnika o izvajanju mentorskega dela UKCL, kot tudi na podlagi realizacije Letnega načrta za financiranje specializacij, ki ga vsako leto pripravijo Ministrstvo za zdravje RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije.

Svet za izobraževanje UKCL želi s temi priporočili, ki se navezujejo tudi na že izdana priporočila v zvezi z vrednotenjem in razporeditvijo delovnega časa, namenjenega izobraževanju študentov MF UL (01-04/07) vzpostaviti celovit sistem vrednotenja razporeditve časa učiteljev in mentorjev na podlagi individualnih pogodb, ki bi transparentno opredelile časovne normative in nagrajevanje izobraževalnega dela in temu delu dale potrebno dostojanstvo in vrednost. S tem daje vodstvu pri uveljavitvi teh priporočil svojo polno podporo in izraža nadaljnjo pripravljenost k sodelovanju pri njihovem udejanjanju.

Menimo, da predstavlja mednarodna vizitacija in akreditacija znaka kakovosti na ravni posameznega evropskega sveta pomemben preiskus in merilo kakovosti za slovenske učne centre. Ker smo prepričani, da predstavljajo strokovne enote UKCL vrhunske ustanove, v katerih nenehno in kakovostno poučujemo in usposabljamo medicinski kader, priporočamo Strokovnemu svetu UKCL, da sprejme priporočilo o pričetku prijav in izvedbe mednarodnih obiskov. Glede na to, das mo v Sloveniji ob vzpostavitvi celotnega prenovljenega sistema specializacij oblikovali podzakonske akte in poti odločanja o pooblastilih učnim ustanovam na podlagi evropske listine o vizitacijah, menimo, da glede na že pripravljeno dokumentacijo sam postopek v posameznih specialističnih enotah ne more biti pretirano težaven in zahteven. Nekatere od strokovnih enot so to vrsto vizitacije in pridobitev evropskega znaka kakovosti že izvedle: anesteziologija, abdominalna kirurgija, ginekologija, okulistika.

Priporočila v zvezi z vizitacijami in mednarodnimi akreditacijami učnih centrov (Priporočilo 6/08) Povzetek ključnih določil v zvezi z mednarodnimi vizitacijami

83

Z izrazom mladi zdravniki mislimo specializante UKC in specialiste do nekaj let po specialističnem izpitu. V tem obdobju se zdravnik dokončno formira kot strokovnjak na svojem področju, prav tako pa si mora pridobiti pravilen odnos do pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela. Zato je to obdobje v celotnem delu zdravnika specialista v UKC izjemno pomembno in ga je potrebno posebej načrtovati, mlade zdravnike pa načrtno spodbujati.

1. V UKC je potrebno ustvariti tako okolje, da bodo mladi zdravniki čutili posebno pripadnost, ker so zaposleni na vrhunski zdravstveni ustanovi v državi, ki je s svojim delovanjem vpeta tudi v mednarodni prostor (učna oziroma univerzitetna bolnica pomeni po celem svetu najvišji nivo zdravstvene ustanove). Zato je potrebno redno izobraževanje mentorjev in učiteljev (izobraževanje tipa »teaching the trainers«), prav tako pa je potrebno redno izobraževati tudi predstojnike klinik in oddelkov v smislu veščin vodenja in upravljanja s človeškimi viri.

2. Vsem mladim zdravnikom je potrebno dati enake možnosti in izdelati jasne kriterije napredovanja, oziroma karierne poti. V obdobju specializacije in po specialističnem izpitu morajo biti vsi mladi zdravniki enako vpeti v klinično delo, prav tako pa jih je potrebno začeti uvajati v učenje in znanstveno raziskovalno delo.

3. Specializante je potrebno organizirati po angloameriškem vzoru, tako da so specializanti vsaj znotraj večjih strok čimbolj samostojni in odgovorni. Gre za sistem tako imenovanega glavnega specializanta in njegovih pomočnikov. (Taka organiziranost je že na Pediatrici, Kirurški kliniki, in Ginekološki kliniki, pravkar pa se sistem implementira tudi na Interni kliniki.).

4. Potrebno je ustanoviti poseben fond (lahko tudi iz donatorskih sredstev), iz katerega se črpajo sredstva za dodatna izobraževanja mladih zdravnikov. Gre za pomembna izobraževanja novih metod in tehnik zdravljenja, prav tako pa za posebna izobraževanja, ki bi jih podeljevali kot nagrado najboljšim.

5. Svet za izobraževanje mora izdelati kriterije, po katerih bi vrednotili posamezna izobraževanja vključno s kongresi in seminarji. Na podlagi teh kriterijev bi imeli širši dostop do nekaterih pomembnih izobraževanj tudi mladi zdravniki.

• Priporočila v zvezi s spodbujanjem mladi zdravnikov (Priporočilo 7/08)

84

6. Mlade zdravnike je za izjemne dosežke (naprimer članek v odmevni tuji reviji) tudi dodatno finančno stimulirati, oziroma nagraditi.

7. Mentorji in predstojniki morajo uspešne made zdravnike nagraditi tudi z večanjem odgovornosti, naprimer omogočiti več samostojnih posegov pod njihovim nadzorom. Priporočilo SI 07-08 Svet za izobraževanje UKCL predlaga, da strokovna direktorica pozove vse klinike in klinične oddelke, da izpeljejo zgoraj opisan sistem spodbujanja mladih zdravnikov na svojih klinikah. Poseben fond (tč. 4) pa naj se ustanovi centralno za UKCL. Za svetovanje pri tem procesu se lahko klinike obrnejo na doc.dr.Mateja Cimermana, pomočnika strokovne direktorice za izobraževanje.

Πρω γάρ, ειπειν, πριν γυµναθηναι, ω Σώκρατες, οριζεσθαι επιχειρεις καλόν τε τι και δικαιον και αγαθον και εν εκαστον των ειδων. ενενοησα γαρ και πρωην σου ακουων διαλεγοµενου ενθαδε Αριστοτέλει τωδε. καλη µεν ουν και θεια, ευ ισθι, η ορµη ην ορµας επι τους λογους· ελκυσον δε σαυτον και γυµνασαι µαλλον δια της δοκουσης αχρηστυ είναι και καλουµενης υπο των πολλων αδολεσχιας, εως ετι νεος ει· ει δε µη, σε διαφευξεται η αληθεια. Πλατων, Παρµενιδης, 135 ∆

Priporočila v zvezi s spodbujanjem pedagoškega dela klinik in inštitutov (Svet za izobraževanje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju: UKCL) je na 9.seji dne 20.3.2008 obravnaval in sprejel priporočilo v zvezi s spodbujanjem pedagoškega dela klinik in inštitutov UKCL

»Prezgodaj,« je rekel, »še preden si vadil, Sokrat, se lotevaš določevanja tega, kaj je lepo, pravično, dobro ali vsake posamezne izmed idej. Tega sem se spomnil zadnjič, ko sem te na tem mestu slišal razpravljati z Aristotelom. Zares je lep in božanski tvoj napor, s katerim vodiš pogovore, o tem si lahko prepričan. Toda potrudi se in še bolj vadi tudi v tem, kar se zdi nekoristno in kar mnogi imenujejo za govoričenje, ko si še mlad. Če ne, se ti bo resnica izmaknila.« Platon, Parmenid, 135 D

85

1. Ugled poučevanja in učiteljev/mentorjev Klasicistično oblikovan odnos med učencem in njegovim učiteljem temelji na obojestranskem spoštovanju, predvsem pa na spoštovanju samega pouka. Klinično podiplomsko izobraževanje v medicini, predvsem specializacija, temelji na mentorskem poučevanju, ki ga definira odnos med mentorjem in učencem. Učenec – specializant – naj bi najprej spoštoval klinično delo, torej neposredno delo z bolnimi ljudmi, nato predmet pouka, torej področje svoje specializacije in končno svojega učitelja – mentorja, ki mu posreduje znanje in izkušnje. Vzpostavitev spoštljivega odnosa do pouka, predmeta pouka in učitelja je pri mentorskem načinu poučevanja nujna ne samo za uspešen potek in zaključek pouka ampak tudi za vzgajanje pravilnega odnosa do zdravniškega dela nasploh.

2. Izobraževanje kliničnih mentorjev – osnove andragogike Vsi specializanti se učijo kliničnega poučevanja med učnim procesom specializacije. Mentorji, ki so hkrati habilitirani učitelji MF-UL, pridobivajo izkušnje in znanje o kliničnem izobraževanju pri svojem dodiplomskem in podiplomskem pouku. Vsi specialisti pridobivajo izkušnje in znanje o kliničnem izobraževanju na raznih strokovnih srečanjih, delavnicah in kongresih. Vendar pa pogosto ne pridejo v stik z osnovami andragogike oziroma s poukom o metodah kliničnega poučevanja in didaktike. Ker mora UKC zagotoviti klinično izobraževanje, ki vzdržuje stalno kvaliteto, je sledljivo in primerljivo, je smiselno mentorje izobraževati v okviru posebnih delavnic za poučevanje mentorjev.

3. Oblike in metode kliničnega poučevanja Najpogostejša oblika kliničnega poučevanja je sodelovanje specializanta pri mentorjevem delu oziroma samostojno delo specializanta pod nadzorom mentorja. Pogoste dodatne oblike so: pogovori ob bolnikih na (nadzornih) vizitah, priprava predstavitve primerov za poročanje na zdravniških konzilijih, priprava kliničnih seminarjev, priprava seminarjev iz najnovejše strokovne literature (Journal Club),

Priporočilo: UKC organizira stalno izobraževanje mentorjev. K sodelovanju pri tem poučevanju povabi profesorje različnih članic UL, ki se ukvarjajo z didaktiko, andragogiko in kliničnih poučevanjem. Predlagamo, da za mentorje UKC organizira 7 ur pouka andragogike (»učenje mentorjev«) letno.

Priporočilo: Na UKC se aktivno ustvarja razmere in okolje, ki spodbujajo k spoštljivemu odnosu do kliničnega poučevanja in do vseh udeležencev pri tem pouku. Pripravi se kratek kodeks kliničnega poučevanja.

86

Primer tedenskega programa na UKC: A./ dnevna aktivnost specializanta:

• 2 uri neposrednega dela z bolnikom (anamneze, statusi, kontrolni pregledi, preveze, aplikacija zdravil ali zdravljenja, ambulantni pregledi, spremljanje bolnika na preiskave, …), ob tem lahko poučuje sekundarije in študente medicine;

• 30 minut pogovora z mentorjem o opravljenem samostojnem delu; • 3 ure neposrednega dela z bolnikom skupaj z mentorjem (vizite,

sodelovanje v specialistični ambulanti, asistiranje pri posegih, konziljarno delo);

• preostali del delavnika: individualno izobraževanje, priprava na tedenske zadolžitve;

B./ tedenska aktivnosti specializanta:

• 1 ura - predstavitev kliničnega primera • 1 ura – predstavitev članka iz literature • 1 ura – sodelovanje pri raziskovalnem delu • dežurstva in pripravljenosti

C./ mesečna aktivnost

• 1 ura – predstavitev klinične konference • periodična izobraževanja v UKC in zunaj

Od tega neposredna obremenitev za mentorja znaša 2 uri dnevno (30 minut pogovora dnevno, sodelovanje pri tedenski obremenitvi in počasnejše opravljanje rutinske dela zaradi sočasnega pouka). To pomeni, da mora biti vsak mentor 2 uri dnevno razporejen na mentorsko delo in ustrezno razbremenjen rutine. 4. Organizacija kliničnega poučevanja Jasno opredeljena organizacija kliničnega pouka ključno prispeva k njegovi kvaliteti, primerljivosti in sledljivosti.

Priporočilo: UKC pripravi kratka navodila o obliki in metodah kliničnega poučevanja. Pri tem se zgleduje po najboljših tujih univerzah iz EU in ZDA.

87

Priporočilo: Na posameznih klinikah UKC strokovni direktor v soglasju s predstojnikom katedre določi vodjo kliničnega izobraževanja, ki je načeloma habilitiran na MF-UL. Vodja kliničnega izobraževanja je zadolžen za organizacijo kliničnega pouka, pripravo urnikov in razporedov specializantov, določevanje neposrednih mentorjev specializantu, in stalno posodabljanja predpisanega programa v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom in z Zdravniško zbornico Slovenije. O organizaciji kliničnega poučevanja pripravi vodja kliničnega poučevanja pisna navodila. Priporočilo SI 08-08 Svet za izobraževanje UKCL predlaga, da strokovna direktorica pozove vse klinike in klinične oddelke, da izpeljejo zgoraj opisan sistem spodbujanja pedagoškega dela na svojih klinikah in inštitutih. Svet za izobraževanje posvetovalni organ s pomembnimi in uglednmi predstavniki stroke, je pričakovati, da bodo priporočila tudi uveljavljena.

Delavnice učenja učiteljev Svet za izobraževanje je v letu 2008 izvedel tudi 4 delavnice učenja učiteljev (Training for Trainers), ki sta jih organizirala prof.dr.Živa Novak Antolič ter prim.dr.Vasilij Cerar, potekala pa so na očesni kliniki. Delavnica je namenjena učiteljem vseh specialnosti.. Današnja specializacija različnih vej medicine se zaradi veliko razlogov močno razlikuje od specializacij pred desetletji. Pred specializante in njihove glavne ter neposredne mentorje so postavljene velike zahteve, ki omogočajo, da je specializacija optimalna. Okolje naj bo stimulativno za vse, ki se učijo veščin in teorije.Za to lahko poskrbijo predani,izobraženi in izkušeni mentorji. Mentorjem pri poučevanju za boljšo učinkovitost pomaga, da poznajo osnove poučevanja odraslih, ciklus učenja, ocenjevanja in, kar je zelo pomembno, dajanja predvsem pozitivnega in takojšnjega feedbacka. Svet za izobraževanje UKCL meni, da je delavnica TTT (angl. Training the trainers) ena od metod, kako narediti izobraževanje učinkovito in prijetno.

88

Svet za izobraževanje je izvedel tudi delavnico o komunikaciji, etiki in vrednotah, kjer so predavali mag.Vladimir Kočevar, akad.prof.dr.Jože Trontelj in dr.Mateja Pevec-Rozman. Delavnice so bile odlično sprejete in bomo z njimi nadaljevali v letu 2009.

Delovna skupina za izobraževalno in zdravstveno vzgojno dejavnost ZN in babištva UKCL se je v letu 2008 sestala 10 krat. Sestanki so bili namenjeni informiranju in usklajevanju delovanja stroke zdravstvene nege in babištva na vseh KO UKCL.V okviru delovne skupine so pedagoške med.sestre skupaj z med. sestrami za kakovost v maju in juniju izvedle nadzor nad kategorizacijo zahtevnosti ZN v UKCL. Aktivne so bile pri izvedbi učnih delavnic za uvedbo negovalnih diagnoz v prakso. Sodelovale so pri projektu uvedbe standarda uporabe brez igelnih konektov. Nadaljevale so sodelovanje pri pripravi standarda obvladovanja padcev. Vodile in koordinirale so izvajanje kliničnih vaj za Visoko šolo za zdravstvo Ljubljana – smer zdravstvena nega in babištvo, za Visoko zdravstveno šolo Maribor, Visoko šolo za zdravstvo Izola in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice, kar je zapolnilo večino njihovega delovnega časa. Pripravile so program uvajanja v delo diplomiranih medicinskih sester in babic, ki so končale program izobraževanja po EU direktivi in nimajo pripravništva.

KOLEGIJ PEDAGOŠKIH MEDICINSKIH SESTER

89

UKC je v letu 2008 izvajal obsežno izobraževalno dejavnost v skladu s svojim poslanstvom in strateško usmeritvijo. Na področju dodiplomskega izobraževanja smo izobraževali 1408 študentov Medicinske fakultete UL in 1396 in dijakov študentov Visokih in srednjih šol za zdravstvo (Tabela 1) . Na podiplomskem področju smo v letu 2008 izobraževali 774 specializantov in 194 sekundarijev (tabela 3). Tabela 1: Število dodiplomskih in podiplomskih študentov v UKCL IZOBRAŽEVALNA USTANOVA STATUS

UČENCEV Število 2007

Število 2008

Medicinska Fakulteta v Ljubljani Študenti medicine 1324 1408 Podiplomski pouk zdravniki Specializanti 711 774 Podiplomski pouk zdravniki Sekundariji 386 194 Visoke šole za zdravstvo – dodiplomski pouk

Študenti 1101 898

Druge zdravstvene šolo – dodiplomski pouk Študenti/dijaki 513 498 Študenti – dodiplomski in podiplomski SKUPAJ 4035 3736 Izvajanje dodiplomskega pouka za Univerzo v Ljubljani Za izvajanje tako obsežne izobraževalne dejavnosti imamo 332 habilitiranih visokošolskih učiteljev (v. l 2007 316) , od tega jih je 144 delno zaposleno tudi na medicinski fakulteti. V l. 2008 je 30 učiteljev napredovalo v nazivih, 29 mladih specialistov pa je na novo pridobilo nazive asistentov.

IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST UKCL V ŠTEVILKAH

90

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2004 2005 2006 2007 2008

Številozaposlenih naMF

Za področje Visoke šole za zdravstvo imamo skupno 155 učiteljev s področja zdravstvene nege, babištva, fizioterapije in radiologije in še 589 mentorjev za notranje izobraževanje (Tabela 2). UKC je aktivno sodeloval s kurikularno komisijo za prenovo študija na MF in VŠZ. Z novim študijskim programom se bodo že tako obsežne pedagoške dejavnosti na UKC še bistveno povečale. UKC pripravlja potrebe po novih pedagoških delavcih skupaj s klinično koordinacijo kateder MF. Poleg tega učitelji UKCL pišejo ali posodabljajo učbenike za študente medicine in pišejo edukativne novosti v Midicinske razglede, ki jih izdajajo študenti medicine. Tabela 2. Univerziteni učitelji v UKCL

POKLICNA SKUPINA

NAZIV VISOKOŠOLSKE USTANOVE

ŠT. HABILITIRANIH UČITELJEV 2007 2008

% ZAPOSLENIH V POKLICNI SKUPINI

zdravniki Naziv visokošolske ustanove

316 332 46 %

Medicinske sestre,babice, FTH, radiološki ing.

Naziv visokošolske ustanove

155 155 16 %

Med zdravniki UKCL je 5 članov SAZU (Slovenske akdemije zanosti in umetnosti) in predsednik SAZU.

91

Struktura zdravnikov UKC je sedaj primerljiva največjim učnim bolnišnicam v Evropi (stanje na dan 31.12.2008): 686 specialistov, 978 specializantov in sekundarijev in 1408 študentov medicine, ki imajo kakršnokoli obliko kliničnega pouka. Naši klinični učitelji izpolnjujejo povsem enake pogoje kot ostali visokošolski učitelji UL, kar pomeni, da morajo poleg kliničnega dela, učenja izvajati še raziskovalno delo in imeti poleg doktorata znanosti še ustrezno število publikacij. Učitelji UKCL so v l. 2008 opravili 210.000 ur predavanj in vaj ter izvršili 4411 (v l. 2007 – 4058) izpitov za študente medicine in dentalne medicine. Učitelji MF so vsako leto tudi mentorji 50 študentom pri opravljaju raziskovalnih nalog za Prešernove nagrade.

Izvajanje podiplomskega pouka zdravstvenih kadrov Od 1.1.2008 do 31.12.2008 so specializanti v UKC Ljubljana opravili skupaj 5656 kroženj po programih specializacij, kar pomeni, da se je v UKC Ljubljana povprečno mesečno usposabljalo 471 specializantov.

92

Navedena usposabljanja je v obdobju od 1.1.2008 do 31.12.2008 opravilo 774 različni oseb.V obdobju od 1.1.2008 do 31.12.2008 je Zdravniška zbornica Slovenije v seznam glavnih mentorjev za področja specializacij za leto 2008 iz UKC Ljubljana imenovala skupaj 234 zdravnikov za glavne mentorje specializantov.

V letu 2008 je bilo v UKC opravljenih 107 specialističnih izpitov, v l. 2007 pa 63. Od 1.1.2008 do 31.12.2008 so sekundariji v UKC Ljubljana opravili skupaj 1129 različnih kroženj po programu sekundarijata, kar pomeni, da se je v UKC Ljubljana povprečno mesečno usposabljalo 94 sekundarijev. Navedena usposabljanja je v obdobju od 1.1.2008 do 31.12.2008 opravilo 194 različni oseb. V obdobju od 1.1.2008 do 31.12.2008 je Zdravniška zbornica Slovenije v seznamu nadzornih mentorjev za področje sekundarijata v letu 2008 iz UKC Ljubljana vodila skupaj 62 imenovanih nadzornih mentorjev. Za izvajanje podiplomske izobraževalne dejavnosti imamo 234 stalnih mentorjev specializantom in sekundarijem 589 mentorjev s področja zdravstvene nege, babištva, fizioterapije in radiologije za notranje izobraževanje (Tabela).

Mentorstvo pripravnikom s podrocja zdravstvene nege in babištva ter mentorstvo specializatom in sekundarijem

Poklicna skupina Število učečih Število mentorjev Število ur 2007 2008 2007 2008 2007 2008 Zdravniki 1097 1215 223 234 210.000 177.211 MS/babice/ZT 178 470 476 43.037 46.210 Aktivno smo sodelovali v Komisiji za sekundarijat in Svetu za izobraževanje na Zdravniški zbornici Slovenije. Poleg formalnega izobraževanja na dodiplomskem in podiplomskem pouku visokih šol, ki se izkazuje z urami formalnih predavanj, seminarjev in vaj, poteka obsežen del učenja ob delu, ki ni zajet v zgoraj prikazane ure – t.i. bedsite teaching (učenje ob delu z bolniki). Ta oblika poučevanja je obsežna in

V obdobju od 1.1.2008 je bilo v RS opravljenih skupaj 151 specialističnih izpitov od tega se jih je 107 izvedlo v UKC Ljubljana.

93

jo je zelo težko prikazati z obstoječimi načini evidence. Zato je na pobudo UKCL ustanovljena tudi skupina strokovnih direktorjev terciarnih institucij, ki je v l. 2008 izdelala transparentne kriterije za evidenco učenja in poučevanja ob delu. Ker ZZZS posebej plčauje in zahteva podatke o izobraževanju smo zadnji sve leti izpopolnjevali program evidence ter organizirali projektno skupino, ki je izdelala program. Letos ga bomo ponudili ZZZS. Ure učenja in poučevanja ter z učenjem povezane stroške smo razvrstili v fiksne in variabilne ter uvedli izračunavanje po naslednjem principu : . Dodiplomski študenti MF (vaje, predavanja, seminarji) – Število ur izračunano na podlagi urnikov MF ob upoštevanju povprečnega števila študentov na skupino. Skupno število ur je zmanjšano za 20% in s tem tudi sorazmerni delež stroškov plač habitiranih učiteljev, ki jih plača MF. Vse porabljene ure vseh učiteljev so obračunane kot strošek (Btto II). Dodiplomski študenti pri učenju predstavljajo izključno strošek in ne doprinašajo k kliničnemu delu. Specializanti – 1 ura na teden glavnega mentorja na specializanta + 3 ure na dan neposrednega mentorja na specializanta. Učenje specializantov poteka v obliki seminarjev in ob kliničnem delu. Pri učenju specializantov so možni 3 scenariji: Učitelj izvaja poseg – specializant gleda, Učitelj in specializant izvedeta skupno poseg, Specializant dela – učitelj opazuje in nazira. V vseh treh primerih porabita čas oba in zato poteka delo počasneje. Zato je upoštevano povprečje in sicer tako kot da učitelj pri učenju specializanta opravi polovico dela, ki bi ga opravil, če pri delu ne bi učil, zato je upoštevano neto število ur pol manjše. V prihodkih so upoštevane plače za specializante (po podatkih Zbornice), v stroških pa ista višina sredstev, kot prihodki. Upoštevano je, da specializanti kirurških strok v času šestletne specializacije opravijo pri svojem učenju tudi 20% doprinosa kliničnemu delu, specializanti nekirurških strok pa 40% doprinosa dela zdravnika specialista. Pri tem je vrednost ure specializanta vrednotena po 20% nižji vrednosti, kot pa vrednost učitelja, saj samo za zdravljenje v bolnišnici ne bi potreboval tako visoke izobrazbene strukture kadrov. Upoštevano je, da je približno 25% specializantov kirurških, 75% pa nekirurških strok. Specialistični izpit – Spec. izpit traja cel delovni dan (7 ur). Pri tem sodelujejo trije člani komisije – zdravniki-učitelji, specializant pa v teh sedmih urah napravi cca 10% učinka zdravnika specialista. Sekundariji – Število ur glavnih in neposrednih mentorjev je določeno enako, kot pri specializantih. Podatki o prihodkih in stroških za plače sekundarijev so iz letnega poročila. Učitelj pri učenju sekundarija opravi 50% dela.

94

mag. in dr. – 72 študentov mag in dr., 1 mentorska ura v povprečju na teden. Upoštevani so tudi stroški dopustov (30 dni za mag in 45 dni za dr). Medicinske sestre – Ure seštete iz pogodbe z VŠZ. Pri prihodkih so ure vrednotene skladno s pogodbo. Pri stroških so upoštevane iste ure ter 70% od prihodkov za dodatek. Stroški in doprinos so razdeljeni po štirih različnih fazah učenja. I. faza – študent gleda učitelja, učitelj dela in razlaga. Pri tem opravi polovico siceršnjega dela. (predstavlja 50% celotnega časa učenja) II. Faza – študent dela in učitelj gleda. Ravno tako se opravi polovica siceršnjega mentorjevega dela (predstavlja 20% celotnega časa učenja). III. Faza – študent dela sam, učitelj na koncu preveri. Učitelj je 20% počasnejši zaradi tega, študent pa opravi 70% doprinos (predstavlja 25% celotnega časa učenja). IV. Faza – študent dela kot asistent in nadomesti enega našega delavca (predstavlja 5% celotnega časa učenja). V zadnji vrstici tabele je tudi uporaba najema prostora ter učitelja UKC LJ za potrebe VŠZ. Strokovni izpiti – število strok. izpitov x 2,5 ur na izpit (1 izpraševalec) Babice – Ure iz pogodbe – doprinos enako kot pri sestrah – velja za celo VŠZ Fizioterapevti, del. ter., radiologi – Prihodki po pogodbi, stroški upoštevajo 45min uro. Stroški prostorov – Voda, energija, elektrika, vzdrževanje, varovanje, zavarovanje, komunala, čiščenje ter amortizacija vseh zgradb se sorazmerno razdeli po kvadraturi na učilnice, kar znese dobre 3% površine. Ta znesek se prerazdeli po številu opravljenih mentorskih ur. Odsotnost mentorjev na leto za lastno izobraževanje za učenje – upoštevano število mentorjev po vrstah izobraževanj ob povprečnem številu urne odsotnosti, namenjene za izobraževanje 2 meseca za profesuro – glede na celotno število učiteljev smo upoštevali, da je letno odsotnih 10 učiteljev zaradi profesure. Spletna litartura MF, OVID, BMI – stroški so razdeljeni po številu mentorjev Fotolaboratorij – 80% celotnih stroškov fotolaboratorija služijo za izdelavo učnih posnetkov, razdelijo pa se glede na število opravljenih mentorskih ur po posameznih vrstah učenja 17,5% materialnih stroškov – na vse stroške je pribitek 17,5% materialnih stroškov (za dodaten porabljen material, stroške administracije – kadrovski, pravni, računovodski…) Stroški – prihodki – Vsi stroški, katerim so prišteti tudi 17,5% stroški režije minus vsi prihodki

95

17,5% stroški administracije, materiala. – 17,5% stroški režije Št. mentorskih ur – število mentorskih/učiteljskih ur Vsi prihodki skupaj – seštevek vseh prihodkov Vsi stroški skupaj – seštevek vseh stroškov (brez 17,5% režije) Prihodki direktni – prihodki, ki jih prejme UKC LJ za plače specializantov, sekundarijev ter prihodki iz naslova prejemkov za mentorske dodatke. Stroški plač mentorjev, specializantov, sekundarijev – stroški za pokrivanje plač specializantov in sekundarijev. Stroški za mentorski dod. – Stroški za mentorske dodatke učiteljev Stroški ur mentorjev – stroški za porabljene učiteljev pri učenju (ure x cena ure - Btto II) *Št. gleda (dobrobit) – v EUR ocenjena dobrobit del pri katerih učenec gleda učitelja, ki pri delu napravi 50% siceršnjega dela *Št. dela uč. preveri (dob.) - v EUR ocenjena dobrobit del pri katerih učenec dela, učitelj pa gleda učenca, ki pri delu opravi 50% dela učitelja. *Št. dela uč. preveri (dob.) – v EUR ocenjena dobrobit del, pri katerih učenec opravi celotno delo, učitelj pa na koncu preveri opravljeno delo (učitelj opravi 70% siceršnjega dela). *Štud. dela kot asistent (dob.) – v EUR ocenjena dobrobit del, pri katerih učenec nadomesti našega delavca in pri tem predstavlja 100% dobrobit. * Opomba: velja le za VŠZ. Doprinos zdravnikov je izračunan kot povprečje (glej 1. str.) in se vnese v katerokoli od teh štirih stolpcev. Cena ment. ure EUR – cena ure učitelja/mentorja (Btto II) Cena ure stud. EUR – cena ure učenca (20% nižja od učitelja) ur/štud – število ur na študenta na leto Št štud – število študentov Štud ur – študent ure – pomenijo število vseh ur vseh študentov Prostori – stroški prostorov Prost/štud – stroški prostorov na študenta Št. ment – število mentorjev/učiteljev Ur/men – število ur odsotnosti mentorjev/učiteljev letno za lastno izobraževanje Odsot / leto izob – stroški za izobraževanje učiteljev (letno) po urni postavki Btto II 2 mes / leto – prof – strošek za nadomestila plač odsotnosti profesur (1 x v karieri za profesorja) MF, OVID, BMI – stroški za knjižnico, aplikacije – software… Fotolab – stroški fotolaboratorija za potrebe učenja � neto str/štud – neto stroški na študenta (odbiti prihodki za plače specializantov, sekundarijev, mentorskih dodatkov ipd.) Btto str. / štud. – bruto stroški na študenta (tudi plače, mentorski dodatki… vse)

96

Obsežno delo učenja na podiplomski ravni opravljajo zaposleni zdravstveni strokovnjaki tudi z predavanji na podiplomskih tečajih, delavnicah in okroglih mizah, doma z domačimi strokovnjaki, doma z mednarono udeležbo in v tujini. Vsako leto je blizu 250 takšnih izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo zaposleni v UKCL.

SPLETNA KNJIŽNJICA V letu 2008 smo vzdrževali spletno knjižnico OVID in BMJ vključno z bazo Clinical Evidence in UpToDate za vse zaposlene v UKC. Organizirali smo predavanja in delavnico za uporabo spletne knjižnice OVID in UpToDate. Dobili smo podatke o odličnem odzivu zaposlenih v UKC LJ, ki spletno knjižnico pogosto uporabljajo. Pogostost dostopov skokovito narašča in dosega več deset tisoč dostopov letno.

97

V juliju 2008 smo pričeli realizirati osnovo investicijskega programa za Simulacijski medicinski center (SMC). V sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZZ) smo poskušali najti najustreznejši način financiranja opreme iz evropskih skladov za e-Zdravje. Vsi nadaljnji koraki so bili usmerjeni v pripravo programa izobraževanj, ki ga bo delno financiralo tudi MZZ s sredstvi evropskih skladov e-Zdravja. O novi oblik izobraževanja (SMC) smo seznanili Zdravstveni svet in pričakujemo odobritev programa. Z mnenjem in dopolnjenim programom je soglašal minister za zdravje in predlog poslal v dokončno obravnavo na SVLR. Na podlagi odobritve bo MZZ z UKCL sklenil pogodbo o sofinanciranju izobraževanj za petletno obdobje Svet za izobraževanje pri Zdravniški zbornici Slovenije je program sprejel in podprl kot nujno obliko usposabljanja specializantov v Sloveniji. Izdelan je osnovni arhitekturni načrt, trenutno se izdelujejo načrti električnih in strojnih instalacij. Vzporedno z vsemi naštetimi aktivnostmi so potekala izobraževanja inštruktorjev za izvedbo usposabljanj. V lanskem letu se je izobraževalo osem bodočih inštruktorjev (Copenhagen – štirje in Mainz – štirje). Poleg usposabljanj s strani dobavitelja opreme se bodo naši inštruktorji udeležili več izobraževanj za simulacijsko učenje v medicini.

SIMULACIJSKI MEDICINSKI CENTER (SMC)

98

DOKTORATI IN MAGISTERIJI

Število doktoratov niha skladno z menjavo generacij v UKCL. Iz tabele je razvidno, da je v zadnjih nekaj letih število doktoratov naraščalo, v l. 2008 pa je ponovno upad, ki pa ni zaskrbljujoč, saj je številoprijavljenih in odobrenih doktoratov relativno visoko. V letu 2008 je opravilo doktorat znanosti 18 zdravnikov UKC, magisterij pa 9, kar je za 33 – 50 % manj kot lansko leto. Število magistrijev konstantno upada in je odraz spremenjenega načina podiplomskega študija in direktnega prehoda iz magisterskega na doktorski študij.

RAZISKOVALNA DEJAVNOST UKC

99

13

22

27 27

11

1412

1820

30

1819

28

3130

1315 15

1415

14

9

0

5

10

15

20

25

30

35

1995-1998

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

doktoratimagisterij

Tabela 1. Število doktoratov in magisterijev v l. 1998 do l. 2008

Izobrazbena struktura zdravnikov v UKCL je visoka i n ustreza akademskim bolnišnicam (Tabela 2)

Zdravniki po nazivih št

Akademiki (med njimi predsednik SAZU) 5Doktorji znanosti 270Magistri znanosti 142Asistenti 153Docenti 67Izredni profesorji 50Redni profesorji 33Primariji 101Svetniki 26Višji svetniki 32Mentorji za podiplomsko izobraževanje 234

Mladi raziskovalci

V letu 2008 se je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na podiplomskem študiju do doktorata in na enovitem doktorskem študiju usposabljalo skupno 42 mladih raziskovalcev. Od tega je bilo 26

100

doktorjev medicine, 1 mikrobiolog, 5 biologov, 5 psihologov, 3 farmacevti in 2 stomatologa. V letu 2008 se je aktivno usposabljalo 38 mladih raziskovalcev (od tega jih je 19 vzporedno opravljalo specializacijo), dve sta koristili porodniški dopust, ena je prekinila usposabljanje in ena bo z usposabljanjem pričela v letu 2009. Do konca leta 2008 je dvema mladima raziskovalkama prenehalo financiranje. V letu 2008 je nove pogodbe sklenilo 6 mladih raziskovalcev. Lansko leto je z odobritvijo ARRS odšel na krajše 6-mesečno usposabljanje v tujino (ZDA) en mladi raziskovalec. Doktorsko disertacijo je v letu 2008 uspešno zagovarjalo 6 mladih raziskovalcev.

Projekti ARRS UKC je v lanskem letu izvajal raziskovalne programe in projekte, ki jih je financirala ARRS. Aktivnih je bilo 15 programov in 51 projektov. Med aktivnimi projekti je bilo 20 temeljnih, 28 aplikativnih in trije podoktorski (Tabela 1,2,3). V letu 2008 je bilo 15 projektov zaključenih (11 krat nosilec UKC) , istočasno je bilo uvedenih 18 novih. Med slednjimi je 10 temeljnih projektov (dva krat nosilec UKC) in 8 aplikativnih (6 krat nosilec UKC). Poleg teh programov in projektov je bilo lani aktivnih 8 CRP-jev, kjer je bil UKC en krat nosilec in sedemkrat sodelujoč partner (Tabela 4). V letu 2008 se je izvajalo 7 bilateralnih pogodb s Hrvaško, BIH, Srbijo, Makedonijo, Ciprom, Veliko Britanijo in Portugalsko (Tabela 1). Med to skupino projektov uvrščamo še tri, kjer je bil dvakrat financer ARRS in enkrat financer iz tujine.

Mednarodni projekti

V lanskem letu je UKC aktivno sodeloval v 20 mednarodnih projektih v ozadju katerih se pojavlja kot financer Evropska komisija oz. nekatere njene institucije. Na novo se je v lanskem letu pričelo šest projektov, štirje pa so se zaključili. Med slednjimi je bil eden večjih in pomembnejših, ki se je zaključil konec novembra. Tega omenjamo posebej iz dveh razlogov; prvič smo namreč v sklopu projekta zaposlovali dva tujca in drugič je kot eden od njegovih rezultatov tudi prijava patenta, v katerem je UKC

101

udeležen s 40%. Skupna vrednost aktivnih mednarodnih projektov je presegala 1,2 mio €. Med novimi projekti je potrebno omeniti enega, ki je zaenkrat vrednostno naš največji, saj njegov triletni budžet znaša 300.000 €. V zaključni fazi pridobivanja podpisov Evropske komisije so bili še trije projekti, katerih uradni pričetek realizacije sega v leto 2009. Poleg naštetih projektov raziskovalci UKC aktivno sodelujejo pri pripravah projektne dokumentacije še z več raziskovalnimi centri v tujini, tako da si lahko upravičeno obetamo širitev projektnega dela tudi v letu 2009. Na tem mestu je potrebno omeniti še donacijo ameriškega ICO-ja, ki bo do konca leta 2010 predstavljala znesek 150.000 US$. V njenem okviru bomo v treh polletnih terminih usposabljali skupaj šest zdravnikov iz južne in jugovzhodne Evrope. Tabela 1. Skupni seznam raziskovalnih projektov in programov za leto 2008.

Način plačevanja število skupaj UKC kot nosilec ali koordinator

Raziskovalni Projekti ARRS 51 19

20 temeljnih 28 aplikativnih 3 podoktorski Raziskovalni programi ARRS 15 11 Ciljni raziskovalni programi ARRS 8 7

Bilateralno sodelovanja 7 Hrvaška BiH Srbija Makedonija Ciper Velika Britanija Portugalska COST - ARRS 2 International Atomic Energy Agency 1

EU projekti 23 1

102

Tabela 2. Seznam posameznih raziskovalnih in podoktorskih projektov v UKC Ljubljana za leto 2008.

Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana Šifra

KO za maksilofac.krg UL MF dr.Maja Ovsenik (dr.Nataša Hren Ihan) J3-0020

Stomatološka klinika UL MF dr.Maja Ovsenik (dr.Jure Volk) J3-0020 KO za intenz.interno med. UL MF dr.Miran Brvar (dr.Martin Možina, dr.med.) J3-0029

KIKKB UL MF dr.Nataša Debeljak (prof.dr.Joško Osredkar,dr.med.) J3-0124 KO za travmatologijo ITIS d.o.o. dr.Janez Rozman (prof.dr.Vladimir Smrkolj, dr.med.) J3-0259

Pediatrična klinika prof.dr.Rajko Kenda,dr.med. J3-0342 KO za intenz.interno med.

Bolnica Golnik, dr.Matija Lainščak (doc.dr.Matej Podbregar, dr.med.) J3-0394

Ginekološka kl. doc.dr.Irma Virant Klun J3-0415 KO za hematologijo IJS, dr.Zdenka Šljekovec doc.dr.Helena Podgornik J3-0161

KO za žilne bolezni IJS, dr.Igor Serša doc.dr.Aleš Blinc, dr.med. J3-0610

Pediatrična klinika UL Fak.za farmacijo, dr.Irena Mlinarič Raščan (doc.dr.Janez Jazbec,dr.med.) J3-7406

KNM UL Fak.za farmacijo, dr.Irena Mlinarič Raščan (dr.Tanja Gmeinar Stopar) J3-7406

Ginekološka kl. UL Fak.za farmacijo, dr.Irena Mlinarič Raščan (prof.dr.Ksenija Geršak,dr.med.) J3-7406

Ginekološka kl. prof.dr.Borut Peterlin,dr.med. J3-7411 Ginekološka kl. dr.Branko Zorn,dr.med. J3-9161

KO za nefrologijo prof.dr.Jadranka Buturovič Ponikvar,dr.med. J3-9183

KO za krg srca in ožija prof.dr.Borut Geršak, dr.med. J3-9432 Ginekološka kl. UL MF, dr.Tea Lanišnik Rižner (Jasna Šinkovec,dr.med.) J3-9448

IKKB UL MF, dr.Tea Lanišnik Rižner (prof.dr.Joško Osredkar,dr.med.) J3-9448

IKKB prof.dr.Joško Osredkar,dr.med. J3-9470

Pediatrična kl. (dr.Marta Macedoni Lukšič, dr.med.) J3-9470

KO za kardiologijo prof.dr.Matjaž Bunc,dr.med. J3-9574

Pediatrična klinika prof.dr.Tadej Battelino,dr.med. J3-9663

KO za abdominalno krg. UL Veterinarska fak. , dr.Matjaž Ocepek (prof.dr.Stane Repše, dr.med.) J4-0176

KO za nevrologijo UL Filoz.fak., dr.Andrej Ule (doc.dr.Zvezdan Pirtošk,dr.med.) J7-9792

KO za kardiologijo U na Prim., Visoka šola za zdr. Izola, dr.Darko Černe (prof.dr.Kranjec Igor,dr.med.) L3-0129

Očesna klinika UL MF, dr.Danijel Petrovič (doc.dr.Mojca Globočnik Petrovič,dr.med.) L3-0247

KO za nevrokirurgija prof.dr.Roman Bošnjak,dr.med. L3-0309 Ginekološka kl. doc.dr.Nataša Tul Mandić,dr.med. L3-0422

Ginekološka kl. doc.dr.Eda Vrtačnik Bokal, dr.med. L3-0427

Ginekološka kl. prof.dr.Ksenija Geršak,dr.med. L3-0431 Pediatrična klinika doc.dr.Tadej Avčin,dr.med. L3-0624

IKKB prof.dr.Milan Skitek L3-0636 Center za pljuč.bol.in alerg. doc.dr.Marjeta Terčelj ,dr.med. L3-7123

103

Ginekološka kl. prof.dr.Adolf Lukanovič,dr.med. L3-7202

Ginekološka kl. prof.dr.Stelio Rakar,dr.med. L3-7205

KO za nevrokirurgija prof.dr.Borut Prestor,dr.ned. L3-7210 Očesna klinika prof.dr.Bigita Drnovšek Olup,dr.med. L3-7352

KO za nevrologijo doc.dr.Bojana Žvan,dr.med. L3-7370

Ginekološka kl. prof.dr.Tomaž Tomaževič,dr.med. L3-7402

KO za žilne bolezni prof.dr.Mojca Stegnar,univ.dipl.biol. L3-7417

IMDPŠ UL MF, dr.Vita Dolžan (dr.Metoda Dodič Fikfak,dr.med.) L3-9129

KO za nevrologijo doc.dr.Zvezdan Pirtošk,dr.med. L3-9314

Pediatrična kl. OI, dr.Berta Jereb (prof.dr.David Neubauer,dr.med.) L3-9346 Ginekološka kl. BRIS, dr.Bojan Zalar (prof.dr.Borut Peterlin,dr.med.) L3-9557

KNM prof.dr.Sergej Hojker,dr.med. L3-9593 Ginekološka kl. prof.dr.Helena Meden Vrtovec,dr.med. L3-9600

Infekcijska klinika prof.dr.Milan Čižman, dr.med. L3-9640

Stomatološka klinika doc.dr.Janja Jan, dr.dent.med. L3-9693

Ortopedska klinika UL, Fak.za šport, dr.Vojko Strojnik (prof.dr.Vinko Pavlovčič,dr.med.) L5-7112

KO za krg infekcije ZTM, dr.Matjaž Jeras (prof.dr.Dragica Smrke, dr.med.) L7-7457 Ortopedska klinika EDUCELL, dr.Adrijana Barlič (Damjan Radosavljevič,dr.med.) L7-7598

Dermaološka kl. UL, Fak.za strojništvo, dr.Janez Možina (prof.dr.Tomaž Lunder,dr.med.) L7-9391

KO za nevrologijo UL, Fak.za strojništvo, dr.Janez Možina (doc.dr.Zvezdan Pirtošek, dr.med.) L7-9391

Pediatrična kl. podoktorski projekt dr.Damjan Osredkar, de.med. Z3-9060

Infekcijska klinika podoktorski projekt dr.Katarina Ogrinc,dr.med. Z3-9148

Očesna klinika podoktorski projekt dr.Sofija Anđelić,dr.med. Z3-9689 Tabela 3. POSAMEZNI RAZISKOVALNI PROGRAMI V UKC LJUBLJANA V LETU 2008.

Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana Šifra

Ortopedska klinika UL, MF , dr.Ida Eržen (Janez Brecelj, dr.med.) P3-0043

Ginekološka klinika prof.dr.Živa Novak Antolič,dr.med. P3-0124

Interna klinika UL, MF, dr. Matej Bračko (doc.dr.Helena Podgornik) P3-0289

Stomatološka klinika porf.dr.Uroš Skalerič, dr.dent med. P3-0293

Infekcijska klinika prof.dr.Franci Strle, dr.med. P3-0296

Interna klinika prof.dr.Janez Preželj, dr.med. P3-0298

ORL OI, dr.Primož Strojan (prof.dr.Alojz Šmid,dr.med.) P3-0307

Interna klinika porf.dr.Pavel Poredoš dr.med. P3-0308

Interna klinika prof.dr.Blaž Rozman, dr.med. P3-0314

Kirurška klinika OI, dr.Tanja Čufer (dr.Boris Sedmak,dr.med.) P3-0321

Interna klinika prof.dr.Andrej Bren,dr.med. P3-0323

Ginekološka klinika prof.dr.Borut Peterlin,dr.med. P3-0326

Interna klinika prof.dr.Marko Noč,dr.med. P3-0331

Očesna klinika prof.dr.Marko Hawlina,dr.med. P3-0333

Nevrološka klinika doc.dr.Simon Podnar, de.med. P3-0338

104

Tabela 4. Ciljni raziskovalni programi (CRP) v UKC Ljubljana v letu 2008.

Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana Šifra

Nevrološka klinika prof.dr.Jože Trontelj, dr.med. M3-0142 prof.dr.Alojz Grad, dr.med.

Stomatološka klinika IJS, dr.Marjeta Šentjurc (prof.dr.Milan Petelin,dr.dent.med.) M1-0153

Center za medicinsko rehabilitacijo

FOTONA d.d., dr. Ladislav Grad (mag.Nataša Kos, dr.med,) M2-0117

Kirurška klinika

UL,Fak.za račun.in informatiko, dr. Blaž Zupan (prof.dr.Dragica Smrke,dr.med,) V2-0221

Ginekološka klinika BRIS, dr.Bojan Zalar (prof.dr.Ksenija Geršak,dr.med.) V3-0371

Interna klinika UL, Biotehnična fak., dr.Robert Veberič (dr.Barbara Salobir, dr.med.) V4-0331

Interna klinika UL, Biotehnična fak., dr.Robert Veberič (dr.Barbara Salobir, dr.med.) V4-0513

Infekcijska klinika Kemijski inšt. Lj., dr.Janko Jamnik (prof.dr.Franc Strle, dr.med.) V4-0481

Tabela 5. Raziskovalni programi v okviru EU za leto 2008. Akronim Koordinator Nosilec v UKC Phime University Lund, Sweden prof.dr.Joško Osredkar,univ.dipl.biol.

Aris*er Eigil Samset, University in Oslo prof.dr.Borut Geršak,dr.med.

Genepark prof.dr.Borut Peterlin,dr.med. UKC prof.dr.Borut Peterlin,dr.med.

Euronet Zoran Rodi ABS International prof.dr.Milan Čižman,dr.med.

NefroQuest Prof. Jorge Cannata Andia prof.dr.Jadranka Boturovič Ponikvar,dr.med.

ENRBD

Prof. Flora Peyvandi, prof.Enrico Decleva, Milano, Italija Majda Benedik Dolničar,dr.med.

OrphaNet RD Portal Inserm prof.dr.Borut Peterlin,dr.med. TARCC Ms.Marianne Desmedt dr.Tanja Gmeiner Stopar,mag.farm.

EuroNHID INMI Rim prof.dr.Franc Strle,dr.med.

Mosar Marc J.M. Bonten UMC Utrecht Igor Muzlovič,dr.med.

Respect Švedska prof.dr.David Neubauer,dr.med.

SCPE network Lyon prof.dr.David Neubauer,dr.med.

nEUroped Hospices Civils de Lyon prof.dr.David Neubauer,dr.med.

EuroPGDcode ESHRE Belgija Bruno Van den Eede prof.dr.Borut Peterlin,dr.med.

Inform Magdalena Avbelj

Euro Peristat II Assistance Public-Hopitaux de Paris prof.dr.Ziva Antolič Novak,dr.med.

Ercusyn Barcelona Susan Webb doc.dr.Marija Pfeiffer,dr.med.

ARCH Brescia Andrea Remuzzi prof.dr.Marko Malovrh,dr.med.

105

Ob Surve doc.Adolf Lukanovič,dr.med. Promoting Good Practice of Company Health Insurance Founds BKK Essen doc.dr.Metoda Dodič Fikfak,dr.med.

MediCEMP prof.dr.David Neubauer,dr.med.

Esac III University Antverp, H. Goosens prof.dr.Milan Čižman,dr.med.

OBJAVE V STROKOVNEM TUJEM IN DOMACEM TISKU

Tabela 6. Število bibliografskih enot (COBISS tipologija), ki so jih v letu 2007 in 2008 prispevali avtorji UKC Tip dokumenta (po COBISS) 2007 20081.01 Izvirni znanstveni članek 205 2731.02 Pregledni znanstveni članek 54 581.03 Kratki znanstveni prispevek 41 441.04 Strokovni članek 147 901.05 Poljudni članek 59 11.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 12 151.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 61 141.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 105 1601.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 637 5471.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 456 4391.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 244 1571.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

12 12

1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 156 1971.20 Predgovor, spremna beseda 13 261.21 Polemika, diskusijski prispevek 5 71.22 Intervju 1 41.25 Drugi članki ali sestavki 32 142.02 Strokovna monografija 2 32.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 8 32.05 Drugo učno gradivo 3 32.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 12 162.08 Doktorska disertacija 30 122.09 Magistrsko delo 14 42.11 Diplomsko delo 2 22.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 6 22.25 Druge monografije in druga zaključena dela 8 102.30 Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci 28 242.31 Zbornik recenziranih znan. prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

13 1

2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci 11skupaj 2.366 2.149

106

CITIRANOST

Citiranost avtorjev 2007 2008 Vsi citati 2838 2927 Čisti citati 2363 2411

Čeprav je celokupno število objav v l. 2008 v primerjavi z letom pred tem upadlo, pa se je zvišalo število mednarodnih objav in število citatov.

Raziskovalni svet deluje v skladu s statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pomen Raziskovalnega sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v zvezi s kandidaturo in izborom mladih raziskovalcev ter pri kandidiranju na razpise raziskovalnih projektov Agencije za raziskovanje Republike Slovenije zaradi sprememb v pristopih Agencije v zadnjih letih zmanjšal na minimum.

Formalno je imel Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v letu 2008 le eno sejo, vendar je bil vsebinsko mnogo bolj aktiven kot kažejo statistični podatki in to preko Strokovnega sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, v katerem sta predsednik in nekateri člani Raziskovalnega sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, predvsem pa preko Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino.

Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je zastopal mnenje, da so kriteriji za razpise, ki jih je uvedla Agencija za raziskovanje Republike Slovenije, za medicinske vede in še posebno za klinično raziskovanje preveč okorni in da so za vzpodbujanje strategije kvalitetnega raziskovanja v klinični medicini bistveno manj primerni od kriterijev, ki so se v medicinskem raziskovanju uveljavili v zadnjih 10 letih pred spremembami. Klinično raziskovanje je med drugim prizadelo predvsem dejstvo, da so se na razpise za raziskovalne projekte in tudi za mlade raziskovalce v vse večjem deležu prijavljali tudi raziskovalci izven medicine, kar je pomenilo siromašenje sredstev za medicinske raziskave in upadanje števila mladih raziskovalcev v medicini nasploh, še posebno pa v klinični medicini.

V letu 2008 je Univerzitetni klinični center Ljubljana s strani Agencije za raziskovanje Republike Slovenije pridobil približno enako sredstev kot leta 2007, a manj kot leta 2006 in 2005. Dobili smo tudi manj novih mladih

RAZISKOVALNI SVET

107

raziskovalcev kot v prejšnjih letih, kar je posledica zmanjšanja deleža mladih raziskovalcev, namenjenih (klinični) medicini in dejstva, da zanimanje za pridobitev statusa mladega raziskovalca med mladimi zdravniki v primerjavi s prejšnjimi leti upada.

Videti je, da se v letu 2009 obetajo boljši časi. Razpis za (koncesionarske) programe, ki jih je razpisala Agencija za raziskovanje Republike Slovenije leta 2008 in se začnejo financirati leta 2009, je bil za raziskovalne skupine Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana razmeroma uspešen. Poleg tega je pri razpisu za projekte in mentorje mladim raziskovalcem jeseni 2008 Agencija za raziskovanje Republike Slovenije v prvi fazi preusmerila vse vloge nemedicinskih raziskovalnih skupin, ki so se prijavili na področje medicine, v skupino interdisciplinarnih projektov, kar pomeni več sredstev za klinično raziskovanje v letu 2009. Dodatno bo spremenjen tudi pristop za pridobivanje mladih raziskovalcev, ki naj bi jih bilo za medicinske vede v letu 2009 kar 28, to je bistveno več kot letos.

108

KOMISIJA ZA KLINIČNE RAZISKAVE Pregledali in uskladili smo razdelitev sredstev za leto 2008 za odobrene projekte iz razpisa v letu 2007. Vključili smo se v pripravo osnutka pravilnika o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana in opredelili delo komisije v členu 263:

RAZVOJNO-RAZISKOVALNO DELO V UKC LJUBLJANA – TERCIAR 1

109

»Komisija za klinične raziskave (KKR) operativno-tehnično usklajuje vse notranje razpise za razvojno raziskovalno dejavnost v UKC. Objava notranjega razpisa je usklajena s smernicami razvojno-raziskovalne dejavnosti KC, ki jih pripravi Raziskovalni svet. Komisijo sestavljajo: strokovni direktor zavoda, predsednik Raziskovalnega sveta, pomočnik strokovnega direktorja za raziskovalno dejavnost, pomočnik glavne medicinske sestre zavoda za izobraževalno dejavnost, predsednik Komisije za strokovno etična vprašanja in vodja Službe za raziskovanje in razvoj. Člane komisije in predsednika imenuje strokovni direktor zavoda.“ Zaradi novega modela delitve sredstev za Terciar I-razvoj je bila narejena notranja finančna prerazporeditve (večji delež stroškov dela, zapisnik sestanka komisije z dne 4.6.2008). Po pregledu nove razdelitve za že odobrene terciarne razvojne projekte smo člani komisije ugotovili, da so finančna sredstva za leto 2008 v celoti razdeljena in da bomo novi razpis lahko izvedli v letu 2009, po pregledu zaključnih poročil za leto 2008.

PROJEKTI TERCIARNE DEJAVNOSTI UKC Iz objavljenega internega razpisa za financiranje razvojnih in raziskovalnih projektov iz naslova terciara iz leta 2007 se je nadaljevalo realiziranje odobrenih 174 projektov. V letu 2008 je bilo za potrebe izvajanja teh projektov na voljo 9,3 mio €. V okviru teh sredstev je bilo namenjenih za nabavo opreme 590 tisoč € in za izobraževanje 384 tisoč €. Med vsemi projekti je bilo lani aktivnih 172 projektov, saj se je eden zaključil že v 2007 letu, od enega pa je nosilec odstopil tekom leta. Večina projektov se je aktivno odvijala, težave so bile predvsem tam, kjer je bilo njihovo odvijanje odvisno od nabave nove opreme, ki je kasnila zaradi sledenja zakonski regulativi s področja javnih razpisov. V nadaljevanju so poročila o stanju realizacije posameznih ododbrenih projektov.

110

Tabela 1. Splošni pregled potrjenih predlogov razvojnih projektov.

Organizacijska enota Št. potrjenih predlogov

Interna klinika 40 Kirurška klinika 53 Nevrološka klinika 22 Ginekološka klinika 13 Pediatrična klinika 7 Stomatološka klinika 1 Dermatološka klinika 7 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

4

Očesna klinika 3 Klinika za orl in cervikalno kirurgijo 4 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

1

Klinika za nuklearno medicino 6 Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo

4

Center za medicinsko rehabilitacijo 2 Reševalna postaja 4 Upravno-administrativne službe (SPOBO) 1 Področje za zdravstveno nego in oskrbo 1 Služba bolniške prehrane in dietoterapije 1

111

INTERNA KLINIKA Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Klinični oddelek za gastroenterologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Klinični oddelek za kardiologijo 70016 Uporaba aortnih stentov pri zdravljenju bolezni aortne zaklopke; prof.dr. Matjaž Bunc, dr.med. V letu 2008 smo opravili izobraževanje v tujini s področja perkutane vstavitve aortnih stentov pri zdravljenju bolezni aortne zaklopke. V postopku je javni razpis za nabavo umetnih aortnih zaklopk za perkutano implantacijo. Opravili smo tudi že nabor bolnikov, primernih za ta poseg in se konzultirali pri proktorju v tujini. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70032 Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja s presaditvijo krvotrovnih matičnih celic; prof.dr. Bojan Vrtovec, dr.med. V zadnjem letu smo opravili 12 presaditev krvotvornih matičnih celic pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem. Dosedanje dosežke smo predstavili na dveh mednarodnih srečanjih: kongres American College of Cardiology in American Heart Association. Rezultate smo predstavili tudi v obliki člankov v mednarodno priznanih revijah. Organizirali smo tudi simpozij o napredovalem srčnem popuščanju skupaj s Texax heart Institutev Portorožu, srečanje je bilo izjemno odmevno. Avtor projekta, prof.dr. Bojan Vrtovec je izdal knjigo z mednarodno recenzijo: " Advanced Chronic Heart Failure and Heart Transplantation". Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija > 100 %. 70124 Tromboza koronarnih stentov; prof.dr. Igor Kranjec, dr.med. V dveh raziskavnih letih smo sledili populaciji koronarnih bolnikov po izvršenem stentiranju. ATVF, ki se kaže z ACS, je bila sicer redek, vendar

LETNA POROČILA PRVEGA INTERNEGA RAZPISA ZA RAZVOJNO-RAZISKOVALNO DELO UKC

112

nevaren zaplet zlasti pri bolnikih s ST. Pravilna tehnika implantacije stenta je zato v preprečevanju ATVF nujna. V naslednjih letih raziskave nameravamo s svojim delom nadaljevati in tako pridobiti nove izkušnje, naši zaključki pa bodo tako pridobili na statistični teži. Ocenjujemo, da uporaba IVUSa pridobi izjemno koristne kvalitativne in kvantitativne podatke. Uporabili smo jo le pri 9% naše populacije. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70156 Plazmofereza pri zdravljenju srčnega popuščanja po miokarditisu; prof.dr. Matjaž Bunc, dr.med. Opravili smo zbiranje literature s tega področja, izobraževanje v tujini. Zaradi pomanjkanja ustreznih pacientov, ni bil v študijo vključen nihče. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 50 %. 70207 Spremljanje odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami; prof.dr. Mirta Koželj, dr.med. V letu 2008 smo opravili 110 ambulantnih prvih pregledov odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Opravili smo 259 ehokardiografskih preiskav pri odraslih bolnikih s prirojenimi srčnimi napakami, od tega je bilo 50 transezofagealnimi. Pri 2 bolnikih smo perkutano zaprli ASD.Hospitalno smo diagnostično obravnavali 20 bolnikov. Opravili smo 30 testov 6 minutne hoje. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70214 Hemodinamski senzorji in biventrikularna elektrostimulacija srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem; prof.dr. Igor Zupan, dr.med. Uvajanje srčnih spodbujevalnikov za resinhronizacijsko terapijo z novimi senzorju. Ti senzorji omogočajo sprotno prilagajanje nastavitev srčnih spodbujevlanikov. Znano je, da je sicer podrobnejša nastavitev omenjenih spodbujevalnikov mogoča le s pogostimi ultrazvočnimi kontrolami in drugimi preiskavami, kar pa tukaj odpade. To se odraža v prihranku tako finančnih sredstev ko same porabe časa. V l. 2008 smo tako zdravili 50 bolnikov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70031 Izboljšani načini ablacije atrijske fibrilacije; Prof. dr. Peter Rakovec,dr.med. Radiofrekvenčna (RF) ablacija atrijske fibrilacije je novejša metoda zdravljenja te aritmije. Zaradi tega je metodološko še precej neustaljena in jo v različnih centrih izvajajo na različne načine. Poleg treh najbolj znanih metodoloških variant obstaja še cela množica manjših modifikacij. Uspešnost metode je v svetovnem merilu 62%, seveda pa je več odličnih centrov, ki sde lahko pohvalijo s precej boljšimi rezultati. V vsakem primeru je RF ablacija atrijske fibrilacije za bolnika in izvajalca naporen poseg, saj zahteva tudi nad 150 aplikacij RF energije. Zaradi tega iščejo enostavnejše načine ablacije in

113

preizkušajo uporabo alternativnih abferentnih načinov z uporabo kriotehnike, mikrovalov, laserja ipd. Krioablacija ima kar nekaj prednosti v primerjavi s klasično RF ablacijo. Slaba stran krioablacije je nekoliko večji odstotek relapsov tahikardije. Krioablacija se lahko uporablja za klasične indikacije, kot so paroksizmalna supraventrikularna tahikardija, sindrom WPW itd., lahko pa tudi za zdravljenje paroksizmalne atrijske fibrilacije. Pri slednji je poseg enostavnejši, ker je mogoče električno dekonektirati pljučne vene s posebnim balonom, ki to opravi z eno samo aplikacijo mraza (ni torej potrebno ven obkrožiti s krogom pikčastih RF aplikacij). V letu 2008 smo se torej ukvarjali s predpripravami – načrtovanjem študije, edukacijo,izdelavo protokolov in nabavo opreme. Za krioablacije je potrebna nabava kriokonzole, ki je trenutno v teku.Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 80 %. Klinični oddelek za hematologijo 70122 Citogenetske preiskave pri plazmocitomu; doc.dr. Helena Podgornik, spec.med.biok. V preteklem letu smo projekt izvajali v več smereh. Ugotovili smo, da je uspešnost kariotipizacije pri plazmocitomu v našem laboratoriju sicer zelo dobra, še vedno pa nismo zadovoljni z doseženimi mitotskimi indeksi, zato bi želeli v prihodnjem letu nadaljevati s testiranjem pogojev gojenja. Pri prvi skupini bolnikov smo izvedli FISH analizo nekaterih novih kromosomskih sprememb, ki jih pri bolnikih s plazmocitomom doslej nismo testirali. Sem sodijo področja 1q, 6q ter 15q. Testirane bolnike smo razdelili po skupinah na tiste, kjer smo predhodno že potrdili katero od napovedno pomembnih kromosomskih sprememb (t(4;14), del(13q), t(14;16) in del(17)(p13)), ter na bolnike brez ugotovljenih kromosomskih sprememb. Rezultate bomo podrobneje analizirali potem, ko bomo testiranja opravili pri vseh skupinah bolnikov, kar zahteva veliko dela. Zanima nas predvsem napovedni pomen najdenih sprememb, ki ni povsem razjasnjen in smiselnost njihovega uvajanja v rutinsko diagnostiko. Prav tako smo uspešno uvedli cIg-FISH preiskavo v rutinsko diagnostiko. Proučili in opredelili smo pogoje, ko je smiselno to preiskavo izvajati na prejetem vzorcu. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70123 Opredelitev kromosomskih sprememb pri akutnih levkemijah; doc.dr. Helena Podgornik, spec.med.biok. Uspešno smo zaključili prvi del načrtovanega dela, in sicer študijo uporabnosti različnih rastnih medijev za doseganje čim večjih mitotskih indeksov pri različnih hematoloških boleznih. Na osnovi opravljenega dela

114

smo dokazali statistično pomembno odstopanje enega od medijev (ki cenovno ni najdražji) od ostalih testiranih. Na tej osnovi smo pocenili fazo gojenja celic kostnega mozga. Uvedli smo uporabo WCP DNA-sond za opredelitev kompleksnejših preureditev pri akutnih levkemijah. FISH postopke na predhodno proganih kromosomih smo testirali do te mere, da jih lahko postopoma uvedemo v rutinsko delo. Izsledke te metode medtem že uporabljamo v diagnostičnih postopkih. Prav tako smo vpeljali testiranja nekaterih ponavljajočih preureditev, ki jih prej nismo dokazovali, zlasti pri manj pogostih, kakršna je T-ALL. Na osnovi dosedanjih rezultatov smo tudi že postavili nov, racionalnejši algoritem za stopenjsko diagnostiko pri akutnih levkemijah, ki temelji na kombinaciji izsledkov standardne in molekularne citogenetike ter molekularne genetike. V naslednjem letu bomo algoritem preverili v praksi in ocenili morebitno potrebo po spremembah. Morebitni zapleti: Še vedno se zapleta pri naročilih materialnih sredstev iz terciarnih sredstev. Medtem ko smo v tem letu nekako prišli do naročil materiala z že odobrenim identom, je še vedno nemogoče naročati materialna sredstva brez odobrenih identov, kar seveda izjemno ovira izvedbo dela in preizkušanje alternativnih pristopov pri izvajanju novih metod. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za hipertenzijo 70247 Hitrost pulznega vala; Prof. dr. Rok Accetto dr. med. Aplanacijska tonometrija je neinvazivna metoda za snemanje in analizo pulznega vala, Z detekcijo radialnega pulznega vala lahko izračunamo centralne parametre, ki povsem nedvoumno še niso klinično ovrednostenio, z detekcijo pulznega vala nad karotido in femoralno arterijo pa lahko izračunavamo hitrost pulznega vala kot indikator togosti aorte. Ta je standardiziran in meja med normalnim in patološkim je 12 m/s. V l. 2008 smo metodo poskusno izvedli pri 9 pacientih. Z dosedanjim delom pa ugotavljamo, da smo metodologijo osvojili in je primerno ponovljiva pri majhnem številu zdravih preiskovancev, kar omogoča uvajanje metode v delo pri ambulantnih in hospitaliziranih bolnikih. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za intenzivno interno medicino 70058 Uporaba rekombinantnega FVIIa pri hemoragičnih zapletih; Špela Tadel Kocjančič,dr.med. V okviru projekta 70058 smo dobili prenosni ultrazvok srca s kardialno in linearno sondo (Sono Site M-Turbo, ZDA) v vrednosti 33000 EUR, ki nam omogoča hitro diagnostiko zapletov po sistemu FAST z dodatnim pregledom

115

srca, osrčnika in velikih žil. Ultrazvok sedaj uporabljamo v vseh urgentnih konziliranih pregledih. Z uporabo prenosnega ultrazvoka smo izboljšali kvaliteto urgentnih konziliarnih pregledov. S pravočasno detektiranimi hemoragičnimi zapleti, ki so bili v 99,0% posledica posegov na femoralnih arterijah v okviru levostranske srčne kateterizacije, smo se uspešno izognili aplikaciji aFVIIa, saj smo uporabili klasične metode kot so manualna kompresija, aplikacija sveže zmrznjene plazme in trombocitov, s čimer lahko bistveno zmanjšamo stroške ter preprečimo prokagulantne stranske učinke aFVII po pravkar opravljenih koronarnih posegih. Pri dveh bolnikih smo aplicirali aFVII (10ampul aa 2,4mg- 16900EUR, 11ampul aa 4,8mg 36900 EUR) Pri 3 bolnikih pa je bil potreben interventni radiološki poseg ali kirurška hemostaza. Število opravljenih preiskav: 80 V letu 2009 želimo nadaljevati s projektom v katerega bi dodali tudi dodatno podiplomsko edukacijo zdravnikov za hitro detekcijo hemoragičnih zapletov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 % 70064 Spremembe tkivne oksigenacije pri kritično bolnih; doc.dr. Podbregar,dr.med. V okviru projekta 70064 smo v letu 2009 pridobili monitor za oceno jetrne funkcije (Limon, Pulsion, Nemčija) v vrednosti 12000 EUR. Jetrno funkcijo ocenjujemo pri bolnikih z akutno jetrno odpovedjo, ki so kandidati za tx jeter, pri bolnikih po kardiopulmonalni reanimaciji zdravljenih s hipotermijo, kjer višje vrednosti laktata perzistirajo kljub hemodinamski stabilizaciji in pri bolnikih v septičnim šokom z odpovedjo organov. Trenutni vmesni rezultati nakazujejo povezavo med začetno vrednostjo očistka indociangreena (ICG) s prognozo za nevrološko restitucijo po kardiopumonalnem oživljanju. Obstaja pa tudi šibka povezava med serumsko vrednostjo laktata, ki je uporaben pri napovedovanju preživetja oz . napovedi hemodinamske in organske prizadetosti bolnikov. V letu 2009 želimo nadaljevati projekt in ga razširiti z uporabo aparata za oceno tkivne oksigenacije možgan na principu spektroskopije blizu rdečega spektra, kar bi nam omogočalo hitro prepoznavanje nezadostne prekrvavitve možgan, kar je bistveno za ugoden izhod zdravljenja. Število spremljanih bolnikov v letu 2008: 15 Število opravljenih meritev v letu 2008: 50 Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 % 70055 Razvoj in uporaba umetnega nosu v intenzivni medicini; doc.dr. Podbregar,dr.med. V okviru projekta 70055 nam je zunanji sodelavec dr.Holobar, Echo doo iz Slovenskih Konjic napravil prototip elektrokemičnega analizatorja plinov, ki detektira koncentracije CO2, CO, NH3, H2S v izdihanem zraku bolnikov, ki so umetno ventilirani. Razvili smo tudi sistem, ki omogoča zajemanje vzorca

116

pri spontano dihajočem bolniku. Prototip je bil uspešno testiran na 15 umetno ventiliranih bolnikih. Odkrili smo dobro povezavo s koncentracijo izdihanega H2S in hemodinamsko prizadetostjo bolnika. V letu 2009 pričakujemo nadgradnjo sistema z računalniško podporo, ki bo omogočala neposredno in neprekinjeno spremljanje koncentracije plinov v izdihanem zraku ter zamenjavo senzorjev s še bolj občutljivimi senzorji- območje zaznave 10-100 ppb. Število vključenih bolnikov v eltu 2008: 15 Število opravljenih meritev v letu 2008 za projekt 70055: 80 Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 % 70060 Ekstrakorporalna adsorbcija endotoksinov pri sumu na Gram-negativno sepso: Ivan Radan,dr.med. V letu 2008 smo začeli testirat možnost organizacijske izvedbe dializnih metod v koordinaciji skupaj s KO za nefrologijo in dializo. Uspešno smo v roku 2h po sprejemu pri dveh hemodinamsko nestabilnih bolnikih s sumom na gram negativno sepso začeli s hemofiltracijo z velikim izmenjalnimi volumin. Hemofiltracijo z velikimizmenjalnim volumnom bomo lahkonadgradili z vključevanjem adsorberja . V okviru projekta smo stopili v kontakt s proizvajalcem adsorberjev za LPS tosin (Alteco, Švedska). Absorberjev, ki stanejo okoli 1200 EUR, zaradi pomankanja sredstev nismo uspeli pridobiti. Vložili bomo prošnjo za dodelitev identifikacijske številke (IDENT), tako da bomo v dializni krog lahko v letu 2009 vključili tudi adsorber. Število zdravljenih bolnikov v letu 2008 : 2 Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 % 70063 Primerjava Levosimendana in Dobutamina pri kritično bolnih z okvaro srčne mišice po srčnem zastoju; prim. mag.Vojka Gorjup,dr.med. smo v letu 2008 začeli izvajati po dodatni etični presoji republiške etične komisije. Prve naše ugotovitve so naslednje: levosimendan je zelo potentno zdravilo z zelo močnim vazodilatatornim učinkom. Vazodilatatorni učinek je tako močan, da ga v najhujših primerih lahko zavremo le z visokimi odmerki noradrenalina in vazopresina v kontinuirani infuziji. Motnje srčnega ritma, ki so bile poročane v mednarodnih razsikavah, in naj bi bile manj pogoste kot pri dobutaminu, smo opažali le pri dveh bolnikih, pri katerih smo morali zdravljenje z levosimendanom prekiniti. Nejasno ostaja še doziranje in učinki levosimendana pri ledvični insuficienci. Hemodinamsko nestabilne bolnike tako začnemo zdraviti z najnižjimi odmerki. V letu 2009 želimo nadaljevati s projektom in raziskati kako poiskati bolnike, ki reagirajo s ekstremno vazodilatacijo. Število zdravljenih bolnikov v letu 2008: 10 Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %

117

70061 Intenzivna glikemična kontrola pri kritično bolnem: Ivan Radan,dr.med. smo v letu 2008 izvajali pri vseh bolnikih s septičnim šokom, hudo sepso, kardiogenim šokom, z akutnim pankreatitisom, ki so imeli krvni sladkor nad 8,0 mmol/L. Vzdraževali smo krvni sladkor v območjo med 6,0 in 8,0 mmol/L s pomočjo inzulina v kontinuirani infuziji, s subkutano aplikacijo in ustreznim prehrambenim režimom s parenteralno in eteralno hrano. Glikemična kontrola poteka po protokolu (Van Den Berghe, NEJM 2001), pri katerem smo prilagodili tarčne vrednosti krvnega sladkorja med 6,0 in 8,0 mmol/L, kar priporočajo tudi najnovejša mednarodna priporočila za zdravljenj sepse in hude sepse (ESICM 2008). Povprečno pri bolniku napravimo 5 meritev krvnega sladkorja dnevno. Avtomatkega sistema za nadzor in uravnavanje krvnega sladkorja nismo uspeli napraviti. Smatramo, da je intenzivna kontrola krvnega sladkorja dobro sprejet protokol, tako da ga sedaj naprej lahko uvrstimo v rutinsko zdravljenje. Število zdravljenih bolnikov X povprečno število dnevi zdravljenja v letu 2008 v projektu 70061 = 120 bolnikov X 5 dni = 600 bolnik X dni Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %

70062 Nosno hlajenje z napravo Rinochill, pri bolnikih ki so nezavestni; Tom Ploj,dr.med. poteka tako, da hladimo bolnike po primarnem srčnem zastoju s hitro infuzijo hladne fiziološke raztopine (3000 ml v 30min), bolnika predtem sediramo, relekasiramo in umetno ventiliramo. Bolnike obdamo z ledom. Bolnik ostane podhlajen 24h v temperaturnem območju od 32 do 34 stC. Po 24 urah se bolnik po prekinitvi aktivnega hlajenja začne spontano segrevati. Bolnik se do 36, 6st C ogreje po približno 12h, tako da povprečno znaša obdobje terapevtske hipotermije 48 h. V letu 2008 smo s terapevtsko hipotermijo zdravili 40 bolnikov. Direktnih stranskih učinkov hipotermije kot so motnje srčnega ritma nismo beležili. Beležimo pa večje število infektov spodnjih dihal. Preživetje bolnikov po zastoju brez ali z minimalnimi nevrološkimi okvarami je bistveno večje kot pred hlajenjem (40 proti 20 %). V 2009 planiramo nabavo naprave Rinochill ali ekvivalentnega sistema za peritonealno hlajenje. Želimo razširiti podhlajevanje tudi na bolnike po sekundarnem srčnem zastoju. Število opravljenih induciranih hipotermij v letu 2008: 40

118

Klinični oddelek za nefrologijo 70219 Pomen regulatornih proteinov komplementnega sistema in nenormalnosti v številu podocitov v urinu za prognozo glomerulnih bolezni; prof. dr. Radoslav Kveder, dr. med. V letu 2008 smo opravili analizo izločanja pododcitov pri 80 zdravih kontrolnih preiskovancih (GOLOB, Zora, et al. Measurement of urine podocyte concentration in healthy individuals. V: MARN-PERNAT, Andreja (ur.). Končni program, vabljena predavanja in knjiga izvlečkov, 2008, str. 129.) V teku je določanje podociturije pri bolnikih z ledvičnimi boleznimi in primerjava z zdravimi preiskovanci za določitev referenčnih mej podociturije. V teku je prizkušanje novega protitelesa za določitev podocitov v seču (posredovano s strani prof. Kerjaschki, Avstrija). Opravljena je preliminarna analiza povezanosti izločanja komplementnih beljakovin in prognoze glomerulnih bolezni (ŠKOBERNE, Andrej, et al. The role of urinary C5b-9 (MAC) as a prognostic factor in major primary glomerulonephritidies. V: MARN-PERNAT, Andreja (ur.). Končni program, vabljena predavanja in knjiga izvlečkov, 2008, str. 137-138.) Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije 70097 Vpliv na diagnostično občutljivost bronhoskopije zaradi nekaterih zgodnjih »sprememb« epitelija; doc.dr.Marjeta Terčelj,dr.med. Na osnovi hipoteze, da je zgodnji dogodek v procesu kancerogeneze motnja v delovanju tesnih stikov, ki so sicer bistevani za normalno delovanje epitela. Pregledujemo biopsijske vzorce bronhialne sluznice in z imunohistokemičnimi metodami identificiramo klavdine in okludin ter primerjamo s patohistološko diagnozo in kliničnim profilom bolnikov. V tem letu smo izpeljali metodologijo priprave in obdelave vzorca bronhialne sluznice za analizo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70199 Pomen gliv za bolezni dihal; doc.dr.Marjeta Terčelj,dr.med. Na osnovi hipoteze, da so lahko pomemben dejavnik tveganja za obolenje pljučne sarkoidoze tudi glive, merimo vsebnost gliv in njenih toksinov v bivalnih prostorih kjer živijo in delajo bolniki z granulomatozo na pljučih. Meritve izvajamo z napravo, ki meri vsebnosti gliv in toksinov v bivalnem prostoru bolnikov. Do sedaj smo vključili 70 bolnikov s sarkoidozo v različnih stadijih bolezni. Pri teh bolnikih analiziramo markerje aktivnosti bolezni, skušamo ugotoviti nove markerje aktivnosti bolezni in učinek zdravljenja. Nekateri markerji in že znani citokini, ki do sedaj še niso bili uveljavljeni v doktrini spremljanja aktivnosti sarkoidoze, so se izkazali kot dobri

119

pokazatelji aktivnosti bolezni in spremljanja učinka zdravljenja. Pri teh analizah sodelujemo z Inštitutom za Mikrobiologijo in Imunologijo, Medicinska Fakulteta, Univerza Ljubljana. Obenem proučujemo tudi genetsko predispozicijo za zbolenje pljučne sarkoidoze skupaj s strokovnjaki Klinike za Ginekologijo in porodništvo, UKC. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za revmatologijo 70127 Analiza in izboljšava diagnostičnih postopkov pri bolnikih s sistemsko sklerozo in pomen kapilaroskopije v zgodnji diagnostiki bolezni: mag. Alenka Šipek Dolničar, dr. med. V letu dni smo v ambulanti za SSc (sistemsko sklerozo) pod sumom na to bolezen pregledali 72 bolnikov. Vsi so bili pregledani po priloženem protokolu. Na osnovi delovne klasifikacije po Valterju in Mariqu smo klinične oblike bolezni razvrstili v 6 skupin: 1. preskleroderma 2. lcSSc (omejena kožna oblika) 3. dcSSc (difuzna kožna oblika) 4. CREST (kalcinacije, Raynaudov fenomen, ezofagopatije, sklerodaktilija, teleangiektazije) 5. SSc sine scleroderma 6. UCTD z elementi SSc (nediferencirana sistemska bolezen veziva) Bolniki s presklerodermo imajo Raynaudov fenomen, patološko kapilaroskopijo in povišan titer ANA (lahko tudi druga za SSc značilna protitelesa). Razvrstitev v skupini z omejeno ali difuzno kožno obliko bolezni je odvisna od obsega kožnih sprememb. Bolniki z omejeno kožno obliko bolezni imajo kožo sklerodermično spremenjeno na obrazu in distalno od komolcev in kolen, bolniki z difuzno kožno obliko pa tudi na trupu in proksimalno od komolcev in kolen. Za bolnike s CREST sindromom so značilna ACMA (anticentromerna protitelesa) in klinično vidne teleangiektazije, najpogosteje na rokah in obrazu. Bolniki z ACMA potrebujejo za postavitev diagnoze CREST sindroma vsaj še dva CREST akronizma, medtem ko pri bolnikih s klinično vidnimi teleangiektazijami zadostuje že eden. Bolniki s SSc sine skleroderma nimajo sklerodermično spremenjene kože, lahko pa imajo vsa druga za SSc značilna klinična in lobaratorijska odstopanja razen ACMA in teleangiektazij. Bolniki z UCTD z elementi SSc ne zadostijo merilom za uvrstitev v prej omenjene skupine, imajo pa določena klinična in laboratorijska odstopanja značilna za to bolezen. Med napotenimi bolniki je bilo 45 takih, ki niso zadostili merilom za klasifikacijo. Trideset od nji je imelo primarni Raynaudov fenomen, štirje so

120

imeli ob Raynaudovem fenomenu za SSc značilna protitelesa, 11 pa jih je imelo ob Raynaudovem fenomenu patološko kapilaroskopijo. Od 27 bolnikov, ki so zadostili merilom za klasifikacijo, jih je imelo 7 presklerodermo, 1 omejeno kožno obliko, 2 difuzno kožno obliko, 11 bolnikov je imelo CREST, 3 bolniki UCTD z elementi SSc, 3 bolniki pa so imeli SSc brez prizadetosti kože. Iz dosedanjih podatkov (2007, 2008) je razvidno, da sta najpogostejši klinični obliki sistemske skleroze CREST in UCTD z elementi sistemske skleroze. S kapilaroskopijo, ki smo jo rutinsko naredili vsem bolnikom z Raynaudovim fenomenom, smo odkrili 19 takih, ki so imeli ob normalni klinični sliki in normalni imunoserologiji morfološke kapilarne spremembe značilne za SSc. Te bolnike, ki jih trenutno še ne moremo klasificirati, bomo v prihodnje še posebej natančno spremljali. V letu 2008 smo 74 bolnikom (bolniki pregledani leta 2007 in 2008) določili citokinski profil (IL-6, IL-12, IL-10, IP-10, MCP-1 in TNF alfa). Delo so opravili na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Iz podatkov, ki smo jih pridobili v letu 2007 in 2008 smo izračunali incidenco sistemske skleroze v Slovenijo. Prve podatke smo kot izvleček poslali na evropski revmatološki kongres Kopenhagen 2009. 70152 Merila za vključitev ter protokol za izvajanje in spremljanje zdravljenja z rituksimabom: doc. dr. Sonja Praprotnik, dr. med. Rituksimab je monoklonsko protitelo proti površinskemu antigenu B-limfocitov CD20. Raziskave so potrdile, da rituksimab zavre napredovanje strukturnih okvar sklepov pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Predpisujemo ga bolnikom, pri katerih je zdravljenje z enim ali več zdravili, ki delujejo proti faktorju tumorske nekroze alfa (TNF alfa), neučinkovito ali zaradi neželenih učinkov prekinjeno. Uporabljajo ga tudi za zdravljenje sistemskih vezivnotkivnih bolezni, ki ne odgovorijo na običajno zdravljenje. Zdravilo je v obliki infuzije, predpisuje se v ciklusih, običajno damo dva ciklusa letno. Zdravljenje se lahko izvaja samo v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Časovna obdobja zdravljenja so odvisna od učinkovitosti in neželenih učinkov. Ob neučinkovitosti ali resnih neželenih učinkih je potrebno zdravljenje z rituksimabom prekiniti. Zaradi visoke cene zdravila in zaradi možnih resnih neželenih učinkov je potrebno izdelati natančen protokol za začetek, spremljanje in zaključek zdravljenja bolnikov, ki prejemajo rituksimab. Na podlagi pregleda literature smo izdelali protokol, ki zajema vključitvena in izključitvena merila, seznam preiskav, ki jih mora bolnik opraviti pred pričetkom zdravljenja, postopke ob samem zdravljenju in pogostnost kontrolnih kliničnih pregledov in laboratorijskih preiskav, merila za oceno učinkovitosti zdravljenja in pogoje za ponovitev ciklusa zdravljenja ter primere, v katerih je potrebno zdravljenje zaključiti. Protokol smo uporabljali v letu 2008. Za leto 2009 pa bomo izdelali novega. Želeli bi namreč slediti novim spoznanjem, da je čas aplikacije zdravila pomembno skrajšati.

121

70206 Prospektivno spremljanje zapletov po biopsiji male žleze slinavke: prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Biopsija male žleze slinavke sodi v standardiziran diagnostični postopek pri postavitvi diagnoze Sjögrenovega sindroma. Letno opravimo med 60 in 80 biopsij male žleze slinavke. V letu 2006 sta imeli dve bolnici večje težave po posegu. Zato smo leta 2007 izdelali vprašalnik s petimi vprašanji, ki jih bolnikom, po telefonu, zastavimo 10 dni po opravljenem posegu. Oblikovali smo tudi pisni pristanek bolnika, da nam zaupa svojo telefonsko številko. Tako dobimo natančen vpogled v zaplete po posegu. Na podlagi opravljenega dela, poklicali smo 55 bolnikov, smo že sprejeli spremembe navodil bolnikom po posegu. Po novem vsem bolnikom svetujemo, da naj jim družinski zdravnik odstrani šive 3 dni po posegu, v primeru da jim šivi v tem času ne odpadejo sami. Do konca leta 2008 smo na opisani način sledili 198 bolnikom. Naše izsledke smo strnili v izvleček, ki smo ga poslali na evropski revmatološki kongres Kopenhagen 2009. 70265 Presejalni klinični, laboratorijski in imunoserološki pregled bolnic s ponavljajočimi se spontanimi splavi: prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Antifosfolipidni sindrom je lahko eden izmed razlogov za ponavljajoče se spontane splave in/ali odmrtje plodu med 10. in 34. tednom nosečnosti. Po dogovoru z zdravniki, člani Ginekološke sekcije SZD vse bolnice s 3 ali več spontanimi splavi pred 10. tednom nosečnosti ali mrtvorojenim otrokom med 10. in 34. prednostno pregledamo v revmatološki ambulanti v roku enega tedna. Poleg natančne splošne in usmerjene anamneze ter telesnega pregleda vsem bolnicam opravimo obsežne laboratorijske in imunoserološke preiskave za potrditev oz. izključitev antifosolipidnega sindroma oz. sistemske vezivno tkivne bolezni. Na podlagi teh preiskav se tudi odločamo o zdravljenju v naslednji nosečnosti. V letu 2008 smo tako pregledali 65 bolnic. Pri desetih bolnicah smo ugotavljali ugotovili antifosfolipidna protitelesa, pri petih pa tudi antifosfolipidni sindrom. Svetovali smo jim ustrezno zdravljenje. Projekt v nespremenjeni obliki poteka od leta 2005 in ga bomo nadaljevali tudi v prihodnje. 70260 Preprečevanje zapletov pri invazivnih diagnostičnih preiskavah: mag. Boris Lestan, dr. med. pri rutinskem kliničnem delu je v diagnostičnem postopku potrebno opraviti različne invazivne preiskave kot so punkcije telesnih votlin (sklep, plevralni, peritonealni prostor) in tkivne biopsije (koža, mišica, podkožje, temporalna arterija). Postopki izvedbe posega so standardizirani, pogoji za posege pa se glede na pregledano literaturo razlikujejo.

122

Z opomnikom za zdravnika, ki invaziven poseg opravlja, smo želeli poenotiti merila, ki naj jih bolnik izpolnjuje, da se izognemo morebitnim zapletom. Z opomnikom pred invazivnim posegom smo dosegli, da je bilo osebje pozornejše na bolnike, ki jim nismo mogli ukiniti antiagregacijskih zdravil ali antikoagulantov pred invazivnim posegom. S takšnim načinom dela bomo nadaljevali. 70154 Razvoj in izboljšava metode za določanje avtoprotiteles proti protrombinu: Polona Žigon, univ. dipl. mikrobiol. V preteklem letu smo testirali metodo za določanje aPS/PT v dveh izvedbah. Ena izvedba je v literaturi objavljena osnovna metoda, druga pa je naša modificirana izvedba te metode. Osnovno in modificirano aPS/PT ELISA smo hkrati izvedli na eni mikrotitrski plošči. Pri osnovni metodi smo ločeno eno uro inkubirali protrombin in po vmesnem spiranju še eno uro vzorce. Pri modificirani metodi, smo podaljšali inkubacijo blokade za eno uro in v naslednji uri skupaj inkubirali PT in vzorce. Skupaj smo testirali 12 naključno izbranih bolnikov s SLE in/ali APS in 3 krvodajalce. Ugotovili smo relativno nizko analitsko občutljivost osnovne metode aPS/PT ELISA. Z modifikacijo smo dosegli večjo gostoto na fosfatidilserin vezanega protrombina, kar je posledično omogočilo večjo analitsko občutljivost. Na osnovi teh podatkov predvidevamo, da je hkratna prisotnost protiteles povečala koncentracijo protrombina na anionski površini. S tem poskusom smo tudi pokazali, da se z modifikacijo metode analitska specifičnost testa ni zmanjšala. Osnovno in modificirano metodo smo testirali tudi pri različnih koncentracija protrombina in ugotovili, da smo pri koncentraciji protrombina 10mg/l pri modificirani metodi že na platoju krivulje in se meritve v mOD, kljub nanosu višjih koncentracij, ne spremenijo več bistveno. Pri osnovni metodi je bila za dosego enakih vrednosti potrebna 4x večja koncentracija protrombina. Z modificirano izvedbo aPS/PT ELISA smo testirali skupino 150 krvodajalcev in na osnovi njihove frekvenčne porazdelitve določili mejne vrednosti aPT/PS razredov IgG, IgM, IgA. Mejne vrednosti so nam omogočile določiti pogostost aPS/PT v različnih skupinah bolnikov z avtoimunskimi boleznimi. Ugotovili smo 45% prevalenco aPS/PT v skupini bolnikov s SLE in/ali APS. V prihodnje nameravamo isto populacijo bolnikov testirati na prisotnost protiteles, ki so usmerjena direktno proti samemu protrombinu. Določali bomo tudi avidnost aPT. 70204 Optimizacija izolacije β2-glikoproteina I z nizko tlačnim kromatografskim postopkom: dr. Saša Čučnik, univ.dipl.biol. Ugotavljanje prisotnosti protiteles proti β2-glikoproteinu I (anti-β2GPI) kot podskupine tako imenovanih anti-fosfolipidnih protiteles, je pomembno v diagnostiki in v raziskovanju patogeneze avtoimunske tromboze. Za določanje protiteles moramo imeti celoten protein, saj niso natančno opredeljeni

123

imunodominantni epitopi na β2GPI. Zato je najprimernejše pridobivanje β2GPI kot antigena, izolacija iz človeške plazme. Ker je izolacija β2GPI večstopenjski in dolgotrajen postopek z majhnim izkoristkom, je pomembno, da v vseh stopnjah izolacije optimiziramo pogoje z namenom pridobitve čim več proteina. K čim višjim izkoristkom stremimo zaradi težavne dostopnosti izvornega materiala. V preteklem letu smo v prvem delu eksperimentalnega dela izolirali protein s starejšo že obstoječo opremo, v drugem delu pa smo vzpostavili sistem izolacije z novo aparaturo BioRad BioLogic LP. Potrebno je bilo opredeliti pogoje nove aparature in prenesti postopek izolacije na nov sistem, ki nam omogoča boljšo avtomatizacijo in posledično večjo ponovitev dela. Z novim sistemom smo najprej izolirali β2GPI iz zamrznjene plazme tipa A, ki je lažje dostopna in primerjali izkoristke z izolacijo iz zamrznjene plazme tipa AB. Ugotovili smo, da so izkoristki izolacije iz zamrznjene plazme tipa A bistveno manjši kot iz zamrznjene plazme tipa AB. V zadnjem letu smo preverili izkoristke izolacije iz sveže plazme tipa AB in ovrednotili smotrnost izolacije iz sveže plazme. Ugotovili smo, da je bila količina izoliranega proteina pri izolaciji iz sveže plazme tipa AB kar za 230% višja kot pri izolaciji iz zmrznjene plazme tipa A in kar za 120% višja kot pri izolaciji iz zmrznjene plazme tipa AB. Z novim sistemom izoliramo nativni protein β2GPI, ki ima ohranjene antigenske lastnostm in je bolj čist v primerjavi s komercialno dostopnim proteinom (Hyphen Bio Med), kar je pomembno za določanje specifičnih protiteles v diagnostiki antifosfolipidnega sindroma. S tem bomo močno znižali stroške nabave komercialno dostopnega β2GPI, saj cena komercialno dostopnega β2GPI s koncentracijo 5g/L znaša približno 3500€. Ob 5-kratni ponovitvi lastne izolacije β2GPI bi izolirali približno 7g/L β2GPI, pri čemer bi stroški znašali približno 2500€. V ta namen imamo zaposleno diplomirano inžinirko laboratorijske biomedicine, ki bo odgovorna za samo izolacijo proteina, ki ga potrebujemo tako v raziskovalne kot rutinske namene. Klinični oddelek za žilne bolezni 70054 Specialni laboratorij za raziskave aterotromboze; prof.dr.Mojca Stegnar, univ.dipl.biol. V letu 2008 je specialni laboratorij Kliničnega oddelka za žilne bolezni opravil vrsto specialnih raziskav s področja aterotromboze kot so merjenje adhezijskih molekul, kazalcev vnetja ter funkcije endotelija pri bolnikih z aterosklerotično boleznijo perifernih arterij s kritično ishemijo udov, pri bolnikih z aterosklerotično boleznijo perifernih arterij po perkutani transluminalni angioplastiki in pri bolnikih z ishemičnim inzultom: preiskava N vWf ag 709 C-reaktivni protein (CRP) 99 NT-proBNP 1360 VCAM-1 384 interlevkin-6 384 Opravili smo genetsko analizo hemostatskih

124

in drugih faktorjev pri bolnikih z vensko trombozo in pri bolnikih, ki sprejemajo oralno antikoagulacijsko zdravljenje: preiskava N protrombin G20210A 184 faktor V Leiden 154 PAI-1 4G/5G 163 CYP2C9 99 Opravili smo nabor preiskav za ugotavljanje trombofilije pri 681 bolnikih, ter ugotavljali delovanje trombocitov ter neodzivnost na protitrombocitno zdravljenje (asprin in klopidogrel) pri 162 bolnikih. V letu 2008 smo dobili iz sredstev projekta čitalec za mikrotitrske plošče – fluorimeter s katerim bomo merili nastajanje trombina z neposredno metodo – kalibrirano avtomatsko trombografijo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70269 Celovita preventiva in rehabilitacija bolnikov z zapleti aterosklerotične bolezni – vzpostavitev bolnišničnega registra; dr. Zlatko Fras, dr. med. Znanstveno-strokovni temelj za izvedbo projekta predstavljajo že oblikovane, sprejete in uveljavljene strokovne smernice in priporočila za izvajanje preventivnih in rehabilitacijskih dejavnosti na področju srčno-žilne medicine v Sloveniji, ter nekateri zgledi nacionalnih strategij iz drugih držav (Irska, Velika Britanija, Kanada). Veljavne evropske smernice za preventivo srčno-žilnih bolezni v klinični praksi kot prednostno skupino za preventivo srčno-žilnih bolezni v klinični praksi opredeljujejo bolnike z znano koronarno boleznijo ali drugo lokalizacijo manifestne aterosklerotične bolezni. V okviru predstavljenega projekta smo v letu 2008 v razširjeni strokovni skupini, ki ima domicil v Enoti za preventivno kardiologijo KOŽB oblikovali vse potrebne vsebinske podlage za oblikovanje bolnišničnega registra bolnikov z zapleti aterosklerotičnih bolezni. Pri pripravi vsebinskega projekta, ki predstavlja temelj za programiranje ustreznega računalniškega programa za register smo se naslonili na obstoječi evropski standard na tem področju – imenuje se CARDS (The Cardiology Audit and Registration Data Standards - European data standards for clinical cardiology practice). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70270 Integrirana rehabilitacija in sekundarna preventiva pri bolnikih z zapleti koronarne bolezni; dr. Zlatko Fras, dr. med. V letu 2008 smo v avtorski skupini, ki predstavlja kombinacijo strokovnjakov zaposlenih pri Enoti za preventivno kardiologijo KOŽB v UKCL ter članov Delovne skupine za preventivno bolezni srca in žilja Združenja kardiologov Slovenije, oblikovali osnutek dokumenta Strategija integrirane rehabilitacije in sekundarne preventive pri bolnikih z zapleti koronarne bolezni. Predstavili smo ga na rednem letnem plenarnem zasedanju slovenskega, nacionalnega Foruma za preventivo bolezni srca in žilja, v nadaljevanju leta pa še na letnem strokovnem srečanju Združenja kardiologov Slovenije, kjer je bilo temi posvečena celotna skupina predavanj (dopoldanski del srečanja). Poleg medicinskih strokovnjakov so bili tako v

125

oblikovanje amandmajev oziroma javno razpravo vključeni tudi predstavniki ZZZS in laiche javnosti oz. nacionalnih združenj bolnikov. Kratkoročni cilji delovanja nacionalne ekspertne skupine in centra so tako organizacijske (vpliv na oblikovanje ustrezne infrastrukture) kot deloma tudi že intervencijske obravnave. Z izvedbo tega projekta UKC ohranja, utrjuje in krepi svojo vodilno vlogo na področju terciarne ravni celostne obravnave bolnikov z boleznimi srca in žilja v državi. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70271 Vodenje bolnikov z vensko trombozo na domu; prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. V letu 2008 smo vzpostavili sistem vodenja bolnikov z akutno vensko trombozo na domu. Do nedavnega je zdravljenje bolnikov z akutno vensko trombozo potekalo izključno v bolnišnici s povprečni trajanjem hospitalizacije od 7 do 10 dni. Takšna oblika zdravljenja venske tromboze, ki prevladuje povsod po svetu, je sicer varna za bolnika, toda veliko dražja in zaradi dolgotrajne hospitalizacije, manj prijetna za bolnika. Raziskave s področja venske tromboze pa so v zadnjih letih pokazale, da je bolnike z vensko trombozo možno varno zdraviti tudi v okviru dnevne bolnišnice ali celo na domu. Zato smo tudi na KOŽB pristopili k pripravi teh enostavnejših in cenejših ter za bolnika bolj prijaznih načinov zdravljenja venske tromboze. Najprej smo uvedli obravnavo manj zapletenih bolnikov z akutno vensko trombozo v okviru dnevne bolnišnice. V letu 2008 pa smo vzpostavili še sistem vodenja bolnikov z vensko trombozo na domu. Na domu obravnavamo bolnike z lažjimi oblikami venske tromboze, ki nimajo dodatnih zapletov in ki so nepomični in bi težje večkrat obiskali dnevno bolnišnico. Bolniku potem, ko se postavi diagnoza, določimo način zdravljenja. Običajno se takšnim bolnikom predpiše nizkomolekularni heparin, ki ga bolnik prejema v obliki podkožnih injekcij. Po nekaj dneh zdravljenja s heparinom se preide na zdravljenje s tabletami (Marivarin). Takšna oblika zdravljenja je zlasti primerna za bolnike v domovih za stare, ki so pod stalnim nadzorom negovalnega osebja in ki poskrbi za odvzeme krvi. Izvida koagulacije krvi bolnik ali ustanova, kjer bolniki živi, se po telefonu sporoči v Dispanzer za trombotične bolezni KOŽB, kjer so večkrat na teden rezervirane določene ure za telefonsko konzultacijo o zdravljenju in odmerkih zdravila. V minulem letu (2008) smo na ta način (v okviru dnevne bolnišnice ali na domu) obravnavali že skoraj polovico (preko 300) vseh bolnikov z vensko trombozo. S tem smo v veliki meri razbremenili zelo omejen in obremenjen posteljni fond za hospitalno obravnavo bolnikov z notranjimi boleznimi v UKC Ljubljana. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70273 Vzpostavitev in vodenje mreže regijskih centrov za obravnavo bolnikov s periferno arterijsko boleznijo; prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.

126

Zaradi pogostosti periferne arterijske bolezni in omejenih kapacitet za obravnavo žilnih bolnikov na sekundarnem in terciarnem nivoju, smo se tudi odločili za prenos dejavnosti iz sekundarnega na primarni nivo. V ta namen smo pričeli s sistematično edukacijo družinskih zdravnikov, h katerim se zatekajo po pomoč tudi žilni bolniki. Tako smo na tečajih, ki smo jih organizirali po vsej Sloveniji, izobrazili preko 100 družinskih zdravnikov, zlasti smo jih seznanili z neinvazivno presejalno žilno diagnostiko (merjenje perfuzijskih tlakov z Dopplerjevim UZ detektorjem). Vzporedno je potekalo izobraževanje medicinskih sester, ki v pretežni meri izvajajo presejalno diagnostiko motenj arterijskega krvnega obtoka. Z družinskimi zdravniki se dogovarjamo tudi o delitvi dela pri obravnavi žilnih bolnikov. Tako so družinski zdravniki na primarnem nivoju pričeli izvajati presejalno žilno diagnostiko in se na sekundarni nivo obravnave pošilja le tiste bolnike, ki potrebujejo zahtevnejšo diagnostiko in pri katerih je potrebno intenzivno zdravljenje zapor perifernih arterij. Zato se v ambulantah na KOŽB in v drugih ambulantah na sekundarnem nivoju v vedno večji meri obravnavajo bolniki z že opravljeno osnovno diagnostiko in prepoznano arterijsko-žilno boleznijo. Tako se zdravniki na sekundarnem nivoju lahko posvetijo težjim, bolj zapletenim bolnikom. Bolnikom pa se na ta način prihrani čakanje na specialstični pregled in potovanje v oddaljene vaskularne centre na skundarnem in terciarnem nivoju. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70274 Priprava prenove in diseminacije nacionalne klinične smernice: prof. dr. Irena Keber, dr. med. V obdobju 2002-03 so strokovnjaki KOŽB delovali kot osrednja skupina pri pripravi ene izmed prvih dveh slovenskih smernic, ki sta bili pripravljeni na osnovi v Sloveniji razvite metodologije za pripravo smernic, ki temeljijo na načelih medicine, podprte z dokazi (»evidence based medicine«). Gre za smernico z naslovom »Sekundarna preventiva in rehabilitacija po srčnem infarktu«. Publikacija je izšla marca 2004. Glede na stalen napredek znanosti in klinične stroke na tem področju se je na tem področju v preteklih 4 letih zgodilo veliko novega, predvsem je bilo zaključenih veliko novih, obširnih raziskav s področja preprečevanja in rehabilitacije bolnikov s koronarno boleznijo. Tako smo se v okviru delovne skupine odločili, da v skladu s sprejeto slovensko metodologijo za oblikovanje in udejanjanje kliničnih smernic v prakso v letu 2007-08 pripravimo posodobljeno smernico na to temo. Pri pripravi te smernice je sodelovalo večje število strokovnjakov (tako kot pri prvi izdaji), zdravnikov specialistov (interne medicine, kardiologije, kardiovaskularne kirurgije in družinske medicine), pa tudi drugih zdravstvenih profilov, ki so vključeni v obravnavo bolnikov v okviru rehabilitacije in dolgoročnega vodenja (sekundarne preventive) po prebolelem

127

akutnem srčnem infarktu. V letu 2008 smo dokončali posodobitev in dopolnitev smernice, ki je pripravljena za tisk. Posebno pozornost nameravamo pri posodobljeni izdaji smernic posvetiti udejanjanju smernice v klinično prakso, kar pomeni pripravo zadostnega števila natiskanih kopij smernice, pripravo ustrezne internetne strani za implementacijo (vprašanja-odgovori), posebne internetne strani za bolnike ter vsaj 3 strokovnih srečanj, na katerih bomo smernice predstavili ustrezni strokovni javnosti v različnih delih Slovenije (predvidoma Ljubljana, Maribor in primorska regija). UKC Ljubljana je osrednja zdravstvena ustanova v Sloveniji, ki je že več desetletij poleg neposrednega kliničnega, raziskovalnega in pedagoškega dela zadolžena za pripravo strokovnih usmeritev in priporočil za različna medicinska področja. S prenovo smernice, katere osnova je bila pripravljena že pred leti, se vodilna vloga UKC Ljubljana na tem področju v Sloveniji vzdržuje, utrjuje in krepi. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Center za vojne veterane v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Center za zastrupitve 70258 Protein S100B kot nevrobiokemični označevalec in prognostični parameter pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom: doc. dr. Miran Brvar dr.med. Opis opravljenega dela: v letu 2008 smo nadaljevali z zbiranjem bolnikov vključenih v projekt. V letih 2007 in 2008 smo v raziskavo S100B pri zastrupitvah s CO vključili 19 bolnikov, ki so se zdravili v Centru za zastrupitve. 6 bolnikov smo zdravili s hiperbaričnim kisikom. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70259 Vpliv zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta/alfa na telesno temperaturo, motnje srčnega ritma in prekrvavitev kože pri bolnikih s srčnim popuščanjem ob toplotni obremenitvi: doc. dr. Miran Brvar dr.med. V letu 2008 smo nadaljevali s pripravo dokumentacije in opreme ter zbiranjem bolnikov, ki jih bomo vključili v raziskavo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Internistična prva pomoč v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana

128

KIRURŠKA KLINIKA Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo 70079 Laparoskopske resekcije debelega črevesa in danke zaradi raka; doc. dr. Franc Jelenc,dr.med. Z laparoskopsko asistiranimi resekcijami debelega črevesa in danke smo pričeli bolj intenzivno v letu 2007. V drugi polovici leta smo naredili 22 operacij. V letošnjem letu smo do 30.11.2008 operirali 45 bolnikov z rakom debelega črevesa in danke; od tega je bilo 34 bolnikov z rakom debelega črevesa in 11 bolnikov z rakom danke. Pri operacijah ni bilo večjih zapletov. Prav tako se je z omenjenimi operaciji pričelo ukvarjati več kirurgov, kar je pomembno predvsem zaradi zahtevnosti posegov in daljše učne krivulje. Z razliko od odprtih operacij raka DČD smo ugotovili prednost laparoskopske metode, ki se kaže predvsem v hitrejšem okrevanju po operaciji. Istočasno pa smo zadostili tudi onkološkim kriterijem operacije, saj radikalnost operacije in pa število odstranjenih bezgavk nista manjša kot pri odprtih operacijah. Z naraščajočim številom laparoskopskih posegov se približujemo cilju, ki smo si ga zadali ob uvajanju terciarne dejavnosti, da bomo operirali tretjino bolnikov, ki se zdravijo pri nas zaradi raka DČD. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70078 Intraoperativna lokalizacija nevroendokrinih tumorjev z gama detektorjem; prof. dr. Stane Repše,dr.med. Zdravljenje NET tumorjev je kirurško. Ti tumorji so zelo majhni, lokalizirani v parenhimu trebušne slinavke. Praviloma imajo izražene somatostatinske receptorje, oktreotid, ki se veže na somatostatinske receptorje in je označen z 99 mTc, omogoča scintigrafski prikaz lokalizacije tumorja/ev. Z vbrizgavanjem 99 mTc pred operacijo je z gama sondo mogoče intraoperativno lokalizirati tumorje.Sodelujemo s Kliniko za nuklearno medicino, kjer vbrizgajo 99 mTc eno do dve uri pred operacijo in kasneje opravijo tudi kontrolni oktreosken. Ocena te metode in analiza bolnikov je prijavljena kot doktorska disertacija, ki bo praviloma končana spomladi 2009. V letu 2008 smo do 30.11.2008 operirali 8 bolnikov z NET tumorji. Pri večini smo uporabili intraoperativno gama sondo, s katero smo lokalizirali tumor in ga nato odstranili. Naš cilj je uvesti to metodo v vsakdanjo prakso, postala naj bi rutina pri vseh operacijah NET tumorjev. To metodo bomo morda lahko uporabljali tudi za iskanje "varovalnih" bezgavk pri drugih malignomih (želodec, debelo črevo, danka). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70084 Laparoskopska kirurgija jetrnih tumorjev; prim. Dragoje STANISAVLJEVIČ, dr.med.

129

Laparoskopska kirurgija parenhimskih organov je uveljavljena metoda zdravljenja primarnih in benignih tumorjev jeter. Ta kirurgija se v zadnjem času vse bolj uveljavlja in širi, tako da smo tudi na našem kliničnem oddelku začeli z laparoskopskimi resekcijami jeter. Prednosti so podobne ostalim laparoskopskim operacijam v trebuhu, minimalna invazivna kirurgija, hitreje okrevanje in skrajšana hospitalizacija. Na našem oddelku smo do 30.11.2008 opravili 11 laparoskopskih resekcij jeter. Pooperativni potek je minil brez večjih zapletov, rezultati so primerljivi z resekcijami jeter po klasičnem/odprtem operativnem zdravljenju. Smrtnih primerov nismo imeli. Metoda je primerna predvsem za solitarne tumorje jeter ali tumorje, ki se nahajajo v enem lobusu. Posebej je primerna za resekcijo po laparoskopski resekciji kolorektalnega karcinoma. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo 70226 Razvoj informacijskega sistema za vodenje dokumentacije in klinične raziskave: Tomaž Štupnik, dr. med. V letu 2008 smo skupaj z nabavno službo UKC Ljubljana in dr. Milanom Črvom izpeljali javno naročilo malih vrednosti JNMV 0053/2008-POG s katerim smo kupili potrebno raziskovalno opremo v skupni vrednosti 27.000 eur. Pogodba z dobaviteljem je bila sklenjena 3. decembra 2008, v 2-mesečnem dobavnem roku pa je dobavitelj dobavil in instaliral vso naročeno opremo. V letu 2008 smo napravili tudi idejni načrt razvoja informacijskega sistema za vodenje dokumentacije in klinične raziskave, na podlagi katerega bomo v letu 2009 napravili načrt za izvedbo in ga najkasneje do konca leta 2010 tudi implementirali. Glavni smeri razvoja sta poenostavitev in standardizacija pisanja medicinske dokumentacije,ki po pomenila prihranek dela, manjšo možnost napak in enostavno statistično obdelavo podatkov in vzpostavitev sodobnega sistema za spremljanje kakovosti. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70221 Tumorska banka: prof.dr. Miha Sok, dr.med. Zbiranje vzorcev normalnega tkiva, tkivo raka in serum redno nadaljujemo. Sedaj imamo 142 kompletov vzorcev. Vzorce smo po protokolu do pol ure po opereaciji prenesli v zmrzovalnik in jih zmrznili do -80 st. C. Na osnovi te tkivne banke smo pripravili dva posterja na 11. CELCC, Ljubljana 12-14 junij 2008 in publicirali en članek:

130

- Novel biomarkers in an early stages of lung adenocarcinoma identified with oligonucleotide based dna microarrays. Vid Mlakar1, Miha Sok2, Damjan Glavač11Department of Molecular Genetics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Slovenia 2Department of Thoracic Surgery, University Medical Centre Ljubljana, Slovenia

- Novel biomarkers in an early stages of lung adenocarcinoma identified wlipoprotein lipase activity and gene expression in lung cancer and in adjacent non-cancer lung tissue. D. Černe, E. Melkič, Z. Trošt, J. Marc, M. Sok, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Pharmacy, Ljubljana, Slovenia

- Černe D, Melkić E, Trošt Z, Sok M, Marc J. Lipoprotein lipase activity and gene expression in lung cancer and in adjacent noncancer lung tissue. Exp. lung res., 2007, vol. 33, no. 5, 217-225.

Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70223 Registriranje uporabe razkužil v enotah za intenzivno oskrbo: prof.dr. Miha Sok, dr.med. Delo na projektu smo usmerili predvsem na najtežji del, to je iskanje in morebiten razvoj primernih senzorjev substanc v razkužilih, ki se uporabljajo na KC. Iskane ciljne lastnosti senzorjev so selektivnost in mikro poraba. Izdelali smo mikro izvedbo z vgrajenim integriranim vezjem z brezkontaktnim prenosom podatkov v komunikacijski center (RFID). Trenutno potekajo meritve na senzorjih, ki smo jih kupili (Figaro 2620 in Figaro 2601). Hkrati poteka razvoj integriranih senzorjev (polimer, kovinski oksidi) v LMFE. Sistem za registriranje uporabe razkužil - kot je trenutno zastavljen - bi registriral temperaturo in eno od substanc v razkužilu. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 70090 Pomen beljakovine, ki veže lipopolisaharid (LBP), topnih receptorjev(s) CD14 ter ekspresije nevtrofilnega antigena CD64 v diagnostiki pljučnice kritično bolnih novorojenčkov in otrok 70090; Prof. dr. Metka Derganc, višja svetnica Pomen beljakovine, ki veže lipopolisaharid (LBP), topnih receptorjev (s)CD14 ter ekspresije nevtrofilnega antigena CD64 v diagnostiki pljučnice kritično bolnih novorojenčkov in otrok potekalo po programu. Pri 11 otrocih v EIT s sumom na pljučnico smo po protokolu določali v krvi poleg rutinskih kazalcev CRP in PCT tudi LBP, sCD14 in CD64 na nevtrofilnih levkocitih. Ob sumu na sepso in tretji dan smo opravili RTG slikanje in opisali za pljučnico značilne spremembe. V aspiratih traheje smo ugotavljali število levkocitov v vidnem polju in pri dokazani pljučnici redno najdevali >25 L v vidnem polju. Našli smo neujemanje izvidov razmaza po Gramu in kulture. Med

131

bakterijami smo z običajno kulturo aspirata traheje našli sledeče bakterije: S. pneumoniae 5x, S.aureus 3 x, Klebsiella spec. 2x, P.aeruginosa 2x, Enterobacter cloacae 2x, H.influenzae 2x, E coli 2x, Moraxella 1x. V kvantitativnih kulturah smo našli omenjene bakterije med 550 CFU/ml in 3,47 x 106 CFU/ml. Zaenkrat še majhno število bolnikov ne dovoljuje statistične obdelave podatkov. Zaradi manjšega števila bolnikov v EIT, smo lahko zajeli manj otrok od predvidenih. Zato načrtujemo razširitev študije bolnišnične pljučnice tudi na dojenčke z bronhioloitisi in sumom na sekundarni bakterijski infekt. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 90 %. 70242 Stresni in imunski odziv pri novorojenčkih in majhnih otrocih po velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo; doc. dr. Štefan Grosek, dr. med. V okviru naloge smo v letu 2008 vključili 16 novorojenčkov in otrok po velikih kirurških posegih zdravljenih v EIT Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo. Iz delnih rezultatov dobljenih v raziskavi in iz že predhodno dobljenih rezultatov v okviru druge raziskave, je bila izdelana tudi študentska raziskovalna naloga, ki je prejela tudi Prešernovo študentsko nagrado za leto 2008. Iz dobljenih rezultatov smo trenutno dokončali en raziskovalni članek za tujo strokovno revijo (poslan bo v mesecu februarju), en članek pa se pripravlja in ga bomo prav tako poslali v tujo strokovno revijo. Rezultati raziskave potrjujejo našo hipotezo zastavljeno v prijavi naloge, da je imunosupresija, ki se pojavi po kirurškem stresu pomembna. Tisto, kar pa je novo in ugotovljeno s to raziskavvo je, da so samo otroci, ki so bili že pred operacijo imunosupresivni (čeprav niso dobivali zdravil in so bili klinično in laboratorijsko brez znakov okužbe) pridobili po operaciji bolnišnično okužbo. Otroci, pri katerih je prišlo do prehodne imunosupresije po operaciji pa saj v naši skupini preiskovancev niso pridobili bolnišnične okužbe. V letu 2009 bomo nadaljevali z raziskavami. Z na novo pridobljenimi rezultati upamo, da bomo pridobili dovolj veliko število preiskovancev, da bomo izračunali tveganja za nastanek okužbe po operacijah. Napovedovanje tveganja iz podatkov pridobljenih pred operacijo bi pomagalo kliniku, da bi prepoznal tveganje za bolnišnično okužbo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70243 Spremembe tkivne oksigenacije mišic pri kritično bolnih otrocih po velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo; doc. dr. Štefan Grosek, dr. med. Šele konec novembra oz. v začetku decembra leta 2008 smo dobili aparat INVOS za merjenje tkivne oksigenacije. Seznanili smo se z delovanjem aparata in opravili poizkusne meritve. Zaradi manjše napake v programski opremi, meritev nismo mogli nadaljevati. Predstavnik firme je pridobil novo

132

programsko opremo, ki jo je dne 02.02. 2009 zamenjal. Dne 03.02. 2009 smo začeli s prvo meritvijo tkivne oksigenacije po protokolu. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 50 %. Klinični oddelek za travmatologijo 70102 Balonska kifoplastika; asist.dr.Miloš Vesel,dr.med. V letu 2008 smo od 05.12.2008 operirali 44 bolnikov. Opazili smo hitro zmanjšanje bolečin in porabo analgetikov po operaciji, večina operirancev je pričela s hojo naslednji dan po operaciji, niso več potrebovali tuje pomoči, niso več potrebovali ortotičnih pripomočkov, hospitalizacija se je bistveno skrajšala, večina bolnikov je odšla domov in ni potrebovala dodatne rehabilitacije, nege na domu ali domske oskrbe. Menimo, da se je na ta način močno zmanjšala obremenitev zdravstvene blagajne. Bolnike so operirali štirje zdravniki specialisti travmatologi, ki se ukvarjajo s kirurgijo hrbtenice. Povprečno trajanje operacije je bilo 60 minut. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70100 Perkutane učvrstitve zloma medenice in acetabuluma; asist. dr. Anže Kristan, dr. med. V letu 2008 smo na ta način operirali 20 poškodovancev. Za ta način operacije smo razvili tudi poseben navigacijski sistem, ki ga uspešno uporabljamo pri nas in v nekaj bolnišnicah v Italiji, vendar zaenkrat še ni mogoča rutinska uporaba. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 % 70109 Intrapelvična tehnika operacije zlomov kolčne ponvice; asist. dr. Anže Kristan, dr. med. V letu 2008 smo na ta način operirali 10 zlomov kolčne ponvice. Rezultati so izjemno dobri, vendar za to operacijsko tehniko potrebujemo določene pripomočke, ki jih še nismo uspeli nabaviti. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 80 %. 70104 Uvedba pelvične spone in pelvičnega pasu pri poškodbah hrbtenice; doc. dr. Matej Cimerman, dr. med. Hemodinamsko in mehansko nestabilne poškodbe medenice imajo še vedno visoko smrtnost, zato je takojšnja mehanska stabilizacija medenice zelo pomembna. Pred leti smo urgentno učvrstitev medenice izvajali izključno s pelvično sponko, ki je draga in tehnično zahtevna. V letu 2008 smo uvedli pelvični pas, ki je poceni, upraba pa je zelo enostavna. Primerjalno s pelvično spono je akutno preživetje teh hudih poškodovancev povsem primerljivo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

133

70111 Transplantacija avtologno gojenih hondrocitov; dr. Matija Krkovič, dr. med. V letošnjem letu smo opravili tri transplantacije avtolognih gojenih hondrocitov. Opravili smo jih samo pri poškodovancih z defektom hrustanca stegnenice v kolenu, pri katerih ni prišla v poštev nobena druga metoda zdravljenja. Rezultati zdravljenja s to metodo so bili pri vseh treh poškodovancih uspešni, vsi so se vrnili na isto raven aktivnosti, kot so jo imeli pred poškodbo. Zaradi dobrega uspeha zdravljenja s to metodo, bomo s projektom nadaljevali. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70108 Implantacija targon žeblja pri zlomih vratu nadlahtnice; dr. Matija Krkovič, dr. med. Intramedularni žebelj za zlome proksimalne nadlahtnice smo začeli uporabljati v zameno za kotno stabilne ploščice za proksimalno nadlahtnico. Uporabljamo jih za za učvrstitev zlomov vratu nadlahtnice, za tripartitne in štiripartitne zlome nadlahtnice. Sprotno opravljamo primerjalno študijo med rezultati učvrstitve zlomov z intramedularnim žebljem in rezultati učvrstitve s kotno stabilno ploščico. Rezultati učvrstitve zlomov z intramedularnim žebljem so pri vseh tipih zlomov rahlo boljši od učvrstitve s kotno stabilno ploščico. Letno opravimo učvrstitev z intramedularnim žebljem vsaj petdeset. Glede na boljše rezultate v primerjavi s kotno stabilno ploščico, bomo s projektom nadaljevali. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70110 Implantacija reverzne proteze pri štiripartitnih zlomih; asist. mag. Vladimir Senekovič, dr. med. V letošnjem letu smo implantirali reverzno ramensko protezo pri dveh poškodovancih in implantirali eno revizijsko reverzno protezo po neuspešni implantaciji delne endoproteze remenskega sklepa. Projekt se nadaljuje, ke je poškodovancev, ki bi potrebovali implantacijo takšne proteze zelo malo, je tudi število dosedaj implantiranih protez majhno. Skupno smo jih do sedaj implantirali pri treh poškodovancih s štiripartitnim zlomom kot primarno protezo in pri petih pacientih kot revizijsko protezo po neuspešnem opravljenem zdravljenju zlomov v ramenskem sklepu. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70106 Nov pristop za zdravljenje perilunarnih luksacij; asist. mag. Matej Kastelec, dr. med. Glede zdralvjenja perilunarnih luksacij še ni enotnega mnenja glede optimalne terapije. Glede na naše izkušnje priporočamo operativno zdravljenje z palmarnim in dorzalnim pristopom. Rezultete smo prikazali na večji populaciji poškodovancev.

134

70107 Perkutana fiksacija navikularne kosti zapestja; asist. mag. Matej Kastelec, dr. med. Zdravljenje navikularne frakture je problematično zaradi prekrvavitve same kosti in tudi visokega odstotka komplikacij konzervativnega zdravljenja. Perkutana fiksacija je minimalen invazivni poseg, ki omogoča visok procent zaraščanja in s tem dobrih rezultatov zdravljenja. Klinični oddelek za plastično,rekonstrukcijsko esetsko kirurgijo in opekline 70093 Zdravljenje velikih otroških opeklin z dermalnim kožnim nadomestkom: Asist.dr.Albin Stritar,dr.med. V l. 2008 smo nabavili ksenotransplantate, ki soi shranjeni v kožni banki in pripravljeni za morebitno veliko otroško opeklino. V mesecu aprilu smo se udeležili (dr. Zorman, dr. Suvorov, VMS inštrument. Marija, in dr. Stritar) tridnevnega tečaja za uporabo Integra dermalnega kožnega nadomestka v Birminghamu V mesecu decembru je bilo eno Integra pakiranje 20 x 25 cm porabljeno za pokrivanje opeklinske rane pri bolniku in to zato, ker druga rekonstrukcija kožnega pokrova ni bila mogoča. Uporaba je rezultirala z dobrim rezultatom. Integra ksenotransplantat mora biti vedno na voljo, na zalogi zaradi kirurškega zdravljenja opeklin, saj je nabavni rok iz centralnega skladišča v Lyonu približno tri tedne. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 70036 Napovedna vrednost izvenžilne pljučne vode pri bolniku po pljučni operaciji; prof. dr. Vesna Novak-Jankovič, dr. med. V letu 2008 smo izpopolnili protokol raziskave in čakamo na dobavo PiCCO aparata za merjenje izvenžilne pljučne vode, da lahko nadaljujemo z izvajanjem študije. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 90 % 70132 Aksilarni blok brahialnega pleteža: primerjava uspešnosti izvedbe z ultrazvočno metodo in živčnim stimulatorjem; Sabina Štivan-Robar, dr. med. Študija je povezana z nabavo ultrazvočnega aparata za izvajanje regionalne anestezije. Nabavo aparata planiramo v letu 2009. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 0 %.

135

70275 Učinek levosimendana v primerjavi z dobutaminom pri srčnih operacijah bolnikov z oslabljeno sistolično funkcijo levega prekata; Špela Mušič, dr. med. V letu 2008 je bila študija narejena pri enem bolniku. Ker ni imela opreme (monitor za Swan Ganz), študije ni nadaljevala. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 10 %. 70262 Profilaktična hipotermija pri hudi poškodbi glave; asist. Primož Gradišek, dr. med., prof. dr. Boriana Kremžar, dr. med. V skladu s protokolom raziskave smo z vključevanjem bolnikov v študijo pričeli tekom leta 2008. Do konca leta 2008 imamo zbranih 15 bolnikov. Izdelali smo »Protokol o profilaktični hipotermiji za bolnike z hudo možgansko poškodbo«, kateri izhaja iz novih smernic za zdravljenje. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70151 Posodobljena obravnava bolnikov s hudo poškodbo glave – analiza S100B in NSE proteinov v serumu in likvorju iz rutinskega punktata; prof. dr. Boriana Kremžar, dr. med., asist. Primož Gradišek, dr. med., doc. dr. Marjan Koršič, dr. med., prof. dr. Joško Osredkar, mag. farm. V skladu s protokolom raziskave smo z vključevanjem bolnikov v študijo pričeli konec leta 2007. Do zaključka leta 2008 imamo zbranih 40 bolnikov, od tega 30 bolnikov z popolnimi podatki. V prihajajočem letu nameravamo v raziskavo vključiti še 20-30 bolnikov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70130 Terapija bolečine po operaciji hrbtenice zaradi degenerativnih obolenj; Darja Šervicl-Kuchler, dr. med. Nadaljevali smo z raziskavo, trenutno imamo približno 60% bolnikov, ker je bilo lansko leto malo posegov, primernih za nalogo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 60 %. 70018 Sedacija pri operativnih posegih v srednjem ušesu - primerjava propofola in midazolama; mag. Janez Benedik, dr. med. V letu 2008 smo nalogo zaključili. Podatke o bolnikih smo analizirali, objavili članek z vsebino naloge v Central European Journal of medicine (Dec. 2008). Dokončali smo tudi doktorsko nalogo iz omenjene naloge, ki je v postopku ocenjevanja. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70033 Možnosti zmanjševanja potrebnega pretoka svežih plinov pri anestezijskem dihalnem sistemu Emona (ADS Emona); prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med. Moje končno poročilo se, žal, ne razlikuje od polletnega; kljub zagotovilu, da je na Institutu Jožef Stefan vse pripravljeno za začetek raziskave in kljub

136

številnim poskusom tako mene kot dekana MF, ki je član projektne skupine, da bi raziskavo začeli, od prof. Mekjaviča, ki je vodja projekta na IJS, ni nobenega odgovora. Brez njihovega sodelovanje raziskave seveda ne more biti. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 0 %. 70257 Vpliv povišanega intraabdominalnega pritiska na pljučno funkcijo pri travmatiziranih bolnikih; prim. asist. mag. Adela Stecher, dr. med. V letu 2008 smo v CIT-u v okviru terciara pričeli s študijo o vplivu povišanega intraabdominalnega tlaka na respiratorno funkcijo. V študijo je bilo vključenih 20 bolnikov, pri katerih smo izvajali meritve po protokolu. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70248 Neinvazivna ventilacija s pozitivnim tlakom (NIPV); prim. Lucija Oberauner, dr. med. V skladu s protokolom smo v letu 2008 obravnavali 80 bolnikov z neinvazivno ventilacijo s sistemom CPAP na masko in čelado. Naše delo smo nadzorovali klinično in s plinskimi analizami arterijske krvi. V 65% bolnikov s hudo dihalno stisko ni bilo potrebno intubirati in kontrolirano ventilirati ter s tem premestiti v CIT. Na ta način smo omogočili zdravljenje, ki je bilo prijaznejše za bolnika in tudi cenejše za našo ustanovo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70211 Projekt reorganizacije in vodenja centralnega operacijskega bloka; Dominika Oroszy, dr. med. Koordinacija operativne dejavnosti je povečala efektivnost in učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti. Ob enakih kadrovskih in prostorskih virih smo dosegli sledeče rezultate: - povečali smo produktivnost operacijskega bloka za 11,7 % (poleg načrtovanega operativnega programa smo opravili še 722 dodatnih operativnih posegov) - povečali smo realizacijo načrtovanega operativnega programa za 3% - zmanjšali smo delež odpadlih operativnih posegov za 14,8%. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo 70023 Razširitev preiskav pri bolnikih s karcinomom ustne votline zaradi možnosti izoboljšanega načrtovanja zdravljenja: doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med.) V raziskavo smo prvo leto vključili po odobritvi 34 bolnikov, v letu 2008 pa še dodatnih 25, ki so se na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo pričeli zdraviti zaradi karcinomoma v področju glave in vratu. Protokol njihovega

137

zdravljenja je ostal povsem nespremenjen, le dodano je bilo načrtovano imunološko preiskovanje po zastavljenem raziskovalnem protokolu in s soglasjem pacientov. Pri teh bolnikih smo opravili v letu 2008 skupno 65 načrtovanih dodatnih laboratorijskih testov (glej protokol raziskave), vsi še seveda nadaljujejo običajno zdravljenje, zdravniško spremljanje in v sklopu tega tudi načrtovano raziskavo. Klinični protokol spremljanja je bil razširjen s programom Onkobaza, katerega avtor je Vojko Didanovič, dr. med., ki v tej raziskavi sodeluje. Problemi, ki so se v načrtovanem projektu pojavili glede na zastavljeno nalogo pa se v splošnem dveh skupin. Prvi so povezani z samo naravo preiskovane bolezni. Namreč umrljivost pacientov s ploščatoceličnim karcinomom ustne votline je zaradi napredovalosti bolezni tako velika v prvem letu po zaključku kirurškega in obsevalnega zdravljenja primarnega tumorja, da imamo velik osip pacientov. Tako je po zastavljenem protokolu kompletno obravnavano le 16 pacientov iz prvega leta, kar je manj kot polovica vzorca. Raziskava sicer poteka v zastavljenih časovnih okvirih in je zaradi opisanega osipa preiskovancev še vedno v fazi zbiranja podatkov. Dokončna obdelava podatkov zato še ni mogoča. Sedaj pa obdelujemo 16 dokončanih preiskovancev in bomo rezultate objavili kot pilotsko študijo oziroma preliminarne rezultate. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 90 %. Klinični oddelek za urologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Klinični oddelek za nevrokirurgijo 70233 Epiduralne stimulacije vidnega živca in snemanja električno-izvabljenih potencialov neposredno z vidnega živca oziroma z zatilja: prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., svetnik. V letu 2008 smo vanj vključili tri bolnike, pri katerih smo izvedli sledeče intraoperativne nevrofiziološke preiskave: - epiduralno draženje vidnega živca in snemanje potencialov z vidnega živca, zatilno in z elektrod v možganovini; - epiretinalno draženje s HK elektrodami; - kontrolno draženje ostalih struktur (možganovina, III. živec, tentorij); - draženje v orbitalnem maščevju. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70094 Klinični, histološki in biokemični dejavniki, pomembni za rekurenco pri atipičnih in malignih oblikah meningiomov: prof.dr. Borut Prestor,dr.med.

138

V letu 2008 smo se osredotočili na apoptotske encime kaspaze in njihovega zaviralca survivin, pa tudi na druge klinične, radiološke in histopatološke dejavnike. Poiskali smo bolnike z atipičnimi in malignimi meningiomi, operirane v UKC Ljubljana v letih 1990-2005. Iz popisov smo zbrali relevantne klinične podatke o bolnikih, vključno s časom ponovnega vznika in eventuelne smrti bolnika. Na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo poiskali histološke preparate in parafinske vzorce vseh odstranjenih meningiomov bolnikov, ki so bili vključeni v študijo. Na histoloških rezinah tumorskih vzorcev smo opravili imunohistokemijsko označevanje antigenov. Statistično smo obdelali pridobljene rezultate ter poiskali korelacije med posameznimi opazovanimi dejavniki in ponovnim vznikom meningiomov. V naši raziskavi smo ugotovili, da je izražanje survivina na meningiomskih celicah dejavnik, s katerim lahko napovedujemo preživetje bolnikov z meningiomi, prav tako pa tudi verjetnost, da se bo meningiom ponovil (preživetje brez recidiva). Drugi dejavniki, ki vplivajo na preživetje in preživetje brez recidiva bolnikov z atipičnimi in malignimi meningiomi, so starost nad 56 let, moški spol, velikost tumorja nad 3 cm, v histopatološki sliki pa mikroinvazivnost, sakomatozni videz in atipične mitoze. V nasprotju z doslej domnevanim, proliferacijski indeks, oziroma ekspresija Ki-67 antigena, ne vpliva na preživetje ali rekurenco tumorja pri bolnikih z atipičnimi in malignimi meningiomi. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70024 Računalniško podprto predoperativno interaktivno 3D načrtovanje operativnega posega v nevrokirurgiji: prof.dr. Borut Prestor,dr.med. V študiji smo v letu 2008 prospektivno ocenjevali uporabo računalniško podprte predoperativne 3D rekonstrukcije medicinskih slik za načrtovanje in medoperativno vodenje operativnega posega pri odstranjevanju intrakranialnih kortikalnih in subkortikalnih tumorjev. Pred operativnim posegom smo iz slik magnetne resonance in v nekaterih primerih funkcionalne magnetne resonance s pomočjo računalniškega programa »3D slicer« rekonstruirali natančne strukturne modele tumorja, okolne normalne možganovine, likvorskih prostorov in kortikalnih ven pri 9 bolnikih s kortikalnimi oz. subkortikalnimi tumorji. Na podlagi teh modelov smo v računalniškem okolju navidezne resničnosti načrtovali kožni rez, trepanacijsko odprtino in vstop skozi možganovino do tumorja. Slednje smo iz 3D modelov na bolnika prenesli s pomočjo meritev razdalj do orientacijskih točk na povšini skalpa oz. skorji možganov. Računalniško podprta 3D rekonstrukcija je kirurgu izboljšala prostorsko umestitev tumorja v primerjavi z običajno miselno anatomsko rekonstrukcijo iz 2D slik. Pri vseh bolnikih so se položaj, velikost in oblika kožnega reza in trepanacije ter položaj in odnos tumorja do kortikalnih ven, girusnih brazd in vijug narejenih v navidezni resničnosti pred operacijo ujemali z enakimi kvalitetami pri konkretnem bolniku med operacijo. Čeprav je po iztekanju likvorja prišlo do

139

premika možganovine, pa se jrelativna lokacija in odnos možganskih vijug, žilja in patoloških lezij ni spremenil. Zato smo pri vseh bolnikih z minimalno invazivnim posegom lahko natančno dosegli in makroskopsko ciljano odstranili tumor v celoti. Natančna predoperativna računalniško podprta 3D rekonstrukcija medicinskih slik nudi kirurgu dodatno informacijo o prostorski umestitvi kortikalnih in subkortikalnih tumorjev in omogoča natančno načrtovanje kirurškega pristopa in oceno tveganja ter vodenje minimalno invazivnega operativnega posega. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za kirurške okužbe 70224 Uporaba gojenih kožnih nadomestkov za zdravljenje kroničnih in akutnih ran: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Raziskava je odobrena s strani etične komisije in s pisnim soglasjem in ureditvenim protokolom s strani naše transplantacijske dejavnosti. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 80 %. 70225 Zdravljenje nezaceljenih slabo zaceljenih zlomov dolgih kosti z uporabo alogenskega trombocitnega dela in avtologne spongioze: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. V obdobju terciarja je bil narejen en primer. Pacient je imel po narejeni osteosintezi obeh zlomov podlahti komplikacijo v smislu posttravmatskega osteitisa na ulni. Večkrat je bil operiran že predhodno pred prihodom na naš Klinični oddelek. Pri nas smo v omenjenem obdobju napravili nekrektomijo, sekvestrektomijo, sanirali vnetje in nato transplantirali spongiozno kost z matičnimi celicami z dodatkom trombocitnega dela. Zdravljenje je potekalo brez zapletov. Sprotno delamo evalvacijo po začrtanem projektu. Teh primerov je malo in jih bo potrebno zbirati na daljši rok, tako da bodo pravi rezultati vidni šele čez daljši čas. Študija se nadaljuje. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70227 Fotobiomodulacija pri zdravljenju akutnih in kroničnih ran: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Do sedaj napravljen pregled literature, pridobitev najnovejših referenc, izdelan protokol, napravljena kalibracija inštrumenta za obsevanje ran s strani sodelujoče organizacije Votan d. o. o.. Narejen predlog za soglasje etične komisije. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 90 %. 70229 Razvoj oblog in obližev z nanosom medu: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med.

140

Pregled literature, pridobitev najnovejših referenc o podobnih oblogah, predvsem poročil o novozelandskem medu in že narejenih preparatih. Pridobitev vseh certifikatov za slovenski med. S sodelavci iz Tosame preliminarno narejene vzorčne obloge z medom, zaenkrat ročno v dveh velikostih. Študija je tudi prospektivna, omejena je z ustreznimi kroničnimi ranami glede na klasifikacijo ran in glede na zahteve protokola. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70230 Patohistološke spremembe v mišicah trebušne stene pri bolnikih z indirektno dimeljsko kilo: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Pridobljena odobritev etične komisije. Do sedaj narejenih 50 primerov oziroma odvzemov materiala za histopatološki preiskave. Poleg tega je bilo do sedaj odvzeto tkivo za histopatološko preiskavo pri 30 umrlih darovalcih. Preparati do sedaj le delno evaluirani zaradi velikega števila vzorcev. Študija je prospektivna in limitirana s številom operiranih primerov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70263 Zdravljenje ran na biokirurški način: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Oskrba kronične rane z oblogo, ki vsebuje eskskret larve (Lucillia sericata). Potek zdravljenja je evidentiran po protokolu, ki je pripravljen ciljano v namen te študije. Namen je izdelati optimalno oblogo. Ta postopek je bil izveden pri nas prvič v svetu, ideja je popolnoma nova in jo že nekaj časa načrtujemo in tudi izvajamo v sodelovanju z Biotehnično fakulteto v Ljubljani z oddelkom za biologijo. Število primerov je omejeno, potrebno je izbirati ustrezno rano po zahtevanem protokolu. Študija je tudi prospektivna, omejena je z ustreznimi kroničnimi ranami glede na klasifikacijo ran in glede na zahteve protokola. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja 70250 Fizične omejitve so učinkovite metode za preprečevanje poškodb in zmanjševanje nemira; Klavdija Peternelj, dipl.med.sesta. Uporablja se jih tudi pri obvladovanju agresivnih ali/in nemirnih pacientov, hkrati pa mora biti v takih situacijah zagotovljen nadzor pacienta in natančna dokumentacija. To je specifična terapevtska tehnika z določljivimi indikacijami, dozo, kontraindikacijami in stranskimi učinki. Med posebnimi varovalnimi ukrepi velja za najbolj restriktivno in najbolj posega v integriteto posameznika. Potrebno je upoštevati pacientove pravice, svoboščine in njegovo dobro počutje.

141

Nadaljevali smo s sistematičnim pregledom literature. Konceptualno ozadja študije je narejeno. Opravljen je pregled primernih fiksacijskih sredstev, ki so na tržišču. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70264 Pomen dobre informiranosti bolnika pri upoštevanju diagnostično terapevtskih navodil; Klavdija Peternelj, dipl.med.sestra. Bolniki pogosto zahtevajo dodatno zdravstveno-vzgojno delo. Potreba po ustreznem komuniciranju in informiranosti se pri bolnikih povečuje, kot se povečuje tudi potreba po tem, da bolniki participirajo pri odločitvah o lastnem telesu in zdravljenju. Namen raziskave je ugotoviti pomen dajanja natančnih in razumljivih informacij bolniku o zdravstveni negi. Izvedena je bila pilotska študija. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70114 Dolgoročni sistem za mehanično podporo levemu prekatu - Heartmate 2; doc. dr. Tone Gabrijelčič,dr.med. V letu 2008 v okviru tega projekta smo izobraževali kirurge, anesteziologe in perfuzioniste za prvo vsaditev pri bolniku. Naredili smo protokol za implantacijo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70115 Kratkoročni sistem za podporo levemu prekatu - Levitronix; doc. dr. Tone Gabrijelčič,dr.med. V letu 2008 smo v okviru tega projekta operirali 5 bolnikov, od teh sta bila dva otroka. Eden izmed treh odraslih bolnikov je imel vstavljen podporni sistem za oba prekata- BIVAD. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70116 Kirurško zdravljenje atrijske fibrilacije; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. Pregledali smo 50 bolnikov, ki so imeli opravljeno radiofrekvenčno ablacijo zaradi permanentne ali paroksizmalne atrijske fibrilacije. Bolnikom smo merili 24-urni holter ter visokoločljivostni EKG. Operirali smo tudi 7 bolnikov, z izolirano atrijsko fibrilacijo, brez drugih strukturnih bolezni srca, pri katerih smo napravili povsem endoskopsko radiofrekvenčno ablacijo. Pri uvajanju te nove metode smo gostili dr. Kaiserja iz ZDA. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70117 Avtonomna regulacija srčnega ritma po operaciji na srcu; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. V letu 2008 smo publicirali rezultate, ki smo jih v preteklem letu dobili s pred- in pooperativnimi meritvami 24-urnih (128 Hz) in 15-minutnih (1000 Hz) elektrokardiogramov pri bolnikih, ki so imeli operacijo aortokoronarnih premostitev na delujočem srcu. V objavo so bili sprejeti 3 članki v revijah, ki jih citira SCI. Poleg tega smo naše ugotovitve predstavili na kongresih v ESCVS (Barcelona, Španija), ISMICS (Boston, ZDA) in WSCTS (Kos, Grčija).

142

Pregledali smo tudi 12 bolnikov po operaciji aortokoronarnih obvodov na mirujočem srcu z uporabo zunajtelesnega obtoka. Poleg snemanja 24-urnega holterja in visokoločljivostnega EKG, smo jim odvzeli kri za analizo biokemičnih markerjev in oceno adrenergične humoralne aktivacije pred in po operaciji, z namenom ocene povezave s pojavnostjo postoperativne atrijske fibrilacije. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70118 Avtonomna regulacija po kirurški ablaciji atrijske fibrilacije; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. Pregledali smo 30 bolnikov, ki so bili sprejeti na oddelek za operacijo - radiofrekvenčno ablacijo atrijske fibrilacije. Pred in postoperativno smo jim posneli 24-urni holter ter visokoločljivostni EKG. Po operaciji ocenjujemo avtonomno regulacijo pri tistih bolnikih, ki so v sinusnem ritmu, ter ocenjujemo razlike med bolniki ki so predoperativno imeli paroksizmalno in permanentno atrijsko fibrilacijo. Iščemo tudi karakteristike posega pri bolnikih, ki postoperativno ostanejo v atrijski fibrilaciji. Študija se nadaljuje. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70119 Biološke srčne zaklopke; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. V letu 2008 smo pri bolnikih vstavili na aortno pozicijo 125 bioloških zaklopk. Bolnike, ki so imeli vstavljene razkične tipe zaklopk kličemo na kontrolne preglede, kjer jim opravimo kontrolne ultrazvoke srca in biokemične analize. Primerjali bomo rezultate zdravljenja po enem letu v odnosu do različnih tipov bioloških zaklopk. Študija se nadaljuje. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70120 Študij operacije aortne zaklopke na delujočem srcu; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. V letu 2008 smo v okviru tega projekta naredili protokole za izvedbo operacije in meritev. Pričeli smo z analizo preliminarnih razultatov na poskusni seriji bolnikov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70249 Doslednost pri dajanju zdravil; Andrej Bračič, med. tehnik Sistematično smo zbirali in pregledali literaturo. Opravljen je prvi del zbiranja podatkov iz bolnikovih dokumentacij in prvi del analize zbranih podatkov. Razširjen je raziskovalni načrt glede na dosedanje rezultate in pripravljeni pogoji za spremembo načina dela. Začeli smo z izvajanjem nadaljnje pilotske študije. Pripravljamo edukacijski načrt za osebje. Predlagamo spremembo naslova: Razvidnost odklonov od norm, v zvezi s predpisovanjem in aplikacijo zdravil. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

143

NEVROLOŠKA KLINIKA Klinični oddelek za bolezni živčevja 70168 Vzpostavitev banke vzorcev cerebrospinalnega likvorja; Uroš Rot Projekt z naše strani poteka skladno z načrtom; v banko smo vključili že več kot 500 likvorskih vzorcev. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70181 Ultraobčutljiva metoda določanja oligoklonalnih trakov v serumu in likvorju; Uroš Rot Projekt poteka povsem v skladu z načrti. Metodo uspešno razvijamo. Z ultraobčutljivo metodo smo analizirali že več kot 100 vzorcev likvorja in seruma. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70158 Uvajanje in izobrazba specializirane DMS za s posebnimi znanji za obravnavo bolnikov z epilepsijo; Bogdan Lorber MS Ksenija Gjorkes zaključuje visokošolski študij z diplomo iz epilepsije. Pripravlja se na prakso v specializiranem centru za epilepsije v Erlangnu. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70161 Delovnoterapevtska obravnava oseb z epilepsijo, pred in po kirurškem zdravljenju; Bogdan Lorber Diplomirana delovna terapevtka Katja Angleitner je zaključila magistrski študij: Academy for European Masters Degree Study in Occupational Therapy, European Master of Science in Occupational Therapy Trajanje študija: 28.08.2006 – 26.11.2008 Program sestavlja 5 modulov, ki potekajo v 4 državah: 1. modul: Karolinska Institutet, Švedska ( 28.08.2006 – 09.2006) 2. modul: University Colledge Sjaelland, Naestved, Danska (20.11.2006 – 01.12.2006) 3. modul: Hogeschool van Amsterdam, Nizozemska ( 12.02.2007 – 23.02.2007) 4. modul: University of Brighton, Eastbourne, Velika Britanija (14.05.2007 – 25.05.2007) 5. modul: raziskovalno delo - Slovenija Zagovor je potekal 26.11.2008 na Danskem (University College Sjaelland, Naestved). Težav pri izvajanju projektov ni bilo. Nadaljujeta se po programu. Za več informacij lahko pogledate na spletno stran: http://www.ot-euromaster.nl/index.html Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70163 Testiranje z nagibno mizo z dolgotrajnim EEG snemanjem; Bernard Meglič in Bogdan Lorber Drugo leto projekta smo opravili snemanje pri desetih bolnikih, skupaj jih je osemnajst. Projekt poteka kot je bilo načrtovano, do konca projekta bo

144

vključenih predvidoma 40 bolnikov. Zapletov med snemanji ni. Predvidevamo, da bo mogoče preiskavo v bodočnosti opravljati tudi rutinsko. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70171 Obravnava motenj mokrenja pri obolelih z multiplo sklerozo; Saša Šega V centru za MS vsem bolnikom z multiplo sklerozo na ambulantnih pregledih izmerimo zastojni urin, če imamo za to na voljo poseben prostor. Sicer izmerimo zastojni urin le bolnikom, ki navajajo motnje mokrenja. Tedensko izmerimo zastojni urin vsaj 10-20 bolnikom. Program teče ves čas, realizacija programa je več kot 100%. 70202 Uvajanje metode za testiranja voha pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi: University of Pennsylvania Smell Identification Test (UPSIT); Maja Trošt University of Pennsylvania Smell Identification Test (UPSIT) je v svetu najbolj uporabljena metoda za nevrološko testiranje funkcije voha v klinične in raziskovalne namene. Testiranje ima velik pomen pri diagnostiki bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi, saj pomaga pri diferencialni diagnozi med različnimi sindromi. Realizacija v letu 2008: Testiranje voha z metodo UPSIT uvajamo v klinično prakso na KO za bolezni živčevja.Konec decembra smo nabavili testni material iz ZDA in ga aplicirali pri prvih bolnikih z nevrodegenarativnimi boleznimi. V letu 2008 smo zbrali, prevedli in verificirali več vprašalnikov in testov za preklinično evaluacijo pri Parkinsonovi bolezni in drugih nevrodeghenarativnih boleznih.. Metodo UPSIT smo že začeli uporabljati tudi pri dveh raziskovalnih projektih: pri eni študentski Prešernovi nalogi in pri enem doktoratu, kjer bo metoda UPSIT preizkušena za ločevanje med esencialnim in parkinsonskim tremorjem. 70173 Nočne težave pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in vpliv le teh na kakovost življenja; Maja Trošt Nočne težave pri parkinsonovi bolezni zo zelo pogoste in prizadanejo večino bolnikov s parkinsonovo boleznijo. Tovrstne težave se kažejo na različne načine in v veliki meri vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Namen naše raziskave je ugotoviti pogostnost nočnih težav, vzroke zanje in odvisnost le teh, glede na motorično (vklop/izklop), psihično (depresija ali anksioznost) in kognitivno stanje bolnika. Ugotoviti želimo tudi v kolikšni meri nočne težave vplivajo na kakovost življenja bolnikov.V projekt so vključeni bolniki s parkinsonizmom, ki bodo hospitalizirani v Centru za ekstrapiramidne bolezni na Nevrološki kliniki v določem času. Raziskava je prospektivna in osnovna metodologija temelji na samoizpolnjevanju

145

uveljavljenih kliničnih vprašalnikov, ki jih izpolnjujejo bolniki sami ali ob pomoči skrbnikov ali negovalnega osebja KOBŽ. V raziskavi uporabljamo spodaj naštete vprašalnike in teste.

1. Za oceno motoričnega stanja: - Enotno lestvico za oceno Parkinsonove bolezni (ELPA/UPDRS)-opravi

diplomirani zdravstvenik s posebnimi znanji; - Hoehn and Yahr Staging of Parkinson disease- oceni diplomirani

zdravstvenik s posebnimi znanji; - Schwab and England Activities of Daily Living- oceni diplomirani

zdravstvenik s posebnimi znanji; 2. Za oceno kognitivnega stanja:

- Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS) - opravi zdravnik ali diplomirani zdravstvenik s posebnimi znanji;

3. Za oceno spanja: - Lestvico spanja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo (PDSS);

4. Za oceno psihičnega stanja: - Beckov vprašalnik o razpoloženju (BDI); - Beckov vprašalnik o anksioznosti (Beck anxiety inventori);

5. Za oceno kakovosti življenja: - PDQ-39.

Realizacija v letu 2008: Do sedaj smo zbrali potrebno literaturo, pripravili protokol in pripravili in vse potrebne vprašalnike in teste.Do konca leta 2008 smo v program vključili 25 bolnikov. Raziskava se bo nadaljevala v letu 2009. 70136 Uvajanje ocenjevalne lestvice Assessment of Awareness of Disablity (AAD) v klinično prakso; Maja Trošt Assessmentof Awareness of Disablity (AAD) je ocenjevalna metoda, ki nam pove, do kakšne stopnje se bolnik zaveda stanja svoje prizadetosti oziroma svojih omejitev pri izvajanju smiselnih dnevnih aktivnosti. AAD izhaja oziroma je nadgradnja ocenjevalne metode Assessmnent of Motor and Process skills (AMPS). AMPS je v delovni terapiji na Nevrološki kliniki prisoten od. l. 1999. Za izvedbo AAD-ja je potrebna predhodna pridobitev licence za uporabo. Licenco se pridobi z udeležbo na 3-dnevnem tečaju; temu sledi še ocena desetih bolnikov. Urad AAD, ki je na Karolinski univerzi v Stockholmu preveri zanesljivost ocenjevanja in izda licenco za uporabo. Realizacija za leto 2008: V okviru terciarnih sredstev smo od 06. - 09. januarja 2008 organizirali prvi tečaj AAD za tri delovne terapevtke iz Nevrološke klinike. Vse so uspešno zaključile kalibracijo.. Terciarna dejavnost je usmerjena v aplikacijo AAD-ja pri osebah z demenco in motnjami gibanja; do zdaj smo ocenili 16 oseb s tovrstnimi težavami. Zaradi izobraževanja na področju AAD (izhaja iz AMPS-a) smo realizirali udeležbo tudi na AMPS-ovega simpozija v Halifaxu (konec julija-začetek

146

avgusta 2008) ter na 17. svetovnem kongresu na temo Parkinsonove bolezni v decembru 2007. KO inštitut za klinično nevrofiziologijo 70232 Stimulacija vagusnega živca pri bolnikih z epilepsijo; as. dr. Tomaž Žgur dr. med. V letu 2008 smo nadaljevali spremljanje zdravljenja epilepsije s stimulacijo vagusnega živca (SVŽ) pri 12 bolnikih, ki so imeli stimulator vstavljen že v prejšnjih letih. Spremljali smo tako spremembe pogostosti in jakosti epileptičnih napadov po uvedbi novega načina zdravljenja. V rednih presledkih smo kontrolirali delovanje stimulatorja. Na novo smo v letu 2008 vključili 5 bolnikov, ki so imeli vsajen vagusni stimulator. Nato smo mesečno preverjali delovanje stimulatorja in spreminjali parametre delovanja stimulatorja. Materialna sredstva iz naslova terciara smo namenili za nakup dveh kompletov vsadkov vagusnega živca (skupaj cca 20.000 eu). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70231 Neinvazivno predihavanje bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi: Asist. Mag. Lea Leonardis, dr.med. V letu 2008 smo v sklopu terciarne dejavnosti opravili naslednje dejavnosti: 1 - Bolniki z boleznijo motoričnega nevrona: Obravnavali smo 42 bolnikov, pri katerih se je razvila respiratorna insuficienca. 7 bolnikov, pri katerih je bila neinvazivna ventilacija uvedena že prejšnja leta, smo vodili naprej. Pri 35 bolnikih smo uvedli neinvazivno ventilacijo, za tri bolnike smo skrbeli po uvedbi invazivne ventilacije. Trenutno vodimo 10 bolnikov z neinvazivno ventilacijo in 2 bolnika z invazivno ventilacijo. 26 bolnikov je bilo hospitaliziranih, poleg tega so bili enkrat na 1-3 mesece obravnavani še ambulantno. Ostali bolniki so bili obravnavani le ambulantno enkrat na 1-3 mesece. Pri 3 bolnikih smo opravili nočno polisomnografsko snemanje, pri 6 bolnikih pohodno PSG snemanje. 2 - Bolniki z dedno živčno mišično boleznijo: Obravnavali smo 17 bolnikov, 15 bolnikov z neinvazivno, 2 z invazivno ventilacijo. Pri enem je bil potreben prehod iz neinvazivne na invazivno ventilacijo. 10 bolnikov je bilo hospitaliziranih, dva dvakrat v tem letu, ostala obravnava je bila ambulantna, v povprečju enkrat na 4 mesece. Nočno polisomnografsko snemanje je imelo 5 bolnikov, 9 s pohodnim PSG aparatom. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

147

Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo 70089 Evocirani možganski pretoki v patoloških in fizioloških razmerah; doc.dr.Bojana Žvan,dr.med. V raziskavi smo ugotovili, da je pri bolnikih s hemodinamsko pomembno zožitvijo notranje karotidne arterije zmanjšan evociran možganski pretok. Slednje smo ugotovili s transkranialno doplersko sonografijo. S fMRI so se nakazovale spremembe, ki bi kazale na spremenjen evociran pretok, vendar pa niso bile specifične. V prihodnje nameravamo meritve izvajati na bolj izbrani skupini preiskovancev z zožitvijo notranje karotidne arterije, ki je visoke stopnje. Raziskava kaže na pomen interventnega endovaskularnega zdravljenja bolnikov s aterosklerotično karotidno boleznijo. Metodo bo potrebno še razviti in aplicirati tudi na druga možganska povirja. Rezultati kažejo, da je potrebno bolnike, ki jim grozi možganska kap obravnavati kompleksno, saj z metodo zdravljenja zmanjšamo tako motorično okvaro kot kognitivno funkcijo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70091 Register bolnikov z možganskožilnimi boleznimi; doc.dr.Bojana Žvan,dr.med. V programu Registru bolnikov smo se pričeli povezovati z Združenjem kardiologov Slovenije in Katedro za socialno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, da bi izdelali skupne kriterije za register, ki bi ga implementirali po vsej Sloveniji. Na KO VNINT smo registrirali register za trombolizo in zdravljenje bolnikov s subarahnoidno krvavitvijo, register bolnikov s karotidno boleznijo zdravljenih s karotidno angioplastiko z vstavitvijo žilne opornice. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70092 Delovanje avtonomnega živčevja v fizioloških in patoloških razmerah; doc.dr.Marjan Zaletel,dr.med. 1 - Delovanje avtonomnega živčevja in možganskega endotelija V letu 2008 smo pričeli meritve pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco in pri normalnih preiskovancih. Meritve smo opravili pri 5 bolnikih z blago Alzheimerjevo demenco in pri 7 normalnih preiskovancih, ki so se starostno ujemali. Pri vsakem smo opravili testiranje z L-argininom. Pri vsakem preiskovancu in bolniku z Alzheimerjevo boleznijo smo tudi izpolnili vprašalnik o morebitnih dejavnikih tveganja za možgansko-žilne bolezni. Opravili smo tudi nevroradiološke slikovne preiskave (MR glave in CT glave). Zaenkrat nismo opazili pomembnih razlik v odzivih. Naslednje leto nameravamo pri istih preiskovancih dodatno opraviti še test FMD (flow

148

mediated dilatation) in tako kompleksno določiti delovanje endotelija pri Alzheimerjevi bolezni. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 2 - Delovanje avtonomnega živčevja pri bolnikih s kronično migreno V tem delu naloge smo opravili meritve pri zdravih preiskovancih. Opazovali smo odzive hitrosti krvnega pretoka pred, med in po izvajanju testa omočitve z ledeno hladno vodo. Izmerili smo odzive pri 8 zdravih preiskovancih. Začetne analize so v skladu s pričakovanji, tj, da se evocirani pretoki zmanjšajo med simpatičnim draženjem. Naslednje leto nameravamo opraviti meritve pri dodatnih zdravih preiskovancih in pričeti z meritvami pri bolnikih z migreno. Zaenkrat raziskava poteka v skladu zastavljeni cilji. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70098 Možganska kap pri mladih z odprtim ovalnim oknom in antifosfolipidnim sindromom; doc.dr.Marjan Zaletel,dr.med. V okviru raziskovalne naloge smo v letošnjem letu opravili testiranje antifosfolipidnih protiteles pri 15 mladih bolnikih z ishemično možgansko kapjo. Poleg tega smo pri vseh mlajših bolnikih opravili transkranialno doplersko sonografijo ob uporabi Valsalvinega manevra in s tem skušali določiti desno-levi šant. Pri vseh bolnikih smo opravili tudi ultrazvok vratnih arterij. Naslednje leto nameravamo opraviti teste še pri dodatnih bolnikih z ishemično možgansko kapjo in pričeti z analizo podatkov. Zaenkrat raziskava poteka po predvidenem programu. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70198 Baroreceptorska občutljivost pri bolnikih z aterosklerozo karotidnega bulbusa; mag. Viktor Švigelj,dr.med. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 0 %, vzrok je nedobavljena oprema. GINEKOLOŠKA KLINIKA Klinični oddelek za ginekologijo 70267 Možnosti terapevtske uporabe magnetne stimulacije v zdravljenju disfunkcij medeničnega dna; doc.dr.Adolf Lukanovič,dr.med. V preteklem letu smo oblikovali ciljno skupino bolnic pri katerih je indikacija za zdravljenje z pulzirajočim magnetnim poljem, to so bolnice z nenadzorovanim uhajanjem urina, pri katerih so v glavnem izčrpani običajni terapevtski postopki in bolnice z bolečinskim sindromom medeničnega dna. Prednosti magnetne stimulacije so predvsem možnost stimulacije globokih

149

struktur v telesu z izventelesnim pristopom in brez stranskih učinkov in brez neudobja bolnice. V preteklem letu smo zaključili oblikovanje ocenjevalnega protokola. Zaradi zamude z naročilom in dobavo elektronske kartice s softwerom za aktivacijo magnetnega stola stimulacijski postopkov še nismo začeli. Naročilo je v ustreznih službah UKC. Naročeni sta NeoControl Smart Card 100 in NeoControl Smart Card 200. Takoj, ko bomo razpolagali z možnostjo aktivacije elektromagnetnega stola bomo začeli vključevati prve bolnice v predvideno razsikovalno nalogo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 80 %. Klinični oddelek za perinatologijo 70212 Vpeljava novega načina medikamentozne prekinitve nosečnosti med 10.in 22.tednom nosečnosti zaradi nepravilnosti pri plodu ali pri zadržanem splavu: doc.dr. Nataša Tul Mandić,dr.med. Pred začetkom raziskave smo na podlagi literature pripravili osnovne dokumente in protokol načina umetne prekinitve nosečnosti (UPN) z mifepristonom in misoprostolom (MI MI). Med izvajanjem raziskave smo izdelali še protokol kliničnega dela ob UPN z MI MI. Prekinitev nosečnosti z MI MI je postala uveljavljena metoda na KO Perinatologija. V raziskavo smo vključili 159 nosečnic (leta 2007 49 in 2008 110 nosečnic). Do sedaj smo natančno analizirali podatke za 106 primerov. Medikamentozna prekinitev nosečnosti z MI MI omogoča uporabo manj invazivnih postopkov z relativno malo stranskimi učinki. Pomembna prednost te metode je, da po splavu/porodu ni potrebna rutinska abrazija maternične votline. Slednje v veliki meri zmanjšuje tveganje za zaplete, ki jih sam postopek abrazije maternične votline prinaša s sabo (npr.: zapleti ob splošni anesteziji, perforacija maternične stene, vnetja, Ashermanov sindrom...). Bolnice so prvih 40 ur (36 – 48 ur) večinoma prebile doma. Sprejete so bile ob prvi aplikaciji misoprostola in v povprečju 9 ur kasneje splavile. Bolnice, pri katerih poteka splav brez zapletov, bi verjetno lahko odpustili že 3 ure po splavu. Postopek bi torej lahko v večini primerov potekal le z dnevnim sprejemom. UPN z MI MI je po naših dosedanjih izkušnjah učinkovita metoda za prekinjanje nosečnosti pri RNP in MFIU, pri PPROM pa se za način UPN odločamo individualno. Načrtujemo, da bomo natančno analizirali rezultate takrat, ko bomo vključili 200 nosečnic (najkasneje v 6 mesecih). Želeli bi tudi retrospektivno analizirati 200 primerov, kjer smo nosečnosti prekinjali z intraamnijsko aplikacijo karboprosta ter primerjati oba načina prekinitve. Ocenjujem, da smo dosedanje delo dobro opravili, saj smo v redno klinično delo uspešno vpeljali učinkovito metodo za UPN. Rezultate dela bi radi

150

predstavili na svetovnem kongresu fetalne medicine v Portorožu junija 2009 in na kongresu slovenskih ginekologov novembra 2009. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70184 Napovedni dejavniki zgodnje sepse novorojenčka, rojenega po predčasnem razpoku plodovih ovojev; asist.dr. Tanja Premru-Sršen,dr.med. Z zbiranjem vzorcev smo začeli aprila leta 2007. Raziskava naj bi predvidoma trajala 2 leti, vanjo pa naj bi vključili 60 do 80 nosečnic. Trenutno je v raziskavo vključenih 45 nosečnic in njihovih novorojencev. Maja 2008 smo preliminarno analizirali prvih 30 vključenih. Iz vseh odvzetih vzorcev, tudi iz vzorcev vaginalne tekočine, je bilo mogoče določiti koncentracijo CRP, HNP1-3, IL-6 in LBP. CRP v vaginalni tekočini je bil do sedaj zaradi pomanjkanja reagenta določen le v 11 primerih, zato ga v preliminarno analizo nismo vključili. Vzorci so shranjeni in v končno analizo bomo vključili tudi koncentracije CRP v vaginalni tekočini. Glede na do sedaj analizirane vzorce sta najboljša napovedna dejavnika za histološko dokazan funisitis koncentraciji IL-6 in LBP v popkovnični krvi (p=0,023 in p=0,035). Najboljši napovedni dejavniki za zgodnjo sepso novorojenca pa koncentraciji IL-6 v serumu nosečnice in popkovnični krvi (p=0,028 in p=0,010) ter koncentraciji LBP v popkovnični krvi in serumu novorojenčka (p=0,022 in p=0,007). Predvidoma bomo z zbiranjem vzorcev nadaljevali najmanj do aprila 2009. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70215 Napovedna vrednost C-reaktivnega proteina (CRP) za zgodnjo poporodno okužbo: asist.dr.Tanja Premru-Sršen,dr.med. V letu 2008 smo napisali protokol, z raziskavo zaradi velikega obsega dela na KOP nismo pričeli. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 50 %. 70220 Placentni protein-13 in zarezni indeks materničnih arterij kot napovedna dejavnika za preeklampsijo: asist.dr.Tanja Premru-Sršen,dr.med. V razsikavo smo vključili 200 nosečnic, odvzeti serumi so shranjeni na KIKKB in čakajo na zaključek vključevanja. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 % . Klinični oddelek za reprodukcijo 70135 Anti- Müllerjev hormon v serumu in foliklovi tekočini pri spontanih in stimuliranih postopkih: prof.dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr.med. Do sedaj smo v raziskavo vključili 60 zaporednih žensk, ki so bile vključene v postopek zunajtelesne oploditve zaradi tubarnega vzroka neplodnosti (30 v nestimuliran ciklus (NC) in 30 v stimuliran ciklus (COH)). Foliklovo tekočino smo aspirirali ločeno iz vsakega folikla posebej in jo nato shranili na -20 °C za

151

nadalnje analize. Foliklovo tekočino brez aspirirane jajčne celice smo združili. Vzorce krvi smo pri vseh ženskah odvzeli na dan aspiracije foliklov. Zrelost jajčni celic smo ocenjevali po izgledu kumulusa. Zarodke smo gojili do stopnje blastociste. Analizo serumske in foliklove AMH koncentracije smo izvedli z DSL-10-14400 Active MIS/AMH ELISA testom (Diagnostics Systems Laboratories, Inc., Webster, TX, USA). Rezultati. Analiza je obsegala 29 serumskih vzorcev in 30 vzorcev foliklove tekočine v NC skupini in 29 serumskih vzorcev in 158 vzorcev foliklove tekočine v COH skupini. V obeh skupinah je bil odstotek zrelih jajčnih celic in blastocist enak. Stopnja nosečnosti v NC skupini je bila 3.3 % in v COH skupini 27 %. Izračunali smo pozitivno korelacijo med foliklovo in serumsko AMH koncentracijo v NC in COH skupini (r = 0.62 and r = 0.50, respectively; P < 0.001). Folikularna AMH koncentracija ni korelirala s kvaliteto jajčnih celic v nobeni skupini. Obstajala je negativna korelacija med folikularno AMH koncentracijo in volumnom foliklove tekočine v NC skupini (-r = - 0.59, P = 0.001) in COH skupini (-r = - 0.20, P = 0.022). Serumske in foliklove AMH koncentracije so bile višje v NC kot v COH skupini (2.3 ± 2.0; 6.1 ± 5.5 vs. 1.4 ± 0.9; 2.5 ± 1.7 ng/ml) (P < 0.001).Zaključek. Raziskava, ki smo jo zaključili je pokazala, da ima ocena morfologije jajčnih celic, zgodnjih zarodkov in celo blastocist slabo napovedno vrednost glede stopnje nosečnosti posebno v NC skupini. Glede na korelacijo med serumsko in foliklovo AMH koncentracijo, bi bilo koristneje zasledovati dinamiko periovulatornih serumskih AMH koncentracij v NC, kar bi omogočilo določitev optimalnejšega časa za vnašanje HCG in aspiracijo jajčnih celic. Rezultati dela: Jancar N, Virant-Klun I, Osredkar J, Vrtacnik Bokal E. Apoptosis, reactive oxygen species and follicular anti-Müllerian hormone in natural versus stimulated cycles. Reprod Biomed Online. 2008 May;16(5):640-8. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70188 Matične celice jajčnika in in vitro oogeneza pri ženskah s prezgodnjo menopavzo: doc.dr. Irma Virant-Klun, univ.dipl.biol. Do sedaj smo uspešno izolirali matične celice iz površinskega epitelija jajčnika žensk, ki nimajo naravno prisotnih foliklov in jajčnih celic: pomenopavznih žensk in žensk s prezgodnjo menopavzo. Matične celice smo analizirali s tehnikami RT-PCR na transkripcijske faktorje embrionalnih matičnih celic, pri čemer so bile pozitivne na markerje c-kit, Oct-4, Sox-2 in Nanog. Prav tako smo jih analizirali na površinske markerje s pretočno citometrijo, pri čemer so bile pozitivne za površinski antigen SSEA-4. S pomočjo imunokroglic, na njih vezanih protiteles in z magnetom smo iz postrgane populacije celic jajčnika izolirali prečiščeno populacijo matičnih celic, ki proliferira v pogojih in vitro. Gre za matične celice, zlo podobne embrionalnim matičnim celicam. Del matičnih celic smo v posebnih pogojih in vitro diferencirali v zgodnje jajčne celice, ki so bile ob

152

analizi izolirane RNA pozitivne na markerje c-lit, VASA, Oct-4 in ZP (zona pelucida). Ob analizi jeder s tehniko fluoresenčne in situ hibridizacije (FISH) smo zaznali delež haploidnih jeder, ki odpirajo vprašanje o morebitnem poteku mejoze v posamičnih celicah. Prav tako smo v kulturi jajčnika in vitro zaznali strukture, podobne partenogenetskim zarodkom – blastocistam, ki so imele razvit embrioblast in trofoblast. Rezultati našega dela so bili v letu 2008 objavljeni v 3 člankih v mednarodnih SCI revijah, 1 članku v Zdravniškem vestniku in v poglavju knjige Germline Stem Cells (Springer Verlag). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70190 Uporaba hialuronske kisline (SpermSlow) za selekcijo spermijev za postopek neposrednega vnosa spermija v citoplazmo jajčne celice (ICSI): Liljana Bačer Kermavner, univ.dipl.biol. V letu 2008 je raziskovalna naloga potekala od januarja do decembra. Od začetka študije do sedaj smo vključili 38 parov. Vzorci za dodatne teste so shranjeni v tekočem dušiku (izolacija RNA in PCR). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70217 Laparoskopsko operiranje globoke infiltrativne endometrioze: doc.dr. Martina Ribič-Pucelj, dr.med. V letu 2008 smo operirali 48 bolnic z globoko infiltrativno endometriozo (GIE). Najpogostejša operacija je bila resekcija sakrouterinih liganebtov, sledi operacija rektovaginalnega septuma, 2 resekciji mehurja in 8 resekcij rektosigme, pri 2 od teh tudi resekcija terminalnega ileuma in caekuma. Diagnoza je bila histološko potrjena pri vseh bolnicah, nakazuje pa se tudi povezava med GIE in zmerno zvečanim Ca-125. V zaključno fazo prihaja tudi analiza občutljivosti endorektalnega ultrazvoka v diagnostiki rektosigme, ki poteka kot magisterska naloga. V okviru projekta še nismo začeli proučevati vlogo tumorskega markerja Ca-125 kot indikatorja za recidiv oziroma perzistiranje bolečin po operaciji. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 80 %. 70216 Prenos zarodka 3. ali 5. dan pri bolnicah s slabim odzivom na stimulacijo ovulacije: doc.dr. Andrej Vogler, dr.med. Pri bolnicah, ki se slabo odzovejo na stimulacijo ovulacije z gonadotropini dobimo podpovprečno število jajčnih celic in posledično podpovprečno število zarodkov, ki jih praviloma prenašamo 5. dan po aspiraciji oocitov, na razvojni stopnji blastociste. Pri maloštevilnih zarodkih pa se dokaj pogosto razvoj zarodkov v in vitro pogojih zaustavi, tako da peti dan ni več zarodkov primernih za prenos. Menimo, da bi se vsaj nekateri in vitro razvojno zaustavljeni zarodki, v in vivo pogojih normalno razvijali in nidirali. Namen raziskave je primerjava uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve pri bolnicah s slabim odzivom na

153

stimulacijo ovulacije (manj kot 4 pridobljene jajčne celice), če zarodek ali zarodka prenesemo 3. ali 5. dan. Dosedanji potek raziskave: Do sedaj smo v raziskavo vključili 16 bolnic, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem, kar je nekoliko manj kot smo sprva načrtovali. To lahko pripišemo predvsem strogim vključitvenim kriterijem, ki zagotavljajo objektivnost načrtovane raziskave. V prihodnjem letu predvidevamo vključitev še vseh preostalih bolnic in zaključek vstopa v raziskavo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70244 Nova metoda ocenjevanja morfologije spermija in vnos mrfološko čim bolj normalnega spermija (IMSI): doc.dr. Branko Zorn, dr.med. Moška neplodnost je enako pogosta kot ženska. Metoda ICSI, (neposredni vnos spermija v jajčno celico) v svetu uvedena leta 1991, omogoča oploditev in razvoj zarodkov tudi v primeru izredno slabe kakovosti semena. Do sedaj smo kot prognostični dejavnik uporabljali gibljivost spermijev: večja je gibljivost spermijev, večja je verjetnost zanositve. Najnovejša pridobitev na področju ICSI v zadnjih petih letih je dodatna selekcija spermijev na podlagi njihove morfologije z večjo povečavo (Bartoov et al., 2001) in vnos čim bolj normalnega spermija (IMSI: vnos morfološko normalnega spermija). V laboratorij za OBMP KO za reprodukcijo UKC Ljubljana smo namestili inverzni mikroskop NIKON, ki smo ga nadgradili z digitalno kamero in dodatnim zoomom: to je pogoj za primerno ocenjevanje spermija. Sedaj uvajamo novo klasifikacijo morfologije spermija (Cassuto et al., 2008), ki sloni na normalnosti in velikosti glave, na vakuolah in bazi glave. Upoštevali bomo posebno formulo in glede na končno oceno razdelili spermije v razred I: normalna glava in največ dve nepravilnosti izven glave, razred II: spermij z več kot dvema nepravilnostma, razred III: spermij z več nepravilnostmi glave. Primerjali bomo 50 bolnic, partnerk moških z zelo slabim semenom, pri katerih bomo izvedli IMSI z novo metodo ocenjevanja, z enako skupino 50 bolnic, pri katerih bomo opravili navaden ICSI. Pričakujemo, da bomo izboljšali stopnjo zanositve pri bolnicah, pri katerih je bila ocena spermija višja (I) v primerjavi s tistimi, kjer je bila ocena nižja (II in III) oz. s tistimi z navadno metodo ICSI. Aparat smo namestili v 3. trimesečju leta 2008. Prvo izobraževanje je potekalo v Poissyju (Francija) januarja 2008. Naslednje izobraževanje v Parizu načrtujemo januarja 2009. Uvedba nove metode v klinično prakso je predvidena v 2. polovici 1. trimesečju leta 2009. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70245 Primerjava uspešnosti zdravljenja neplodnosti zaradi varikokele s postopkom OBMP ali z operativnim zdravljenjem: doc.dr. Branko Zorn, dr.med.

154

Varikokela pomeni razširjene in zvijugane vene pampiniformnega pleksusa v spermatičnem povesmu. Prevalenca varikokele pri neplodnih moških je 12-40% in je najpogostejši znani vzrok neplodnosti. Zdravljenje varikokele pri neplodnem moškem je indicirano v primeru, če je varikokela tipna, par je dokazano neploden, ženska je plodna ali ima ozdravljiv vzrok neplodnosti in je seme patološko. Varikokelo operiramo ali paru ponudimo OBMP. Pri neplodnih moških z ugotovljeno varikokelo v androloškem laboratoriju KO za reproduckcijo GK v Ljubljani napravimo analizo semena - spermiogram, fragmentacija DNA z metodo TUNEL, stopnja apoptoze spermijev z barvanjem z aneksinom, membranski mitohondrijski potencial in določamo vrednosti antioksidanta glutation-peroksidaze. Sledi randomizacija bolnikov na 2 skupini (po 50 bolnikov v vsaki skupini), od katerih je prva uvrščena v postopek OBMP, v drugi pa so moški operirani po metodi visoke ligature vene spermatike interne. Tri mesece po OBMP oz. po operaciji ponovno napravimo analizo semena. Po 1 letu ocenimo stopnjo zanositve. Vključeni preiskovanci so mlajši od 35 let s patološkim spermiogramom in/ali patološke vrednosti funkcijskih spermatoloških testov. Moški so nekadilci in prvič zdravljeni zaradi varikokele. Partnerke so mlajše od 35 let, jajcevodi so prehodni in FSH ≤ 10 IU/L. Namen raziskave je ugotoviti, katera izmed dveh kliničnih obravnav (OBMP ali operacija varikokele) neplodnih bolnikov z varikokelo je uspešnejša z ozirom na izboljšanje kakovosti semena in/ali povečanja plodnosti moškega. Študija poteka neprekinjeno, a počasi, na KO za reprodukcijo UKC Ljubljana. Težave so v vključevanju pacientov in v njihovem sledenju. Pacienti pridejo težko na vrsto za operacijo varikokele. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena 70138 Nekateri dejavniki tveganja pri uporabnicah hormonskega nadomestnega zdravljenja; prof.dr.Ksenija Geršak,dr.med. Po izdelavi natančnega protokola in vstopnih kriterijev smo v letu 2008 pričeli z vključevanjem preiskovank v raziskavo. Do vključno decembra je vstopilo skupaj 19 žensk (10% vseh predvidenih). Vključevanje je relativno počasno, ker zaradi ponavljajočih obiskov v ambulanti zahteva zelo dobro obojestransko sodelovanje. Vsem smo pri prvem pregledu odvzeli vzorce krvi in urina, naredili UZ pregled in jim predpisali enotno estrogensko terapijo. Vsako smo po treh mesecih aktivno povabili na drugi pregled, ponovno vzeli vzorce krvi, urina in ponovili UZ. Vse vzorce smo sproti shranjevali v hormonskem labiratoriju KIKKB, kjer zamrznjeni čakajo na končno analizo zaradi racionalizacije uporabe kitov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

155

PEDIATRIČNA KLINIKA Služba za kardiologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Služba za pljučne bolezni 70153 Neinvazivna ventilacija pri otrocih s kronično dihalno odpovedjo: Uroš Krivec, dr. med. Vzpostavitev evidence bolnikov s kronično dihalno odpovedjo in zdravljenjem z ventilacijo na domu. Redno spremljanje in nadzor zdravljenja z neinvazivno ventilacijo pri skupno14 Dodatno 3 mesečno podiplomsko izobraževanje enega zdravnika v vodilnem svetovnem centu za zdravljenje dihalne odpovedi pri otrocih – Hopital A. Tousseau, Pariz, Francija. Mentor prof. Brigitte Fauroux. Opravljeno v sklopu podiplomskega izobraževanja evropskega respiratornega zdrženja – Europena Respiratory Socity Fellowship No. Med 1.4.- 30.6.2008 Enotedenski obisk zdravnika v laboratoriju za merjenje moči dihalnih mišic, Hopital A. Tousseau, Pariz, Francija. Mentor prof. Brigitte Fauroux. 15.-19.12.2008 Enotedensko izobraževanje 2 medicinskih sester v Hopital A. Tousseau, Pariz, Francija. Mentor prof. B. Fauroux. 9.-13.6.2008 Kapnograf za kontinuirano spremljanje količine ogljikovega dioksida v izdihanem zraku med zdravljenjem otrok s kronično dihalno odpovedjo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70268 Merjenje dušikovega oksida pri otrocih: Uroš Krivec, dr. med. Merjenje dušikovega oksida v izdihanem zraku (eNO) postaja standardena funkcionalna preiskava pri obravnavi bolnikov z astmo in drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi. Meritve eNO pri nesodelujočih otrocih – dojenčkih in malčkih predstavlja v Službi za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana prenos nove metode zdravljenja iz sveta v Slovenijo. Nabavljena je bila potrebna oprema. V sklopu projekta smo obravnavali 260 otrok. Vzpostavili smo pogoje za delovanje laboratorija za merjenje pljučne funkcije. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Služba za gastroenterologijo in hepatologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana

156

Klinični oddelek za nefrologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Služba za onkologijo in hematologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Služba za neonatologijo 70157 Karboksihemoglobin kot pokazatelj hemolize pri novorojenčkih z zlatenico; asist.dr. Borut Bratanič, dr.med. Po predhodnem prostovoljnem in obveščenem pristanku staršev smo po protokolu pričeli z analizo HbCO v krvi pri novorojencih z zlatenico. Opravljeno je bilo 13 preiskav pri 13 bolnikih. Zajeto je bilo nekoliko manjše število bolnikov, kot smo predvidevali zaradi študijskih odsotnosti raziskovalcev. Ena raziskovalka je bila na tri mesečnem izpopolnjevanju v bolnišnici Armand Trousseau, Service de Neonatologie, pri prof.Delphine Mitanchez, 26 avenue du Dr.Arnold Netter, 75571 Pariz Cedex 12. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo 70008 Novi algoritem zdravljenja dlje kot 5 minut trajajočih epileptičnih napadov; prof.dr.David Neubauer,dr.med. V letu 2008 smo obravnavali 40 otrok, kar dokazuje, da je ta problematika precej bolj razširjena, kot smo domnevali pred uvedbo projekta (hipotetično smo menili, da bo okoli 10 otrok letno). Nekateri otroci so bili sprejeti večkrat, največ petkrat v proučevanem obdobju (dva otroka). Deklic je bilo 27, dečkov pa 20. Najmlajši primer je bil star 6 mesecev (deklica), najstarejši pa 12 let (deček). Epileptični status je trajal od deset minut do tri ure in pol. Vsi so bili prekinjeni na oddelku in premeščanje v enoto intenzivne terapije ni bilo potrebno. Izdelali smo algoritem, ki temelji na najnovejših spoznanjih opredelitve trajanja epileptičnega statusa (5 minut). Smernice iz tega algoritma smo predstavili na več kliničnih konferencah v UKCL in na simpoziju intenzivne terapije jeseni v Novem mestu (VIDMAR, Ivan, NEUBAUER, David. Otrok v epileptičnem statusu. Šola intenzivne medicine, Novo mesto 2008. Ljubljana: Slovensko združenje za intenzivno medicino, 2008, str. 199-203. [COBISS.SI-ID 25119961] Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

157

70021 Razvojnopsihološke značilnosti nedonošenčkov v zgodnjem otroštvu; Jana Kodrič,dr.med. Nadaljevali smo pregledovanje nedonošenčkov, ki jih rekrutiramo v sodelovanju z razvojnima ambulantama ZD Ljubljana Moste in ZD Domžale in se v okviru psihološke ambulante na KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Del pregleda obsega neposredno izvajanje psihološkega preizkusa in pregleda otroka, del pa je sestavljen iz aplikacije vprašalnikov, ki jih izpolnijo starši in vzgojitelji ter nam jih po pošti vrnejo, mi pa jih kasneje pregledamo, zvrednotimo in interpretiramo. V letu 2008 smo pregledali 3 otroke v starosti 7 let, 14 otrok v starosti 3 leta, 9 otrok v starosti 18 mesecev, 5 otrok v starosti 6 mesecev in 4 otroke v starosti 3 mesece, kar predstavlja 280 h dela. Rekrutiranje otrok je s tem zaključeno, v naslednjih letih pa bomo nadaljevali z longitudinalnim spremljanjem. Prve zbrane podatke smo predstavili na 20. letnem srečanju EACD junija v Zagrebu (KODRIČ, Jana, ZAVRL, Nevenka, Šušteršič, Breda. Neurological and developmental outcome of preterm infants with abnormal general movements at 18 months of age. Neurol. Croat., 2008, letn. 57, suppl. 1, str. 25.), ki se ga je na stroške projekta udeležila J. Kodrič. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70009 Sirotne bolezni v otroški nevrologiji; prof.dr.David Neubauer,dr.med. V letu 2007 smo obravnavali 14 otrok, v letu 2008 pa 27 kar predstavlja presežek obravnav predvidenih na letni ravni. Objavili smo članek: VODUŠEK David et al.Cost of disorders of the brain in Slovenia. Zdrav Vestn 2008,77, suppl. II, 5-11. [COBISS.SI-ID 2327153] izvlečke: KODRIČ J et al. Comparison of IQ profiles between children with autism and asperger syndrome. Neurol Croat, 2008,57, suppl 1,83. [COBISS.SI-ID 25119193] NEUBAUER D et al.A case of infantile form of glycogen storage disease type VII - tarui disease. Neurol Croat, 2008,57, suppl 1,139. [COBISS.SI-ID 25118937] NEUBAUER, David. Some rare diseases in child neurology. Symposium: Child neurology meets in Sarajevo, 17-18 oktober 2008, abstracts,24-25. Sestanek dne 5. decembra 2008 z naslovom: Nevrodegenerativne bolezni. Vabljeno predavanje: NEUBAUER, David. Rijetke neurometaboličke i neurodegenerativne bolesti : predavanja u programu poslijediplomskog doktorskog studija Neuroznanost marec 2008, Medicinski fakultet [COBISS.SI-ID 24587481] Sodelujemo v EU projektu: nEUroped /European Network of Reference for Rare Pediatric Neurological Diseases; No. 2007122. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70022 Mitohondrijske citopatije; prof.dr.David Neubauer,dr.med. Z izvajanjem projekta smo nadaljevali iz leta 2007 (obravnavali 8 otrok) in v letu 2008 obravnavali 27 otrok. Vse preiskave smo opravili v popoldanskem

158

času, ko aparatura (3 T magnetno-resonančni tomograf) ni bila toliko zasedena. Sam postopek je trajal različno dolgo, od 60 do 120 minut, v povprečju 75 minut. Opravili smo poleg klasičnih snemanj (T1 in T2 otežene slike), tudi DWI in MRS. Delo smo predstavili na raziskovalnem sestanku EPNS v Tubingenu 3-4. oktobra (Rogač M: Mitohondrial disesases in Slovenia) in v izvlečkih ROGAČ, Mihael, RENER-PRIMEC, Zvonka, FRELIH, Jana, MEZNARIČ-PETRUŠA, Mija, NEUBAUER, David. Is L-carnitine treatment important in mitochondrial DNA depletion syndrome dueto mutation in the tymidine kinase 2 gene. Eur. j. paediatr. neurol., 2008, letn. 12, suppl. , str. S53. [COBISS.SI-ID 24322009] BREGANT, Tina, NEUBAUER, David. Early infantile progressive neurodegenerative disease in a Gipsy family. Eur. j. paediatr. neurol., 2008, letn. 12, suppl. 1, str. S74-S75. [COBISS.SI-ID 24546777] Za prihodnje leto bomo sodelovali s prispevki na kongresu EPNS in dokončali doktorat (Rogač M.). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Služba za otroško psihiatrijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Služba za nutricionistiko, dietoterapijo in bolniško prehrano v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Služba za radiologijo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana STOMATOLOŠKA KLINIKA Center za otroško in preventivno zobozdravstvo v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Center za fiksno protetiko v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Center za snemno protetiko v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Center za zobne bolezni v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana Center za zobno in čeljustno ortopedijo

159

70044 ULTRAZVOČNA PREISKAVA LEGE IN FUNKCIJE JEZIKA PRI OTROCIH Z ENOSTRANSKIM FUNKCIONALNIM KRIŽNIM GRIZOM: doc. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med. V letu 2008 smo pri 30 izbranih otrocih z enostranskim funkcionalnim križnim grizom (EFKG) med 5. in 7. letom starosti izvedli ortodontsko obravnavo z zgornjo akrilatno ploščo s središčnim vijakom po protokolu. Eno leto po prvi preiskavi smo pri skupini z odpravljenim EFK in pri enakem številu otrok brez zobnih in čeljustnih nepravilnosti (ZČN) (ista skupina kot v lanskem letu) opravili klinične preglede (morfološka in funkcionalna diagnostika), izvedli fotografiranje obraza ter ustne votline in odtiskovanja zobnih lokov, pripravili študijske modele vseh preiskovancev ter jih ponovno analizirali. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom smo pri vsakem preiskovancu ponovno izvedli ultrazvočni pregled jezika med požiranjem v B in M načinu (štiri ponovitve preiskave) ter s pomočjo programa eFilm Workstation 2.1.0, Merge Technologies Incorporated ugotovili način požiranja glede na premik konice jezika ter izvedli primerjave posameznih faz požiranja in celotnega akta požiranja med otroki z EFKG in otroki brez ZČN. Prve statistične analize so pokazale značilne razlike v načinu požiranja med obema skupinama otrok in na razlike v trajanju določenih faz in premiku ter hitrosti jezika v določenih fazah požiranja. Podatke, ki smo jih pridobili v letu 2008 bomo zaradi tehničnih težav s programsko opremo in računalniki analizirali v prvi polovici leta 2009. Pri vsakem izmed preiskovancev smo ponovno opravili tudi pregled lege jezika s tridimenzionalnim UZ aparatom (dve ponovitvi preiskave). Ugotovili smo, da lahko s 3D UZ aparatom natančno opredelimo lego jezika na ustnem dnu in jo ločimo od lege jezika na nebu. Obdelava in analiza prvih (začetnih) tridimenzionalnih UZ posnetkov je pokazala, da ima 81.5% otrok z EFKG in le 34.8% otrok brez ZČN neustrezno lego jezika na ustnem dnu. Razlika je bila statistično značilna (Fisher exact test: p=0.0012). Po enem letu je imelo 57.7% otrok, ki so imeli EFKG in so bili v ortodnski obravnavi in 45% otrok brez ZČN neustrezno lego jezika na ustnem dnu. Razlika ni več statistično značilna (p=0.289). Iz tega dela raziskave lahko zaključimo, da ima ortodontska obravnava EFKG tudi vpliv na lego jezika. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. Center za ustne bolezni in paradontopatije

v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana

160

KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA 70251 Epidemiologija Clostridium difficile; doc.dr.Tatjana Lejko-Zupanc,dr.med. Genotipizirali smo 30 sevov, analiza dejavnikov tveganja še ni zaključena, sevi so različni, epidemioloških povezav ni; sodelovali smo tudi v ECDIS projektu, kamor smo prispevali 10 sevov. Projekt je še v teku. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70252 Doma pridobljena pljučnica; doc.dr.Tatjana Lejko-Zupanc,dr.med. Zaključeno je vnašanje podatkov od leta 2004 do 2008. Obdelani so tudi podatki za bakteriemične pljučnice, ki so bili tudi deloma objavljeni na Srečanju Pnevmokokne okužbe (organizacija IVZ). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70256 Epidemiologija Clostridium difficile pri otrocih; mag.Marko Pokorn, dr.med. V letu 2008 smo v okviru projekta obravnavali 35 otrok s sumom na okužbo s C. difficile. Odvzem blata na omenjenega povzročitelja smo opravili v primerih, ko je šlo klinično za sum na okužbo z omenjeno bakterijo, predvsem pri otrocih s težjo bolezensko sliko in v primeru, ko so se prebavne težave pojavile ob jemanju antibiotika. Analiza kliničnih podatkov je v teku. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 90 %. 70255 Doma pridobljena pljučnica pri otrocih; mag.Marko Pokorn, dr.med. V letu 2008 smo v okviru projekta obravnavali 159 otrok z doma pridobljeno pljučnico. Največji priliv bolnikov je bil v prvih štirih mesecih: tako smo v obdobju od januarja do aprila hospitalno obravnavali kar 94 otrok, od maja do avgusta 29, in od septembra do decembra 35 otrok. V zimskih mesecih je bil večji delež predšolskih otrok z virusnimi pljučnicami. Vnos podatkov v računalniško bazo je v teku, na osnovi le-te bo opravljena statistična analiza. Ker vnos še ni zaključen, natančnejših podatkov o vzrokih doma pridobljene pljučnice ter poteku in izidu bolezni še ne moremo posredovati. Prav tako smo pričeli še z vnosom podatkov za obdobje 2004-2007. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. OČESNA KLINIKA 70189 Varnost in učinkovitost intravitrealnih injekcij ranibizumaba/Lucentisa v kombinaciji s fotodinamično terapijo (PDT) z verteporfinom pri bolnikih z horoidalno neovaskularizacijo (CNV) zaradi starostne degeneracije makule (SDM); Prim.mag. Aleksandra Kraut, dr.med.

161

V prospektivni neprimerjalni intervencijski študiji smo zdravili in opazovali skozi eno leto skupino 10 bolnikov (10 oči). Vključevanje: od septembra do konca decembra 2006. Kriteriji: klinični - očesno in splošno stanje bolnika ter fluoresceinska angiografija (FA). Bolniki so bili uvodno zdravljeni s PDT in neposredno po tem so prejeli injekcijo 0,3mg Lucentisa v oko. Po enem oziroma dveh mesecih so prejeli samo injekcijo Lucentisa, kasneje pa do konca raziskave le, če je očesno stanje zahtevalo ponovno injeciranje zdravila. Bolniki so bili enkrat mesečno pregledani: vidna ostrina po EDTRS metodi, tonometrija pred in po posegu, pregled na biomikroskopu pred in pp po posegu, FA po 3, 6 in 12 mesecih zdravljenja in optična koherentna tomografija enkrat mesečno od maja naprej (ko smo dobili aparat). Bolniki so potrebovali od 4 do 11 intravitrealnih injekcij Lucentisa, povprečje je bilo 7 injekcij. Zapleti: Zapletov nismo imeli. Opazovali smo le blage lokalne stranske učinke po injekcijah: povišan očesni pritisk (preko 25mmHg) pri 7 bolnikih, poslabšanje vida za 5-10 minut pri 2 bolnikih (oba sta imela tudi povišan očesni pritisk na 29 oz. 34 mmHg), rahlo bolečino v očesu sta imela 2 bolnika, bliskanje v očesu je imel en bolnik in krvavitev pod veznico smo opazovali pri 4 bolnikih. Sistemskih stranskih učinkov nismo opazovali. Poročilo za leto 2008 Opravljeno delo: Bolnike smo enkrat mesečno kontrolirali in v primeru potrebe ponovno injecirali zdravilo v zdravljeno oko. Ob vsakem pregledu je bolnik opravil določitev vidne ostrine po ETDRS metodi, nato je opravil OCT preiskavo pri razširjeni zenici (Mydriacyl kapljice), nato je bil pregledan na biomikroskopu, ob tem je povedal kakšno je njegovo mnenje o stanju zdravljenega očesa in poročal o morebitnih stranskih učinkih (očesnih in sistemskih). Po končanem pregledu se odloči o datumu naslednjega pregleda oziroma o potrebnosti ponovnega zdravljenja. V tem primeru se je bolnik uvrstil v skupino predpriprave za poseg in skupaj z ostalimi bolniki odšel v operacijsko, kjer je prejel injekcijo zdravila v oko. Po posegu smo bolnika kontrolirali in zmerili očesni pritisk ob težavah. Nekaterim bolnikom je bilo potrebno v drugem letu zdravljenja napraviti tudi fluoresceinsko angiografijo, da smo se lahko odločili o nadaljnjem zdravljenju oziroma je bilo potrebno posebno slikanje ozadja (avtofluorescence ali slika ozadja brez rdeče svetlobe). Nekaterim bolnikom je bilo potrebno napisati povzetek zdravljenja za osebnega zdravnika. Rezultati dela. Pri 4 bolnikih je bilo potrebno ponovno injeciranje zdravila, aplicirano je bilo 1 do 5 injekcij na bolnika. Povprečno število injekcij v drugem letu zdravljenja je bilo 1,6 injekcij. Analiza podatkov pokaže, da se je večini preiskovancev bistveno izboljšala vidna ostrina (povprečno za 10,5 črk napram izhodni), le eni bolnici se je vid poslabšal za 6 črk (bolnica je imela prizadeto oko že eno leto pred začetkom zdravljenja). 8 bolnikov (80%), od tega so bili 4 monokuli, po zdravljenju lahko z očesom berejo. V procesu dela z bolniki so sodelovali: oftalmolog za bolezni mrežnice (Kraut, Jaki, Urbančič), medicinske sestre (Oddelka za funkcionalno dejavnost in Operacijskega bloka), tehnik (OCT), medicinski fotograf in administrator. Zapleti: Večjih zapletov nismo

162

opazovali. Opazovali smo le blage lokalne stranske učinke po injekcijah: povišan očesni pritisk (preko 25mmHg) pri 2 bolnikih, rahlo bolečino v očesu 2 bolnika in krvavitev pod veznico pri 2 bolnikih. Sistemskih stranskih učinkov nismo opazovali. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70087 Uporaba OCT pri diagnostiki in spremljanju bolnikov z mrežničnimi obolenji in obolenji vidnega živca; asist. mag.Mojca Urbančič, dr.med. Opis opravljenega dela: V letu 2008 smo nadaljevali z delom v okviru projekta. OCT preiskavo smo uporabili za diagnostiko in spremljanje bolnikov s starostno degeneracijo makule, diabetično makulopatijo, boleznimi vitreoretinalnega stika in pri bolnikih z glavkomom. Za oceno ponovljivosti, specifičnosti in občutljivosti preiskave smo preiskavo opravili tudi na 50 zdravih preiskovancih. Pri bolnikih s starostno degeneracijo makule smo iskali znake za eksudativno obliko bolezni. Izvid OCT smo primerjali z rezultati angiografskih preiskav: OCT je ključnega pomena pri diferenciaciji fibroznih sprememb in seroznega odstopa, saj te spremembe težko ločimo z angiografijo. Merjenje debeline mrežnice z OCT preiskavo omogoča dobro spremljanje učinkovitosti zdravljenja z antiVEGF zdravili. Število potrebnih angiografij se je s pomočjo OCT zmanjšalo za več kot 50%. Na vzorcu bolnikov z diabetično makulopatijo smo preverili ponovljivost preiskave. Ponovljivost je zelo dobra. Spremembe vitreoretinalnega stika, ki so s kliničnim pregledom včasih težko prepoznavne, nam OCT odlično prikaže in tako dodatne preiskave niso potrebne. Pri bolnikih z glavkomom smo ugotovili dobro občutljivost in specifičnost merjenja debeline sloja retinalnih živčnih vlaken z OCT. V letu 2008 (do 1.12.) smo opravili 6189 OCT preiskav, kar pomeni 6189 oči. Glede na patologijo in namen preiskave (diagnostika, spremljanje, ponovljivost…) smo pri nekaterih bolnikih preiskavo opravili samo na enem očesu, pri drugih na obeh. Nekaterim bolnikom smo iz istih razlogov preiskavo opravili na istem očesu samo enkrat, drugim pa večkrat. Zato je relevanten podatek o številu preiskovanih oči, ne bolnikov. OCT preiskave so se izvajale (in se še izvajajo) redno vsakodnevno. Po tehnični izvedbi same preiskave, ki je relativno hitra in jo lahko opravi medicinska sestra, je potrebna še natančna ocena OCT slik, kar opravi zdravnik. Pri tem mora upoštevati klinični status (določitev vidne ostrine, pregled bolnika – pregled očesnega ozadja v midriazi) in eventuelne angiografske slike. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70096 Funkcijske in morfološke spremembe žilja mrežnice pri sladkorni bolezni TIP I; asist.Vladimir Debelić, dr.med. Od konca leta 2007 do decembra 2008 smo v preiskavo vključili 36 bolnikov z DM tip I in 34 zdravih ljudi. Do konca preiskave imamo namen vključiti več kot 40 bolnikov z DM in več kot 40 zdravih ljudi. Preiskave in meritve: 1. Pretok krvi v žilju premera do 30 µm v supeficialnem delu mrežnice do

163

globine 300 µm in njegovo gostoto smo izmerili s Heidelberg retina flowmetrom (HRF). 2. Tok krvi v centralni retinalni arteriji in veni do 5 mm za zrklom smo izmerili z Doppler ultrazvočno napravo ATL HDI 1000 Ultrasound System. Izmerili smo maksimalno in minimalno (PSV, EDV) ter srednjo hitrost eritrocitov (MV) in izračunali rezistenčni ter pulzni indeks (RI, PI). 3. Očesno ozadje smo slikali v midriazi s Topcon retinalno kamero TRC-50IX. Z računalniško digitalizacijo smo pridobili sliko natančnosti 3637 x 2432 točk. S programoma Able Image Analyzer in Image Analyzer smo slike računalniško obdelali. Izmerili smo notranje premere vej ACR in VCR. Izračunali smo ekvivalente debeline ACR in VCR (CRAE in CRVE) in arteriovensko razmerje (AVR). Meritve smo opravili pred fiziološko stimulacijo in med fiziološko stimulacijo z 8 Hz pulzno svetlobo. 4. Kri za laboratorijske preiskave smo odvzeli na tešče. Vzorec krvi in urina smo poslali na Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo v Kliničnem centru kjer shranjujejo vzorce. Po vseh zbranih vzorcih bomo določili koncentracije: ADMA, L-arginin, NOx (NO-2 in NO-3), cistatin C, nizek CRP, Hba1c, trigliceridi, skupni holesterol, HDL in LDL, apolipoprotein B, glukoza, kreatinin, ICAM, VCAM, interlevkin-6 (IL-6), endotelin-1 (ET-1), von Willebrandov faktor (vWF), tkivni plazminogenski aktivator (t-PA) in inhibitor plazminogeskega aktivatorja (PAI-1) ter v urinu mikroalbumin in kreatinin. Čas za preiskave posamezne osebe je bil 60 minut, za nadaljno obdelavo meritev ter izračun rezultatov še 120 minut. Ko bomo zbrali dovolj primerov (več kot 40 oseb z DM tip I in več kot 40 zdravih oseb, se bomo dogovorili na Kliničnem inštitutu za klinično kemijo in biokemijo za laboratorijsko analizo krvi in urina). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO 80186 Skupinska terapija za laringektomirane bolnike in njihove svojce; prof.dr.Irena Hočevar Boltežar,dr.med. V letu 2008 smo pričeli z delavnicami za laringektomirane bolnike z rakom glave in vratu ter njihove svojce. Izvedli smo 10 delavnic. Prisotnih je bilo od 2 do 6 bolnikov in njihovih svojcev. Vodja delavnice psiholog in foniater sta vodila pogovor o doživljanju maligne bolezni pri sebi oziroma pri svojcu, o doživljanju zdravljenja, medsebojnih odnosov med zdravljenjem ter o težavah, ki so jih udeleženci delavnice pri tem imeli. Pogovor se je hitro razvil, aktivni so bili vsi udeleženci, ki so na koncu vsako delavnico ocenili kot zelo pozitivno za njihovo počutje. Svojci do dobili koristne informacije o pomoči svojcem. O možnosti sodelovanju na delavnici smo že poročali v Obvestilih, glasilu Društva laringektomiranih Slovenije. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

164

80185 Vpliv štirivalentnega cepiva proti humanim virusom papiloma (HPV) na klinični potek papilomatoze grla;prof.dr.Miha Žargi,dr.med. V raziskavo smo vključili 17 bolnikov, ki so se v letu 2008 kirurško zdravili zaradi papilomatoze grla na Kliniki za ORL in CFK. Napravljenih je bilo 34 operacij, v veliki večini laserskih ablacij papilomov. Pri 5 bolnikih (4 Ž, 1 M) smo se zaradi agresivnosti bolezni odločili za cepljenje s štirivalentno vakcino proti HPV virusu. Nabavili smo vakcino, tako da so bolniki v letu 2008 že dobili prvi dve dozi, zadnja je načrtovana v marcu 2009. Pri 4 bolnikih smo se zaradi agresivnosti bolezni odločili za dodatno lokalno zdravljenje s cidofovirom, eden od teh je bil tudi cepljen. Uspešnost zdravljenja sledimo z standardiziranim točkovanjem razsežnosti bolezni ob kirurških posegih ter z dolžino razmikov med potrebnimi operacijami. Glede na kronični potek bolezni in kratek čas opazovanja še ne moremo podati rezultatov. V letu 2009 bomo v skupino bolnikov, cepljenih s štirivalentno vakcino, vključili še 5 oseb, ki izpolnjujejo kriterije za agresivno obliko bolezni. Vakcino bomo nabavili že letos. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 80183 Vsajanje kostno vsadnega slušnega pripomočka (BAHA) pri hudi zračni izgubi sluha ob še ohranjeni kostni zaznavi sluha in uporaba BAHA pri enostransko gluhih osebah; doc.dr.Anton Gros,dr.med. V letu 2008 smo nabavili vse potrebne instrumente, ki so potrebni za opravljanje teh operacij. Na voljo smo imeli samo toliko sredstev, da smo lahko plačali ¾ cene nabavljenih instrumentov, preostalo kupnino pa bomo plačali iz sredstev, ki bodo na razpolago v letu 2009. Pripravljenih imamo tudi 5 naglušnih oseb, ki so kandidati za vstavitev to vrstnega slušnega pripomočka. V prihodnjem letu načrtujemo opraviti vsaj pet to-vrstnih operacij, seveda če bodo na voljo sredstva za nakup slušnih pripomočkov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 50 % - vzrok oprema. 70182 Uvajanje translabirintnega (TL) in srednjekotanjskega (MF) pristopa na notranji sluhovod in do pontocerebelarnega kota; mag. Saba Battelino, dr. med. V letu 2008 smo z na novo uvedenim pristopom operirali tri bolnike. Z srednjekotanjskim pristopom smo jim v celoti odstranili vestibularni švanom, ki je delno ležal v področju pontocerebelarnega kota in v večjem delu v notranjem sluhovodu. Pri vseh treh bolnikih ni bilo po-operacijskih zapletov, obrazni živec je bil v vseh treh primerih ohranjen. V letu 2008 ni bilo možno izpeljati ciljanega izobraževanja na tem področju, zato je iz predvidenih sredstev za leto 2008 planiran obisk klinike v Zurichu, ki jo vodi prof. Ugo Ficsh. Nadaljevli bomo s tovrstnimi posegi, kar pa je za našo kliniko problem, saj en sam kirurški poseg pomeni zasedeno operacijsko dvorano za več kot 10 ur. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

165

ORTOPEDSKA KLINIKA v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO 70140 Označevanje somatostatinskega analoga z 99m-Tc za scintigrafijo in intraoperativno detekcijo in odstranjevanje tumorjev z gama sondo; Jure Fettich V letu 2007 smo preiskali 113 bolnikov, kjer je obstajal sum na operabilni nevroendokrini tumor. Glede na izvid preiskave smo se na konziliju za endokrine tumorje odločili o načinu zdravljenja. Operativno zdravljenje z intraoperativno uporabo gama sonde smo priporočili pri 28 bolnikih, operiranih je bilo 27 tumorjev, v 22 primerih uspešno, pri 4 bolnikih pa tumorja ni bilo mogoče najti. V letu 2008 smo indikacijo za operacije z gama sondo razširili tudi na bolnike z metastatskimi tumorji. V letu 2008 smo o preliminarnih rezultatih projekta poročali na večih strokovnih sestankih in v članku (Hodolic M, Fettich J, Repse S, et al. Factors influencing radioguided surgery of neuroendocrine tumours using 99mTc-octreotide. Nucl Med Commun 2008; 29:311-7). Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70235 Telefonski posveti kot pomoč pri vodenju kroničnih bolnikov z boleznimi ščitnice; Katja Zaletel Namen našega projekta je povečati dostopnost tirološke službe in zmanjšati stroške obravnave tiroloških bolnikov s pomočjo telefonskih posvetov. V obdobju od 1.1.2008 do 16.12.2008 smo opravili skupno 3401 telefonskih posvetov, kar pomeni 14 posvetov dnevno. Od tega je bilo 3183 posvetov z družinskim zdravnikom, običajno glede prilagoditve zdravljenja pri bolnikih s kroničnimi boleznimi ščitnice. 218 posvetov pa je bilo za bolnike, pri katerih so med hospitalizacijo zaradi drugih razlogov posumili tudi na bolezen ščitnice. Telefonske posvete je izvajalo 5 zdravnikov Oddelka za bolezni ščitnice Klinike za nuklearno medicino. Pri dokumentiranju posvetov in pripravi dokumentacije bolnikov so pomagale 4 administratorke. Telefonske konzultacije so zdravniki Klinike za nuklearno medicino opravljali skupno 17005 minut ali 283,4 ur, administratorke pa 34010 minut ali 566,8 ur. Brez telefonskih posvetov bi imeli v letu 2008 vsaj 2000 več napotitev v tirološko ambulanto, kar pomeni, da s to terciarno dejavnostjo pomembno znižujemo stroške obravnave in povečujemo dostopnost tistim bolnikom, ki potrebujejo pravočasno tirološko obravnavo. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

166

70236 Sledenje bolnikov z evtirotično nodozno golšo; doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med. Opis opravljenega dela: pregledali smo dokumentacijo bolnikov z evtirotično nodozno golšo, ki jih je obravnaval en tirolog v ambulanti za bolezni ščitnice na Kliniki za nuklearno medicino med letoma 1999 in 2004. V letu 1999 je bilo teh bolnikov 378, v letu 2000 206, v letu 2001 182, v letu 2002 195, v letu 2003 207, v letu 2004 pa 98. Po pregledu dokumentacije smo izločili bolnike, ki smo jih napotili na operacijo ščitnice ali se odločili za katero drugo obliko zdravljenja. Pripravili smo spremna pisma, s katerimi bomo bolnike, pri katerih se nismo odločili za zdravljenje, povabili na ponovni obisk v našo ambulanto. Takrat bomo ponovili ultrazvok ščitnice in izmerili velikost gomoljev. Bolnike bomo na pregled predvidoma pričeli klicati v začetku leta 2009. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70112 Radiooznačevanje somatostatinskega analoga Z 90 Y in 111 In za ciljno radionuklearnoTterapijo nevroendokrinih tumorjev z izraženimi somatostatinskemi receptorji z 90 Y-DOTATOC; Tanja Gmeiner Stopar V letu 2007 smo izvedli validacijo priprave radioterapevtika 90Y-DOTATOC in z 111In označenega analoga za izvajanje dozimetrije pred/med ciljano radionuklidno terapijo. Pri evaluaciji rezultatov uspešnosti terapije smo ugotovili, da je za nekatere paciente primernejša terapijo z radioaktivnim izotopom z nižjo energijo sevanja, saj je v tem primeru absorbirana doza na ledvica manjša in je obsg poškodb zdravih tkiv tudi manjši. V letu 2008 smo zato v ta namen vpeljali in validirali postopek priprave analoga, označenega z 177Lu. Pri validacijo priprave radiofarmaka 177Lu-DOTATATE smo na treh zaporednih serijah sinteze radiofarmakov izvajali naslednje teste: Radiokemijska čistota pH sterilnost, apirogenost In na eni od serij izvedli preiskus sposobnosti vezave radiooznačenega peptida na celični liniji AR2-4J. Pri izvedbi validacije nismo imeli posebnih težav. V letu 2008 smo izvedli 1 terapijo z 177Lu-DOTATATE 5 dozimetrij z 111In-DOTATATE 6 terapij z 90Y-DOTATTOC. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70113 Uvajanje potrditvenega laboratorijskega testa za s heparinom izvano trombocitopenijo (HIT) v stopenjski laboratorijski diagnostiki; Tanja Gmeiner Stopar Opis opravljenega dela: Potrditveni laboratorijski test za s heparinom izvano trombocitopenijo izvajamo na svežih neaktiviranih trombocitih. V fazi uvajanja testa v letu 2007 smo postavili in optimizirali protokol izvajanja analize. Po opravljenih 50 analizah smo retrogradno analizirali izvedbo dela in interpretacijo rezultatov. Pri tem smo ugotovili, da se pri posameznih pacientih pojavi problem neponovljivih rezultatov. Vse teste izvajamo v dvojniku. Kadar pri večkratnem ponavljanju testa za istega bolnika

167

ugotovimo, da dobljene vrednosti niso ponovljive (odstopanje v rezultatu je večje od 15%) takšnega rezultata ne interpretiramo. Težave: Pri sami izvedbi testa smo pri 2 bolnikih naleteli na problem, da rezultati niso bili ponovljivi, zaradi česar rezultata nismo mogli interpretirati. V letu 2009 zato načrtujemo obisk v referenčne laboratoriju v Nemčiji. V letu 2008 smo do 16.12.2008 skupno izvedli analiz 40 v katerih smo analizirali 34 bolnikov. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70237 Vloga nuklearnomedicinskih preiskav pri opredelitvi aktivnosti endokrine orbitopatije pri bolnikih z bazedovko; prof.dr. Sergej Hojker,dr.med. Opis opravljenega dela: Pri evaluaciji opravlljenih scintigramov smo ugotovili, da radiofarmak 99mTc-rituksimab ni primeren radiofarmak za opredeljevanje aktivnosti endokrine orbitopacije pri bolnikih z bazedovko, saj je hitrost porazdeljjevanja in kkopičenja v cilnih organih zelo počasna. Ker ima 99mTc zelo kratko razl+polovno dobo 6 h, ne omogoča spremljanja radiodiagnostika v telesu skozi daljše časovno obdobje. Maksimalni čas slikanje je 20 ur po aplikaciji, kar je za ritukismab premalo. Zaradi tega smo se odločili, da bomo študijo nadaljevali le z 99mTc-HYNITOC. V letu 2008 smo izvedli pri 4 bolnikih. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. KLINIČNI INŠTITUT ZA KEMIJO IN KLINIČNO 70059 Vnetni odgovor pri operacijah pljuč; doc.dr.Milan Skitek V letu 2008 smo pripravili celostni protokol poteka študije, etična komisija je obravnavala vlogo za projekt. Na podlagi soglasja je bilo vključenih 31 bolnikov, pri vsakem je bilo predvidenih 6 vzorcev med in po operaciji v skladu s protokolom za določanje vnetnostnih označevalcev (citokini). V začetku 2009 načrtujemo prvo serijo analiz. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70131 Vpliv polimorfizma gena MDRD-1 na nivo koncentracij digoksina v serumu; doc.dr.Milan Skitek V letu 2008 smo pripravili celostni protokol poteka študije, etična komisija je odobrila vlogo za projekt. Pri izboru preiskovancev smo naleteli na težave, saj ni bilo primernih bolnikov na peroralni uporabi digoksina, intravenozna uporaba pa se je izkazala za neprimerno. V letu 2009 načrtujemo intenzivno iskanje primernih bolnikov oziroma spremembo protokola in vključitev preiskovancev na intravenski medikaciji. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70170 Racionalizacija laboratorijskih preiskav za bolnišnične preiskovance; doc.dr.Milan Skitek

168

Projekt je v letu 2008 potekal v 2 smereh: - izobraževanje in podpora klinikam s statističnimi podatki in izboljšavami laboratorijskega informacijskega sistema (LIS). Klinike/oddelki/inštituti mesečno dobivajo podrobne statistike naročenih in izvršenih preiskav s stroški (interna realizacija) po posameznih naročniških mestih. LIS in HOSPIT smo nadgradili z okencem, kjer vsak naročnik lahko istočasno ob naročilu preveri eventuelne prejšna naročila in rezultate istega pacienta in izračuna strošek naročenih preiskav. Načrtujemo naročanje po različnih boleznih in prizadetih organih (npr. tumorski markerji) v skladu s kliničnimi potmi, smernicami in priporočili. - z vzpostavitvijo avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) in konsolidacijo 4 laboratorijev KIKKB znotraj 24 urnega osrednjega laboratorija smo znižali podvajanje preiskav, z izvajanjem urgentnih in neurgentnih preiskav na 1 mestu pa smo posledično tudi racionalizirali naročanje in izboljšali nadzor nad celostnim procesom od naročila preiskave do prejema izvida pri naročniku. Načrtujemo dodatne fuzije laboratorijev in konsolidacijo laboratorijskih preiskav v KIKKB in UKCL. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70203 Vzpostavitev celovitega sistema zagotavljanja kakovosti pri hitrih laboratorijskih testih ob bolniku (POCT –Point of Care Testing) na kliničnih oddelkih UKC Ljubljana; dr. Marija Prezelj Koncem leta 2007 smo pripravili Smernice za obvladovanje POCT (Point of Care Test) v UKC Ljubljana. Ugotovili smo, da ne bo možno navesti točnega števila merilnikov za določevanje glukoze in točnega števila aparatov za določevanje drugih analitov. Poleti 2008 so bili prvi začetki postopnega povezovanja inštrumentov za plinsko analizo na nekaterih oddelkih UKC v LIS (Laboratorijski informacijski sistem). Istočasno s povezavo v LIS bo potekal nadzor nad številom aparatov in kontrolo kakovosti dela. Predvideno delo na področju POCT v UKC Ljubljana še ni zaključeno in bo trajalo predvidoma še dve leti. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. KLINIČNI INŠTITUT ZA RADIOLOGIJO v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 70121 Izdelava vzgojno-izobraževalnih vsebin; Marko Brcar, dipl. fiziot. Izdelana je spletna stran z zbranimi aktualnimi informacijami glede zgodnje rehabilitacije v Inštitutu za medicinsko rehabilitacijo:

169

http://www3.kclj.si/index.php?m=19&s=0&odd=0&o=1. Izdelane so vzgojno-izobraževalne vsebine (navodila poškodovancem po določeni poškodbi, navodila in informacije o posameznih medicinsko-tehničnih pripomočkih, navodila in svetovanje pravilne uporabe medicinsko-tehničnih pripomočkov, terapevtske vaje...) Vzgojno-izobraževalne vsebine so pripravljene v treh osnovnih sklopih: - navodila bolnikom - terapevtske vaje - ortopedski pripomočki Prvi del vzgojno-izobraževalnih vsebin je tekstovno in slikovno pripravljenih, idejno oblikovanih in lektoriranih: - Hoja z berglami, Miha Kovačič dipl.fiziot., strok.sod. VŠZ s sod. - Zgodnja rehabilitacija po amputaciji na spodnjem udu, asist. mag. Nataša Kos, dr. med.Bogdana Sedej, dr. med., Jasmina Beličič dipl. fiziot., strok.sod. VŠZ, Suzana Zakrajšek dipl. del. ter., strok.sod. VŠZ - Navodila za uporabo upornice po poškodbah kit iztegovalk, Milena Tomšič, dipl. del. terapevtka, strok. sod. VŠZ Prvi del vzgojno-izobraževalnih vsebin je poslan ponudniku Camera d.o.o., da zloženke grafično oblikuje in jih odda v tiskani verziji.(rok izdelave 15. januar 2009). Ostali štirje deli so pa že vsebinsko pripravljeni, dodati je potrebno še slikovno gradivo, zloženke grafično oblikovati in dati v tisk. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. 70101 Funkcionalna opornica za ramo pri hemiplegičnem bolniku; Nataša Kos, Alenka Juhant Vključenih je bilo 17 bolnikov (12 moških, 5 žensk), starih med 18- 56 let. Med vključenimi bolniki jih je imelo poškodbo možganov s klinično sliko hemiplegije ali hemipareze devet, 5 bolnikov je imelo znake tetrapareze in trije bolniki poškodbo brahialnega pleksusa. Opornico smo namestili štirim bolnikom, ki smo jih vertikalizirali na nagibni mizi, osmim bolnikom smo vertikalizirali na nagibni mizi in jih učili presedanja na invalidski voziček, dva bolnika smo usposabljali za uporabo invalidskega vozička, trije bolniki so bili samostojni pri hoji. Opornica je preprečila padec roke, potrebna pomoč terapevtov se je zmanjšala. Oseba se je lahko z drugo roko prijela vozička ali terapevta. Pri osmih osebah, ki smo jim namestili funkcionalno opornico, smo zaznali zadovoljivo podporo roke in izboljšano simetrijo telesa. Pet jih je poročalo o manjši bolečini, kar je bistveno vplivalo na samostojnost pri življenjskih aktivnostih in izboljšalo kvaliteto življenja. Pri treh bolnikih nismo dobili zanesljivega odgovora. Pri eni osebi v fazi psihomotoričnega nemira nameščena opornica ni imela učinka. Pri aktivnosti je bila boljša kvaliteta izvedbe, predvsem je omogočala kvalitetnejšo in varnejšo izvedbo. Skladno s pozitivnim trendom izboljšanja drugih funkcij, se je povečala samostojnost in funkcija roke. Uporaba opornic je učinkovita v sklopu celostne obravnave, v sodelovanju s celotnim timom in

170

svojci poškodovanega, predvsem pa jo mora sprejeti in uporabljati oseba, ki ji je opornica namenjena. Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %. KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA (odstopil od odobrenega projekta) SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE 70218 Uvajanje metode ocenjevanja prehranskega stanja bolnikov: Mojca Blatnik Republika Slovenija je podpisala Resolucijo ResAP(2003) o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnici. V Službi bolniške prehrane in dietoterapije smo v letu 2008 startali z razvojno –raziskovalnim projektom ocene prehranskega statusa bolnika s ciljem , da pravočasno prepoznamo bolniki, pri katerih obstaja tveganje za nastanek podhranjenosti in s pravočasnimi prehranskimi ukrepi zmanjšamo klinične posledice podhranjenosti. Pri delu smo uporabili metodo NRS -2002 za ugotavljanje prehranjenosti bolnika. Metoda se je pokazala kot pravilno strokovno izbrana. Rezultati našega dela v letu 2008: skupni delež bolnikov,pri

katerih obstaja tveganje za podhranjenost

povprečno število bolnikov

UKC 1.UKC-abdominalni oddelek

53,3 %

2.UKC -torakalna 25 % 3.UKC -ORL 13,7 % 4.UKC.dermatovenerološka klinika

33,3,%

1.- 4. : 33,8 % 5.UKC –anesteziološka ambulanta

25 %

BOLNICA PETRA DRŽAJA

1.oddelek za revmatologijo 33,3,% 2.oddelek za hipertenzijo 33,3,% 3. oddelek CVV 57,1 % 4. oddelek za obdominalno kirurgijo

43,5%

1.-4. : 40,7 % Z izvedenimi analizami in z dobljenimi rezultati v letu 2008 smo izpolnili cilje za 2008.

171

Ti rezultati raziskav so odlična strokovna osnova za intenzivno nadaljevanje s tem razvojno-raziskovalnim delom v letu 2009. SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB 70254 Molekularno-epidemiološka opredelitev proti glikopeptidom odpornih sevov Enterococcus faecium (VREF) pri bolnikih zdravljenih v Kliničnem centru Ljubljana: mag.Jana Kolman,dr.med. V letu 2008 je bilo izvedeno usposabljanje za dodatne molekularne analize VREF v mikrobiološkem laboratoriju UKC v Utrehtu na Nizozemskem. Za ta namen je bil narejen izbor izolatov proti vankomicinu odpornih enterokokov iz UKC Ljubljana od leta 2001 do 2008. MLVA (Multiple-locus variable-number tandem repeat analysis) analiza je bila opravljena na 41 naših vzorcih. Dva izolata sta pripadala bakteriji Enterococcus faecalis in določanje MLVA tipa ni bilo uspešno. Pri petih izolatih MT ni bilo mogoče določiti. Pri ostalih 34 vzorcih je analiza pokazala 12 različnih MLVA tipov (MT). Odkriti so bili 4 novi MT (305, 306, 307 in 308), ki jih v bazi podatkov na Nizozemskem še ni bilo. Določeni so bili tudi MT 1, 8, 152 in 14, ki jih povezujemo s CC-17 kompleksom. MT 1 smo določili trikrat pri izolatih iz leta 2002, 2004 in 2007, MT 8 po en krat v letu 2007 in 2008 na dveh različnih oddelkih ter MT 152 pri sedmih izolatih na šestih različnih oddelkih (en krat v letih 2002 in 2006, pet krat v letu 2007). Med izbranimi izolati je bil najpogostejši MT 231, ki je bil določen pri osmih bolnikih iz petih kliničnih oddelkov (leta 2006 v hemokulturi, v letu 2007 v nadzornih in kliničnih vzorcih ter v letu 2008 v treh hemokulturah pri bolnikih iz istega kliničnega oddelka). Določitev MT pri ostalih izolatih iz let 2006 do 2008 bo opravljena na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo MF v letu 2009. Za določene MT tipe bo izvedena tudi analiza MLST (Multi-locus sequence typing), ki temelji na sekvenčnem zaporedju in omogoča nedvoumno določitev genotipov ter s tem bolj zanesljiv vpogled v epidemiologijo VREF v UKC Ljubljana. Prvi rezultati kažejo, da je šlo za širjenje različnih klonov. Med njimi tudi virulentnih in epidemičnih, ki bi lahko pripadali kompleksu CC 17. CC 17 je na bolnišnično okolje prilagojen genetski kompleks, ki je značilno povezan z epidemijami in kliničnimi okužbami z E. faecium v bolnišnicah po vsem svetu in zgleda nekaj let že tudi pri nas. Poleg tega je potrebno nadalje opredeliti MT 231, ki se je pojavil v zadnjih letih in ki smo ga pogosto osamili iz hemokultur ali drugih kliničnih vzorcev. Ko bodo znani vsi rezultati analiz, bo mogoče z ostalimi epidemiološkimi podatki bolj natančno opredeliti širjenje VREF po različnih oddelkih UKC. Že sedaj pa lahko rečemo, da se praksa premeščanja pacientov odraža tudi v razširjenosti posameznih molekularnih tipov VREF.

172

Z uvedbo določenih molekularnih metod na IMI MF bo v bodoče mogoče hitreje oceniti, kateri VRE sevi se pojavljajo v naši bolnišnici in vnaprej napovedati njihov virulentni in epidemiološki potencial. LEKARNA v letu 2008 ni odobrenega projekta v okviru terciarja UKC Ljubljana REŠEVALNA POSTAJA 70246 Projekt Tečaji oskrbe poškodovanca v predbolnišničnem okolju: Anton Posavec, dipl.zn. V letu 2008 so potekale redne aktivnosti za pridobitev licence za izvedbo omenjenih tečajev v Sloveniji. Zaradi počasnosti ukrepanja ITLS int. v ZDA postopek še ni v celoti zaključen. Kljub temu smo nadaljevali s pripravami za izvedbo prvega tečaja v Sloveniji. Nabavljen je bil model (lutka) za izvedbo igelne torakocinteze. Na tečaju v Beogradu sta licenco inštruktorja pridobila še dva kolega (Ivan Šprajc in Boštjan Plahutnik). Zaradi počasnosti postopka in želje, da bi tečaj čim prej izvedli, smo se dogovorili s kolegi iz organizacije ITLS Chapter Croatia (uradni nosilec licence za Hrvaško je Hrvatska gorska službe spašavanja), da izvedemo prvi tečaj pod pokroviteljstvom njihove organizacije, ki je že pridobila vse ustrezne licence. Predvidoma se bo prvi tečaj izvedel v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu in sicer od 12. do 15. marca 2009. Inštruktorji iz Slovenije smo se udeležili tudi obnovitvenega tečaja, ki je podlaga, da bomo lahko izvedli predhodno omenjeni tečaj. 70240 Uvedba dajanja navodil ob srčnem zastoju po telefonu s strani zdravstvenega dispečerja: Damjan Remškar, dipl.zn. Delo na projektu poteka atkivno tako, da je bil do sedaj projekt realiziran v 90%. Algoritme za dajanje navodil je potrebno v praksi preizkusiti in izdelati zaključke. Projektne rešitve so bile predstavljene in potrjene na sestanku z zdravstvenimi dispečerji na Reševalni postaji UKC in na Splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana s katerimi sodelujemo pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči na terenu. V sklopu projekta poteka tudi analiza dosedanjih predbolnišničnih oživljanj pri katerih navodila še niso bila uporabljena. V letu 2009 se pričakuje, da bo projekt uspešno zaključen. 70239 Uvedba algoritma za ukrepanje ob nesreči z nevarnimi snovmi : Andrej Fink, dipl.zn., univ.dipl.org. Projekt uvedbe algoritma za ukrepanje ob nesreči z nevarnimi snovmi je bil do sedaj realiziran v 70% in ni bil zaključen zaradi nerealizirane nabave

173

računalniške opreme, ki bi ekipam na terenu omogočala uporabo algoritma ter dostopanje do baz podatkov o nevarnih snoveh Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Algoritem za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi je v celoti uveden v delo zdravstvene dispečerske službe Reševalne postaje, kateri je omogočen tudi dostop in uporaba baze podatkov o nevarnih snoveh (NevSnov) Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. 70241 Vzpostavitev brezpapirnega poslovanja v procesu izvajanja reševalnih prevozov: Andrej Fink, dipl.zn., univ.dipl.org. Projekt vzpostavitev brezpapirnega poslovanja v procesu izvajanja reševalnih prevozov je bil do sedaj realiziran v 60% in ni bil zaključen zaradi nerealizirane nabave računalniške opreme, ki bi ekipam na terenu omogočala testiranje prototipa za izvajanja brezpapirnega poslovanja. V okviru projekta je bil izdelan prototip računalniškega programa, ki se uporablja in testira na namiznih računalnikih v prostorih Reševalne postaje UKC. ZDRAVSTVENA NEGA 70209 Uvajanje mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege v klinično prakso UKC Ljubljana: mag.Maja Klančnik Gruden, prof.zdr.vzg. S četrto fazo projekta (uvajanje učnih delavnic) smo začeli leta 2004. V okviru učne delavnice na posamezni enoti pripravimo:

- interno gradivo (seznam standardnih negovalnih diagnoz in kolaborativnih problemov glede na medicinsko diagnozo, zdravstvene probleme ali diagnostično-terapevtske postopke, seznam negovalni diagnoz / kolaborativnih problemov in ciljev, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih hospitaliziranih na določeni enoti, definicije negovalnih diagnoz, navodila za izpolnjevanje sprejemnega dokumenta in lista zdravstvene nege, navodila za oceno funkcijskega statusa pri pacientu, seznam vseh negovalnih diagnoz v UKC Ljubljana);

- dokumente (Sprejemni dokument zdravstven nege, List zdravstvene nege 1 in 2, Odpustni dokument zdravstvene nege, Dnevno ter mesečno poročilo o obravnavanih negovalnih diagnozah na posamezni enoti);

Učna delavnica na posamezni enoti je sestavljena iz treh delov: - teoretični del za diplomirane medicinske sestre, ki obsega pet

predavanj (Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, Oblikovanje negovalnih diagnoz, Načrtovanje zdravstvene nege, Izvajanje zdravstvene nege in Vrednotenje zdravstvene nege),

174

- teoretični del za zdravstvene tehnike, ki obsega predavanje Proces zdravstvene nege s poudarkom na fazah Izvajanja in Vrednotenja zdravstvene nege),

- Konzultacije za diplomirane medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki obsegajo najmanj 15 srečanj.

Vsak udeleženec tekom učne delavnice pripravi primer pacienta po procesni metodi dela. Vključeni oddelki v letu 2008:

- Interna klinika - KO za hipertenzijo - Interna klinika - KO za revmatologijo - Interna klinika - Center za vojne veterane - Kirurška klinika – KO za travmatologijo - Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja - Ginekološka klinika – KO za perinatologijo - Ginekološka klinika – KO za reprodukcijo

Število udeležencev: - 119 diplomiranih medicinskih sester - 385 zdravstvenih tehnikov

Glede na načrt dela na projektu za l. 2008 je realizacija 100 %.

175

NAJPOMEMBNEJŠI STROKOVNI DOSEŽKI UKCL V LETU 2008

176

Interna klinika Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Strokovni dosežki v letu 2008:

- klinična poti za uvedbo insulina hospitalno, uvedbo insulina v dnevnem hospitalu

- ambulantni pristop ob sumu na PCO - uvajanje zdravljenja s preparatom Nebido - napravljene smernice za nadomestno zdravljenje hipogonadizma pri

moškem, - napravljene smernice za nadomeščanje kalcija in vitamina D pri

osteoporozi, - napravljene smernice za zdravljenje transseksualcev - endokrinološki

del - vzpostavljena je bila računalniška baza za bolnike s Cushingovim

sindromom Klinični oddelek za gastroenterologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- posodobitev ENDOBASE - programska oprema -računalniški sistem pri gastroskopijah, kolonoskopijah. Endobase omogoča tako tekstovni kot slikovni pregled preteklih preiskav bolnika in takojšen vnos in izpis izvida pregledanega bolnika.

- Priporočila za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili

- navodila pred začetkom zdravljenja - soglasje za zdravljenje z biološkimi zdravili za bolnike. - Širitev zdravljenja KVČB z anticitokinskim biološkim zdravilom - Ustanovitev Konzilija za KVČB - uvedba zdravljenja z z metastatskim rakom debelega črevesa in danke

z uporabo specifičnega rekombiniantega IgG1 monoklonskega protitelesa za epidermalni rastni dejavnik (EGFR) - cetuksimab

Klinični oddelek za kardiologijo Strokovni dosežki v letu 2008: Biventrikularna elektrostimulacija srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem V zadnjem letu je število bolnikov, pri katerih smo se odločili za biventrikularno elektrostimulacijo postopno naraščalo. Beležili smo 50. implantacijo srčnega spodbujevalnika s biventrikularno stimulacijo pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem. Vse večje število tovrstnih implantiranih srčnih spodbujevalnikov nas uvršča med tovrstne kardiološke

177

centre. Izpopolnili smo tudi kategorizacijo bolnkov za to zdravljenje z izboljšanim načinom ehokardiografskih meritev. Specialistična kardiološka ambulantna dejavnost Začeli smo z reorganizacijo specialistične kardiološke ambulante. Postopno uvajamo ambulante po vsebini : ambulanta za kontrolo srčnih spodbujevalnikov in vsadnih kardiover defibrilatorjev, ambulanta za transplantacijo srca in napredovalo srčno popuščanje (kandidati za transplantacijo srca, bolniki po transplantaciji srca, kandidati za zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami ali biventrikularno elektrostimulacijo), ambulanta za odrasle s prirojenimi srčnimi napakami in ambulanta za motnje srčnega ritma (kandidati za nefarmakološki način zdravljenja). S takim načinom dela smo povečali dostopnost terciarnih storitev za bolnike z vse države. Stresna ehokardiografija Uvedli smo v UKC novo metodo, stresno ehokardiografijo, ki jo uporabljamo pri bolnikih z ishemično boleznijo srca in bolnikih s pridobljenimi boleznimi srčnih zaklopk, predvsem stenozo aortne zaklopke. Intrakardialni ultrazvok Začeli smo z novo metodo, ki jo uporabljamo pri vodeni biopsiji srčne mišice ali tumorskih mas v srcu in za vodenje ablacij tahikardij. Klinični oddelek za hematologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- Najbolj zahtevni postopki ugotavljanja (diagnostike) in zdravljenja bolezni celic bele vrste (levkemije, maligni limfomi, aplastična anemija), bolezni celic rdeče vrste (vse vrste anemij) in bolezni hemostaze, tako prirojene kot pridobljene.

- porast števila presaditev krvotvornih matičnih celic. - Od vseh strok v interni medicini imamo izrazito največji delež

napotitev bolnikov iz celotne države k nam (okoli 30 % v ambulanti, 70 % v bolnišnici). KO za hematologijo je tesno povezana na področju zdravljenja, izobraževanja in raziskovalnega dela z.

- Specialni laboratorij KO za hematologijo opravlja najzahtevnejše preiskave za področje celotne države (hematologija, hemostaza, citogenetika in molekularna genetika in imunohematologja).

178

Klinični oddelek za hipertenzijo Strokovni dosežki v letu 2008: PRIZNANJE Hypertension excelence center 2008, ki ga podeljuje European Society of Hypertension. Klinični oddelek za nefrologijo Strokovni dosežki v letu 2008: Uvedba zdravljenja enkapsulirajoče peritonealne skleroze s kombinacijo steroidov, tamoksifena, prilagojeno parenteralno prehrano in intenzivirano hemodializo Enkapsulirajoča peritonealna skleroza je eden od najhujših zapletov peritonealne dialize. Ima visoko smrtnost. Na našem oddelku smo v letu 2008 uvedli kompleksni protokol diagnostične obdelave teh bolnikov, ki zavzema poleg slikovnih in biokemičnih preiskav tudi rutinsko biopsijo parietalnega in predvsem visceralnega peritoneja. Hkrati smo uvedli protokol zdravljenja z kombinacijo steroidov, tamoksifena, prilagojene intenzivirane parenteralne prehrane in intenzivirane hemodialize. Uspehi so glede na slabo prognozo tega redkega uspeha dobri in smo do sedaj beležili le 20 % direktno smrtnost tega zapleta. Uvedba zdravljenja rezistentnega lupusnega glomerulonefritisa z rituximabom Lupusni glomerulonefritis je bolezen povezana z hiperprodukcijo avtoprotiteles. Včasih je rezistentna na rutinsko uporabljano zdravljenje z imunosupresivi (kortikosteroidi, ciklofosfamid, I.V: imunoglobulini, mikofenolat mofetil, azatioprin). Na našem oddelku smo praktično hkrati s tujino uvedli zdravljenje rezistentnih oblik lupusnega glomerulonefritisa (predvsem tipa III in IV) z rituksimabom. To zdravljenje z biološkim zdravilom je lahko bolj imunsko specifično in zato nudi možnost doseganja remisije z manj stranskimi učinki in zapleti, zagotavlja dolgo remisijo in minimalno sočasno vzdrževalno zdravljenje. Naše izkušnje zaenkrat kažejo na boljše preživetje bolnikov in boljše delovanje prizadetih organov. Uvedba zdravljenja sekundarnega hiperparatiroidizma z parikalcitolom Sekundarni hiperparatiroidizem pri ledvični odpovedi zdravimo z aktivnimi oblikami vitamina D. To zdravljenje je pogosto povezano s poslabšanjem hiperkalciemije in hiperfosfatemije, kar prispeva k zunajkostni kalcifikaciji v srčnožilnem sistemu. Parikalcitol je aktivator receptorjev za vitamin D, ki bolj specifično zmanjšuje izločanje parathormona in s tem omogoča zdravljenje z manjšo pojavnostjo hiperkalciemije in hiperfosfatemije in s tem manjšo kalcifikacijo srca in žil.

179

Uvedba zdravljenja rezistentnih okužb s CMV pri bolnikih s presajeno ledvico s foscarnetom Imunokompromitirani bolniki s presajeno ledvico imajo v zgodnjem obdobju po presaditvi večjo incidenco okužb, ki privedejo do življenjsko ogrožujočih zapletov ali zavrnitve presadka. Ena od najpogostejših okužb v zgodnjem obdobju je reaktivacija ali nova okužba s citomegalovirusom (CMV). Prva izbira v zdravljenju teh oukužb je ganciklovir, v letu 2008 pa smo na naši kliniki uvedli zdravljenje na ganciklovir odpornih oblik te okužbe s foscarnetom. Zdravljenje je uspešno, vendar je potrebno bolnike nadzorovati zaradi nefrotoksičnosti tega zdravila. Uvedba imunosupresivnega zdravljenja membranskega glomerulonefritisa s takrolimusom Primarni membranski glomerulonefritis je bolezen povezana z disfunkcijo v imunskem sistemu. Za zdravljenje te bolezni je na voljo več terapvtskih protokolov, ki pa niso vedno učinkoviti. V letu 2008 smo na naši kliniki pri odpornosti na do sedaj uporabljane sheme zdravljenja prvič uspešno uporabili poleg glukokortikoidov in rituksimaba tudi zdravljenje s takrolimusom. Bolnike pri takem zdravljenju redno nadzorujemo zaradi možnosti pojava stranskih učinkov in rednega nadzora nivoja tega zdravila. Uvedba hitre diagnostike kolonizacije z bolnišničnimi bakterijami z metodo PCR V letu 2008 smo uvedli v klinično prakso hitro diagnostiko kolonizacije bolnikov z na meticilin odpornim zlatim stafilokokom. Zaradi vse večjega deleža polimorbidnih in večkrat predhodno hospitaliziranih bolnikov na bolnišničnem oddelku ta hitra diagnostika omogoča zelo hitro razpoznavo kolonizacije in s tem učinkovito uvajanje ukrepov izolacije. Uvedba rutinskega določanja in poročanja ocenjene hitrosti glomerulne filtracije Ocenjevanje ledvičnega delovanja s pomočjo serumske koncentracije kreatinina ima številne pomanjkljivosti. V praksi se je uveljavilo ocenjevanje glomerulne filtracije s pomočjo formule MDRD. V sodelovanju z Kliničnim inštitutom za klinično kemijo in biokemijo smo uvedli na našem oddelku rutinsko poročanje ocenjene hitrosti glomerulne filtracije pri vsaki določitvi serumske koncentracije kreatinina. To omogoča boljšo oceno ledvičnega delovanja, ki je pomembno pri predpisovanju zdravil, omogoča boljšo prepoznavo stopnje kronične ledvične bolezni in njenih zapletov, predvsem kardiovaskularnih obolenj in temu pridružene povečane smrtnosti. Uvedba določanja ocenjene dnevne proteinurije Proteniurija je pomemben napovedni dejavnik prisotnosti in napredovanja ledvičnih bolezni. Ocena proteinurije v gramih na liter seča ni zadosten

180

pokazatelj stopnje proteinurije, saj nanjo vpliva več dejavnikov (predvsem koncentriranost seča). V klinični praksi je zato podatek o dnevni proteinuriji sprejet kot zlati standard za oceno stopnje proteinurije pri posameznem bolniku. Zbiranje 24-urnega seča je zlati standard za določitev dnevne proteinurije. Z uvedbo določanja ocenjene dnevne proteinurije iz enkratnega vzorca seča pa smo na naši kliniki dobili uporabno presejalno metodo, katere prednost je hitra izvedba in dobra korelacija s 24-urno proteinurijo izmerjeno s celodnevnim zbiranjem seča (uporabna je predvsem pri nenefrotskih proteinurijah). Metodo smo uvedli v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za klinično kemijo in biokemijo. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije Strokovni dosežki v letu 2008: Diagnostika in zdravljenje pljučne hipertenzije primarne in sekundarne pri odraslih bolnikih Program se nanaša na specifično ozko področje medicine, ki sicer zahteva pri obravnavi bolnika velikokarat zaradi narave bolezni multidisciplinarni pristop (specialist pulmolog, kardilog, revmatolog, intenzivne interne medicine, torakalni in kardiovaskularni kirurg). Na osnovi novih spoznanj o etiopatogenezi pljučne arterijske hipertenzije so v zadnjih letih pri bolnikih s pljučno hipertenzijo v kliničnih raziskavah na voljo več novih zdravil z različnimi učinki kot je vazodilatatorni, antiproliferativni in antitrombotični. Predlog novosti se nanaša na zdravljenje odraslih bolnikov z arterijsko pljučno hipertenzijo, kot so idiopatska, familiarna ali v sklopu sistemskih bolezni veziva in so v III. ali IV. funkcijskem razredu, izjemoma tudi za zdravljenje bolnikov z isto indikacijo, ki so v II. funkcijskem razredu ali za zdravljenje bolnikov s pljučno arterijsko hipertenzijo zaradi perifernih kroničnih pljučnih embolizmov, ki so prav tako v III. ali IV. funkcijskem razredu. V l. 2008 je bilo vključenih 10 bolnikov. Nekirurška torakoskopija s semirigidnim plevrovideoskopom Z novo diagnostično metodo se z minimalno invazivno tehniko učinkoviteje in pod kontrolo očesa opravlja nekirurška diagnostika bolezni porebernice. Metoda s semirignidnim plevroskopom je dokaj nova, saj so ga razvili šele pred nekaj leti in tudi v drugih državah zaenkrat še ni znanih pomembnih kliničnih izkušenj. Metoda spada pretežno med diagnostične metode, občasno pa se jo lahko uporablja tudi kot terapevtsko (plevrodeza s smukcem). V l. 2008 je bil poseg opravljen pri enem bolniku. Odpust in novi sprejem pacienta ter navodila Na našem KOPBA smo z načrtovanjem sprejema pacientov dosegli obojestransko zadovoljstvo, ker so odpusti narejeni z odpustnim pismom že v dopoldanskem času in sprejemi v zgodnjem popoldanskem času. Takrat je

181

tudi fizično pripravljena postelja in že načrtovane preiskave za naslednji dan. Cilje, katere smo želeli doseči v letošnjem letu, so izboljšati medsebojne odnosi in komunikacijo med sorodniki in zaposlenimi na KOPBA. Izboljšano medsebojno komunikacijo in informiranjem o pacientovi bolezni so tudi potrdili naši pacienti v anketnih listih. Funkcionalno stanje pri bolnikih s pljučnimi Funkcionalno stanje pri bolnikih s pljučnimi boleznimi se lahko ocenjuje na več načinov. V letošnjem letu smo uvedli metodo Schuttle walking test, ki je različica 6-minutnega testa hoje. Izvaja se pod nadzorom fizioterapevta. Oceni se dolžina prehojene poti in vitalni parametri ter indeks dispneje pred in po testu. Bolnik med testom hodi v naprej določenem ritmu in z v naprej določeno histrostjo, ki se tekom testa stopnjuje. Pomemben je predvsem za oceno funkcionalnega stanja pred odobritvijo trajnega zdravljenja s tekočim kisikom na domu. V l. 2008 je test opravilo 20 bolnikov. Učna delavnica za pripravo bolnika za endoskopsko preiskavo Predlog obravnave in napotki kako pripraviti bolnika za endoskopsko preiskavo pljuč, za diagnostično in interventno bronhoskopijo. Sodelujemo pri funkcionalnem izobraževanju Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endoskopiji kot predavatelji in vodji vaj v UKC. V l. 2008 smo organizirali dve delavnici. Klinični oddelek za revmatologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- uvedba kapilaroskopije v redno klinično delo, - uvedba nove metode zdravljenja bolnikov z revmatoidnim artritisom in

ANCA pozitivnim vaskulitisom z zdravilom rituksimabom. Klinični oddelek za žilne bolezni Strokovni dosežki v letu 2008: Na področju zdravstvene dejavnosti smo na KOŽB sledili razvoju stroke in pri obravnavi srčno-žilnih bolnikov uvajali najsodobnejše načine odkrivanja in zdravljenja teh bolezni. Pri odkrivanju žilnih bolezni smo se v večji meri kot doslej posluževali manj invazivnih diagnostičnih metod. Tako je bila pri številnih bolnikih klasična angiografija nadomeščena z ultrazvočnimi preiskavami in magnetno resonanco. V vedno večjem obsegu smo v praksi uporabljali diagnostične metode za odkrivanje zgodnjih – predkliničnih oblik srčno-žilnih bolezni. Pri zdravljenju srčno žilnih bolezni smo se posluževali sodobnih načinov in uvajali nova – bolj učinkovita zdravila (prostaciklin, levosimendan).

182

Center za vojne veterane Strokovni dosežki v letu 2008:

- Začeli smo izvajati celovito geriartrično oceno, kar je strokovna novost v slovenskem prostoru. Celovito geriatrično oceno izvajamo pri vseh hospitaliziranih, pa tudi pri vedno večjem deležu ambulantnih bolnikov.

- Pri vseh hospitalnih bolnikih smo pričeli izvajati razširjeno prehransko oceno; rezultati kažejo, da je kar ¼ starostnikov podhranjena. Prehranska ocena je tako temelj za individualno načrtovanje prehrane, kjer smo postali v preteklem letu bolj agresivni, skladno s strokovnimi priporočili.

- Uvedli smo metodo ocenjevanja disfagije pri bolnikih z motnjami požiranja GUSS (Gugging presejalni test za požiranje), s katero natančno kvalitativno opredelimo motnje požiranja, načrtujemo vrsto hrane in zmanjšujemo verjetnost oziroma pogostnost aspiracij.

- V letu 2008 smo začeli dosledno izvajati enostavno spirometrijo na oddelku. Storitev izvajamo za hospitalne in ambulantne bolnike, kot konziliarno storitev pa jo izvajamo za bolnike znotraj BPD.

- Izvajati smo pričeli prehransko izobraževanje in izobraževanje bolnikov s sladkorno boleznijo. Storitev kot konziliarno ponujamo znotraj BPD.

- Pričeli izvajati projekt, kjer bomo napravili lokalne smernice za uporabo posebnih varovalnih ukrepov.

- Dosledno smo uporabljali interne smernice za uporabo krvnih nadomestkov, inhibitorjev protonske črpalke, nizko molekularnih heparinov in diagnostiko izlivov v telesne votline.

Center za zastrupitve Strokovni dosežki v letu 2008

- Na področju zdravstvene dejavnosti smo v Centru za zastrupitve (CZ) izboljšali dostop do nekaterih ključnih podatkovnih zbirk (Poisindex, Baza podatkov RS o kemikalijah) za potrebe 24-urne informacijsko konzultacijske službe za zastrupitve na področju R Slovenije.

- Izboljšali smo vsebino spletne strani Zastrupitve.net, ki je bila prevedena tudi v angleščino ter spletne strani Zdravila na intranetu UKC.

- Revidirali smo smernice za pristop k zastrupljeni osebi, primarno elinimacijo strupov, uporabo antidotov, obravnavo zastrupljenih z organskimi topili, psihofarmaki, kačjimi piki in hiperbarično oksigenacijo pri zastrupitvah s CO.

183

- Za potrebe Ministrstva za zdravje smo izdelali nacionalni načrt izobraževanja ekip nujne medicinske pomoči za delovanje v primeru množičnih kemičnih nesreč. Pripravljen je tudi nov priročnik.

Opazno narašča dejavnost na področju klinične farmakologije, farmakovigilance in racionalnega predpisovanja zdravil. Ker se dejavnost klinične farmakologije tesno prepleta s klinično toksikologijo, smo zaradi racionalne obstoječih kadrov in informacijske podpore pripravili predlog za oblikovanje nove organizacijske enote – Centra za klinično farmakologijo in klinično toksikologijo, ki bi združil CZ in trenutne zametke klinične farmakologije. S predlaganim novim centrom bi v UKC Ljubljana pomembno prispevali k večji učinkovitosti zdravljenja z zdravili, zmanjšanju napak in večji varnosti bolnikov, ob tem pa pomembno vplivali na obvladovanje stroškov za zdravila. Internistična prva pomoč Strokovni dosežki v letu 2008:

- Uvedba in izvajanje zdravljenja hude sepse in septičnega šoka po smernicah Evropskega združenja za intenzivno medicino.

- Uvedba in zdravljenje bolnikov z akutnim koronarnim sindromom z ali brez elevacije ST po dopolnjenih smernicah Evropskega kardiološkega združenja

- Izvedba ILS (Imediate life support) tečajev za vse DMS, VMS in SMS IPP (nosilec Petra Kaplan, dr. med., inštruktor z licenco evropskega sveta za reanimacijo.

- Izvedba izobraževanj za vse DMS, VMS in SMS IPP za uporabo prenosnih aparatov za mehanično predihavanje (nosilec Hugon Možina, dr. med.)

- Uvedba in izvajanje edinega 24-urnega svetovalnega telefona za zdravnike družinske in splošne medicine

- Uvedba UZ srca ob bolniku na IPP (bolj podrobno v poglavju Diagnostika)

Kirurška klinika Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2008: Bariatrična kirurgija V letu 2008 je število bariatričnih posegov naraslo. V letošnjem letu je bilo opravljenih 29 operacij debelosti. Ustanovili smo multidisciplinarni konzilij in team za obravnavo in nato sledenje bolnikov.

184

Transplantacije jeter V letu 2008 je število transplantacij jeter močno naraslo. Do konca novembra je bilo opravljenih 21 transplantacij jeter. Sodelovanje z zunanjimi institucijami v letu 2008

- Distal pancreatectomy – a randomized controlled trial to compare two different surgical techniques – DISPACT-trial: Konec leta 2006 so nas povabili v multicentrično študijo, ki jo je načrtoval Študijski center Nemškega kirurškega združenja za kirurgijo v Heidelbergu. Študijo vodi prof. dr. Marcus Büchler in bo trajala 54 mesecev. Smo eden od štirih udeleženih centrov izven Nemčije (Verona, Amsterdam, Liverpool). Z vključevanjem smo začeli aprila 2007. Do sedaj smo vključili 18 bolnikov in smo na 5. mestu po številu bolnikov med 20 sodelujočimi centri.

- Acute cholecystitis – early laparoscopic surgery versus antibiotic

therapy and delayed elective cholecystectomy – ACDC study : Multicentrična študija, v kateri sodeluje 35 klinik in kirurških oddelkov. Študijo vodi prof. Carsten Gutt iz Univerzitetne kirurške klinike Heidelberg. V to študijo smo do sedaj uvrstili 23 bolnikov in smo po številu bolnikov na 4. mestu med vsemi sodelujočimi.

- Presaditev tankega črevesa : Univerza v Pavii, Oddelek za

hepatopankreatično kirurgijo (prof. dr. Paolo Dionigi)- znanstveno-raziskovalno delo in imunologija na projektu presaditev tankega črevesa.

- Obravnava bolnikov s karcinomom debelega črevesa in danke :

Bolnišnica Cattinara,Trst, Oddelek za splošno kirurgijo (prof. dr. Nicolo de Manzini): obravnava bolnikov s karcinomom debelega črevesa in danke, v pripravi je protokol za genetsko mapiranje pri bolnikih z rakom DČD.

- Izobraževanje in sodelovanje na področju otroške kirurgije : Otroška

bolnišnica Burlo Garofolo, Trst, Via Del Istria 35, Oddelek za kirurško oskrbo otrok (predstojnik dr. Schleef): izobraževanje naših kirurgov s področja otroške kirurgije, laparoskopske otroške kirurgije ter organizacija skupnih srečanj in kirurških delavnic.

Klinični oddelek za torakalno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2008:

− Videotorakoskopska lobektomija pljuč –VATS lobektomija.

185

Pridružili smo se redkim centrom v svetu, ki znajo narediti lobektomijo pljučnega režnja zaradi pljučnega raka z minimalno invazivno tehniko-videotorakoskopijo. Poseg pomeni manj bolečin za bolnika in krajše okrevanje.

− Naredili smo prvo operacijo Pancoastovega tumorja. Gre za rak pljuč v apeksu pljuč, ki vrašča v prvo rebro in je v neposrednem stiku s žilami za glavo in roko in brahialnim pletežem. Operacija je tehnično zelo zahtevna.

Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Strokovni dosežki v letu 2008: Kontrolirana hipotermija novorojenčkov in dojenčkov po reanimaciji Je nov način v podpornem zdravljenju hudih poškodb glave in hipoksične prizadetosti možganov po reanimaciji pri novorojenčkih in dojenčkih. Z ohlajevanjem glave ali celega telesa na 32 do 34 stopinj celzija se zmanjša metabolizem centralnega živčnega sistema in s tem preprečujejo nadaljnje poškodbe v delovanju nevronov. Ohlajanje traja po sedanjih izkušnjah 72 ur. V tem času mora biti otrok v enoti za intenzivno terapijo (EIT) globoko sediran in je odvisen od umetne ventilacije. V letu 2008 smo s tem načinom zdravljenja začeli. Dosedaj smo imeli 4 bolnike. Nadzor takšnega bolnika zahteva tudi razvijanje nevromonitoringa kamor sodi integrirani amplitudni EEG na katerega so otroci tudi priključeni. Pediater intenzivist nadzira na osnovi te metode patološko proženje električne aktivnosti v možganih in glede nato prilagaja in izbira antikonvulzivna zdravila. Dokončanje medicinsko-tehnološkega opremljanja enote za intenzivno terapijo, otroškega operacijskega bloka, prostorov za dnevno kirurgijo v I. etaži nove Pediatrične klinike, kamor se bomo preselili predvidoma v sredini leta 2009. Šlo je za projekt v katerem smo sodelovali pediatri-intenzivisti, kirurgi in anesteziologi ter medicinske sestre teh treh strok. Izdali smo priročno gradivo in CD. Obravnava novorojenčka s prirojeno diafragmalno kilo klinična pot - intranetna stran UKC-ja, objavljeno 29/1-2009 Veriga umetne dihalne podpore dihalne odpovedi in drevo odločanja klinična pot - intranetna stran UKC-ja, objavljeno 29/1-2009 Zlato medaljo Univerze v Bratislavi za rešitev človeškega življenja je 30/9-2008 v Bratislavi prejela gospa Nuša Rot, zdravstvena tehnica, ki je v letu 2002 s prisebnostjo ob avtomobilski nesreči rešila življenje prof.dr. Krčmary-ja iz Bratislave.

186

Sodelovanje z zunanjimi institucijami v letu 2008 - KBC Split, Jedinica intenzivnog liječenja djece, Split (Hrvatska)

(doc.dr. Julije Meštrović, dr.med.). - KBC Zagreb, Klinika za pedijatriju, Jedinica za intenzivno liječenje

djece, Zagreb (Hrvatska) (prim. Milivoj Novak, dr.med.). - Bolnica Kantrida, Pediatrična klinika, Rijeka (Hrvatska) (prim. N.

Desardo). - University of Bristol-Pediatrična klinika, Bristol (Velika Britanija)

(prof. dr. Marianne Thoresen). Klinični oddelek za travmatologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- Uvedba balonske kifoplastike z razgradljivim elementom - 3 CaP (en pacient).

- Uvedba 360 stopinjske stabilizacije torakalne hrbtenice s posterolateralnim pristopom in vstavitvijo kletke, oziroma cementa (3 pacienti)

- Uvedba novega implantata ZERO-P (Synthes) - kletka za intervertebralno spondiolodezo pri degenerativnih obolenjih vratne hrbtenice (za nevrokirurške paciente) v sodelovanju z nevrokirurgi (prof. Prestor) (7 pacientov)

- Uporaba reverzne ramenske proteze Rornier pri pacientih z masivno rupturo rotatorne manšete. V letu 2008 smo opravili 10 tovrstnih posegov (Franc Štefanič,dr. med., asist. mag. Vladimir Senekovič, dr. med. in Ladislav Kovačič, dr. med.). Prvi rezultati uporabe reverzne ramenske proteze so bili že predstavljeni na strokovnem sestanku naše klinike in na Tečaju obsklepnih zlomov januarja 2008 v Kranjski gori.

- Uvedba novih kotnostabilnih ploščic za intraartikularne zlome distalnega humerusa -

Operacije intraartikularnih zlomov distalnega humerusa so bile vedno zahtevne operacije. Zlomi so večinoma znotrajsklepni, ponavadi jih spremlja kominucija, tako da je anatomska repozicija izredno zahtevna in , če so koščki majhni, je njihova učvrstitev še toliko bolj težavna. Stare( tako imenovane Koroščeve plošči) so sicer anatomsko oblikovane, le redko pa omogočajo namestitev več kot enega, maksimalno dveh, vijakov v distalni odlomek. Zaradi vse večjega števila tovrstnih zlomov pri osteoporotičnih kosteh, so kotno stabilni vijaki zelo uporabni. Pred časom so v tujini izdelali anatomsko oblikovane kotno stabilni ploščici za zlome distalnega humerusa. Ploščici sta oblikovani za ulnarno in radialno stran distalnega humerusa. Omogočata uporabo tako kotno stabilnih vijakov, kakor tudi uporabo klasičnih vijakov- predvsem v predelu distalne diafize. Zaradi uporabe kotno stabilnih vijakov(2,7mm) v predelu metafize, lahko pri zelo distalnih zlomih, odlomke učvrstimo z več vijaki. To pripomore k boljši stabilnosti osteosinteze. S tem

187

pa je omogočena hitrejša pooperativna vodena fizio terapija. Vse skupaj pa vodi v boljši končni funkcionalen rezultat poškodovane okončine.

- Izpopolnili smo minimalno invazivno tehniko za perkutano učvrstitev medenice. Zahtevno plasiranje perkutanih vijakov izvajamo s pomočjo "Ekliptik" navigacijskega sistema in ki smo ga razvili na naši kliniki. Za distalno zaklepanje žebljev prav tako uporabljamo lasten navigacijski sistem "LIDIS", ki prav tako temelji na mikrosenzorski navigaciji.

Stabilizacija akutnih sindezmoliz AC sklepa s TIGHT - ROPE sistemom Poškodbe akromioklavikularnega (AC) sklepa so v aktivni populaciji pogoste. Večino tovrstnih poškodb zdravimo konzervativno. Operativno zdravljenje je indicirano pri akutnih AC sindezmolizah IV-VI stopnje po Rockwoodu, kakor tudi pri sindezmolizah III stopnje po Rockwoodu pri fizičnih delavcih in visoko aktivnih športnikih. Opisane in uporabljane so različne operativne metode in tehnike, ki pa so pomanjkljive zaradi številnih komplikacij, kot so zlom osteosintetskega materiala, omajanje, migracija implantatov, erozije ključnice in postoperativni artritis. Poleg tega tradicionalna odprta metoda zahteva razmeroma velik kožni rez. V večini primerov je potrebna ponovna operacija s katero odstranimo uporabljen osteosintetski material. Oktobra 2008 smo na Kliničnem oddelku za travmatologijo uvedli novo metodo zdravljenja sindezmoliz AC sklepa. Nova metoda zdravljenja je minimalno invazivna, saj se jo naredi z artroskopsko operativno tehniko. Za fiksacijo ključnice na korakoidni odrastek lopatice uporabljamo TighRope® sistem. TightRope® sistem je sestavljen iz dveh kovinskih gumbov povezanih s FiberWire® zanko.V tujini so bile narejene študije, ki so potrdile biomehanske prednosti omenjenega implantata pred dosedanjimi implantati, kar zagotavlja dober funkcionalni rezultat zdravljenja. Prednosti nove metode zdravljenja so: manjša postoperativna bolečina, krajša hospitalizacija, dober funkcionalni rezultat, boljši kozmetski rezultat, ni potrebe po odstranjevanju materiala oz. implantata.

Stabilizacija kroničnih sindezmoliz AC sklepa s Tihgt-rope sistemom in presadkom kite semitendinozusa Kronične poškodbe akromioklavikularnega (AC) sklepa ostajajo terapevtski izziv. Rezultati operativnega zdravljenja ne dajejo vedno dobrih rezultatov. Pogoste so ponovitve sindezmoliz in omajanje implantatov. V zadnjem času je vse več podatkov o uspešnosti zdravljenja tovrstnih poškodb s presadkom kite. Največkrat se uporabi kita semitendinozusa. Tudi na našem kliničnem oddelku smo se odločili za uvedbo te metode pri mladih aktivnih poškodovancih, ki potrebujejo zanesljivo učvrstitev AC sklepa. Za novo metodo zdravljenja smo uporabili TighRope® sistem, ki je sestavljen iz dveh kovinskih gumbov povezanih s FiberWire® zanko. Z njegovo pomočjo stabiliziramo ključnico v pravem položaju. Za dodatno stabilizacijo dodamo

188

biološki material in sicer kito semitendinozusa, ki jo prepletemo v obliki osmice okrog ključnice in korakoidnega odrastka lopatice. Kita dolgoročno prevzame funkcijo stabilizatorja AC sklepa. Od nove metode zdravljenja pričakujemo zanesljivejšo učvrstitev ključnice z dobrim dolgoročnim funkcionalnim rezultatom. Dodatna prednost metode je, da odstranjevanje materiala z dodatno operacijo ni potrebno. nova metoda: Zdravljenje nereparabilne rupture rotatorne manšete z balonskim vložkom SPACE GUARD Dolgotrajnih in večjih raztrganin kit rotatorne manšete ne moremo vedno operativno rekonstruirati in zagotoviti njihovo zaraščanje na ustrezno mesto. Rezultat zdravljenja take spremembe je slab. Prisotne so bolečina, slaba gibljivost in oslabljena moč v ramenskem sklepu. V tej skupini pacientov lahko na končni rezultat vplivamo z vstavitvijo biorazgradljivega balonskega vložka SpaceGuard. Za to metodo zdravljenja se odločimo kadar ocenimo, da je raztrganina rotatorne manšete zaradi njene velikost ali retrakcije kit nereparabilna, to se pravi, da je kirurško ne moremo obnoviti in kadar pacient zaradi različnih dejavnikov ni primeren za druge oblike kirurškega zdravljenja. Balonski vložek SpaceGuard vstavimo na mesto odstranjene subakromialne burze z artroskopsko operativno tehniko. Balonski vložek pomaga pri stabilizaciji in depresiji glavice nadlahtnice ter predvsem zmanjša bolečino in utesnitev subakromialno. Končni rezultat zdravljenja je manjša bolečina v rami, pri posameznikih, kjer je vzrok slabe gibljivosti bolečina, pa pomaga tudi k boljši gibljivosti ramenskega sklepa. Je prva študija o uporabi tega vložka v svetovnem merilu. Preliminarni rezultati študije kažejo, da je implantacija vložka možna brez stranskih učinkov, implantacija vložka pa je uspešna predvsem pri poškodovancih s predhodno popolno pasivno gibljivostjo ramenskega sklepa. S študijo bomo nadaljevali. Končni rezultati študije pa bodo znani junija 2009. Klinični oddelek za plastično,rekonstrukcijsko estetsko kirurgijo in opekline ------------------ Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Strokovni dosežki v letu 2008:

- nova strokovna Navodila za pripravo bolnika v osnovnem zdravstvu za operativni poseg v splošni, področni ali lokalni anesteziji. Navodila veljajo za vso Slovenijo, ne glede na bolnišnico, v katero je bolnik napoten. Poročilo o delu je objavljeno v reviji ISIS, december 2008, strani 23-24.

189

- Oblikovanje nacionalnega registra težkih intubacij CERTIS (Centralni register težke intubacije Slovenije) in prijavljanje primerov težke intubacije se bo lahko opravilo preko e-pošte, kar bo omogočilo formiranje CERTIS podatkovne baze. Prijavljanje primerov težke intubacije je omogočeno preko www.szaim.org.

- nov obrazec: Anesteziološki predoperativni pregled kirurških bolnikov. Obrazec je v uporabi v anesteziološki predoperativni ambulanti in na kirurških oddelkih.

- Nov obrazec: Predaja bolnika iz prebujevalnice na bolniški oddelek, kar bo omogočilo bolj varen način predaje bolnika.

- Nov obrazec: Odpustna dokumentacija ZN v CIT-u, kar pomeni izboljšanje postopka odpuščanja bolnikov

- Evropsko združenje za regionalno anestezijo (European Society for Regional Anaesthesiology) je poverilo organizacijo ESRA workshopa Kliničnemu oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC v Ljubljani in Inštitutu za anatomijo MF v Ljubljani. Tim. "ESRA cadaver workshop" je dvodnevno usposabljanje iz specifičnega izvajanja regionalne anestezije na kadavrih. Organizirana so predavanja in praktične delavnice za izvajanje perifernih blokov na zgornjih in spodnjih ekstremitetah na kadavrih. Predavatelji so renomirani profesorji iz Švice in Nizozemske, ki organizirajo enake delavnice po Evropi (Innsbruck, Malta). Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok je terciarni oddelek in je po določilih UEMS certificiran učni center za izvajanje vseh vrst pouka na svojem področju. V oktobru 2008 je bil tako organiziran že 6."ESRA cadaver workshop", ki se ga je udeležilo 42 zdravnikov anesteziologov iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije.

- Od leta 1993 organiziramo pod pokroviteljstvom Fondation Europeenne d'enseignement en Anaesthesiologie redne letne tečaje podiplomskega izobraževanja za specializante in specialiste iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine. Tečaji potekajo po vsebini in natančnih propozicijah mednarodnega odbora FEEA. Direktor podiplomskega izobraževanja FEEA je prof. dr. Vesna Paver-Eržen, dr. med., svetnica, ki je članica mednarodnega odbora FEEA. Letošnji je bil 16. tečaj FEEA. Tečaj traja dva dni in pol, vedno preko vikenda, vsebuje vabljena predavanja domačih in tujih profesorjev ter razgovore v obliki okrogle mize. V zadnjih letih se uvaja vedno več delavnic in pridobivanje znanja poteka interaktivno v majhnih skupinah. Obvezen je končni test s pisnimi vprašanji tipa MCQ. Test, ki je pisan pod šifro udeleženca, je evalviran in so udeleženci tečaja z rezultati seznanjeni. Pred tečajem izide zbornik vseh predavanj v celoti v slovenskem jeziku in velja za učbenik za določena anesteziološka poglavja.

190

- Med najstarejše strokovno sodelovanje našega Kliničnega oddelka z zunanjimi ustanovami sodi sodelovanje v organizaciji vsakoletnih anestezioloških simpozijev Alpe-Jadran. Gre za strokovna srečevanja zdravnikov anesteziologov s področja regije Alpe-Jadran. Korenine imajo v srečanjih tim. "slovensko-štajerskih srečanjih anesteziologov (1. srečanje je bilo v Dobrni leta 1971). Leta 1987 so ta srečanja prerasla v 1. anesteziološki simpozij Alpe-Jadran v Gradcu. Na srečanjih sodelujejo poleg slovenskih in avstrijskih še italijanski in hrvaški anesteziologi. Leta 2007 je bil v Sloveniji uspešno organiziran 20. jubilejni simpozij, leta 2008 pa so bili organizatorji italijani (Udine). Leta 2009 bo 22. simpozij anesteziologov Alpe-Jadran v Celovcu.

- Strokovna izpopolnjevanja naših zdravnikov v tujih ustanovah v letu 2008: 1.dr. Sonja Merzelj: 2-mesečno strokovno izpopolnjevanje na Texas Children's Hospital v Houstonu, ZDA: 3. 3. – 16. 5. 2008 2.dr. Tomislav Mirkovič: 3-mesečno strokovno izpopolnjevanje v bolnišnici »Groupe Hospitalier Pitie-Salpetrier« v Parizu (povabilo prof. Stewarta Gottfrieda in prof. Thomasa Similowskega) od 1. 6. do 31. 8. 2008 3.dr. Nina Pirc: London: 4. – 29. 8. Strokovno izobraževanje iz anestezije pri jetrnih operacijah na King's College Hospital 4.dr. Janez Benedik: Houston (ZDA): 11. – 25. 10. – strokovno izpopolnjevanje na Texas Children Hospital (Anesthesia dept.)

Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- Načrtovanje rekonstrukcije obraznega skeleta s pomočjo 3D modelov - Kirurška rekonstrukcija obraznega skeleta z mikrovaskularnimi režnji - Novosti pri zdravljenju obraznih poškodb (endoskopska kirurgija, nove

vrste in oblike osteosintetskega materiala, resorptivni osteosintetski material

- Uvedba novih tehnik pri zdravljenju prirojenih obraznih nepravilnosti - Distrakcije obraznega skeleta pri motnjah v rasti - Novosti pri eksodontskem zdravljenju zob - Nove implantološke tehnike nadomeščanja manjkajočih zob - Lasersko zdravljenje - Uvedba tečaja Mimicsa

Klinični oddelek za urologijo Strokovni dosežki v letu 2008: - metoda Advance za zdravljenje moške inkontinence - vstavljanje kovinskih opornic pri bolnikih z zoženimi sečevodi - uporaba lastne ustne sluznice pri uretroplastiki zaradi zožene sečnice

191

Klinični oddelek za nevrokirurgijo Strokovni dosežki v letu 2008 - Nevronavigacija: Metodo izvajamo z uporabo nevronavigacijske naprave Medtronic Stelthstation. Z njo lahko natančno dosežemo tarčna mesta v intrakranialnem prostoru. Uporabljamo jo za natančnejše mikrokirurško odstranjevanje možganskih tumorjev, za mikrokirurške biopsije in igelne stereotaktične biopsije globokih in majhnih možganskih sprememb. - Nove tehnike vstavljanja umetnih medvretenčnih ploščic, kletk in sprednje stabilizacije vratne hrbtenice z neprofiliranimi umetnimi kletkami in vijaki: Te sodobne in nove operativne metode v spinalni nevrokirurgiji vratne hrbtenice smo uvedli pri zdravljenju zelo razširjenih degenerativnih bolezni vratne hrbtenice. Klinični oddelek za kirurške okužbe Strokovni dosežki v letu 2008: -------------------- Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Strokovni dosežki v letu 2008

- Največji dogodek je bila 50. letnica prve operacije na odprtem srcu. Praznovali smo jo v Cankarjevem domu, dne 10.10.2008. Hkrati je izšla knjiga z naslovom Razvoj slovenske kirurgije srca = Development of Slovenian heart surgery: ob 50-letnici prve operacije na odprtem srcu (1958-2008) = the 50th anniversary of the first open-heart surgery (1958-2008): znanstvena monografija, avtorica: Zvonka Zupanič Slavec.

- Že od leta 2006 izvajamo kirurško ablacijo atrijske fibrilacije pri tistih bolnikih, ki prihajajo k nam na operacijo srca. Sedaj smo uvedli novo metodo pri bolnikih, ki imajo atrijsko fibrilacijo. Gre za popolnoma endoskopsko ablacijo permanentne atrijske fibrilacije.

- Sodelovanje z UKC Tuzla. V UKC Tuzla gresta 3 tedne v mesecu en kirurg specialist in ena diplomirana medicinska sestra / zdravstvenik – perfuzionist (določeno po razporedu). V UKC Tuzla izvajamo operativni program kardiovaskularne kirurgije, hkrati pa tudi izobražujemo njihov kardiovaskularni kirurški tim. En teden mesečno pa prihajata kirurg in perfuzionist iz UKC Tuzla, kjer se udeležujeta izobraževanja na našem oddelku.

- Aprila 2008 smo uspešno izvedli plastiko mitralne zaklopke s pomočjo endoskopa na delujočem srcu, brez klemanja ascendentne aorte.

- Kirurgija atrijske fibrilacije - Biološke srčne zaklopke

192

- Prvo operacijo umetnega srca v Sloveniji je izvedel prof.dr. Borut Geršak, dr.med., višji svetnik. Umetno srce je dodatna možnost za tiste bolnike, ki bi sicer brez te podpore umrli. Bolniku je umetno srce rešilo in podaljšalo življenje. Umetno srce, ki je sicer nameščeno zunaj človeškega telesa, je dejansko podpora bolnemu srcu. Daje mu možnost, da si opomore bodisi po operaciji, bodisi medtem, ko bolnik čaka na presaditev srca. V konkretnem primeru levi prekat bolnikovega srca lahko s pomočjo umetnega srca počiva, saj prečrpava kri v aorto namesto njega. Tako je pri bolniku, ki je prvi v Sloveniji začasno dobil umetno srce, celoten pretok krvi sedem litrov na minuto, umetno srce pa jo prečrpa okrog 3,5 litra na minuto. Ta možnost da bolnikom, ki doživijo odpoved levega prekata srca možnost, da nekako preživijo ali dočakajo presaditev srca. UKC, ki edini v Sloveniji izvaja presaditve srca, z začetkom tega projekta vstopil v krog tistih bolnišnic v svetu, ki nudijo oskrbo vsem bolnikom.

Nevrološka klinika Klinični oddelek za bolezni živčevja Strokovni dosežki v letu 2008:

- Ustanovitev Centra za kognitivne motnje V letu 2008 smo ustanovili Center za kognitivne motnje (CKM), v okviru katerega deluje ambulanta in se usmerjeno izobražuje specializirana sestra. Klinični oddelek je za to dejavnost pridobil zdravnika. Delo v CKM.je multidisciplinarno in timsko.

- Uvedba zdravljenja MS z zdravilom Tysabri. Pri bolnikih s hudo in hitro napredujočo obliko remitentno-.recidivantne oblike multiple skleroze smo v letu 2008 uvedli novo obliko zdravljenja. Gre za natalizumab (Tysabri). To je učinkovito zdravilo, ki lahko pri dobro izbranih bolnikih izrazito izboljša stanje. Učinke zdravila, kot tudi stranske učinke smo v okviru Centra za ekstrapiramidne bolezni sistematično spremljali.

- Sistematična uvedba zdravljenja hudih oblik parkinsonizma z infuzijo Duodope.

Prej poskusno zdravljenje malignih oblik Parkinsonove bolezni z Duodopo smo sistematično uvedli v spekter terapij, ki jih lahko ponudimo tem bolnikom. Pristop k zdravljenju je timski (nevrolog, specializirana sestra) in vključuje tudi sodelavce iz gastroenterološke klinike. Med letom smo z idejami o izboljšanju naprave sodelovali tako z bolniki kot s proizvajalcem infuzijskega sistema.

- Sistematična uvedba zdravljenja hudih oblik motenj gibanja z globoko možgansko stimulacijo.

193

Prej poskusno zdravljenje malignih oblik Parkinsonove bolezni in hudih oblik distonij z globoko možgansko stimulacijo (DBS) smo sistematično uvedli v spekter terapij, ki jih lahko ponudimo tem bolnikom. Prva stopnja, predoperativna priprava, se začne v Ljubljani v Centru z ekstrapiramidne motnje in nadaljuje na univerzitetni kliniki v Muenchnu, ki opravijo kirurški poseg. Pri Zdravstvenem svetu smo skupaj s KO za nevrokirurgijo uspešno predstavili program za DBS.

- Uvedba kombinirane preiskave EEG – test z nagibno mizo Pri obravnavi bolnikov z motnjami zavesti smo uvedli kombinirano testiranje – ob testu z nagibno mizo elektroencefalografsko spremljamo tudi možgansko aktivnost. Testiranje je pokazalo dobre diagnostične domete, rezultate smo v okviru Centra za epilepsije odraslih sistematično spremljali.

- Pričetek sistematične terciarne hospitalne obravnave bolnikov z epilepsijo

V letu 2008 smo uvedli sistematično terciarno obravnavo hospitaliziranih bolnikov z epilepsijo, ob dolgotrajnih EEG snemanjih in s sodelovanjem sestre, ki jo v ta namen posebej izobražujemo. Poleg tega smo razširili indikacijsko polje za kirurško zdravljenje epilepsij na netemporalne in nelezijske. Del terciarne obravnave hospitaliziranih bolnikov so postali tudi redni epileptološkihmultidisciplinarni konziliji.

- Uporaba botulina pri širšem spektru nevroloških bolnikov V letu 2008 smo pričeli sistematično zdraviti z botulinom spastičnost pri multipli sklerozi, pri terapevtsko rezistentnih nevralgiah trigeminusa in pri terapevtsko rezistentnih glavobolih. Pri teh bolečinskih indikacijah smo med prvimi v Evropi. Zdravljenje kombiniramo s farmakološkimi ukrepi, učinke in stranske pojave pa sistematično spremljamo v okviru Centra za avtonomne motnje in glavobole ter v okviru Centra za MS.

- Uvedba metode slikanja s PET-om V letu 2008 smo izpopolnili diagnostično obravnavo bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi z metodo slikanja s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET). Pri tem sodelujemo z Onkološkim Inštitutom in Kliničnim oddelkom za nuklearno medicino. KO inštitut za klinično nevrofiziologijo Strokovni dosežki v letu 2008: Uvedbe novih metod v državi in prenos v državo Ena zadnjih večjih aparaturnih pridobitev IKN je elektroencefalograf z veliko ločljivostjo. Je klinično in raziskovalno izjemno koristno orodje, katerega polno izkoriščenost pričakujemo šele v naslednjih nekaj letih. Trenutno ga bolj kot za rutinsko delo uporabljamo v raziskavah (kortikalno upravljanje dihanja, kognicija, funkcije gibalne skorje možganov). Nameravamo pa ga uporabiti tudi v diagnostiki epilepsij.

194

Jasnejši profil dobivata tudi ambulanta za bolezni perifernega živčevja in multidisciplinarna skupina za amiotrofično lateralno sklerozo s sedežem na IKN (informacije za bolnike in zdravnike so na spletnih straneh IKN: http://www.kclj.si/ikn/). V dveh letih in pol je posebej opazen napredek pri uvajanju neinvazivnega umetnega predihavanja. Nadaljevali smo razvoj funkcijskega magnetnoresonančnega slikanja – metoda z dogodkom povezane fMR (v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za radiologijo, ). Izdelali in publicirali smo standarde za elektrofiziološko merjenje funkcij freničnega živca in trebušne prepone ter mišic jezika. Od lanskega leta redno zagotavljamo ekipo, ki elektrofiziološke meritve (EMG, evocirani potenciali) pri hudo bolnih ležečih bolnikih po potrebi opravi ob njihovi postelji. Stalno posodabljamo informacijski sistem IKN, tako da tudi kompatibilen z nastajajočo »informacijsko hrbtenico« UKC. Uvedli smo digitalne diktafone, ki močno poenostavljajo delo, v zvezi s tem pa tudi elektronsko podpisovanje izvidov po poprejšnji avtorizaciji zdravnika, ki je izvid diktiral. Na naše preiskave se morejo pacienti naročiti tudi po e-pošti (ne pa še po medomrežju, ker tega tehnologija UKC še ne omogoča). Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Strokovni dosežki v letu 2008: - Reorganizacija Nevrološke klinike na KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo - Ustanovitev Enote za možgansko kap - Uvedba metode slikanje s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) v sodelovanju z Onkološkim inštitutom pri bolnikih s kritično karotidno boleznijo - Uvajanje specifičnih terciarnih preiskav v nevrologiji kot so:

• Določanje možganske žilne odzivnosti na L-arginin • Nevrološko-nevrokirurško-nevroradiološki konzilij • Nevrološko-kardiološki konzilij • Nevrološko-angiološko-nevroradiološki konzilij • Endotelijsko odvisna in neodvisna vazodilatacija • Duplex sonografija vratnih arterij • Določanje možgansko-žilne odzivnosti na vidni dražljaj s pomočjo

transkranialne • doplerske sonografije • Določanje možgansko-žilne odzivnosti na inhalacijo CO2 • Določanje desno-levega šanta s pomočjo transkranialne doplerske

sonografije • Detekcija mikroembolizmov s pomočjo transkranialne doplerske

sonografije • Transkranialna dvojana sonografija

195

Ginekološka klinika Klinični oddelek za ginekologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

1. Onkološka kirurgija: • Nadaljevanje zmanjševanja radikalnosti pri mladih bolnicah z

majhnimi karcinomi materničnega vratu IB1 < 2 cm – radikalna trachelectomija - ohranjanje reproduktivnega potenciala – 3 primeri; Pri eni v februarju 2009 spontana zanositev.

• Laparoskopsko asistirana radikalna vaginalna histerektomija pri karcinomu materničnega vratu IB1. 2 primera

• Začetek uvajanja endoskopske ocene optimalne citoredukcije, pri bolnicah z rakom jajčnika.

• Timski pristop pri zdravljenju bolnice P.N. roj. 20.1.1948, z obsežnim lokalno napredovalim planocelularnim karcinomom vulve po že zaključenem zdravljenju na OI. V kirurškem zdravljenju so poleg specialistov KOG sodelovali še plastik, abdominalni kirurg in urolog. Napravljena je bila pelvična eksenteracija, z ustrezno derivacijo, odstranitev tumorske mase iz vulve perineja in dela stegna s plastično rekonstrukcijo tega predela. Zahteven po-operativni potek je trajal od sprejema 7.10.2008 do srede februarja 2009.

2. Uroginekologija: Uvedba zdravljenja stresne urinske incontinence s preparatom BULKAMID, ki je posebno polnilo iz hidrofilnega poliakrilamida hidrogena in ga uporabljamo bodisi za primarno ali nadaljevalno kirurško zdravljenje stesne urinske inkontinence. Bulkamid v lokalni anesteziji pod kontrolo cistoskopa s pomočjo prilagojene brizge in igle instiliramo pod sluznico transuretralno v predel vratu mehurja na 3., 6., in 9. uri.

Klinični oddelek za perinatologijo Strokovni dosežki v letu 2008: V letu 2008 smo imeli 6715 porodov, kar je 9,6 % več kot leta 2007. Kljub temu nam je uspelo ohraniti majhen odstotek porodov s carskim rezov, 15,7 %, majhen odstotek vaginalnih izhodnih operacij, 2,9 %, in majhen odstotek hujših poškodb porodne poti pri vaginalnem porodu, 0,6 %. Manjši je tudi odstotek transfuzij med in po porodu, 0,6 %. Žal še vedno narašča odstotek prezgodnjih porodov, kar je bilo pričakovati. Izpeljali smo projekt e-rojstva, ki omogoča takojšnjo pridobitev matične številke novorojencu. Uvedli smo nov informacijski sistem Hipokrat, ki smo ga prilagodili našim potrebam in povezali z že obstoječimi bazami podatkov BIS in NPIS za sprotno beleženje podatkov in statistično obdelavo.

196

Klinični oddelek za reprodukcijo Strokovni dosežki v letu 2008: Za KOR je najpomembnejši strokovni dosežek in hkrati dober kazalnik kakovosti pomembno zvečanje stopnje nosečnosti v postopkih zunajtelesne oploditve. V letu 2005 je bila stopnja nosečnosti v postopkih zunajtelesne oploditve 21 %, v letu 2006 smo jo izboljšali na 24 %, v letu 2007 in 2008 pa še za 3 %, tako da je sedaj 27%. S tem rezultatom se uvrščamo med razvite evropske centre. S področja kirurške dejavnosti kot pomemben strokovni dosežek podajamo operativno obravnavanje globoke infiltrativne endometrioze, ki je ena od treh oblik endometrioze in razen rodil neredko prizadene tudi vse ostale organe v mali medenici: črevo, mehur, sečevode in v svoji najobsežnejši obliki resno ogroža zdravje žensk. Tako z diagnostičnega kot terapevtskega vidika predstavlja eno najzahtevnejših obolenj. V Evropi in ZDA so se zato oblikovali posebni centri, ki bolezen obravnavajo z interdisciplinarnim pristopom. Najučinkovitejše je zaenkrat kirurško zdravljenje. Na Ginekološki kliniki smo začeli uvajati tovrstne operacije leta 2001. Oblikovana je bila strokovna skupina ginekologa, abdominalnega kirurga in po potrebi tudi urologa, gastroenterologa in radiologa. Na osnovi lastnih izkušenj in prenosa znanja iz tujine smo diagnostiko in zdravljenje privedli do te stopnje, da smo primerljivi s priznanimi specializiranimi centri v Evropi. Pediatrična klinika Služba za kardiologijo Strokovni dosežki v letu 2008 ------------------------ Služba za pljučne bolezni Strokovni dosežki v letu 2008:

- prenos znanja in uvedbo nove dejavnosti neinvazivne ventilacije pri otrocih s kronično respiracijsko insuficienco.

Služba za gastroenterologijo in hepatologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

− uvedbo diagnostike s kapsulno endoskopijo − program perkutane endoskopske gastrostome, ki ga izvajamo kot edini

pediatrični endoskopisti v Sloveniji

197

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Strokovni dosežki v letu 2008:

- Uvedba edukacije in uporabe nove naprave za kontinuirano merjenje glukoze Navigator

- Uvedba metode za detekcijo motenj glikozilacije proteinov (izoelektrofokusing)

- Izboljšanje načina zdravljenja hipogonadizma z uporabo dolgo-delujočega preparata

- Izboljšanje načina zdravljenja prezgodnje pubertete z uporabo dolgo-delujočega preparata analoga GnRH

- Izdaja knjižice z informacijami za starše - Odpoved nadledvične žleze - Izdaja knjižice z informacijami za starše - Malček s sladkorno boleznijo

Klinični oddelek za nefrologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- Diagnostična obdelava in terapija motenj mikcije pri otrocih; primerjava uspehov ambulantne in bolnišnične obravnave.

- Vzpostavitev baze podatkov otrok s kronično ledvično boleznijo v Sloveniji.

- Nadaljevanje psihološke obravnava otrok s kronično ledvično boleznijo, vpeljava nove metoda odkrivanja vezikouretrnega refluksa pri otrocih (v sodelovanju s službo za radiologijo Pek).

- Vključitev v ESPN register otrok s končno ledvično odpovedjo. Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Strokovni dosežki v letu 2008: Multidisciplinarni klinično-imunološki tim UKC Ljubljana Oblikovanje celostnega multidisciplinarnega klinično-imunološkega tima UKC Ljubljana za obravnavo bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi. V sklopu klinično imunološkega tima sodelujejo imunologi, infektologi, hemato-onkologi, bazični imunologi in genetiki ter vsi ostali specialisti, ki obravnavajo bolnike s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi. Klinično-imunološki tim ima redne sestanke na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer obravnavamo najtežje bolnike s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi ter pripravimo plan za imunološko in molekularno-genetsko diagnostiko ter zdravljenje posameznih bolnikov s primarno imunsko pomanjkljivostjo. V okviru klinično-imunološkega tima poteka tudi redno izobraževanje s področja klinične imunologije in dogovor glede strategije za nadaljnjo organizacijo obravnave bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi.

198

Služba za onkologijo in hematologijo Strokovni dosežki v letu 2008 -------------------------- Služba za neonatologijo Strokovni dosežki v letu 2008: Zdravstvena oskrba novorojenčkov na domu Seminar in učna delavnica za patronažne medicinske sestre, pediatre in družinske zdravnike Predavalnica in klub Pediatrične klinike 14. in 15. marec 2008. 55 udeleženk in udeležencev; Izdano prenovljeno gradivo in zbornik predavanj, CIP 616-053.31-083(082), ISBN 978-961-91193-6-5 Vedenjski vzorci novorojenčka v luči zgodnjega razvoja Mednarodni seminar z 60 udeleženci, predavalnica Pediatrične klinike na ulici Stare pravde 4 v Ljubljani, z dvema predavanjema je aktivno sodelovala g.Betty Hutchon iz Londona, zbornik predavanj CIP 616-053.31(063), ISBN 978-961-91193-7-2 Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Strokovni dosežki v letu 2008: Celostna zdravstvena obravnava otrok in mladostnikov s spektroavtistično motnjo (SAM) Uvajanje novih zdravstvenih programov: Celostna zdravstvena obravnava otrok in mladostnikov s spektroavtistično motnjo (SAM): Program je bil sprejet in potrjen ter financiran sredi leta 2008. Zdravstvene koristi predlaganega programa so: - razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih programov - pomoč pri dolgoročni rehabilitaciji oseb s SAM - izobraževanje strokovnjakov in staršev otrok s SAM - vključitev v obstoječo mrežo zdravstvene skrbi za otroke z motnjo v razvoju na primarno-sekundarnem in terciarnem nivoju - sodelovanje s sorodnimi centri po svetu - raziskovalna dejavnost na področju oseb s SA - podpora družinam otrok s SAM Ekonomske koristi pa: - timska in interdisciplinarna obravnava, ki je prilagojena posameznemu bolniku - večje zadovoljstvo oseb s SAM, strokovnjakov in staršev - boljša organizacija zdravstvene službe zaradi jasneje opredeljenih diagnostičnih in terapevtskih poti ter boljših epidemioloških podatkov - raziskovanje na tem področju bo omogočilo razvoj uspešnejših terapevtskih programov Predvideno število oseb s SAM, ki jim je namenjen predlagani program, je v Sloveniji 1500-3000. Zgodnje odkrivanje, diagnostika in zdravljenje motenj dihanja, povezanih s spanjem in drugih motenj cikla budnosti/spanja pri otrocih in mladini Potrjen in za leto 2008 plačan program: Zgodnje odkrivanje, diagnostika in zdravljenje motenj dihanja, povezanih s spanjem in drugih motenj cikla budnosti/spanja pri otrocih in mladini Ker gre za večinoma ambulantno

199

zdravstveno varstvo (samo na enem mestu) in polisomnografska snemanja na domu ali na našem oddelku preko noči, je jasno, da taka obravnava izrazito zmanjša “tavanja” bolnikov od enega specialista do drugega, ležala doba se kar najbolj skrajša (od sedaj predvidene 2- ali 3-dnevne hospitalne obravnave v laboratoriju za spanje, terja ambulatorna PSG obravnava zgolj nekaj ur, praviloma preko noči v bolnišnici, vse ostalo pa poteka zunaj nje). Preprečevanje dihalnih premorov (centralnih in/ali obstrukcijskih) zmajša število ponovnih hospitalizacij, zmanjša število ponovljenih preiskav. Število v Sloveniji: dojenčki in malčki: do 300 letno,starejši otroci (3-18 let); 120 letno Tak zdravstveni program omogoča intenziviran izkoristek sredstev, preiskave se ne podvajajo in so občutno cenejše, število preiskav se lahko temu ustrezno zmanjša, manjši so stroški. Algoritem: zdravljenja mitohondrijskih bolezni Mitohondrijske citopatije (MC) so najpogostejše presnovne bolezni na področju otroške nevrologije. Razširjenost MC je po nedavnih ocenah v literaturi 1/5000. MC predstavljajo genetsko, biokemično in klinično zelo heterogeno skupino bolezni povezano z nepravilnostmi v oksidativni fosforilaciji (sistemu OXPHOS), delovanju piruvatnega dehidrogenaznega kompleksa, encimov Krebsovega ciklusa in beta-oksidaciji maščobnih kislin. Pri otrocih so najpogostejši: huda umska manjrazvitost, generalizirana hipotonija, laktatna acidoza in znaki kardiorespiratorne odpovedi, zato so se za otroke pojavili posebni diagnostični kriteriji Diagnosticni algoritem za IV deficienco: Leigh + def. IV --- testiras SURF1 kardiomiopatija + def. IV ----- testiras SCO2 ( in pri tem se velja, da gre za gradient aktivnosti encimov, najmanj misica, nekoliko vec v jetrih, norm IV v kozi; prvi pacient je bil iz belgije, mutacijo pa je pogruntal dimauro) jetrna odpoved + keto koma + def IV ---- testiras SCO1 encefalopatija + tubulopatija + def IV --- testiras COX10 Dg preiskave: na tešče, preprandialno in postprandilano. Redke nevrodegenerativne bolezni Program je bil potrjen na zdravstvenem svetu, čaka le na finančno potrditev: Obravnava najbolj zahtevnih bolnikov (z redkimi bolzenimi v otroški nevrologiji in z nevrodegenerativnimi boleznimi) na enem mestu s strani vseh specialistov na enem mestu. Možnost kakovostne obravnave na domu. Hitra in učinkovita diagnostika, lahko v določenih primerih celo omogoči usmerjeno zdravljenje,izboljša kakovost življenja. V primeru zgodnjega odkrivanja pa lahko pri sorojencih z ustreznimi ukrepi celo prepreči nastanek bolezni. Ekonomske koristi so lahko ogromne, če se zavedamo, da gre lahko za bolezni, katerih ponavljanje v isti družini je moč z ustrezno diagnostiko preprečiti ali začeti zdravljenje dovolj zgodaj, da se bolezen pri sorojencu ali sorojenki sploh ne pojavi. Pri primerih pa zgodnje odkrivanje in zgodnja multidisciplinarna oskrba (še posebej, če je kombinirana z oskrbo v domačem okolju) bistveno izboljša kakovost življenja. Pričakovana razširjenost za

200

Slovenijo je 35 primerov/leto, sicer pa zaradi kroničnosti lahko pričakujemo potrebo po oskrbi približno 150 bolnikov/leto. Algoritem: ukrepanje ob epileptičnem statusu Namen in cilj specifičnega protiepileptičnega zdravljenja je hitra in varna prekinitev statusa in preprečitev ponovitve brez stranskih učinkov za srčno-žilni sistem, dihala in brez vpliva na stanje zavesti.. Kot specifična protiepileptična zdravila prvega izbora se uporabljajo benzodiazepini (diazepam, midazolam, lorazepam), barbiturati (fenobarbital), tudi mnoga druga zdravila (fenitoin, fosfenitoin). Ta zdravila imajo različne farmakodinamične in farmakokinetične lastnosti, ki vplivajo na hitrost kliničnega učinka, učinkovitost prekinjanja statusa in na trajanje učinka. Predlagali smo nov algoritem ukrepanja, ki temelji na sodobno definiciji epileptičnega statusa (intenzivistični pogled), da ta lahko traja le pet do deset minut. Na osnovi tega je tudi zaporedje uporabe zdravil drugačno: predvsem se bolj uporabljajo benzodiazepini, v prvi vrsti lorazepam in midazolam (tudi v kontinuirani infuziji). Natančen opis in postopek je del terciarnega projekta. Služba za radiologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

− Nova metoda odkrivanja vezikoureternega refluksa pri otrocih (v sodelovanju s KO za nefrologijo Pediatrične klinike)

Stomatološka klinika Center za otroško in preventivno zobozdravstvo Strokovni dosežki v letu 2008:

- zgodnje odkrivanje kariesa pri otrocih in mladostnikih s t.im.bite-wing tehniko intraoralnega slikanja zob,

Center za fiksno protetiko in Center za snemno protetiko Strokovni dosežki v letu 2008:

- Strokovni dosežek protetike je izgotovitev celovitega spiska novih protetičnih storitev in tudi cenika storitev s področij stomatološke protetike

- Razvoj klinične subspecialistične dejavnosti diagnostike in zdravljenja temporomandibularnih motenj, bruksizma in artritisov čeljustnega

- Razvoj novega keramičnega nanosa, ki za štirikrat poveča trdnost vezave cementa na keramiko

201

- Puhovo priznanje za izume v letu 2007 za razvoj estetskih keramičnih zatičkov iz cirkonijevega oksida v sodelovanju z Institutom Josef Stefan in podjetjem Interdent je stimulacija za prenos zatička v klinično prakso

Center za ustne bolezni in paradontopatije Strokovni dosežki v letu 2008:

- Implantološka oskrba bolnikov, ki so bili predhodno zdravljeni zaradi parodontalne bolezni, kjer je načrtovanje vstavitve zobnega vsadka zahtevnejše in zahteva dodatne postopke za povečanje kostnega volumna čeljustnega grebena.

- Zdravljenje vertikalnih kostnih izgub (kostnih žepov) s sendvič tehniko, to je kombinacijo biološke regeneracije obzobnih tkiv (Emdogain) in uporabo avtolognih kostnih delcev. Od prejšnjih načinov zdravljenja kostnih žepov se razlikuje po krajšem času, ki je potreben za operativni poseg in po nižjih materialnih stroških.

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Strokovni dosežki v letu 2008:

- Ocena diagnostične vrednosti mikrobioloških testov za dokaz lymske nevroborelioze.

- Ocena vrednosti dokazovanja poseljenosti z MRSA s PCR. Očesna klinika Strokovni dosežki v letu 2008:

- Uspešno nadaljevanje zdravljenja obolenj mrežnice z anti VEGF zdravili pri senilni degeneraciji rumene pege

- Pregledovanja donorskih roženic na mikroskopu - uvedba kvalitativnega in kvantitativnega pregledovanja endotelialnih celic roženice pri dajalcih smo dosegli, da se implantirajo le kvalitetne roženice, kar omogoča večjo varnost prejemnikov in boljšo rehabilitacijo. Uvedba tega postopka pomeni zametke očesne banke.

- Endokanalikularna laserska DCR Metodo, ki smo jo razvili na kliniki, smo v preteklem letu rutinsko uporabljali in razvili nov ročnik za aplikacijo, kar pomeni dodatno poenostavitev metode. S klinično uporabo smo skrajšali čakalno dobo iz enega leta in pol na osem mesecev.

202

Klinika za otorinolaringologijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- evedba novih rekonstruktivnih posegove po operacijah karcinomov spodnjega dela žrela, kjer defekte nadomeščamo s prestavitvijo laringalnega poklopca ali celo dela ohranjenega grla.

- Uvedli smo merjenje nazalnosti, kar uporabljamo za objektivizacijo nepopolne velofaringealne zapore in posredno tudi v sledenju izboljšanja slušnih sposobnosti. Še posebej je to pomembno pri bolnikih z razcepi neba, osebami s polževimi vsadki ter nevroloških bolnikih.

- Korelacijo analize temeljne frekvence glasu ter formantne analize (pomaga pri realni oceni vpliva izboljšanja sluha na razumljivost govora) smo prav tako vključili v oceno uspešnosti slušne rehabilitacije gluhih oseb s polževim vsadkom.

Ortopedska klinika Strokovni dosežki v letu 2008:

- Endoskopske operacije diskus hernije ledvene hrbtenice - nadomestno zdravljenju hrustančnih poškodb z gojenjm lastnih

hrustančnih celic izven človeškega telesa. V letu 2008 smo na Ortopedski kliniki uvedli metodo presaditve hondrocitov na alginatnem nosilcu z mini artrotomijo. Določeni tipi nosilcev in ugodna lokalizacija lezije pa omogočajo celo artroskopske presaditve.

- Artroskopski posegi v posteriornem delu gležnja V letu 2008 smo na Ortopedski kliniki začeli rutinsko opravljati artroskopije v posteriornem delu gležnja. Poseg se opravi skozi dve vstopni mesti, bolnik leži na trebuhu. Dobre kratkoročne pooperatrivne rezultate smo dosegli pri približno 80% bolnikov, kar je primerljivo z navedbami v literaturi.

- Zdravljenje anaerobne okužbe hrbtenice s hiperbarično oksigenacijo - Zdravljenje osteoid osteoma na hrbtenici z uporabo gama sonde

V zadnjem letu smo uvedli metodo za izboljšanje intraoperativne lokalizacije osteoid osteoma v predelu hrbtenice z uporabo gama sonde. Doslej je bilo operiranih pet bolnikov. Pri vseh bolnikih so bolečine popustile takoj po operaciji, kontrolni rtg pa niso odkrili ponovitve procesa. Poškodba tkiva v okolici tumorja je bila minimalna.

- Miniinvazivni pristop za vstavitev totalne kolčne endoproteze - Homologni presadki za rekonstrukcijo kolenskih vezi

V letu 2008 smo začeli s sistematičnim odvzemom homolognih presadkov tetiv umrlih dajalcev za uporabo pri rekonstrukciji kolenskih vezi.

203

Klinika za nuklearno medicino Strokovni dosežki v letu 2008: Preiskava je namenjena diagnostiki in ovrednotenju ishemične bolezni srca pri bolnikih, kjer običajna cikloergometrična obremenitev ni izvedljiva, farmakološka obremenitev z dipiridamolom pa kontraindicirana. Pri teh bolnikih prihaja v poštev farmakološka obremenitev z dubutaminom. Na kliniki smo se odločili za protokol obremenitve z naraščajočimi odmerki dobutamina in sočasno zgodnjo aplikacijo atropina, s katerim pogosteje dosežemo ciljno obremenitev. Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo Strokovni dosežki v letu 2008:

- Vzpostavitev in optimizacija avtomatizirane laboratorijske linije-sistema (ALS) v skladu z razpisom JN in adaptacijo prostorov na lokaciji Urgentnega laboratorija.

- Strokovno-organizacijska konsolidacija 4 laboratorijev KIKKB (Hematološki, Biokemični, Koagulacija in Urgentni) v 24 urni osrednji laboratorij s povezano urgentno in neurgentno laboratorijsko dejavnostjo na 1 mestu.

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Strokovni dosežki v letu 2008:

− uvajaje kineziotapingom pri otrocih s cerebralno paralizo in uporabo kompresijskih oblačil za zaznavo lastnega telesa.

− poskusno izvajanje multisenzorne stimulacije pri bolnikih v fazi minimalnega zavedanja po hudi poškodbi možganov (problem pri tovrstni terapiji je nastopil, ker nam oddelek, kjer so bolniki hospitalizirani ne zagotovi terapevtskega prostora). Poseben poudarek je bil namenjem vestibularni stimulaciji.

− Pri bolnikih po operaciji na hrbtenici smo v program obravnave začeli uvajati nevrodinamiko oziroma mobilizacijo živčevja.

− V letu 2008 smo izvajali redne predoperativne priprave za srčne operacije, za operacije na hrbtenici ter operacije v trebuhu.

− Uvedli smo izvajanje vertikalizacije na nagibni mizi pri visokih cervikalnih lezijah.

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Strokovni dosežki v letu 2008:

- Aktivnosti posebne komisije za promet - Aktivnosti posebne zdravniške komisije - Posodobitev informacijskega sistema

204

- Priprava prve knjige Poklicnih bolezni (klinične smernice za verifikacijo poklicnih bolezni).

Služba bolniške prehrane in dietoterapije Strokovni dosežki v letu 2008:

− V okviru HACCP sistema izvajamo redni nadzor nad pripravo hrane skozi ves tehnološki proces v centralni kuhinji UKC, mlečni kuhinji na Infekcijski kliniki in kuhinji bolnišnice dr. P. Držaja. Vsi kontrolirani prametri, ki so opredeljeni v HACCP dokumentaciji so obvladovani, zabeleženi v kontrolne obrazce ter arhivirani. Ravno tako iz bakteriološke varnosti ter učinkovitega čiščenja izvajamo redni dnevni nadzor nad temperaturami pranja jedilne posode.

− Zaradi zagotavljanja boljše kakovosti hrane smo v letu 2008 pričeli z bolj intenzivno kontrolo transporta hrane in razdeljevanja hrane na bolniških oddelkih. Izvedli smo 40 kontrol na različnih bolniških oddelkih, kjer smo spremljali transport hrane, čas razdeljevanja hrane ter središčne temperature obrokov.

− Uvedba dnevnega ocenjevanja naključno izbrane diete, ki so odvzeti iz razdeljevalnega tekočega traka v kuhinji. Skupina izmeri središčno temperaturo hrane, preveri težo porcije, oceni izgled in okus hrane ter poda skupno oceno obroka. O rezultatih ocenjevanja sprotno obveščamo kuhinjsko osebje.

− V Centralni mlečni kuhinji je bilo opravljenih 16 individualnih prehranskih obravnav dojenčkov in malih otrok z različno patologijo, v starostnem obdobju do dveh let. Večina obravnavanih otrok je bila hospitalizirana na Kliničnem oddelku otroške kirurgije. Prehranske obravnave so vključevale sestavo, hranilni in energijski izračun jedilnikov, postopke priprave hrane ter v šestih primerih tudi prehransko svetovanje staršem. Večina otrok je prejemalo hrano po sondi ali hranilni stomi.

Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Strokovni dosežki v letu 2008:

− V letu 2008 smo nadaljevali s spremljanjem pojavljanja MRSA, ESBL in VRE po klinikah in kliničnih oddelkih. Zajemamo nove primere kolonizacij in okužb skupaj in izračunavamo mesečne incidence na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD).

− Po preliminarni podatkih za leto 2008 bo incidenca MRSA ostala blizu izračunane za leto 2007. Incidenca ESBL je bila tudi v letu 2008 v porastu. Pri pacientih zaznavamo porast ESBL ne le med izolati bakterije Klebsiella pneumoniae, temveč tudi pri Escherichia coli in to že ob sprejemu v bolnišnico. Glede VRE je nosilstvo pri pacientih, ki so

205

se zdravili na KO za hematologijo pogosto, saj je VRE tam endemičen pojav in je bila ocenjena incidenca v letu 2008 še v porastu.

− Skrbeli smo za opozorilni sistem za MRSA, VRE in ESBL v BIS-u. Uspeli smo, da so odgovorni v informacijskem centru UKC in aplikacije HIPOKRAT omogočili izpis datuma sprejema v UKC Ljubljana na veliko nalepko za mikrobiološke preiskave. Pri uporabnikih aplikacije BIRPIS ta podatek za vnos v računalniško aplikacijo na IMI MF še ni dosegljiv. Podatek o datumu sprejema omogoča analize rezultatov glede na čas odvzema vzorca po sprejemu v UKC.

Lekarna Strokovni dosežki v letu 2008: Galenski laboratorij:

- Uvedbo novih zdravilnih oblik v letu 2007 za individualno odmerjanje za varno pediatrično farmakoterapijo (peroralne raztopine, suspenzije in sirupi z individualnim odmerjanjem) smo izpopolnili z uvedbo suspenzijske podlage Ora plus in korigensa okusa Ora sweet, ki omogočata izdelavo stabilnih suspenzij z daljšim rokom uporabe. V Lekarni UKC pripravljamo že 24 različnih receptur peroralnih suspenzij, sirupov in raztopin za otroke.

- Za potrebe KO za otroško kirurgijo smo uvedli postopek za izdelavo svečk za otroke z 20, 30 in 70 mg acetilsalcilne kisline.

- Uvedba nove recepture s konzervansom za pripravo ektrolitske mešanice - PEG (za kolonoskopijo) je omogočila podaljšan rok uporabe raztopine na 1 mesec (brez konzervansa samo 24 ur).

Kontrolno analizni laboratorij:

- Uvedli smo redno mikrobiološko analizo demineralizirane vode. - Uvedli smo nov analizni postopek za vse pripravke s

klorheksidinijevim glukonatom. - Predlagali in uvedli smo tedenski nadzor priprave popolne

parenteralne prehrane z aparaturo Baxa. - Zaradi spremenljivih delovnih pogojev zaradi gradnje DTS smo

namesto parametričnega sproščanja pripravkov uvedli sistem karantene. Pripravili smo ločeno karantensko skladišče za vse pripravke za katere je predpisana apirogenost in sterilnost. Pripravki so v »statusu karantene« do pridobitve vseh končnih rezultatov sterilnosti in apirogenosti.

206

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI V LETU 2008 (DRŽAVE EVROPE)

1. Eurotransplant 2. EBMT – European Bone Marrow Transplantation 3. ELTR – European liver transplant registry 4. European Renal Association-European Dialysis and Transplant

Association (ERA-EDTA). 5. EARSS - European Antimicrobial Resistance Surveillance System 6. EUCAST - European Committee on Antimicrobial Susceptibility

Testing 7. IFIC - International Federation of Infection Control 8. Department of Immunology and Rheumatology, Medical School,

University of Pécs, Hungary 9. Department of Rheumatology, University Hospital Zurich, Switzerland 10. Rheumatism Research Centre Berlin, Epidemiology, Berlin, Germany 11. Department of Rheumatology, Internal Medicine III, Medical

University of Vienna, Vienna, Austria 12. Department of Medicine & Surgery, Division of Medicine I &

Rheumatology, University of Florence, Italy 13. Študijski center Nemškega kirurškega združenja za kirurgijo v

Heidelbergu, Univerzitetna kirurška klinika Heidelberg 14. Univerza v Pavii, Oddelek za hepatopankreatično kirurgijo 15. Bolnišnica Cattinara,Trst, Oddelek za splošno kirurgijo 16. Bolnišnica Burlo Garofolo, Trst, Oddelek za kirurško oskrbo otrok 17. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Brescia Italija 18. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Krakow, Poljska 19. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Varšava, Poljska 20. Univerza v Bratislavi 21. University of Bristol-Pediatrična klinika, Bristol, Velika Britanija 22. International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA. 23. Groupe Hospitalier Pitie-Salpetrier, Pariz, Francija 24. King's College Hospital, London, Združeno kraljestvo 25. Department of Physics, Lancaster University, Združeno kraljestvo 26. Center za epilepsije, Univerzitetna bolnišnica Motul, Praga 27. Epilepsie Zentrum, Erlangen 28. Univerzitetna nevrološka klinika v Muenchnu, Ludwig Maximillian

Universitaet

SODELOVANJA UKCL Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI V Sloveniji, V EU, v JV Evropi

in izven Evrope

207

29. North Shore LIJ Health System, The Susan & Leonard Feinstein Center for Neurosciences Functional Brain Imaging Laboratory

30. Univerzitetni klinični center v Innsbrucku, Laboratorij za imunologijo 31. Univerzitetna klinika za stomatološko protetiko Freiburg 32. British Academy of Cosmetic Dentistry, London UK 33. Nevrološka klinika v Grazu 34. Evropska zveza bolnikov s parkinsonizmom (EPDA) 35. Evropska Akademija za epilepsijo (EUREPA) 36. Bolnišnica v Uppsali, Švedska 37. Univ. nevrološka klinika Graz, Avstrija 38. Univ. nevrološka klinika Varšava, Poljska 39. University Medical School, Department of Neurology, Debrecen,

Hungary 40. Hôpital ARMAND-TROUSSEAU, Pariz, Francija 41. Royal Free hospital, London 42. University Children's Hospital Zürich, Švica 43. Istituto G. Gaslini, Genova, Italija 44. Center za Brazeltonovo metodo ocenjevanja vedenja novorojenčkov,

London, Velika Britanija 45. University of Pécs, Pécs, Hungary 46. Div. Metabolic Diseases and Nutritional Medicine, Children’s Hospital,

Ludwig-Maximilians-University of Munich, Muenchen, Germany 47. Institut fur Hygiene und Medizinische Mikrobiologie, Wien, Avstrija 48. Klinikum der Johann Wolfgang Goethe-Universitat Frankfurt/Main 49. Salgrenska Universitetssjukhuset/Ostra, Goteborg 50. Departimento di Scienze Biomediche, universita di Trieste, Italija 51. Max von Pettenhofer-Institut fur Medizinische Mikrobiologie Munchen 52. Hopitaux Universitaires, Strasbourg 53. Faculty of Agriculture, Belfield Dablin 54. AKH, University Hospital Vienna, Dunaj, Avstrija 55. Universita Campo Biomedico, Rim, Italija 56. Steno Diabetes Center, Gentofte, Danska 57. Karolinska Institutet, Stockholm, Svedska 58. Orthopaedic Department, Ghent University Hispital, Belgija 59. Instituto Orthopedico Rizzoli Bologna, Italija 60. Kungsbacka Hospital, Švedska 61. Klinik fur Orthopadie und Unfallchirurgie, klinikum am Brudenwald,

Bamberg, Nemčija 62. Klinik fur Orthopadie und Traumatologie, Kantonsspital Liestal, Švica 63. Univer. Klinik fur Orthopadie, Graz, Avstrija 64. Univer. Klinik fur Orthopadie, AKH Wien, Avstrija 65. Evropska komisija; Relative effectiveness WG 66. Evropska agencija za zdravila / COMP 67. EU komisija za redke bolezni

208

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI V LETU 2008 (IZVEN EU)

1. Department of Medicine II, Hokkaido University Graduate School of Medicine, Sapporo, Japan

2. Sheba Medical Center, Tel-Aviv University) Tel-Hashomer, Izrael 3. Univerzitetna klinika v Jeruzalemu, Hebnew University, Izrael 4. International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA 5. Ben Gurion University of the Negev Faculty of Health Sciences, Beer

Sheva, Izrael 6. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Belo Horizonte,

Brazilija 7. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Recife, Brazilija 8. Texas Heart Institute, Houston, ZDA 9. Advanced Cardiac Arrhythmia Institute, Pinehurst, NC, ZDA 10. Texas Children's Hospital v Houstonu, ZDA 11. Baylor College, Houston, ZDA 12. Univ. nevrološka klinika (Stroke unit - TelAviv Medical Center)

TelAviv, Izrael 13. Univ. nevrološka klinika (University – Tx Houston Medical School)

Houston, ZDA 14. Univ. kardiokirurška klinika (St. Luke´s University hospital) Houston,

ZDA 15. Childrens hospital of Philadelphia, ZDA 16. Schneider Children's Medical Center of Israel, Petah Tikva, Israel 17. Univ. stomatološka klinika Chicago, ZDA 18. Mayo Clinic, Arizona, ZDA 19. New York Medical College, Division of Infectious Diseases, ZDA 20. Harvard Medical School, Boston, ZDA 21. Yale University School of Medicine, New Haven, ZDA 22. podjetje Bioprotect Ltd., Lod, Izrael 23. Baker IDI Heart and Diabetes Institute, Melbourne, Victoria,

Australia

209

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI V LETU 2008 (JV EVROPA)

1. Univerza v Sarajevu 2. Univerza v Tuzli 3. Srbska akademijo znanosti in umetnosti 4. Univerza na Reki 5. Klinični center Podgorica, Črna gora 6. Department of Rheumatology, Institute for Prevention and Treatment

of Rheumatic and Cardiovascular Disease Ni ka Banja, Medical Faculty, University of Niš, Niš, Serbia

7. KBC Split, Jedinica intenzivnog liječenja djece, Split, Hrvatska 8. KBC Zagreb, Klinika za pedijatriju, Jedinica za intenzivno liječenje

djece, Zagreb, Hrvatska 9. Bolnica Kantrida, Pediatrična klinika, Rijeka, Hrvatska 10. Bolnišnica Sarajevo, BiH 11. UKC Tuzla, BiH 12. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Zagreb Rebro 13. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Dubrava 14. Nevrološka klinika v Zagrebu, Hrvaška 15. Univ. nevrološka klinika Zagreb, Hrvaška 16. Univ. nevrološka klinika Beograd, Srbija 17. Univ. nevrološka klinika Banja Luka, Srbija 18. HIIM, Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI V LETU 2008 (SLOVENIJA)

1. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska Univerza

Ljubljana 2. Inštitut za celično biologijo, Medicinska Fakulteta Univerza Ljubljana 3. Inštitut za patologijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani 4. Inštitutom za biokemijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljan 5. Inštitutom za biofiziko, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani 6. Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v

Ljubljani 7. Inštitut za histologijo in embriologijo, Medicinska fakulteta, Univerza

v Ljubljana 8. Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani 9. Fakulteto za farmacijo, Univerze v Ljubljani 10. Fakulteto za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani

210

11. Fakulteto za fiziko, Univerze v Ljubljana 12. Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani 13. Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani 14. Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani 15. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 16. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani 17. Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani 18. Visoka šola za zdravstvo 19. UKC Maribor 20. Slovenija-transplant 21. Onkološki inštitut 22. Republiški zavod za transfuzijo krvi 23. Inštitut Jožef Stefan 24. Ministrstvo za zdravje RS 25. Ministrstva za obrambo RS 26. Fotona d.d., Ljubljana 27. EDUCELL 28. Medresorska delovna skupina za kemijsko varnost otrok 29. Medresorska delovna skupina Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav

novih psihoaktivnih snovi, Ministrstvo za zdravje RS 30. Nacionalna delovna skupina za umrljivost zaradi drog, 31. Komisija za zdravila, Javna agencija za zdravila in medicinske

pripomočke 32. Medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike plinskih

terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju 33. Stalni odbor RS za področje kemijskih nesreč