Upravljanje človeških virov v UKC Ljubljana

NAGRADNA KRIŽANKA

Komuniciranje po elektronski pošti

Intervju z glavno medicinsko sestro UKC Ljubljana

INTERNOINTERNOINTERNOINTERNOInterno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2013 | številka 04Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2013 | številka 04

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILOTudi v letu 2013 je naša želja, da bi zapo-sleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasi-la. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasne-je do 16. septembra 2013. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digital-ni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne hono-riramo.

34

27

16

KAZALO03 UVODNIK

KDO SMO MI 04 »Samovelikipremikivrazmišljanjuinravnanjunaslahkoobdržijonadvodo«, pogovorzErnoKosGrabnar,glavnomedicinskosestroUKCLjubljana

06 »Zaselitevsiintenzivnoprizadevamovečkotdesetlet«,predstojnikKOzahematologijo, prof.dr.Peterčernelč,dr.med.

08 Službazainvesticije

AKTUALNO10 »Potrebapohlajenjujepostalastandard,kigavčasihnismopoznali«, pogovorzMajoMazej,VodjoTehnično-vzdrževalnihslužb

12 UpravljanječloveškihvirovvUKCLjubljana

14 RazmišljanječlanaSvetaUKCLjubljanaMarkaAlaufapozadnjiseji

15 Komuniciranjepoelektronskipošti

15 Kolesarnicaodslejdesnoobploščadiglavnestavbe

16 StrokovnaizmenjavavGani

18 Pisanjespletnihvsebin(3.)

18 Priprave UKCLjubljananaobiskocenjevalcevzaPriznanjerszaposlovnoodličnost2013

UKCL SMO LJUDJE20 »Bolnišničnahigienainpreprečevanjeokužb,povezanihzzdravstvom,imavsistemu kakovostizdravstveneoskrbepomembnovlogo«,pogovorzMojcoDolinšek

22 »Življenjejekrasno,čeiščemolepotovvsehinvvsakem«, pogovorzupokojenoprof.dr.SašoMarkovič

23 MartinaDolinar:medicinskasestrazvelikimsrcem

UTRIP UKCL24 SlikarskičopičinaVelemLošinju

24 KonferencaEvropskegazdruženjazazdravljenjeranjetokratpotekalavKöbenhavnu

25 Medicinskisimulacijskicentertudizaizvajalcezdravstveneinbabiškenege

PREBERITE26 Stehnikodozdravja

27 spremenjena obravnava nujnih primerov abdominalne kirurgije

28 18.srečanjeprezgodajrojenihotrokvMostecu

29 BistvenenovostiZakonaodelovnihrazmerjih

31 Kdajjesestanek?Dabostepravilnozapisaliuro

32 POGLED NAZAJ CarlFerdinandCori-pravnukslovenskegazdravnika F.V.LipičainNobelovnagrajeneczamedicinoizleta1947

34 ANKETA: Kajvpoletnihdnehpočnetenajraje?Jetozavasboljlahkoten častudipotem,kosevrnetezdopusta?Kjeponavadidopustujete?

35 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH

36 NAGRADNA KRIŽANKA

Spoštovani bralci!

V zadnjih mesecih se v slovenskem prostoru srečujemo z zelo intenzivnimi razpravami o našem zdravstvu. Prebivalci Slovenije se seznanjamo z mnogimi nevarnostmi in gro-žnjami glede naše prihodnosti in zato smo toliko bolj občutljivi glede vsega, kar se do-gaja z našim zdravstvenim sistemom. Pred nami so zelo verjetno korenite spremembe sistema. Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo že poslalo nekatere ključne zakone, ki urejajo zdravstveni sistem. Zdi pa se, da prave ideje o tem, zakaj moramo zdravstveni sistem spremeniti, ni. Kot da se ustvarjalci teh sprememb ne zavedajo ključnih osnov, to pa so načela in vrednote, na katerih mora temeljiti zdravstveni sistem.

Vrednote so pomemben del zdravstva in zdravstvenega varstva, še posebej pa izstopajo v javnem zdravstvu. So tisti del okolja zdravstvene organizacije, ki določa delovanje institucije. V okviru teh vrednot je treba oblikovati optimalne pogoje za vsestranski razvoj organizacije, še posebej takšne, kot je Univerzitetni klinični center Ljubljana. Te vrednote morajo biti brezčasne.

Prvi dve sta zakonitost in gospodarnost delovanja sistema. Zakonitost in gospodar-nost morda nista najpomembnejši načeli, kadar ocenjujejo delo posameznih institucij sistema zdravstvenega varstva. Nedvomno pa ti dve načeli predstavljata temelj in prvi pogoj, na katerem je sploh moč graditi razvoj institucije v javnem sistemu in razvijati druga načela.

Temeljno načelo zdravstvenega varstva v evropskem prostoru pa je solidarnost. Če-prav se nanaša predvsem na pobiranje in zbiranje sredstev, saj v osnovi predvideva, da vsakdo prispeva skladno s svojimi zmožnostmi oziroma v sorazmerju s prihodki, se prav tako nanaša tudi na izvajalce zdravstvenih storitev, saj hkrati predvideva, da naj bi imel vsakdo zagotovljeno enako dostopnost do zdravstvenih storitev, ko jih potrebuje. Ta drugi del pa se nanaša tako na sistem razporejanja sredstev med izvajalce kot na same izvajalce, saj so dolžni zagotavljati dostopnost pod enakimi pogoji.

Iz načela solidarnosti izhaja načelo pravičnosti. To načelo se izrazito udejanja skozi izvajalce zdravstvenih storitev, saj je treba vsakemu posamezniku ne glede na njegove plačilne možnosti zagotoviti zdravstveno obravnavo pod enakimi pogoji. Izvajalci zdra-vstvenih storitev se morajo zato močno zavedati pomena vrednote pravičnosti in morajo preprečevati vsako obliko privilegiranja in neenake dostopnosti.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se zavedamo teh vrednot in načel. Smo njihov branik. Tako politikom kot tudi vsem Slovencem sporočamo, da ne glede na spremembe ostajamo zadnja ustanova upanja in zaupanja za slovenske bolnike in nji-hove svojce.

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaAvgust 2013, številka 04Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: mag.SimonVrhunecOdgovorna urednica: SabinaVrhnjak,univ.dipl.nov.Uredniški odbor:•prof.dr.BrigitaDrnovšek-Olup, dr.med.,višjasvetnica

•ErnaKosGrabnar,viš.med.ses.•MetaValentinčičVesel,univ.dipl.prav.•prof.dr.HelenaMedenVrtovec, dr.med.,višjasvetnica

•KsenijaŠeverkar,univ.dipl.ekon.•BiserkaMaroltMeden,univ.dipl.soc.•BlankaŠetincLektoriranje : Abecednik,intelektualnestoritve,MihaKnavs,s.p.Fotografije: JolandaKofolindrugi;Istock,123RF,Photl,DreamstimeFotografijananaslovnici:123RF Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Partnergraf d.o.o.Naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si

INTERNO

UVODNIK

mag.SimonVrhunec,generalnidirektorUKCL

KDO SMO MI

»SAMO VELIKI pREMIKI V RAZMIŠLJANJU IN RAVNANJU NAS lahko obdržijo nad vodo«Po še eni potrditvi mandata smo se pogovarjali z Erno Kos Grabnar, pomočnico generalnega direktorja za zdravstveno nego – glavno medicinsko sestro UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

»V bolnišnici se moramo vsi zavedati, da gre za odgovornost do skupnega, javnega denarja: naj se ne sliši pretirano, a varčno moramo ravnati s sleherno rokavico, s sleherno brisačo. To je in bo naša odgovornost,« pravi Erna Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego.

Erna Kos Grabnar je z julijem prevzela tretji mandat pomočnice generalne-

ga direktorja za zdravstveno nego. Kot pravi, je svoj program pisala na podlagi pridobljenih izkušenj, spoznanj in dose-danjih dosežkov ter vse skupaj povezala s sodobnimi trendi zdravstvene nege. Drugačen, centraliziran pristop, enako-mernejša obremenjenost kadra in širša strokovna usposobljenost, ki omogoča večjo mobilnost osebja, so za »obdrža-nje nad gladino vode« preprosto nujni. Njena velika želja je, da bi s sistematič-nim pristopom izboljšali zadovoljstvo za-poslenih ter povečali njihovo pripadnost UKC Ljubljana.

» KOT VEDNO NA PrVO mESTO POSTAVLjAm LjUDI,

NAšE SODELAVCE. ZAVEDAm SE, DA jE OSEbjE NAjVEčjE

bOGASTVO – TO VELjA ZA VSAKO USTANOVO, šE POSEbEj

PA ZA bOLNIšNICO. «

4

KDO SMO MI

Nedavno ste začeli še en mandat. Kaj bo vaša prednostna naloga?

»Kotvednonaprvomestopostavljamljudi,našesodelavce.Zavedamse,dajeosebjenajvečjebogastvo–toveljazavsakousta-novo,šeposebejpazabolnišnico.Prizade-valisibomo,upam,daskupajscelotnimvodstvom,dapridedospremenjeneorga-nizacijskekulture.Spremembenaboljesomožnesamoskupajznašimiljudmi.«

Naši zaposleni sicer – sodeč po anketah – niso najbolj zadovoljni. čemu to pripisujete?

»Tegasezavedamintosiželimspremeniti.Zagotovo prvi vzrok lahko iščemo v vse-splošnem stanju družbe, ki je z zamikomudarilotudinas.Nismobilišepripravljeni.

Varčujemonavsehpodročjih,strogosmoomejili izplačilo nadurnega dela, hudosmo omejeni pri nadomeščanju odsotno-sti…Drugpomembendejavnikpaje,danimamovzpostavljenegazadostnegainter-negakomuniciranja.Ljudjenevedo,kajsedogaja. Ne vedo, da sleherni dan bijemobitko, da dobimo vsa potrebna zdravila inmateriale. Sama izredno pogrešam, da bibilo med vodji in sodelavci na oddelkihveč dnevne komunikacije in da bi bili vsiobveščeni o pomembnih pa tudi o manjpomembnih stvareh.Dabi tudi zaposlenevprašali za mnenje, kje vidijo uporabnerešitve in kako jih izpeljati. Če bomo vsiskupaj sprejeli dejstvo, damoramo delo-vatiskrajnoodgovorno,danamjezaupanvupravljanjejavni–moj,vašdenar–,bomotoklahkoobrnilivpravosmer.«

Kaj konkretno pa ste si za izboljšanje komuniciranja in odnosov zadali vi?

»Ponovnosibomprizadevalaoživitisistemstalnegaizobraževanjaglavnihmedicinskihsester,kakšnojevodenjevkriznihrazme-rah,kakomotiviratisodelavce.Pomembnosemi tudizdi,dadoločenokritičnomasovodijusposobimogledevitkegapristopaindaskupajspristojnimislužbamivzpostavi-

moboljšonotranjokomunikacijomedza-poslenimi.Pomembnoje,davsisprejema-moskupnevrednoteUKCLjubljana–našovizijo, cilje. Odvisni smo od pacientov,možnost čezmejnega zdravljenja predsta-vljazanastakogrožnjokotizziv.«

če pogledate na preteklo obdobje, je pomemben dosežek zagotovo odprtje Negovalne bolnišnice.

»Če smem začeti tako: v svojem progra-mu sem izhajala iz več stvari, iz skupnihdosežkovvpreteklemobdobju,izizkušenjinspoznanj,kisemjihpridobila,terizpo-znavanjaširšegainožjegaokolja.ZagotovojeNegovalnabolnišnicaedenodnajvečjihdosežkov. Z odprtjem in vodenjem smodokazali, da znamo uspešno organiziratiin voditi področje zdravstvene nege in da

jetimskodelolahkopraviužitek.Edenodvečjih dosežkov je tudi to, da smouspeliuvestitriažiranjebolnikovvvsehurgentnihambulantah,sčimerječakanjenapregledvarnejše,zagotovojetudizadovoljstvone-kolikovišje.Zadovoljnismozdoseženim;predvsem pa sem vedno znova ponosna navsenašeljudi,kinegledenato,dasočasinegotoviindaizmesecavmesecnevedo, kakšno bo na koncu plačilo, s pri-padnostjoinodgovornostjodelajovkoristpacientov.«

Veliko delate tudi glede usposobljenosti osebja …

»Dobra strokovna usposobljenost osebjajezavarnostpacientovključnegapomena.Medicinskesestrevintenzivnihterapijah,voperacijskem bloku, pri anesteziji, na ur-genci,nadializnemoddelkuinšemarsikjedrugjesoodličnostrokovnousposobljene.Toodličnostnampriznavajotuditujedele-gacije,kiprihajajovnašohišo.Grezasis-tematično vodeno usposabljanje, obveznošestmesečno kroženje vseh diplomiranihmedicinskih sester (v dveh letih) v enotiintenzivneterapijeIII.stopnje;usposablja-nja se zaključijo s preverjanjem in izdajocertifikataUKCLjubljana.«

UKC Ljubljana si prizadeva za mednarodno akreditacijo: zakaj je pomembna iz vidika zdravstvene nege?

»Vsi pristopi, ki jih narekuje akreditacija,nam bodo v veliko pomoč: gre za vzpo-stavitev varnega fizičnega okolja, obveznesestrske anamneze in načrta dejavnosti vzdravstveni negi. Diplomirana medicinskasestra je glavni koordinator načrtovanegaodpusta.Velikpoudarekjenaugotavljanjustrokovne usposobljenosti osebja. Skratkaimetimoramonapisaneštevilnestandardepostopkov, navodil za delo, imeti pregle-dnodokumentacijo,sledljivost itd.Glavnemedicinskesestresopolegkoordinatorjevzakakovostzelodejavnevpripravipogojevzapridobitevakreditacije.«

Večkrat poudarjate, da moramo v zdravstvu delovati kot tim. Kako se tega držimo v UKC Ljubljana?

»V zdravstvu je timski model dela edinimožni, saj zagotavlja varno in kakovostnoobravnavo pacientov ter prinaša zadovolj-stvopridelu.Partnerskinačindelasiželimtudi pri vodenju. Strog hierarhični odnosne spodbuja ustvarjalnosti. Včasih se od-prevprašanjeodvotirnemvodenju. Imamostatut,vkateremsojasnonapisanepristoj-nosti predstojnika, za področje zdravstve-ne nege in oskrbe pa je odgovorna glavna medicinska sestra, ki tesno sodeluje in sedogovarjaspredstojnikomoziromazdirek-torjem.Zatobomiskrena,na tempodročjuosebno še nisem popolnoma zadovoljna,med posameznimi profili si želim spoštlji-vejšegasodelovanja.Enotipičnihpodročij,na katerem moramo delati skupaj, so kli-ničnepoti,karsemzapisalatudivprogramdelazanaslednjaštirileta.Kliničnepotisoeno od najpomembnejših orodij za varnejše inučinkovitejšedelo.Grezastandardizaci-jovsehpostopkov,materiala,kadra.Vsejevnaprejpredvideno,napisanoinzatovelikolažje,varnejšeintudihitrejše.Preiskavesenepodvajajo.Edenodmajhnih,apomemb-nihkorakovpri številnihkliničnihpoteh, jeklicmedicinskesestrenadompacientadanponjegovemodpustu.Takšno ravnanje, kopacientatudipoodpustuvprašamo,kakosepočuti,dokazanozmanjšapovratkevbolni-šnico.Vsplošnempasemoramovsizave-dati, da delamodrug ob drugem, ne eden

»Ena od majhnih, a pomembnih izboljšav, je klic medicinske sestre na doma pacienta dan po njegovem odpustu. Tak korak predvidevajo številne klinične poti. Iz izkušenj vemo, da so pacienti in svojci zelo veseli vprašanj o počutju in o morebitnih težavah, s takim pristopom se dokazano zmanjšajo povratki v bolnišnico.«

nadaljevanjenanaslednjistrani

5

KDO SMO MI

»ZA SELITEV SI INTEN-ZIVNO pRIZADEVAMO več kot deset let«Predstojnik KO za hematologijo, prof. dr. Peter černelč, dr. med., si želi, da bi se v nove prostore lahko preselili pred novim letom

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

V predpoletnem času smo skupaj z ministrom za zdravje rS, Tomažem

Gantarjem, javnosti prvič pokazali pre-novljene prostore bodočega Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike. Pred dokončno selitvijo manjka še opre-

nad drugim; vsi strokovnjaki bi moralidelovatizrokovroki.«

Kako pa bi vi izboljšali učinkovitost obravnav?

»Čimvečprocesovbomomoralistan-dardizirati, torej udejanjiti kliničnepoti. Drugič: kader je treba čim širšestrokovno usposobiti, s čimer bomozagotovili večjomobilnost, tudi v ho-rizontalnismeri.Zakajnebivskladuznašofilozofijo»pacientvsrediščupo-zornosti«medicinskihsester,kiskrbijoza srčne paciente, usposabljali tako vokviruKliničnegaoddelkazakardiolo-gijokotvokviruKliničnegaoddelkazakardiovaskularno kirurgijo? In tretjič,preseči moramo lokalno organizira-nost in vpeljati centraliziran pristop.Tudi akreditacija nam narekuje, da sodoločenastrokovnapodročjacentralnovodena in nadzorovana. Za današnje razmerejepopolnomanesprejemljivo,da enamedicinska sestra – ne gledenapotrebe–lahkodelasamonaenemoddelku. Zagotoviti bomomorali cen-tralnipreglednadvsemienotamiinten-zivneterapijeIII.stopnje,operacijskimimedicinskimisestrami,dializnimime-dicinskimisestramiitd.–takokotsožeorganizirane anestezijske medicinskesestre.V tujini si vsebolj prizadevajozasmotrnoizkoriščenostkadra,strogonačrtujejodnevneklinike,kjersevratazvečer zaprejo, in ločeno organizirajo24-urnoobravnavo.Tošeposebejveljazabolneotroke.«

Z izselitvijo takratnega KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo iz pritličja glavne stavbe se je prvič pokazala uresničljiva možnost, da v nekaj letih izvedemo prenovo.

ma, že zdaj pa smo se s prof. Petrom černelčem, dr. med., predstojnikom KO za hematologijo, pogovarjali, kaj bodo izboljšane razmere prinesle bolnikom in zaposlenim.

»Želim vam prijeten, zdrav dopust, kjer koli že boste. Vrnite se v svojo bolnišnico, ki vas potrebuje.«

6

KDO SMO MI

»Oddelek je obnovljen, čakamo pa še opremo. Zato vse potencialne dobavitelje pozivam, naj se obnašajo korektno in naj nabave ne zavlačujejo z raznimi pritožbami, kar se rado dogaja.«

Prostori novega oddelka KO za hematologijo so obnovljeni; kaj še manjka pred selitvijo?

»Uvodomanajpoudarim,dajeprenovanovega oddelka potekala v roku in bilakorektno izvedena; vse aktivnosti sopotekale usklajeno. Investicijo je – obpripravi dokumentacije s strani UKCLjubljana–vodiloMinistrstvozazdravjeRS.Oddelekjeobnovljen,čakamopašenaopremo.Zatovsepotencialnedoba-viteljepozivam,najseobnašajokorek-tnoinnajnezavlačujejonabavezrazni-mipritožbami,karjevzdravstvuskorajpravilo.Hkratisitudiželimo,dabidobilikakovostno in preizkušeno opremo postandardih UKC Ljubljana, saj nam letakaomogočatakojšnjouporabo.«

Kako daleč pa smo pri nabavi opreme?

»Razpisi so dejansko v zaključni fazi.Poleg opreme je velik zalogaj tudi or-ganizacija dela; z novim oddelkom sebo zahtevnost dela povečala, potrebapo osebju bo večja. Predvidevamo, dabomo potrebovali okoli 22 novih ljudi,predvsemdiplomiranihmedicinskihse-sterintudizdravnikespecialiste.Trenu-tno so številni kolegi pred upokojitvijoinkadrovskomoramozagotovitinadalj-njorastoddelka.Obsegdelananovemoddelku bo zagotovo večji za okoli 20odstotkov, predvsem na račun najzah-tevnejših obravnav, kot je presaditevkrvotvornihmatičnihcelic.«

Zakaj? Ker bomo sprejeli več bolnikov?

»Predvsemzato,kerboobravnavabolnikovkakovostnejša,predvsempričakujemomanjzapletovvpotekuzdravljenja inboljšinad-zor bolnikovmed zdravljenjem. Razlika je,ali jevenisobiensambolnik,alisotrije,alipajihje,kottoveljazdajnaobstoječemoddelku,celoosem.Nadzornadbolnikibouveden24urdnevno,topazahtevavečose-bja,dodatnoznanjeinboljšeinformiranje.«

Kaj je tisto, kar bo prispevala selitev?

»Zelopomembnoje,polegženaštetega,dapovečujemo število enoposteljnih sob zanajzahtevnejšebolnike–tiste,kipotrebuje-jointenzivnozdravljenjescitostatiki(akutnalevkemija inmaligni limfomi).Povečalosebotudišteviloposteljzapresaditevkrvotvor-nihmatičnih celic. Zaobenašteti področjibonavoljo22soboziromapostelj. Izbolj-šanemožnostizabolnikezagotovopomeni-

Pred dokončno selitvijo manjka še oprema.

nadaljevanjenanaslednjistrani

» rAZLIKA jE, ALI jE V ENI SObI EN SAm bOLNIK, ALI

SO TrIjE, ALI PA jIh jE, KOT TO VELjA ZDAj NA

ObSTOjEčEm ODDELKU, CELO OSEm. NADZOr NAD bOLNIKI

bO NA NOVEm ODDELKU UVEDEN 24 Ur DNEVNO.«

7

KDO SMO MI

SluŽbA zA INVESTICIJEPomembna vez med projektanti, izvajalci in uporabnikom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Denis Kegl

S lužba za investicije deluje od druge polovice leta 2012 kot sa-mostojna delovna enota v okviru Sektorja za strateško upra-

vljanje in poslovno administrativne storitve na Zaloški cesti 14. Pred tem je bila del Tehnično vzdrževalne službe (zdaj Tehnično vzdrževalnega sektorja).

VslužbinasjezaposlenihsamošestinstrokovnopokrivamocelotnopodročjeinvesticijzaUniverzitetnikliničnicenterLjubljanazvidikagradbeništva,strojnihinelektronapeljav.Našedelozajema:• začetne oglede prostorov, ki so potrebni prenove, in pogovor zuporabnikiprostorovgledenjihovihpričakovanjobprenovi;

•pregled obstoječega stanja prostorov, ki vključuje oceno dotra-janosti gradbenih elementov (sten, tlakov, stropa, stavbnegapohištva,opremeprostorov…),elektronapeljav(električnihraz-delilnikov takozvidikastarostiopremekot tudikapacitet,samihnapeljav,električneopreme,ožičenja,splošneinzasilnerazsve-tljave, javljalnikov požarov…) in strojnih napeljav (vodovodnihin kanalizacijskih napeljav,medicinskih plinov, prezračevanja inhlajenjaprostorov…);

•določitevobsegaprenoveprostora,pričemerseupoštevajo:po-trebeuporabnikov,zahtevemedicinskestroketervrstedejavnosti,kiseodvijajovtemprostoru(ambulanta,zdravniškaalibolniškasoba,sobaza intenzivno terapijo,operacijskiprostor, rentgenskiprostor,administrativniprostor…)inzahtevegradbene,elektroinstrojnestrokesstališčazakonskihdoločil,standardov,predpisovinsmernicpriprenoviprostorovgledenanjihovonamembnost;

•priprava strokovnih zahtev, ki so podlaga bodisi za pridobitevustreznih ponudb za izvedbo del (primanjših adaptacijskih po-segih)bodisizapripravoprojektneininvesticijskedokumentacije(pri celovitih adaptacijah večje finančne vrednosti) oziroma sopodlagazapripravojavnegarazpisa;

• sodelovanje v komisijah za javne razpise, kar zajema:pregledi inustreznedopolnitverazpisnedokumentacije(zvidikagradbene,ele-ktroinstrojnestroke),vodenjeogledovponudnikov,pripravaodgo-vorovnavprašanjaponudnikovmedobjavorazpisanaportalujavnihnaročil,strokovnipregledinpodrobnaanalizaprispelihponudb;

•nadzor nad izvajanjemdel, pregled in potrjevanje oziroma zavr-nitev računovza izvedenadela,pregled inprevzemprenovljenihprostorov…;

jo,dabomoporabiliznatnomanjprotimikrobnihzdravil,karjenaobstoječemoddelkustalnica.Izjemnoizboljšanjejetudi,dabodovsesobeimelefiltriranzrakznadtlakom,zaradičesarbozmanjšanamožnost okužb zmikroorganizmi, predvsem spora-migliv, karbolnike zoslabljenim imunskimsistemomnajboljogroža.«

Ali lahko pričakujemo, da bo selitev možna že letos?

»Vsekakorupamo,dačimprej,šeprednovimletom.Ravnozatotudipozivamvsedobavitelje,najzavoljoskupnega interesaneizrabljajomožnosti neupravičenih pritožb. Vsi si želimo, da bioddelekzaživelčimprej.«

Kako dolgo si sicer vi osebno prizadevate za selitev?

»Intenzivno?Zagotovovečkotdesetlet.Najprejsmoimelitežavestem,dasmosplohnašliprimerenprostorinsredstvazaizved-bo.ZizselitvijotakratnegaKOzaotroškokirurgijoinintenzivnoterapijoizpritličjaglavnestavbesejeprvičpokazalauresničljivamožnost,davnekajletihizvedemoprenovo.Lokacijskojebilatoedinamožnost:hematološkibolnikisoizjemnozahtevni,spri-dobitvijo novih ustreznih prostorov skupaj s štirimi posteljamizaintenzivnozdravljenjebolnikov,kisejimposlabšazdravstve-nostanje,nebomopremeščalinaKOIIMinrespiracijskicenterinfekcijskeklinike,obravnavabocelostna.SlikovnodiagnostikobomošenaprejizvajalinaKliničneminštitutuzaradiologijo,ob-sevanjecelegatelesapredpresaditvijoKMCpanaOnkološkeminštitutu.Vsakadislociranaenotabibilapovezanazvečjimitve-ganjizabolnike.«

Glede selitve ste bili ves čas v stiku s civilno družbo in imeli njihovo podporo.

»Resje.Spovečevanjemzahtevnostizdravljenjabolnikovjebilanjihovapodporavsevečja;skupajsmosiželeliizboljšatipogoje.Zagotovojepodporajavnosti–polegstrokovnihargumentov–pomembna.«

Kje pa je sicer KO za hematologijo v svetovnem merilu? Prostorske razmere so popolnoma neprimerne, kaj pa zdravljenje?

»Ponačinuzdravljenjasmozagotovovvrhunajrazvitejšihdržavvsvetu,tudirezultatisopodobni.Jepadejstvo,dasmozaradineprimernihprostorskihrazmerprimoraniuporabitiznatnovečješteviloprotimikrobnihzdravil.Novoddelekbotakopomeniltudivečjoekonomskoučinkovitostali,kotradirečemo,sebosamo-financiral.Namestodabivlagalivuporabovelikegaštevilapro-timikrobnihzdravil(letnosmozatonamenilitudinekaj100.000evrov),botovloženovizboljšanerazmere.IzjemnopomembnozaKOzahematologijojetudi,daimamolastnispecialističnila-boratorijindiagnostikozavsodržavo.Majhnostdržavejelahkoprednost,sajimamostemnadzornaduspešnostjozdravljenjavvsejdržavi.«

8

KDO SMO MI

• sodelovanjepripripraviprojektneininvesticijskedo-kumentacije,načrtovanjuinizvajanjuremontov,pripri-pravistrategijerazvojaUKCLjubljana,pripripravile-tnihplanovinvesticijininvesticijskegavzdrževanja...;

•pripravavsehvhodnihdokumentovzazačetekpostop-kanaročanjastoritev,opreme,izvedbedel,beleženjeinpripravaporočiloporabinačrtovanihsredstev...

•Sodelujemopripripraviprojektneininvesticijskedo-kumentacije,poznejetudipripostopkihjavneganaro-čanjainizvedbivsehinvesticij,kijihvodiMinistrstvoza zdravje.

LETOS ImAmO V UKC LjUbLjANA NAčrTOVANE TE INVESTICIjE, VKLjUčNO S PrIPrAVO POTrEbNE DOKUmENTACIjE, SODELOVANjEm PrI rAZPISU IN NADZOrOm NAD IZVEDbO:

•prenova dotrajanih energetskih transformatorjev vglavnitransformatorskipostajiTP626vhospitalu;

•pohlajevanje dela Klinike za infekcijske bolezni invročinskastanja;

•dobavainnamestitevnovegasistemazabrezprekini-tvenonapajanje(UPS)zahospital;

• zamenjavahladilnih agregatov, ki pokrivajo hospitalindiagnostično-terapevtskeslužbe(objektDTS);

•adaptacija oziroma ureditev prostorov sprejema inodvzema krvi naKliničnem inštitutu za klinično ke-mijoinbiokemijo(Poliklinika,traktA,I.nadstropje);

• izvedbapohlajevanjaOrtopedskeklinike;•preureditevbolniškihsobvsobezaintenzivnonegonaNevrološkikliniki;

•prenovaprezračevanja Inštituta zamedicinsko reha-bilitacijo;

•adaptacijaprostorovvodstvaKOzakirurškeinfekcije;•delna prenova Centralne sterilizacije zaradi zahtevakreditacije;

• izdelavaprojektnedokumentacijezaintenzivnoterapijovprostorihnekdanjepralnicevkletiKlinikezainfekcijskebolezniinvročinskastanja;

• izdelavaprojektnedokumentacijeoddelkazaintenzivnoterapijoinnegomaterpocarskemrezu;

• adaptacijaambulantnihprostorovKOzaabdominalnokirurgijonaPolikliniki;

•prenova prostorov KO za gastroenterologijo v kleti in pritličjuobjektanaJapljeviulici2;

•adaptacijaprostorovvhibridnooperacijskosoboznovimrentgen-skimaparatomnaKliničneminštitutuzaradiologijo;

•adaptacijarentgenskihprostorovzdobavonovegavečfunkcijskegarentgenskegaaparata;

Polegvodenjainvesticijposprejetemletnemplanuskušamogledena svoje zmožnosti ugoditi tudi željam drugih uporabnikov, ki in-vesticij nisoplanirali pravočasnooziroma jim investicije nisobileodobrene.Zatovzporednopripravljamopotrebnodokumentacijo inopravljamonadzortudipridrugihmanjšihinvesticijah,kotsovzdrže-valnainmanjšaadaptacijskadelanarazličnihklinikahzaradizahtevakreditacije,obnovastrešnihkritininstrelovodov,obnovasanitarij,preureditevsobvsobezaaseptičneposege,energetskesanacije…Zazaključeknajpovemo,dakakovostincenaizvedenihdelnete-meljitasamonadobrihprojektihindobrousposobljenihizvajalcih,temveč tudi na dobro pripravljeni projektni nalogi, ki jomora obpomočistrokepripravitisamuporabnik.Lenaosnovidobropripra-vljeneprojektnenaloge(lahkotudiidejnazasnovazopisom)lahkonamrečprojektantiugotovijooziromarazberejoželjeinzahteveupo-rabnika,zatojepravočasnoinkonkretnosodelovanjemedSlužbozainvesticijeinmedsamimuporabnikomšetolikopomembnejše.

V službi je zaposlenih šest oseb, ki strokovno pokrivajo celotno področje investicij za Univerzitetni klinični center Ljubljana z vidika gradbeništva, strojnih in elektronapeljav. Na fotografiji

Denis Kegl, vodja Službe za investicije.

9

»pOTREBA pO HLAJENJU JE pOSTALA STANDARD, KI GA včASIh NISmo pozNAlI«

Pogovor z majo mazej, vodjo Tehnično-vzdrževalnih služb

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

V roči dnevi v nehlajenih prostorih iz leta v leto povzročajo preglavice, le-

tos pa nam je kratek čas hlajenje pona-gajalo tudi v glavni stavbi UKC Ljubljana, ki je sicer hlajena. O načrtih ter o tem, kako se obnese hlajenje v bolnišnicah, smo spregovorili z majo mazej, vodjo Tehnično-vzdrževalne službe, kjer je 127 zaposlenih.

Letos poleti smo se srečali s težavami glede hlajenja v glavni stavbi: kaj je bil vzrok?

»VUKCLjubljanaseizletovletosrečujemostežavamigledehlajenjanesamovglavnistavbi, temveč tudi drugod.Predvidevamo,dabonamestitevdvehnovihagregatov, zakar je bil izveden razpis na Ministrstvu zazdravjeRS, izvedenaoktobraalinovembra.Vsekakorpasmozadovoljni,dasmoskupajsSlužbozainvesticijeuspelizagotovitinov hladilni agregat v okviru UKC Lju-bljana.«

Namestitev novega agregata je bila pa precej hitra.

»Res je. Pri javnih naročilih se vednosrečujemo s počasnim odvijanjem indejstvoje,dadotakihtežavletossplohnebiprišlo,čebiuspelipostopkezana-bavonovegaagregata izvestiprej.Smopaveseli inhvaležni,daseje izvajaleckar najbolj angažiral, da je bil agregatpripeljan v izjemno kratkem času in jedeloval že pomesecu dni od uvoda vdelo.Novagregatuspešnohladi.«

»Priporočljivo je, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od 6 stopinj Celzija, saj to lahko neugodno vpliva na telo. Seveda pa je temperaturno udobje odvisno od posameznika; pomembno je, da imajo možnost izbire in da lahko temperaturo ročno uravnavajo.«

»Treba bi bilo izdelati celostno strategijo za področje hlajenja oziroma narediti kratkoročni in dolgoročni načrt obnove zgradb ali, če je to potrebno, novogradnje. Zagotovo bi bilo denimo nujno, da je nova urgenca čim prej dokončana: na posameznih oddelkih, denimo na oddelku za intenzivno terapijo (CIT), KVIT in na KO za intenzivno interno medicino (CIM), se že kaže, da prostori in napeljave ne ustrezajo osnovnim potrebam medicine. Takih primerov je še veliko,« pravi Maja Mazej.

AKTUALNO

10

Kaj vse pa z obstoječim sistemom v glavni zgradbi UKC in DTS Ljubljana sploh hladimo in kakšne so sicer potrebe?

»Zobstoječimivirihladuomogočamohla-jenjeoperacijskihsob,diagnostike,lekarne,sterilizacije,kuhinje,vvečjimeripatudibol-niškihsobvglavnizgradbi.Ocenjujemo,das trenutnimiviri lahkozadostimopotrebampohlajenjudozunanjetemperature30sto-pinjCelzija.Privišjihzunanjihtemperaturahpabomouspešnohladiliponamestitvidvehnovihmočnejšihhladilnihagregatov.Žalpavsetežavenebodoodpravljene,kerbibilotreba za nekatere toplotno najbolj obreme-njeneoddelke(npr.CIMCITinKVIT)močnopovečati tudi količino dovodnega zraka. Tobomožnošelepricelovitiobnovioddelka.Nanovih stavbah imamovelikodela z od-pravljanjem reklamacij. Vsaka nepravilnostpriizgradnjisekaževneustreznemdelova-njušedrugihsistemov.Težaveznapeljavamiizvirajopredvsemizfaznostiizvedbe,tipičenprimer je Klinika za otorinolaringologijo incervikofacialno kirurgijo, kjer bomoodpra-vilineustreznodelovanjeprisanitarnihladnivodi in hladni vodi za hlajenje zraka v klima-tih.Potemsledioptimizacijaprezračevanja.NaPediatričniklinikismovečjetežavesani-rali,predvsemgledesanitarnevode,ostajapašetežavasobespodtlakom...Gledenavsetobipotrebovaliekipo,kibiseukvarjalasamozreklamacijami.«

Pa starejše stavbe?

»Pri starejših stavbah se spoprijemamo stežavodotrajanenapeljave,kineustrezase-danjimpotrebammedicine.Danessevme-dicini uporablja veliko število medicinskihpripomočkov inaparatur,vse topazahtevaustrezne elektroenergetske vire in ustreznetemperaturnedelovnepogoje,karpazahtevahlajenje.VcelotnemUKCLjubljanasohla-jeneintenzivneterapije,operacijskedvoraneinoddelkiintenzivnenege,vendarsonape-ljaveintudiprostorivvelikimerižezelodo-trajaniinpotrebniceloviteobnove.Nastarihzgradbah je hlajenje najbolj obremenjenih prostorovrešenozlokalnimisistemiSPLIT,kipazabolnišniconisoprofesionalnareši-tev,sopaizhodvsili,doklernebomoimelivečdenarjazaceloviterešitve.«

Si želite, da bi postopoma lahko omogočili hlajenje v vseh stavbah?

»Seveda. Treba bi bilo izdelati celostnostrategijo zahlajenjeoziromanarediti krat-koročni in dolgoročni načrt obnove zgradbali, če je to potrebno, novogradnje. Zago-tovo bi bilo denimo nujno, da je nova ur-gencačimprejdokončana:naposameznihoddelkih,denimonaoddelku za intenzivnoterapijo(CIT),naoddelkuza intenzivno te-rapijoKOzakirurgijosrcainožiljaKirurškeklinike(KVIT)innaKOzaintenzivnointernomedicino (CIM), se že kaže,daprostori innapeljave ne ustrezajo osnovnimpotrebammedicine.Zdokončanjemnoveurgencebitorešili.Letosbošlovizvedbohlajenjebol-niških sob na Ortopedski kliniki, projektirasehlajenjezajužnidelnainfekcijskiklinikiin zahodni del gastro klinike. Projektira setudihlajenjenadializi vpritličjuhospitala.Zaprenovo intenzivne terapijenaKliniki zainfekcijske bolezni in vročična stanja soprojektiženarejeni,vendarsejeustaviloprifinančnihsredstvih.Vsitiprojektiseizvajajovslužbiza investicije,skaterosodelujemopriprojektiranjuinizvedbi.Vrazpisujetudiprenovaprezračevanja Inštitutazamedicin-skorehabilitacijo,kisebopredvidomaizve-dlašeletos.«

V vročih dneh sicer vsako leto izdate navodila za ravnanje zaposlenih. Kakšna so ta navodila?

»Sodelavcem svetujemo,da prezračujejo ponoči,ko temperature padejo,podnevi pa poskrbijo za maksimalno senčenje pro-storov in zapiranje oken.Prosimo,daseobvkloplje-ni hladilni napravi okna ne odpirajo, ker tako hladenzrak dobesedno spuščamoskoznje in obremenjujemo hladilni sistem ter pove-čujemostroškezahlajenje.Svetujemo, da se prostorprezrači, zaprejo okna invklopi hlajenje. Tako lahkovsakposameznikprispevak racionalni rabienergije in zmanjševanju stroškov za ener-gente.Ševednovelja,dajestrošekzahlaje-njepetkratvečjikotzaogrevanje.Svetujemotudivnoszadostnekoličinetekočine.SkupajzMinistrstvomzazdravjeRSsizeloprizade-vamo,dabiprihodnjeletodokončnozago-

tovili,dashlajenjem,vsajvglavnistavbi,nebibilovečtežav.«

Kako se vam zdi, da so ljudje zadovoljni z obstoječim hlajenjem?

»Dejstvoje,dajetopopolnomaodvisnoodposameznika: ob preverjanju stanja npr. vbolniškisobivglavnizgradbisejeizkazalo,dajebilovistisobienimbolnikomžemal-ceprehladno,drugimpaševročeinsenisomogliuskladiti,kolikohladiti.Dobrougodjevprostorujedoseženotakrat,kojezadovolj-nih80odstotkovuporabnikov.Priporočljivoje,darazlikamedzunanjoinnotranjotem-peraturonivečjaod6stopinjCelzija,sajtolahkoneugodnovplivanatelo.Sevedapajetemperaturno udobje odvisno od posame-znika;pomembnoje,daimajomožnostizbi-reindalahkotemperaturoročnouravnavajo.Respa je,da se v zadnjih letih srečujemoz vse bolj vročimi poletji, pa tudi vse boljdolgaso.Potrebapohlajenjujetakopostalastandard,kigavčasihnismopoznali:hlajeniso trgovski centri, hlajenje imamo v avto-mobilih…Zatojenormalnopričakovati,dasohlajenetudibolnišnice.Avbolnišnicijebistveno težje zagotoviti hlajenje: omejenismožeskonstrukcijoobjektovinnamemb-nostjo prostorov, predvsem pa s sredstvi.Seveda je hlajenje bolnišničnih objektovspecifičnoinjeodvisnoodvrstezahtevno-sti prostorov. V navadnih bolniških sobahje konvekcijski sistem hlajenja dopusten,naKlinikiza infekcijskebolezni invročična

stanja je primernejše hlajenje s hladnimistropovi.Vsaknačinhlajenjaimasvojedo-bre in slabe lastnosti. Pogosto smo ome-jeni že z dimenzijami objektov in iščemokompromise pri vrsti hlajenja, upoštevamoizvedljivost,faznostizvedbeinrazpoložljivasredstva.

rEOrGANIZACIjA TVSTehnično-vzdrževalno službo, katere vodja je maja

mazej, so letos reorganizirali: namesto služb gre zdaj se Tehnično-vzdrževalni sektor. »bistvena

pridobitev je enakomerna porazdelitev pokrivanja področij. Z boljšo organizacijo dela si želimo še bolj

temeljito pokrivati celoten UKC Ljubljana,« pravi maja mazej. Poleg Tehnično-vzdrževalnega sektorja je bila ustanovljena tudi samostojna enota – Služba

za investicije. Vse investicije odslej samostojno vodi ta služba, njene naloge pa podrobneje

predstavljamo na prejšnjih straneh.

AKTUALNO

11

UpRAVLJANJE človešKIh VIROV V UKC LJUBLJANADa bi omogočili čim učinkovitejši razvoj kadrov, je v teku prenova procesov upravljanja človeških virov.

rade Vučkovič, univ. dipl. org. in mag. majda može, dipl. org. men.

Upravljanje človeških virov je dejav-nost, ki temelji na spoznanju, da je

človek z znanjem, sposobnostmi in mo-tiviranostjo najpomembnejši ustvarjalec nove vrednosti. Za dejavnost upravljanja človeških virov najpogosteje uporablja-mo tujo kratico hrm (human resource managament). Poleg najpogostejšega slovenskega poimenovanja upravljanje človeških virov pa so v uporabi tudi izrazi: človeški viri in ravnanje z njimi, ravnanje ljudi pri delu, vodenje zaposlenih. V UKC Ljubljana si prizadevamo, da bi področje upravljanja človeških virov čim bolj izbolj-šali, zato se je nedavno začela prenova.

KAj jE VLOGA hrm?

VlogaHRMjeoblikovanjekonkurenčneorga-nizacije, usmerjenevprihodnost takogledeprocesa dela kot zaposlenih. OblikovanjestrategijeHRMpostajaenoodglavnihstra-teškihmestposlovnihfunkcij,kisekažejovuravnoteženostimedusmerjenostjovciljeinljuditerhkratipolegekonomskihmerilupo-števajotudipotrebeininteresezaposlenih.

Upravljanječloveškihvirovdelujekotproces,v katerem z razvojem kulture, voditeljstva,kompetencinustrezneorganiziranostiveča-moprilagodljivostorganizacijeternjenopo-slovnouspešnost. Izvedbaprocesapredsta-vlja poistovetenje zaposlenih z določenimi

vrednotamiorganizacije,kotso:razvoj,zna-njeinizobraževanje,zadovoljstvozaposlenihin dobri medsebojni odnosi, stabilnost inustvarjalnost,odličnostinučinkovitost.

hrm V UKC LjUbLjANA ZAVZEmA rAZLIčNA PODrOčjA IN SLUŽbE Upravljanje človeških virov se v UKC Lju-bljana najpogosteje povezuje z delom Ka-drovskeslužbeinSlužbezaizobraževanje,kista»lastnici«večineprocesov,kisodijovtodejavnost.Vpraksisestempodročjemne-posrednoinposrednoukvarjajotudištevilnedrugeorganizacijskeenoteinposamezniki.

AKTUALNO

12

1. pRoCeS STRATeGIJe človešKIh vIRov

8. ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

9. INTERNE / EKSTERNE POVEZAVE

3. ZAPOSLOVANJE4. RAZVOJ

ZAPOSLENIH5. UPRAVLJANJE

TALENTOV

6. UPRAVLJANJE DELOVNE

uSpešNoSTI

7. NAGRAJEVANJE IN BONITETE

2. RAZVOJ ORGANIZACIJSKIH ZMOGLJIVOSTI

10. UPRAVLJANJE KADROVSKO INFORMACIJSKEGA SISTEMA IN pRoCeSov RAzvoJA človešKIh vIRov

VODITELJSTVO KULTURA ORGANIZIRANOST KOMPETENCE

DEjAVNOST UPrAVLjANjA čLOVE-šKIh VIrOV ZAjEmA TE PrOCESE:

• pridobivanjenovihkadrov(zaposlovanje),• začetno usposabljanje in izobraževanjenovozaposlenih,

• usposabljanjeinizobraževanjezaposlenih,• evidentiranjelicenczaprofilezaposlenih,kijihzahtevajopredpisigledenadelovnomesto(zdravniki,medicinskesestre, ra-diologi,arhivarji…),

• letnirazvojnirazgovori(LRR),• letniocenjevalnirazgovori(LOR),• spremljanjezdravstvenegaabsentizma,• sistemskaobravnavapritožbzaposlenih,• merjenjeorganizacijskeklime,• informiranjeinobveščanjezaposlenih.

Večinotehprocesovnačrtujemoinizvajamovskladuspričakovanji in standardi stroke,priložnostipasoprianaliziranjurezultatovinprisprejemanjuukrepovternjihovievalvaci-ji.ŠtevilniprocesitegapodročjasourejeniinseizvajajožeodustanovitveUKCLjublja-na,gledenapotrebeposlovnegaokolja,za-poslenihinvodstvapajihjetrebanenehnoprenavljati,prilagajatiterposodabljati.

Z NAmENOm VEčjE UčINKOVITOSTI jE V TEKU PrENOVA PrOCESOV

Dabivnašiustanoviomogočiliučinkovitejširazvoj kadrov ter vsem, ki se s tem nepo-sredno ukvarjajo, zagotovili učinkovitejšaorodjainpripomočkezasistematičnorazvi-janje, spremljanje, usmerjanje inmotivira-njezaposlenih,sejevodstvoUKCLjubljanaodločilo za prenovo oziroma posodobitevsistema za upravljanje človeških virov; zapripravojezadolženaSlužbazaorganizacijoinrazvojlogistike.Priizvajanjuposameznihfaz projektne naloge proaktivno sodelujejoše druge organizacijske enote (Kadrovskaslužba, Služba za izobraževanje, Služba zaodnosezjavnostmi…),vkaterihseizvajajotemeljniprocesispodročjaHRM.Namennalogejepoiskatisistemskerešitveza načrtovanje, vrednotenje, motiviranje innagrajevanje, usposabljanje, izobraževanjeinizpopolnjevanje,komunikacijoinodnosemedzaposlenimiterpridobivanje,razvojinselekcijokadrovterupravljanjetalentov.

NALOGA ObSEGA TrI PODPrOjEKTNE NALOGE:

1. Kadrovski procesi - proces pridobiva-nja/spremljanja kadrov, izobraževanja,izpopolnjevanja,licenciranjainobvlado-vanjaabsentizma/prezentizma.

2. Kompetence in osebnostna rast za-poslenih - opredelitev kompetenc v sis-

temizaciji, kompetenčni red in sistempristojnosti, pooblastil in odgovornosti,napredovanje in nagrajevanje, letni ra-zvojnirazgovorikotorodjezanačrtovanjezaposlenih, karierni načrti, ključni kadri,ocenjevanjezaposlenih.

3. Organizacijska kultura in medsebojni odnosi - zadovoljstvo zaposlenih, nači-niinpostopkinotranjegakomuniciranja,razvojmodela vodstva,mirno reševanjesporov in zaščita zaposlenihpred trpin-čenjem.

Za usklajevanje, izvedbo, nadzor in zaklju-čekprojektnenalogejezadolženaprojektnaskupina,kijojeimenovalgeneralnidirektorUKC Ljubljana. Sestavljajo jo posameznikirazličnih profilov in interesnih skupin. Zaizvedbo posameznih podprojektnih nalogsoimenovanetridelovneskupine,vkaterihsodelujejo člani projektne skupine in stro-kovnjaki za posamezna področja. S takšnoorganizacijsko strukturo je zagotovljeno,da so v prenovo procesov HRM vključenitako izvajalci posameznih procesov HRMkot tudiuporabniki rezultatov tehprocesov.Projektimavečfaz(analizastanja,prenovaprocesov,informatizacijaposameznegapro-cesa, implementacija posamezne rešitve,izobraževanjeinusposabljanjeizvajalcevinuporabnikov, priprava priročnika, zaključnoporočilo).Dozdajjebilaopravljenaanalizastanja,vtekupajefazaprenoveprocesovzaposamezne sklope.

Shema: Proces strateškega upravljanja človeških virov. Vir: Management Consulting.

AKTUALNO

13

razmišljanje člana sveta UKC LJUBLJANA pO ZADNJI SEJI*Pismo objavljamo v celoti, ker marko Alauf, eden od predstavnikov zaposlenih UKC Ljubljana, z njim naslavlja tudi svoje sodelavce.

marko Alauf

spoštovanipredsednikSvetaUKCLjubljana,gospodFrancCukjati,

samovnadzornifunkciji,vobravnavanjurazličnihanonimkinspre-mljanjufinančnihrezultatov,ampakgavidimpredvsemkotaktivnegasoustvarjalcapolitikedelovanjaUKCLjubljana.TovlogoodmeneindrugihčlanovSvetazaposleniželijoinzahtevajo.Žalpasmovneslineodločnost,nemirinnezaupanje.

Spoštovani predsednik, vem, da nimam izkušenj v politiki in ni-sem vešč taktike glasovanja ter tudi nisem podrobno seznanjen zvizijoustanoviteljagledenadaljnjegavodenjaUKCLjubljana,imampa še toliko zdrave pameti, dame prej omenjeno glasovanje žaliinpredvsemskrbi,danepostanestalnapraksapriuveljavljanjuinsprejemanjudoločenihsklepov.Zatosvojedelovsvetuinpredvsemzaupanjezaposlenihpostavljampodvprašaj,sajsemjimodgovorenzasvojedelovtemorganu.

Tarazmišljanjabompredstavilzaposlenim,kijihzastopam,inseve-dabomodnjihzahtevalzjasnitevomojemdeluoziromaomojiza-menjavivSvetuUKCLjubljana,čemenijo,dasemnapačnorazumelnjihovovoljoininteresUKCLjubljana.

Podobnopredlagam tudi za vas,dapreverite zaupanjepri ustano-vitelju.Seveda je to lahko lemoja skromna želja inmojeosebnomnenje,kigamoramingatudiimampravicoizrazitikotčlanSvetainpredstavnikdelazaposlenih.Zahtevamtudimagnetogramsejealivsajavdioposnetek.

Leppozdrav,

MarkoAlauf,članSvetaUKCLjubljana

*5. seja Sveta UKC Ljubljana, 11. julij 2013, osrednji točkidnevnega reda: imenovanje generalnega direktorja UKC Lju-bljanainimenovanjeglavnemedicinskesestreUKCLjubljana.

predenpredstavimzaposlenim,kijihpredstavljamvSvetu,svojepo-gledenanjegovodeloinpostavimprednjihvprašanjeonadaljnjemzaupanjuvsvojedelovSvetu,vasindrugečlaneSvetaseznanjamssvojimiugotovitvami.

NazadnjisejiobglasovanjuzageneralnegadirektorjasemijerazkrilnačindelovanjanekaterihčlanovSveta.Glasovanje zneveljavnimiglasovnicami jemilo rečenosmešno.Seveda je to legitimno in–očitnovpolitikiobičajennačinzadoseganjeciljev.Verjetnobostetudiugovarjali,dasezaraditajnegaglasovanjaneve,kateričlanisotakoglasovali,razentistih,kismosvojoodločitevpredglasovanjemnapovedali.

Daneslepomišimoinsenepretvarjamo.VečiničlanovSveta,kijoimatepredstavnikiustanovitelja,niustrezaloimenovanjekandidata,ki jeedini izpolnjevalzahtevanepogoje inpredstavilustrezenpro-gram.Toustreznostjeugotovilatudikomisijavsvojemporočiluincelovrazpravinasamisejinibilopodanihdvomovoprimernostikandidata. Vsaj pri večini razpravljavcev. A glej ga zlomka, ostalesobesede,priglasovanjupajebilrazvidennamen.Zavsakocenoonemogočitiimenovanjedoločenegakandidata.Čejebilževozadjunekiintereszato,bipričakovalboljdomišljenininteligentennačin–vsajenakovrednegakandidata.Nikakorne favoriziramdoločene-ga kandidata, vendar smo bili predstavniki zaposlenih pripravljenipodpretinajboljšegakandidata,kibikotgeneralnidirektordelovalvkoristUKCLjubljana.Prejomenjenikandidatjepačzadovoljevalnašapričakovanja.

Da imaUKCLjubljanazdajdvavršilcadolžnostinanajvišjih funk-cijah, jeskrbvzbujajoče innikakorni v koristdobremudelunašeustanove.Pa,četoželiteslišatialine,tukajjetudidelodgovornostičlanovSveta. V času, ko stanje v državi ni ravno rožnato in ko jefinanciranjezdravstvainstemtudinašeustanoveproblematično,jetrebaimetivustanovi,kjerjezaposlenihvečkot7700ljudi,vkaterizdravniškopomočpoiščenajvečljudi,kjerizobražujemoinusposa-bljamovrhunskimedicinskikader–sposobno,trdnoinkompetentnovodstvo tudi spodporo zaposlenih, ki bo zasledovalo smernice invizijo delovanja, ki ga postavi Svet.No, nekih konkretnih ciljev insmerniczanaslednjeobdobjeSvetšenipostavil!?Običajnotostori-jopredstavnikiustanovitelja(takojebilonamrečvprejšnjemSvetu,kosopredstavilisvojihpetusmeritev).Sevedalahkotostorimotudimi predstavniki zaposlenih.Seveda to znamo in zmoremo, vendarjetopredvsemvlogaustanoviteljainnenazadnjenammanjkatistavečinskapodpora,kijoimatevi.VsekakorpanevidimvlogeSveta

AKTUALNO

14

KOLESARNICA ODSLEJ DESNO ob ploščADI GLAVNE STAVBE

Služba za odnose z javnostmi

Služba za odnose z javnostmi

č eprav ste mnogi s tem že seznanje-ni, vas želimo ponovno opozoriti, da

uslužbenci UKC Ljubljana lahko za komu-niciranje po elektronski pošti uporabljamoSAMOpoštoizdomenekclj.si.VUKCLju-bljanajenamrečkomuniciranjepoelektron-skipoštiopredeljenosPolitikoelektronskepošte (http://www.intranet.kclj.si/admin/dokumenti/00000c20-000014c1-politika_el._po%C5%A1te_v_ukc_lj..pdf),vkaterijeizrecnonavedeno,dasezaslužbenokomu-niciranjesmeuporabljatilepoštaizdomenenekdo@kclj.si. Vsetiste,kipoštevdomenikclj.sišenimateurejene(alizaslužbenoko-munikacijouporabljatecelopoštovdrugih

domenah), prosimo, da to čim prej uredi-te. Prijavnica za pridobitev uporabniškegaimenavjavnemstrežnikuUKCLjubljanajedostopnana intranetu (zavihek Informatika,Prijavnica za pridobitev elektronske poštev strežniku UKC Ljubljana ali na povezavi:http://prijavnica.intranet.kclj.si/).

V vseh adremah (razpošiljanje obvestil iztajništev, naročena obvestila o clippingumedijskihobjav ipd.)bomokot naslovnikevprihodnjeuporabljalizgoljdomenokclj.si.Enotnostpriuporabie-pošteodnaszahtevatudimednarodnaakreditacija.

Kako na domačem računalniku nastavimo svoje ime?Če spletna pošta našega e-poštnega naslova ne izpisuje pravilno, si lahko pomagamo s spodnjimi navodili.

1. Do spletne pošte dostopamo prek intraneta.2. Po prijavi s svojim uporabniškim imenom in geslom se

nam prikaže prejeta pošta. Nad njo izberemo povezavo »možnosti«.

3. Izberemo povezavo »Osebne informacije«. 4. Vpišemo podatke v polja »Polno ime« in »E-mail Address«.5. Ko to storimo, desno spodaj kliknemo gumb »Pošlji«.

Kako v času dopustov nastaviti avtomatski odzivnik?Vse sodelavce prosimo, da v času odsotnosti nastavijo avtomatski odzivnik, ki sporoči, da so nedosegljivi – ter kdo jih nadomešča. Odsotnost najlažje nastavimo na intranetu, zavihek Spletna pošta, potem pa izberemo zavihek možnosti, nadalje Nastavitve sporočila o odsotnosti. Po vpisu želenega besedila izberemo možnosti Nastavi. Ko želimo obvestilo o odsotnosti ukiniti, ponovimo postopek in izberemo možnost Ukini.

N a začetku julija smo sodelavcem (inobiskovalcem) omogočili parkiranje

kolesdesnoobploščadiglavnestavbeUKCLjubljana. Vse, ki uporabljate kolesa, zatoprosimo,da kolesnepuščate večneposre-dnopredvhodomvglavnostavbo,saj je todoslejpovzročalopreglavice:motenjebildo-stopzainvalideinpaciente.Znanovoposta-vljenimistojalidesnoodstavbeželimorešitiproblematiko parkiranja koles in predvsemomogočitinemotenprometna intervencijskipotioziromanapotizainvalide.Varnostnikboneprimernopostavljenakolesaprestavil.

KOMUNICIRANJE pO eleKTRoNSKI pošTI Uslužbenci UKC Ljubljana lahko za komuniciranje po elektronski pošti uporabljamo samo domeno kclj.si

AKTUALNO

15

STROKOVNA IZMENJAVA V GANIraven zdravstvenega sistema v Gani težko doseže raven katere koli razvite države – izjemno slaba higiena, komunikacija ter organiziranost

Aleš Porčnik, študent 6. letnika medicine

Del poletja sem preživel v Gani, ki je med zahodnoafriškimi državami

najrazvitejša. Enomesečno strokovno iz-menjavo, organizirano prek Društva štu-dentov medicine Slovenije, sem opravljal v mestu Kumasi. Po velikosti je to drugo

največje mesto in ima toliko prebivalcev kot celotna Slovenija. Delal sem v bolni-šnici Komfo Anokye Teaching hospital, ki kot javna terciarna ustanova pokriva ves centralni in severni del države.

DO NADZOrNIh ZDrAVNIKOV STrAhOSPOšTOVANjE

Odločil semse,da v temčasupodrobnejespoznamdelonaoddelkuzaplastičnokirur-gijo.Organizacijskojetaoddeleksestavljeniztrehekip;A,BinC.Vsakoekiposestavljajonadzorni zdravnik, specialisti, specializanti,sobnizdravnikiintudištudentimedicine.Donadzornihzdravnikovčuticeloddelekvelikostrahospoštovanje in ti zdravniki veljajo zazelo cenjene. Ambulantno delo je potekalovdvehrazmeromamajhnihsobah,insicerjebilavečjanamenjenanadzornemuzdravniku,manjša pa specializantom, ki so si moralidelitienomizo.Zravenstabilišedvemanjšisobici, ki sta služili za klinični pregled. Če

je prišel kak težji primer, je glavnobesedoprevzel nadzorni zdravnik. Vse prisotne jepoklicalvenosobo,takodasejevseambu-lantnodelozanedoločenčasustavilo.Želelje,daspomočjonjegovihvprašanjpodreje-nisamipridejodoodgovora.Njegovavloga

mentorjajezazdravniketukajneprecenljiva.Vseznanjeinizkušnježelidelitizdrugimiinjihtakousposobitizačimboljšezdravnike.Vdiskusijisemnatrenutkesodelovaltudisam

inobčasnoopazilprimanjkljajevznanjunad-zornikovih podrejenih.

KAOTIčNO rAZPOrEjENIh 50 POSTELj, hIGIENA DALEč ZA NAšImI STANDArDI

Bolnikisovečinomaprihajalizaradikroničnihrazjednaokončinahnajrazličnejšihetiologij,opeklininnjihovihposledic,raznihpoškodbpri prometu in delu, rakavih kožnih obolenjter različnih malformacij okončin (polidak-tilija,makrodaktilija ipd.).Bolnikipridejopozdravstveno pomoč po navadi prepozno, kosoženastopililokalnialisistemskizapletiinsobile posledice nepopravljive.Oddelekzaplastičnokirurgijojebilsestavljenizdvehvelikihprostorov:venemležalipediatrični,vdrugem pa vsi drugi bolniki po operacijah.Površina vsakega prostora je bila podobnaodbojkarskemu igrišču, v njem pa kaotičnorazporejenihokoli50postelj.Zaradiizrazitegapomanjkanjaprostorasovprostoruležalitudivsibolnikipoortopedskih,pediatričnihinne-vrokirurškihoperacijahkakortudipooperaci-jahizpodročjasplošnekirurgije.Zaradislabeorganizacijesobilipacientiizenegaoddelkarazpršenikarpocelotnemprostoru.Higienaje bila daleč za našimi standardi. V celotnisobi,kijebilaneaklimatizirana,jebilozgolj

Komfo Anokye Teaching Hospital, kirurški blok C.

Ekipa B oddelka za plastično kirurgijo.

AKTUALNO

16

Velik skupni prostor, kjer ležijo bolniki po plastičnih, ortopedskih, pediatričnih in nevrokirurških operacijah ter tudi po operacijah iz področja splošne kirurgije.

Presaditev kožnega presadka celotne debeline iz predela dimelj na palmarno stran prstanca in mezinca desne roke

pri otroku. Korekcija fleksijskih kontraktur po neustrezni obravnavi opekline, nastale zaradi vrele vode.

enorazkužilozaroke,pašetistojebiloredkokdajuporabljano.Prenosbolnišničnihokužbjetakonaoddelkihnekajpopolnomanormalnega.NajpogostejšeinhkratitudinajboljrezistentneokužbesopredstavljalePseudomonasspp.,Klebsiellaspp.inProteusspp.Največkratsosezaustrezno izbiro antibiotikaodločali karnapodlagibarveokužene raneinnenapodlagikultur.Čejebarvanpr.zelena,greskorajzagotovozaokužbozbakterijoPseudomonas spp.

TEŽAVE PrI OPISU ZDrAVSTVENIh TEŽAV IN OGrOmNE ZAmUDE

Odnosmedzdravnikiinbolnikijepovsemdrugačenododnosa,kismoganavajeni.Medzdravnikominpacientomskorajdaninobeneinterakcije.Bolnikisovečinočasatiho,zdravnikipasoravnodušniinnekažejoempatije.Kerjevečinaprebivalstvaneizobražena,svojihzdravstvenihtežavneznajoustreznoopisati.Zapridobitevustrezneanamnezemorajotakozdravnikipostavitivelikopreprostihvprašanj,karpavesprocesobravnavemočnopodaljša.Nasplošnopotekajovsiprocesivbolnišnici zogromnozamudo.Nadzornegazdravnikalahko čakate na primer tudi po nekaj ur. Ura v bolnišnici tako zazdravnikekakortudizapacientesplohneobstaja.Popolnomadruga-čenpajeodnosmedsamimizdravniki.Medsabosoizjemnokolegi-alniinzmerajnasmejani.Kadarkolisenahodnikihsrečajo,sevednopozdravijosstiskomrokeinznačilnimtleskomsprsti.Bolnišnicajenjihovdom,drugimožjevbelempasokotbratjealisestre.

Izdelavbolnišnicikakortudiizpoznejšegapotovanjasemspoznal,daimaživljenjevGanisvojeprednostiinslabosti.Življenjskitempojeumirjen,stresazaradičasovnestiskesplohnepoznajo.Podrugistranipa jeorganizacijazeloslaba,karposledičnopomenislabšočasovno izkoriščenost. Raven zdravstvenega sistema v Gani težkodosežeravenkaterekolirazvitedržave.Vsekakorsemvesel,dasemserodilinizobraževalvSloveniji.Napodlagivsehpridobljenihiz-kušenj v tujini bi rad našemu zdravstvenemu sistemu v prihodnjeprispevalnajveč,karlahko.

Opekline predstavljajo zelo velik delež sprejemov. mehanizem nastanka je največkrat posledica bodisi požara na polju ali velikih strnjenih tržnicah bodisi direktnega stika z vrelo vodo oziroma oljem. Najpogosteje so opečeni otroci, ki so najbolj ogrožena skupina.

AKTUALNO

17

stic),opombealidelibesedila,kibijihsicerpostavilivnarekovaje.Poševnitiskjenamrečtežjeberljivkotnavadenslogčrk.

POUDArjAjTE S KrEPKIm IZPISOmSkrepkimizpisompoudariteključnebesedeinbesednezvezevbe-sedilu.Stembralcausmeritenabistvosporočila.Pomembnopaje,daspoudarkinepretiravateindaizbereteresbistvenedelebesedila.Dovoljje,čepoudariteeno,dvealinajvečpetključnihbesedvod-stavku(odvisnoodkoličinebesedilavodstavku).Čejepoudarjene-gabesedilapreveč,izgubisvojnamen,tj.pritegnitipozornost.Poudarjamotorejskrepkimizpisominnezvečklicaji,velikimitiska-nimičrkamialispovečanovelikostjočrk.

VKLjUčEVANjE SLIKKadarželitevvsebinovključevatislike,namsporočite,nakateremmestunajsetaprikaže,hkratipavasprosimo,danamobbesedilupriložitevisokoločljivorazličicoslike(najmanj800×600pikslov).Priizbirifotografijindrugihslikposkušamoobdržatidoločenstan-dard,takoselahkozgodi,davamkdajkakšnoslikozavrnemo.Kotprimerneprimernihsliksotakšne,kjersovključenipacientiinjeizslikemožnorazbratiidentitetoosebe.

Navodila so objavljena tudi na naši spletni strani Druga pravila in navodila za objavo spletne vsebine na naših spletnih straneh lahko najdete na naši intranetni strani, povezava do njih z naslovom »Kako do objave na spletu« je v desnem stolpcu strani.

Navodilasodelomapovzetapoknjigi Pisanje.comavtorjevDuškeMervarinVukaĆosića.

O biskovalcinašihzunanjihspletnihstranisovečinoma ljudje,ki iščejo zdravstveno pomoč. Za takšne obiskovalce je zelo

pomembno,dalahkodopodatkovpridejohitroinbrezpretiranegaiskanja.Dabiobiskovalcemtoomogočiliindabihkratilahkodo-segličimboljpoenotenoslikostraninašeustanove,smosestavilienotna pravila za pisanje vsebine. Članek je del niza člankov opisanjuspletnihvsebin.

brEZ PrAZNIh IN NEDODELANIh STrANPodatekotem,dajedoločenaspletnastranvpripravi,jezauporab-nikanekoristeninvečinomapustinegativenvtis,sajjenapovezavoprišel z željo,dapridobi iskanepodatke.Zatose izogibajteobjavitakšnihstrani.

UPOrAbLjATE ALINEjE IN šTEVILčNE SEZNAmEPrinaštevanjuenakovrednihenotuporabljajtealineje,zazaporedjekorakovinnavodilapaštevilčnesezname.Uporabniktakovelikolažeinhitrejepreletibesedilo in razberesporočilo, kotčeseukvarja zdolgimpovezanimbesedilom.Seznaminajnebodopredolgi(nevečkotšestalinej),zanavedbepauporabljajtekratkepovedi.

bESEDILO POrAVNAjTE LEVOVečinobesedilaporavnajtelevo,nesredinskoalidesno.Stembo-steustvarilivertikalnopot,kijisledijoočipribranju,inupoštevaliintuitivnostbranjaodleveprotidesni.Ssredinskoporavnavolahkopoudaritenaslovealikrajšeizsekeizbesedila.

PODčrTAjTE SAmO POVEZAVEPodčrtanobesedilojevspletnemokoljuznamenjezapovezavo,zatonepodčrtujtedrugihdelovbesedila.

PrEmIšLjENO PrI UPOrAbI POšEVNEGA TISKAVsplošnemvelja,danaspletnihstranehpoševnitiskuporabljamosamovposebnihprimerih,kotsocitati(kinisodaljšiodnekajvr-

pISANJE SPLETNIH VSEBIN (3.)

Služba za uporabniško računalništvo

AKTUALNO

18

UKC Ljubljana je v začetku leta 2012 prejel mednarodno veljavni certifikat EFQM »Priznani v odličnosti – Recognised for Excellence – tri zvezdice« za doseženo raven

točk v intervalu med 300 in 400 točk v okviru ocenjevanja PRSPO 2012 in je edina slovenska zdravstvena ustanova s tem mednarodno veljavnim certifikatom.

pRIpRAVE UKC LJUBLJANA NA OBISK OCENJEVALCEV ZA PRIZNANJE RS ZA poSlovNo oDlIčNoST 2013

mag. Peter Pustatičnik

V UKC Ljubljana smo se tudi leta 2013 že tretjič uspešno prijavili na razpis za

priznanje republike Slovenije za poslovno odličnost (PrSPO). To predstavlja najviš-jo državno nagrado za dosežke na po-dročju kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Podeljuje se na podlagi mednarodno sprejete in uveljavljene metodologije EFQm (evrop-ska nagrada za odličnost iz bruslja), ki je enaka v vseh državah Evropske unije.

UsklajevalnisestanekvodstvaUKCLjublja-nazzunanjimiocenjevalcizaPRSPO2013bo19.avgusta.Vskloputridnevnegaobiska–presoje,kiboizvedenaseptembra2013,bodoocenjevalcipodrobno:• preverili našenavedbe v samoocenitve-

ni vlogi po posameznih merilih modela EFQMinmednarodneprimerjavezdru-gimi odličnimi evropskimi univerzitetni-mi kliničnimi centri (1. voditeljstvo – vodenje zaposlenih in širjenje kultureodličnosti;2. načrtovanje– jasnost inmerljivostvizijeterciljevUKCLjubljana,klinik, KO; 3. upravljanje človeških virov – razvoj, kadrovska struktura, in-formiranje inmotiviranje zaposlenih;4. upravljanje drugih virov – finance,zgradbe, izraba medicinske opreme intehnologije,partnerstva,informacije…;5. razvoj in upravljanje procesov;6. zagotavljanje uspešne obravnave in zadovoljstva pacientov ter dru-gih odjemalcev naših storitev (izidizdravljenj in varna obravnava pacientovv primerjavi s primerljivimi kliničnimicentri; zadovoljstvo pacientov in drugihodjemalcev z našimi storitvami, čakal-ne dobe; popolnost zdravstvene doku-mentacijepacientov…);7. rezultati v povezavi z zaposlenimi–usposoblje-nost,storilnostinuspešnostzaposlenih,zadovoljstvozaposlenih(SiOK),absenti-zem–odstotekizgubljenihdnizaposle-nih;8. rezultati v povezavi z družbo in okoljem –ravnanjeznevarnimisnovmi

inodpadki,postopkiinmerilizazaščitooziromaevakuacijovprimerukatastrofe),porabaenergijeinvode;ugledUKCLju-bljanavokolju;priznanjainnagradeUKCLjubljana…;

• pregledali poslovanje z njihove strani vnaprej izbranih klinik, KO in drugih organizacijskih enot.OizboruklinikinKObodovodstvaorganizacijskihenot informirana pousklajevalnem sestan-ku oziroma najpozneje dokoncaavgusta.

Končno oceno PRSPO 2013 bomo prejelipredvidoma novembra, svečana podeli-tev priznanj in mednarodnih certifikatovzmagovalcemPRSPO2013pabo januarja2014.

AKTUALNO

19

UKCL SMO LJUDJE

20

»bolNIšNIčNA hIGIeNA IN pRepRečevANJe oKuŽb, pOVEZANIh Z ZDRAVSTVOM, IMA V SISTEMU KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE OSKRBE POMEMBNO VLOGO«Pogovarjali smo se z mojco Dolinšek, upokojeno pomočnico glavne medicinske sestre za higiensko-epidemiološko področje UKC Ljubljana. Za omenjeno področje je skrbela dobrih dvajset let.

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Za izvajanje bolnišnične higiene so sicer poleg znanja zaposlenih

potrebni ustrezna oprema ter ustrezni prostorski in materialni pogoji, pravi

Mojca Dolinšek, nekdanja pomočnica glavne medicinske sestre za higiensko-

epidemiološko področje.

če pogledate nazaj, se vam zdi, da je skozi vsa leta vašega dela higiena dobila pomembnejše mesto v UKC Ljubljana?

ŽevodstvoUKCleta1991,predvsemglavnamedicinska sestra gospa Polona Zupančič,in zanjo vsadrugavodstvaUKCLjubljanasogradilainizboljševalapodročjevskladuz zakonodajo in strokovnimi spoznanjigle-deobvladovanjabolnišničnihokužb.Mestopomočnicezahigiensko-epidemiološkopo-dročjejepomenilopriložnostrazvojastruk-turevodenja tegapodročja tudinaklinikahinkliničnihoddelkih.Vvodstvuzdravstvenenegeintedajtudioskrbesmodelovalitim-skovskladusstrateškimiciljirazvojaUKCLjubljana–tudigledeobvladovanjaokužb.

Najbrž so bili začetki precej drugačni kot danes.

Pred dvajsetimi leti je bilo področje skro-mnopokritozzdravnikom,kliničnimepide-miologom in s posameznimimedicinskimisestrami, zadolženimi za bolnišnično higi-eno v večjih klinikah.Danes imamo struk-turo obvladovanja bolnišnične higiene in

UKCL SMO LJUDJE

21

obvladovanjaokužbpokritossodelovanjemštevilnih služb in organizacijskih modelovzaobvladovanjeinzmanjševanjetveganjzabolnišničneokužbe.Organizacijskastrukturajeosnova,kipajojetrebaoplemenitiskrat-koročnimiindolgoročnimiplanidelainne-nazadnjepreverjatiučinkovitostdelovanja.

Kako konkretno?

Veliko področij bolnišnične higiene, pred-vsem oskrbe (Oskrbovalne službe), smocentralizirali, da je bila tako omogočenastrokovna in stroškovna sledljivost posa-meznihpodročij.Mejnikov jebiloveč.Leta1994smoustanovilikolegijhigienikovUKCLjubljana,1999.smodobilipravilnikodelo-vanjunapodročjuobvladovanjaokužbvbol-nišnicah,leta2001smoizvedliprvoprečnoraziskavoobolnišničnihokužbahvRS,kijeponovnodokazala,dajevoddelkihintenzivneterapijevisokotveganjezaprenosbolnišnič-neokužbe.Leta2003smoustanoviliSlužbozapreprečevanjeinobvladovanjebolnišnič-nihokužb,kizdajsistematičnoizvajaepide-miološkaspremljanjaokužb.Leta2005smopodokriljemMinistrstvazazdravjepristopilik deklaraciji WHO o zagotavljanju varnostipacientov, konkretno s projektom higienerok.Velikočasasmonameniliorganizirane-muučenjuvsehzaposlenihoosnovahhigie-nevbolnišniciinprekizobraževanjavplivalitudinavesslovenskiprostor.Dejavnosmosodelovali z zdravstvenimi šolami na vsehstopnjahintudivokvirupodiplomskešolezabolnišničnohigienonaMedicinski fakulteti,kibo leta2013/14vpisalažepetnajstoge-neracijomedicinskihsesternapodiplomskoizobraževanjeizpreprečevanjainobvladova-njaokužb.Vsakodrugoletoješolanjename-njeno zdravnikom.

Zakaj je tovrstno izobraževanje/znanje pomembno?

Zavedanje pomena bolnišnične higiene inobvladovanja okužb temelji na znanju insledenju novim spoznanjem na podlagi raziskav. Sistematično zbiranje in analizapodatkovjeosnovazavsenadaljnjestrate-gije in izboljšave.Vsakhigieniknaklinikahjepomembenčlenzaznavanjaproblematikebolnišničnehigienepriizvajanjupostopkovin posegov ob bolnikih. Mreža delovanjabolnišničnihhigienikovjeosnovazazazna-vanje problematike bolnišnične higiene vposameznem okolju.

Kaj je tisto, kar se vam zdi, da je ostalo nedokončano?

Decembra2012jepotekalapredpresojazapridobitev certifikata kakovosti delovanjabolnišniceUKCLjubljanainspoznalasem,dajetrebaševelikopostoriti,dabomoza-dostili akreditacijskim zahtevam. Veliko jedobregaindobilasempotrditev–zmenojpa tudi vsemoje kolegice, da smo gradilivpravismeriindasmobilitudinamnogihpodročjihučinkovitivokvirusvojihpristoj-nosti.Velikopaješetrebapostorititudinasistemskiravni,karjenovapriložnostzavsesodelavkeinsodelavce.

če sva spregovorili o nedokončanem, nam povejte še o vsem tistem, kar se je izkazalo kot dobro.

Veliko smo delali na standardizaciji pripo-močkovinopreme,naizvajanjujavnihrazpi-sovpatudinatem,dabiuskladilistrokovnezahtevesfinančnimimožnostmiinponudbonatrgu.Tuješeprecejmožnostizaizbolj-šave.Sistematičnosmoizboljševalihigienorok,oblikovaliinformativnoinizobraževalnogradivo, higienskanavodila vključevaliv navodila za delo in v strokovne stan-darde zdravstveneinbabiškenege,leta2000 smo uvedli strokovne nadzore vzdravstveni negi inna področju bolni-šničnehigiene,vključevalismosevpripra-vestrokovnihmerilzaopremoinpripomoč-ke, uvajali materiale v prakso in preverjaliporabovskladusstrokovnimismernicami.Tudi kadrovska struktura in kadrovski stan-dardisozelopomembnopodročjezadose-ganjekakovostidelovanja tudinapodročjubolnišničnehigiene,sajseobpomanjkanjukadranajpogostejezanemarijoosnovnipo-stopkizagotavljanjavarnostibolnika,kot jehigiena rok.

Posamezni projekti so najbrž dosegli pomen tudi zunaj UKC Ljubljana.

Želeta1998smodenimogostilimednaro-dnozdruženjezaspremljanjeokužbIFICindobili potrditev, da smo po urejenosti po-dročjaprimerljivizbolnišnicamipoEvropi.Takratjenastalaliteratura,kiješedaneszelouporabna.StandardezdravstvenenegeUKCLjubljana,kisovsebovalitudihigienskana-vodilazadelo,smodalivsembolnišnicampoRS in takoprispevali tudi k poenotenjudelovnihpostopkovinposegov.Sodelovalasem tudi pri pripravi Strokovnih podlag zapreprečevanje bolnišničnih okužb pri MZ,karjevplivalotudinaizobraževalnevsebinevzdravstvenihšolah.SodelovalismotudizInštitutomzamikrobiologijoMFvLjubljaniin Inštitutom za varovanje zdravja ter tudiz zavodi za zdravstveno varstvo in skupajustvarjalidobreteručinkovitemodelepove-zovanja.SempredavateljicanaVisokišolizazdravstvenonegoJesenice,zakarsemobli-kovalaprogram za študenteprvega letnika,sodelovanjepanačrtujemošedopolnitinapodročjuspecializacije.

Imelasemvelikosrečosštevilnimisodelav-ciinsodelavkamivseh39letdelainobtejpriložnostisezahvaljujemvsemtistim,kistemespremljali,mibiliučiteljiinmiomogo-čili,dasemzveseljemopravljalasvojedelovUKCLjubljanainželim,dasebopodročješe naprej nadgrajevalo v smeri varnosti zapacienteinzaposlene.

Namesto Mojce Dolinšek zdaj Mojca Tomažičmesto pomočnice glavne medicinske sestre za higiensko-epidemiološko področje je julija prevzela mojca Tomažič, dipl. m. s., spec. menedžerka. Dosegljiva je po e-pošti: mojca.tomazic@kclj.si ali na telefonski številki 01 522 8713 ali 01 522 2287.

UKCL SMO LJUDJE

22

»ŽIvlJeNJe Je KRASNo, če iščemo lepoto v vseh in v vsakem«Pogovarjali smo se z upokojeno prof. dr. Sašo markovič, nekdanjo predstojnico KO za gastroenterologijo Interne klinike in tudi nekdanjo strokovno direktorico UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

Glede na to, kar se dogaja in kar spremljate okoli sebe, bi šli še enkrat študirat medicino?

»Absolutno.Pokliczdravnikajenadvsemtemdoga-janjem,kigaspremljamovsakodnevno.«

Kako to, da ste se odločili prav za področje gastroenterologije?

»Tudi tobisešeenkrat.Gastroenterologija jenadvsezanimivastroka,rešujevelikonadlog,kipestijoljudi,sevedapanitako'modna'kotnpr.kardiologija.Tudivfilmihljudjeumirajozaradisrčnihnapadovinnezaradikrvavitevizprebavilalivnetjatrebušneslinavke.Sevedapajemojaljubezenšeizštudentskihčasovhepatologi-ja,kisemjiposvetilavsosvojopoklicnopot.«

Dolga leta ste bili predstojnica KO za gastroen-terologijo Interne klinike, bili ste tudi strokovna direktorica UKC Ljubljana. Kako zdaj gledate na svoj mandat?

»Vedno sem z veliko dobre volje in energije spre-jemala izzive, tako poklicne (medicinske) kot tudiorganizacijske. Oba mandata sem zato opravljala zveseljem in dobro voljo, predvsem zaradi dragoce-nihljudi,kisomeobdajali.Zatoimamobamandatavzelolepemspominu.Upam,dameimajovtakšnemspominutudisodelavci,sajsemsevednotrudilanareditikajdobregainvrednega.«

Ker ste dolga leta tudi predavali na medicinski fakulteti, ali lahko primerjate generacije študentov? Kako so se spremenili?

»Nabolje.Danessicerštudentinehodijovečtakoštevilčnonapre-davanjakotmi,kerimajoneskončnomožnostipridobivanjainforma-cij.Včasihsmoseučilivglavnempozapiskihspredavanj.Vzadnjihdesetihletih,kosmozačelireformiratitudinačinpodajanjasnoviin

aktivnejevključevatištudenteterjihučitipredvsemnačinovreševa-njatežav,sejetopoznalotudipri izpitih.Nekaterištudentjetolikoznajo,dasetudijaznavsakemizpitunaučimkajnovega.Predvsempasoizpiti,vsajnaInternikliniki,boljvoblikipogovoradvehpozna-valcev.Jazsemnaizpitihpravuživala.«

Pot vas je zanesla tudi v politične vode. Zakaj ste se odločili za ta korak?

»Najprejzato,kermejeskupinamladih,kisohotelivSlovenijinekajspremeniti,navdušilainbilasemponosna,kosomepovabiliksodelo-

» VEDNO SEm Z VELIKO DObrE VOLjE IN ENErGIjE SPrEjEmALA IZZIVE, TAKO POKLICNE (mEDICINSKE) KOT TUDI OrGANIZACIjSKE. ObA mANDATA SEm ZATO OPrAVLjALA Z VESELjEm IN DObrO VOLjO, PrEDVSEm ZArADI DrAGOCENIh LjUDI, KI SO mE ObDAjALI, « PrAVI PrOF. Dr. SAšA mArKOVIč, KI SE jE NEDAVNO UPOKOjILA.

UKCL SMO LJUDJE

23

vanju.Zdelosemije,dabomosku-paj vnesli v politiko nekaj drugega,dialog,kibotemeljilnaargumentih,dabokončnoprenehalatadelitevnaleve in desne, rdeče in črne, našeinvaše,dabovečiskrenostiindelazaskupnodobro,nesamozasvoježepe. V Državljanski listi, navkljubnekaterimviharjemvpreteklosti, ševednoprevladujetaduhindoklerbotako,bompoleg.Mordapabomoleuspelipočasikajspremeniti.«

Kako ste vsa ta leta krmarili med družino in delom?

»Karlepo,semizdi,čepravjevča-sihprimanjkovaločasazavse.Ven-darsmojokardobrozvozili.Mislim,da je pomembnejša vsebina skupaj prebitegačasakotnjegovadolžina.Gledenato,dasmozotrokomainvnuki še vedno prijatelji in da setedensko srečujemo na nedeljskihkosilih, mislim, da mi je uspeloohranitidružino.«

Zelo radi potujete po eksotič-nih državah. Kaj naredi na vas največji vtis na potovanjih in ob spoznavanju različnih kultur?

»Prav to, spoznavanje različnihkultur, načina življenja, zgodovinenarodov,njihovetradicije...Patudinarava,kijetakorazličnainlepa.«

Zdaj odhajate v pokoj. Verja-mem, da vam ne bo niti najmanj dolgčas ...

»Nitimalo.Imamtakšnenačrte,damibo spet zmanjkaločasa. Trenu-tnopasamouživamvtem,daimamčas. Moj bog, kakšno razkošje jeimetičas!«

Kakšnega nasveta se držite, da pravzaprav nikoli niste resno zboleli?

»Trdoindobrodelaj,rešujproblemehitro in predvsem tam, kjer so, inse ne obremenjuj z nepomembnimi stvarmivživljenju.Življenjejekra-sno, če iščemo lepoto v vseh in vvsakem.«

MARTINA DOLINAR: MEDICINSKA SESTRA Z VELIKIM SRCEMmartina Dolinar z oddelka intenzivne terapije – respiracijskega centra – na tem oddelku dela že 30 let; nedavno je prejela priznanje strokovne sekcije za dosežke na ožjem strokovnem področju

Asja jaklič

Na slavnostnem odprtju 47. strokovnega seminarja v organizaciji Zbornice zdravstvene in babiške nege

Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije -- Sekcije medi-cinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji je srednja medicinska sestra martina Dolar prejela priznanje strokovne sekcije za dosežke na ožjem strokovnem področju.

nostinvrednote,kotsopotrpežljivost,mirnost,preudarnost in strokovnost so tiste, ki sobi-stvenegapomenazaodličnosodelovanjetakozmlajšokottudižeizkušenejšopopulacijo.

mIrNOST, POTrPEŽLjIVOST, PrEUDArNOST

Njenodelovanjejezeloširoko.VUKCLjublja-na dejavno sodeluje v delovnih skupinah pri prenovistandardov,jepatudivabljenapreda-vateljicanapodiplomskemtečajubolnišničnehigiene,kigaorganiziraMedicinska fakultetaUniverzevLjubljani, Inštitut zamikrobiolo-gijo in imunologijo. S svojimi dragocenimiizkušnjami invisokimstrokovnimznanjemjevvelikopomočmlajšimkolegicampripisanjustrokovnihprispevkovinprinjihovipredstavi-tvi.MartinaDolarjemedicinskasestrazveli-kimsrcem.Zaradisvojemirnosti,potrpežljivo-sti,preudarnosti,visokestrokovnostiinznanjauživa v svojem ožjem in širšem delovnemokoljuugledinspoštovanje.

Vsi sodelavci in sodelavke oddelka za intenzivno terapijo UKC Ljubljana, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, iskreno čestitajo martini Dolar.

ZADNjIh NEKAj LET OPrAVLjA DELO PEDAGOšKE mEDICINSKE SESTrE

MartinaDolar se je rodila 11. oktobra 1963 vMengšu.Pokončaniosnovnišolise jevpisalanasrednjošolozamedicinskesestrevLjubljaniinsepokončanimaturi leta1982zaposlilanaKlinikizainfekcijskebolezniinvročinskastanjavLjubljani.Delati je začelanaoddelku zaod-rasle bolnike s hepatitisom in po opravljenemstrokovnem izpitu delo nadaljevala na oddelkuintenzivneterapije–respiracijskemcentru,kjerdelašedanes,letosže30.leto.ČlanicaZborni-cezdravstveneinbabiškenegeSlovenije–Zve-zestrokovnihdruštevmedicinskihsester,babicin zdravstvenih tehnikov Slovenije je od njeneustanovitve.

Leta2004sejepogumnoinodločnospopadlas hudo boleznijo, jo premagala in se vrnila vdelovnookoljezenakoalipaševečjozavzeto-stjo.Zadnjihnekajletjenjenoposlanstvodelopedagoškemedicinskesestre,sajuvajavdelonovozaposlenemedicinskesestreinzdravstvenetehniketerštudente.

jE mEDICINSKA SESTrA Z VELIKIm SrCEm

Martina Dolar je pomemben člen v delovanjunegovalnega timanaoddelkuza intenzivno te-rapijo.Je tistaoseba,kiskrbi za ravnovesje inodličnovzdušjemedzaposlenimi.Njenaoseb-

UTRIP UKCL

24

KONFERENCA EVROPSKEGA zDRuŽeNJA zA ZDRAVLJENJE RAN JE TOKRAT pOTEKALA V KöBENhAVNU

mag. Karin birk

Tokratna 23. evrop-ska konferenca

Evropskega združe-nja za zdravljenje ran (EWmA) je potekala v vetrovnem, a sonč-nem Köbenhavnu. Letos je bilo na voljo več sej kot kadar koli. Znanstveni program je bil sestavljen iz raz-ličnih ključnih sej, delavnic, predavanj in satelitskih simpozijev ter obsežne zbirke posterjev. Ponujal je mednarodno mešanico strokovnjakov: zdravnikov, medicinskih sester in predstavnikov podjetij tako iz Evrope kot iz drugih delov sveta.

PKO ZA KIrUršKE OKUŽbE KIrUršKE KLINIKE PONOVNO AKTIVNO SODELOVAL

Ključnetemesosenavezovalenaantibiotičnozdravljenje,biofilmbakterij, regenerativnomedicino, zdravljenje z negativnim tlakom,patronažno varstvo, E-zdravljenje ran, diabetično stopalo, razjedezaradi pritiska, karcinom rane, prehrano, paliativno oskrbo in ati-

Ključne teme so se navezovale na antibiotično zdravljenje, biofilm bakterij, regenerativno medicino, zdravljenje z negativnim tlakom, patronažno varstvo, E-zdravljenje ran, diabetično stopalo, razjede zaradi pritiska, karcinom rane, prehrano, paliativno oskrbo in atipične rane.

SlIKARSKI čopIčI NA VELEM lošINJu

prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

K očlovekenkratobiščeslikarskokolonijoLikovneskupineKulturno-umetniškegadruštvaKliničnegacentrainMedi-

cinske fakultete vLjubljani (naprejKUD), se večnesprašu-je,zakajjevskupiniskoraj70umetnikovinzakajjetolikšnopovpraševanje po sodelovanju z njimi. Skupina 25 sončnih,srčnihinvvedrinoodetihumetnikovvečinomaizzdravstvenihvrstjevjulijskikolonijivpočitniškemdomuUKCLnaVelemLošijupokazala,kakoizjemnerezultateprinašaskupnaželjapoplodovitemslikanju.PredsednikLikovneskupinedoc.dr.TonePačnikznassvojomirnostjoindobronamernostjodelatičude-že.Njegovisodelavcizagnano innavdihnjenovihtijočopiče,naplatnaprenašajoimpresivnemotiveintimnegamestecanaotokuLošinj,tamkajšnjevedute,morskemotiveinbujnorastjeMediteranasprekipevajočimicvetovioleandrov,bugenvilijinhortenzij.

Presežnost lošinjskega razpoloženja je spodbudila zbrane likovnike, da so v duhoviti predstavi Klinični center ima talent do solz nasmejali vse zbrane. Slika Edi Sever.

UTRIP UKCL

25

pične rane. Klinični oddelekzakirurškeokužbejeponovnoaktivno sodeloval na evropskikonferencioranah.

Na kongresu smo predstaviliposter preliminarne študijeVloga fotobiomodulacije zLED-diodo pri zmanjševanjuizločka iz rane avtorjev mag.Karin Birk, dipl. med. ses.,asist. mag. Igorja Frangežain red. prof. dr. DragiceMajeSmrke. Ugotovili smo, da sepriranah,kisoobsevanedva-krattedenskoosemtednovza-pored, izloček opazno zmanj-ša, celjenje pa je posledičnohitrejševprimerjaviz ranami,ki so zdravljene zgolj s sodob-nimi oblogami. Nadja Alika-dić,dr.med.,jevsoavtorstvuzAdrijanoDebelak,dipl.med.ses., univ. dipl. org. dela, inred. prof. dr. Dragico MajoSmrkepripravilaposterprime-ra iz prakse Pristopi pri zdra-vljenju pooperativne diabe-tične rane z enostavno oblikonegativnega tlaka za enkratnouporaboinkožnimpresadkom.

NAšI PrISTOPI PrImErLjIVI Z DrŽAVAmI EVrOPE IN DrUGImI DrŽAVAmI SVETA

Strokovnega srečanja se jeudeležila tudi Danijela Seme-nič, dr. med., ki je svoje ki-rurške izkušnje na satelitskemsimpoziju v pestrimednarodnidiskusiji delila z drugimi udele-žencikongresa.Ugotovilismo,dasonašipristopiprizdravlje-nju ran sodobni in primerljivi takozdržavamiEvropekottudidrugimi državami sveta. Pravtakonezaostajamopriuporabinovosti na področju sodobnihobloginnajnovejšihpripomoč-kovterprimetodahzdravljenjakroničnih ran.Najnovejše zna-nje inpristopebomoponovnopredstaviliaprilaprihodnjeletovPortorožunaže9.simpozijuokroničnirani.

Zdravstvena nega v MSC: Medicinski tim v enoti intenzivne terapije – učna delavnica v MSC.

MEDICINSKI SIMULACIJSKI CENTER TUDI ZA IZVAJALCE zDRAvSTveNe IN bAbIšKe NeGeUčni programi so vsebinsko različni, vendar vsi poleg strokovnih vsebin vključujejo profesionalno držo – komunikacijo, pomen dokumentiranja, disciplino ter ekološko in ekonomsko ozaveščenost

bojana čosić, medicinska sestra v medicinskem simulacijskem centru

po poldrugem letu delovanja medicinskega simulacijske-

ga centra (mSC) je prav, da se ozremo nazaj in zdravstveno nego umestimo v tvorni del nje-govega delovanja. Kljub kadro-vskim omejitvam je delo steklo, motivacija ni zamrla in napovedi so obetavne. Pripravljeni učni programi so vsebinsko različ-ni, vendar vsi poleg strokovnih vsebin vključujejo tudi profesio-nalno držo – komunikacijo, po-men dokumentiranja, disciplino ter ekološko in ekonomsko oza-veščenost.

Usposabljanja za izvajalce zdravstvene in babi-škenege(ZBN)UKCLjubljanasmoorganiziralipoprogramu,kiga jenačrtovalovodstvo zdra-vstvenenege,šeposebejNatašaČermelj,dipl.m.s.,pomočnicaglavnemedicinskesestreUKCLjubljana za izobraževanje. Pedagoške medi-cinskesestreklinikinkliničnihoddelkovintudidrugikliničnimentorjisoseleta2012udeležilinačrtovanihdelavnicnatemoperifernaintraven-skapot,odvzemkrvi,aspiracijazgornjihdihalnihpoti.Hkratisoudeleženciposameznedelavniceprejeli informacije o novostih pri posameznemstrokovnem standardu postopkov in posegu napodročjuzdravstvenenege.Leta2012sejede-lavnicudeležilo52izvajalcevZBN.Skupajnačr-tujemonadaljevanjezačetihusposabljanjintudidodatnevsebinezaizvajalceZBNvUKCLjublja-na – tudi za novozaposlene, kar bo omogočiloneposrednouporabolutkeoz.t.i.HumanPatientSimulator(HPS).

MSCjeodprlvratatudiinternimizobraževanjemdrugihzdravstvenihdelavcevzaneposrednouče-njeveščinterzaizvajanjepostopkovinposegov–zapreigravanjescenarijevzlutkoHPS.Poteka-lojetudifunkcionalnoizobraževanjenatemope-rioperativnabolečinavorganizacijimedicinskih

sester Kliničnega oddelka za anesteziologijo inintenzivnoterapijooperativnihstrok.

Zadnje letosovMSCpotekala tudi izobraževa-njazazunanjeudeležencetakoizSlovenijekotiztujine,pričemersmoizvajalcizdravstvenenegesodelovali pri pripravi in neposredni izvedbi po-sameznihscenarijevtertečajev.

Simulacijskoučenjejeoblikaučenja,kijevtuji-nižeuveljavljena,prinaspašepridobivavelja-vo.ZnotrajUKCLjubljanajesimulacijskoučenjetudiedenodterciarnihprojektovzaobdobjeodleta2012do2014;stempotrjujemo,dajetakaoblikadela tudiprihodnostučenja zavse zdra-vstvenepoklice.

MSCježedozdajgostilvrstoobiskovalcevraz-ličnihstrokinprofilovternavezalmnogostikovdomainvtujini.

DelovMSCjeizzivzavsenas,zatodobrodošli!

PREBERITE

26

Elektroporacija, katere projekt pri Slovencih vodi mednarodno uveljavljeni raziskovalec s področja elektrotehnike, prof. dr. Damijan Miklavčič.

Foto: Iko Krašovec

S TEHNIKO DO ZDRAVJAPrispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine

Dr. romana Erhatič širnik

V Tehniškem muzeju Slovenije v bistri pri Vrhniki smo 7. maja 2013 odprli zanimivo razstavo, s katero osvetljuje-

mo dosežke slovenskih znanstvenikov – tehnikov, na področju medicine. razstavo smo pripravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Društvom za medicinsko in biološko tehniko Slovenije, Univerzitetnim inštitutom za re-habilitacijo invalidov republike Slovenije – Soča, Inštitutom za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra Ljubljana, Onko-loškim inštitutom Ljubljana, Institutom jožef štefan, Inštitu-tom za zgodovino medicine medicinske fakultete v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu, Teh-

ničnim muzejem v Zagrebu in drugimi. Pri pripravi razstave je sodelovalo večje število priznanih strokovnjakov (akademik dr. Alojz Kralj, akademik dr. jože Trontelj, dr. Anton jeglič, dr. Sta-nislav reberšek, dr. Zlatko matjačić, dr. Damjan Zazula, dr. Da-mijan miklavčič in drugi). 3. julija 2013 smo razstavo dopolnili z razstavo razvoja srčnih spodbujevalnikov, ki so jo pripravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Zagrebu, nekaj pred-metov pa je posodil tudi Tehnični muzej Zagreb.

Narazstavisijemogočeogledativrstozanimivihpredmetov.Pred-stavljenjelesenrentgen,kakršnesouporabljalivprvipoloviciprej-šnjegastoletjainželeznapljuča,kisovpetdesetihletihpreteklegastoletja omogočala dihanje bolnikov z otroško paralizo. Navedenaeksponatastatujeproizvodnje,vsipreostalirazstavljenipredmetipasoploddomačegaznanjaindomačeproizvodnje.Medzanimivejšenedvomnosodinapravazazunajtelesnikrvniobtok,kisojosredipetdesetihletponarisanemvzorcunapraveizLyonadr.MiraKošakaizdelalivljubljanskiAvtoobnovi.Pozornostveljanamenitielektron-skemumikroskopu, kiga je razvilprofesordr.AlešStrojnik.Elek-tronskemikroskope poStrojnikovih zamislih je proizvajala tovarnaIskra ter jih prodajala tudi vVelikoBritanijo inŠvico.Razstavljeni

sotudinekaterimedicinskiaparati,kisojihvpreteklostirazvijaliinserijskoizdelovalivmedicinskemoddelkuGorenjavVelenju.MedpomembnejšimijegotovoEKGanalizator,kigajessodelavcirazvildr.DamjanZazula,Gorenjepajetonapravo,zakaterosonjenisno-valcidobilivrstopriznanj,zuspehomprodajalopovsemsvetu.

Osrednjidel razstave jenamenjenrazvoju indosežkomnapodročjuelektrične stimulacije, kjer so bili slovenski znanstveniki v osem-desetih letih preteklega stoletja vodilni v svetu. Po zaslugi prof. dr.Stanislava Reberška sose ohranili številni pri-merki,kisonašlistalnomestovposebnimuzej-skizbirkinaFakultetizaelektrotehnikovLjublja-ni.VBistrisijemogočeogledati nekajmanj kottrideset takšnih naprav,mednjimi tudistimula-torje, ki so še danes vkliničniuporabi.Posebnopoglavjejenamenjenorobotiki–napravam,kiuspešnopomagajoprirehabilitacijigibalnoprizadetihbolnikov.Stempodročjemsevrstoletpodvodstvomdr.ZlatkaMatjačićaukvarja-jovUniverzitetnemcentruzarehabilitacijoinvalidovSočavLjubljani.Polegtegaseobiskovalcilahkoseznanijozelektromiografijo(EMG),ki jo jessodelavci razvilakademikdr.JožeTrontelj.Obiskovalcinarazstavispoznajorazličneslikovnemetodevdiagnostikispoudarkomnaslikanjuzmagnetnoresonancoternajnovejšedosežkezdravljenjarakavihobolenjzelektrokemoterapijo,karssodelavcirazvijadr.Dami-janMiklavčič,profesornaFakultetizaelektrotehnikovLjubljani.

OSrEDNjI DEL rAZSTAVE jE NAmENjEN rAZVOjU IN DOSEŽKOm NA PODrOčjU ELEKTrIčNE STImULACIjE,

KjEr SO bILI SLOVENSKI ZNANSTVENIKI V OSEmDESETIh LETIh PrETEKLEGA STOLETjA

VODILNI V SVETU.

Pogled na razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Foto: Iko Krašovec

SPREMENJENA OBRAVNAVA NUJNIh pRIMEROV ABDOMINALNE KIRURGIJE

V juliju smo spremenili obravnavo nujnih abdominalnih kirurškihpacientovtako,daje24-urnaambulantazaur-

gentno abdominalno kirurgijo KO za abdominalno kirurgijoKirurškeklinikeUKCLjubljanapričeladelovatinanoviloka-ciji,insicervurgentnemkirurškemblokuglavnestavbeUKCLjubljana,Zaloška7.

Omenjenaambulantajezdelovanjemprenehalanadoseda-nji lokaciji, ki jebila v Bolnišnici dr.PetraDržaja vŠiški.»S tem želimo izboljšati zdravstveno obravnavo pacientov.Novalokacijaboizboljšalacelotnozdravstvenoobravnavnopacientov, predvsem pa možnosti diagnostičnih preiskav,kisonavoljovUrgentnemkirurškembloku,«jedejalprof.dr. Alojz Pleskovič, strokovni direktor Kirurške klinike UKCLjubljana.

PREBERITE

27

Od3.julijajerazstavabogatejšazahrvaškiprispevekorazvojustimu-lacijesrčnemišice.Hrvaškiznanstvenikisobiliprvi,kisobolnikunaobmočjubivšeskupnedržavevgradiliprvisrčnispodbujevalnik leta1964,vesčaspatudiaktivnosodelovaliprirazvojusrčnihspodbuje-valnikov.Razstavljenespodbujevalnikeindefibrilatorjejezbraldr.Rat-koMagjarivićnaFakultetizaelektrotehnikoinračunalništvovZagrebuinki so jihvsodelovanjusTehniškimmuzejemZagreb žeuspešnopredstavilinavečjitematskirazstaviŠtototamokuca.

RazstavosmodopolnilizdokumentarnimifilmiRTVSlovenije,kipo-jasnjujejopomeninvlogoprikazanihmedicinskihnapravvčasu,kosonastaleoziromase začele rednouporabljati v klinični praksi.Narazstavi je tudimogoče prisluhniti intervjujem z znanstveniki, ki sopredstavljenepredmeterazvijali.Gradivonapanojih,razstavljenime-dicinskiaparati,intervjujiindokumentarnifilmipojasnjujejovlogoinpomenposameznihdosežkovslovenskeznanostidomainvsvetu,kottudipomentehdosežkovvmedicini.

Včasu trajanja razstavenačrtujemovečpredavanj,nakaterihbomopodrobneje osvetlili posamezne teme. V nedeljo 8. septembra bomag.BožoCasarizOnkološkegainštitutavLjubljanipredstavilnajno-vejšedosežkevradiologiji,vnedeljo22.septembraprof.dr.DamjanZazula s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko vMariborumodernetehnologije,skaterimiboomogočenozdravnikomspremljatiživljenjskefunkcijepacientovaliostarelihljudinanjihovemdomuter22.oktobraprofesordr.FeriPernušsFakultetezaelektro-tehnikovLjubljaniavtomatskoobdelavomedicinskihslik.NavedenapredavanjasebodovršilavprostorihTehniškegamuzejavBistripriVrhniki,vsazzačetkomob15.uri.RazstavabovTehniškemmuzejuvBistriodprtado3.decembra2013.Obdelavnikih(odtorkadopetka)jemuzejodprtod8do16.ure(vjulijuinavgustuod10do18ure),obsobotahod8do17ureterobnedeljahinpraznikihod10do18.ure.Obponedeljkihjemuzejzaprt.

Prva naprava za zunajtelesni krvni obtok, ki jo je leta 1957 po načrtu prof. dr. Mira Košaka izdelala tovarna Abtoobnova. Aparatura je razstavljena v Bistri. Foto: Vlastja Simončič.

PREBERITE

28

dnjevzgojiteljskešolepasomoderenvidezdopolnilesposlikavokože.Tudi letossosemalčkilahkovozilizvlakcem,izvajaliakroba-cijevnapihnjenihgradovih–trampolinih,kotženekajzadnjiletsojahaličistopravekonje,zakaterejeskrbelaIrenaZakrajšekzekipoizMedicotehne.MaskoteSavahotelov–gusar-ji,rimskivojščaki,labodekZakiinštrkVikiterSparkyizpodjetjaSparSlovenijapasopolegigreponujalitudiprigrizkezalačneželodčke.Donatorjisoposkrbelizauspešenbojzžejoinlakoto–ssadjemzavečanjeodpornosti,darovali so tudimaterial zaustvarjalnede-lavnice terdarilcazasrečelov.Šezlastisose letos spetpotrudili naBiotehniškem iz-obraževalnemcentruLjubljana:kotvsaleta,odkar sesrečujemovMostecu,sonjihovedijakinjeindijakipripravilisladkedobrote–ježkeinpite.

Prav zaradi tega ne bom navajal, na katereaferemislim. Protagonisti in prizadeti bodouganilisami.Radpabidosegeldvoje:daseljudje zavedo nezanesljivosti in nevarnostipiskanja in da se piskačizavedotežkopopra-vljivemoralneškode,kijobodosvojimipiskiprizadeliodnosommedkolegi,zaupanjujav-nostivzdravstvoinzaupanjubolnikavzdrav-nika.Posebnotozadnjejenepogrešljivtemeljuspešnegazdravljenja,enanajdragocenejšihvrednotnašegapoklica.Kdoropustitehtanjemedtoškodoinneprepričljivonujnostjosvo-jeintervencije,sijesamzaslužilobsodboko-legovinjavnosti.Šeposebejpasijozaslužitisti,kitopočneiznepoštenihnagibov,inpritemračunanatradicionalnostrpnostsloven-skedružbedoneetičnegapočetja.

18. SRečANJe pREZGODAJ ROJENIh OTROK V MOSTECUV soboto, 1. junija 2013, je srečanje v mostecu postalo polnoletno, saj je potekalo že osemnajstič

Lilijana Kornhauser Cerar, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom

Dežnim kapljam, lužam, blatu in neu-godni vremenski napovedi navkljub so

prireditveniprostornajasisredigozdaspetpreplavilidobravolja,otroškivriščinvese-lje.Skoziprogramstanas(inzlastiotroke)vodilaMetaOrnik inRobertBogataj, ki staza začetek na oder povabila predsednicodruštva Lilijano Kornhauser Cerar, vodilnoiz ekipe organizatorkMojcoŠtos ter župa-namestaLjubljaneZoranaJankovića, ki jes svojimpozdravom tudi odprl zabavo.Nanjejsootroke–innjihovespremljevalce–zabavali glasbeni gostje Vili Resnik, UrošZagožen,MancaŠpikinDavidGrom.

bOGAT PrOGrAm ZA OTrOKE

ZigricoZajčkovahišicasootroke(inodra-sle)razveselilevzgojiteljiceizvrtcaMedosPrevoj pri Šentvidu (Lukovica). S cirkuški-mi vragolijami je za odprte oči in ustecaposkrbela skupinica Mini cirkusa Bufeto.NaravnostzDM-ovegatekažensk(kiježalponovno sovpadal z začetkom našega sre-čanja in poskrbel za prometno zmedo) jepritekelRibičPepe in žeobskokunaoderpožel bučen pozdrav otrok. Slonček BansisicernizmogelskakatipoodrutakogibčnokotPepe,sejepapustilmedrajanjemcukatizaušesa,rilecinrep.Otrokomsosevživopredstavile tudi Tačke Pomagačke, skupina

voditeljic šolanih psov,ki jih vodi Branka Hobič.Čeprav so otroci že prejvedeli, da pomagajo otro-kom in odraslim, še zlastipa osamljenim in bolnim starejšim ljudem, so bilipresenečeni, kako so sekužki (med njimi tudi trijeorjaški predstavniki pasmelandseer) pustili božati (inščipati), Vesnin mejni ov-čarpajihjepresenetilcelos plesnimi vragolijami.

UmETNIšKO USTVArjANjE, PrIčESKE, VLAKCI, KONjI ...

Nelenajmlajše,ampaktudivečjeotrokeinodraslesopritegniligasilciizProstovoljne-ga gasilskega društva Zgornja Šiška, ki sojim razkazali gasilski tovornjak ter opremo,kijevnjem.Zazdravstvenooskrbosobilissvojimreševalnimavtomnasrečanjuzdrav-nicaintehnikiizPacienta–kisotudipotr-pežljivoodgovarjalinavprašanjaradovednihnadobudnežev.

Zaumetniškonavdahnjenejebiloposkrblje-nonaustvarjalnihdelavnicah,kjersmoobču-dovaliizdelavoogrlic,zapestnicaliprstanov,kisosijihotrocisestavljalispomočjoMajeMarkovič in njenih prijateljic. Sodelovali solahko na likovni delavnici ali izdelovali na-prstnelutkeiz flisa.Pričeskeponajnovejšihmodnih smernicah so oblikovale dijakinjeSrednjefrizerkešoleLjubljana,dijakinjeSre-

Zahvala vsem Vsi v društvu – verjetno pa tudi vsi, ki so v mostecu preživeli prijetno sobotno popol-dne – se iskreno zahvaljujemo vsem zaslužnim za prijetno druženje in spomine, ki bodo greli naša srca (in krepili samozavest) do naslednjega srečanja v mostecu, zlasti osebju »intenzivne« in drugih oddelkov porodnišnice ter njihovim partnerjem in otrokom (ob letos glavni organizatorici mojci štos in njenih pomočnicah v organizacijskem odboru – mariji mimi Korelc, jani Stermecki, Katji Zdravje, miri Kočar in Klavdiji beričič so pri delu v soboto sodelovali vsi, ki niso bili v službi!). Za varnost in red na prireditvenem prostoru je skrbel že legendarni Sintalovec Stane mikolič.

Srečanje novorojenčkov (foto: Andraž Cerar): Na svidenje v Mostecu čez eno leto, najverjetneje prvo soboto v juniju – 7. junija 2014.

PREBERITE

29

BISTVENE NOVOSTI ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH - ZDR-1(Uradni list RS št. 21/2013)

Pravna služba UKC Ljubljana

SKLeNITev pOGODbe O ZApOSLITvI:• Skrajšujeserokzaprijavodelavcanaprostodelona3dni(zdaj5dni).

• Neizbranekandidatejetrebaobvestitiv8dnehpozaključenempostopkuizbire(zdajv8dnehposklenitvipogodbeozaposlitvi).

• Neizbranemu kandidatu se obvestilo o neizbiri lahko pošlje poelektronskipotinaelektronskinaslovkandidata,okateremjekan-didatseznanildelodajalcazanamenobveščanjaoneizbiri.

pOGODbA O ZApOSLITvI ZA DOLOČeN ČAS:• Izrecnojedoločeno,damorabitivpogodbiozaposlitvizado-ločenčasnavedenrazlogzasklenitevpogodbezadoločenčas.

• Uvajasepravicadoodpravninetudivprimeruprenehanjapogod-beozaposlitvizadoločenčas(izjemajenadomeščanjezačasnoodsotnegadelavcainvprimeruprenehanjapogodbeozaposlitvizadoločenčaszaopravljanjesezonskegadela,kitrajamanjkottrimesecevkoledarskemletu).

• Dodanjerazlogzasklenitevpogodbeozaposlitvizadoločenčassprokuristominzapredajodela(največzaenmesec).

• Izjemomaselahkosklenepogodbaozaposlitvizadoločenčaszvodilnimdelavcem, če je že zaposlen pri delodajalcu na drugihdelih zanedoločenčasali čegre za vodilnegadelavca, ki jenavodilnodeloimenovanvskladuzzakonomalizaktomoustanovitvi.

• Drugačejeopredeljenaomejitevsklepanjapogodbozaposlitvizadoločenčas.Delodajalecnesmesklenitienealivečzaporednihpogodbozaposlitvizadoločenčasza istodelo(doslejz istim

delavceminzaistodelo),katerihneprekinjenčastrajanjabibildaljšikotdveleti(razenvizrecnodoločenihprimerih).

• Prispevekdelodajalcazaprimerbrezposelnostijevprimeruskle-nitvepogodbeozaposlitvizadoločenčasdoločenvvišinipetkra-tnikaobičajnegaprispevka.

pReNehANje pOGODbe O ZApOSLITvI: • Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga, razloga nesposob-nosti ali pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je trebadelavcapisnoseznanitizočitanimikršitvamioziromazočitanimrazlogomnesposobnostiinmuomogočitizagovor,opuščapaseobveznopisnovabilonazagovor,vključnozdoslejpredpisanimosebnimvročanjem.

• Pisnaseznanitevjeodslejmožnatudipoelektronskipotinaele-ktronskinaslovdelavca,kigazagotavljainuporabonalagadelo-dajalec.

• Priposlovnemrazloguseopuščaobveznostpredhodnegaobve-ščanjadelavcevonameravaniodpovedi.

• Priposlovnemrazlogujeopuščenšestmesečniobjektivnirokzapo-dajo odpovedi.

• Uvaja semožnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradineuspešno opravljenega poskusnega dela (ne samo ob potekuposkusnegadela,ampak tudivčasu trajanja)ssedemdnevnimodpovednim rokom.

nadaljevanjenanaslednjistrani

PREBERITE

30

• Uvajaseinstitutzačasnegačakanjanadelo(najdljezašestme-secev v posameznem koledarskem letu) z namenom ohranitvezaposlitvedelavca.Delavecjevčasučakanjaupravičendonado-mestilavvišini80odstotkovosnove.

• Natančnejesedoločačasovnaomejitevodmorazadojenje.Zno-vimzakonomsepravicadelavke,kidojiotrokaindelaspolnimdelovnimčasom,doodmorazadojenjenajmanjenourodnevnočasovnoomejujedo18mesecevotrokovestarosti (doslejbrezčasovneomejitve).

SpReMeMbe S CILjeM ZMANjšANjA STROšKOv pRI ZApOSLITvAh ZA NeDOLOČeN ČAS:• Krajši odpovedni roki.• Zmanjšanjevišineodpravninevprimeruodpovediozaposlitviizposlovnihrazlogovalirazloganesposobnosti.

• Zakonkotpogojzapridobitevpravicedoodpravnineobupokojitvinanovodoloča,dapravicadelavcupripada,čejedelavecpride-lodajalcuzaposlennajmanjpetlet,terdajemožnostdrugačnegaurejanjapraviceskolektivnopogodbodejavnosti.

• Nanovojedoločeno,dapravicado»povečanih«stroškovzapre-voznadeloinzdela,kinastanejoizrazlogovnastranidelavca,pripadadelavcu,čejetakodoločenovkolektivnipogodbinaravnidejavnostioziromačesetakosporazumezdelodajalcem.

LeTNI DOpUST: • Zakondoslednouveljavljanačelosorazmernostipriodmeriletne-gadopusta.Vskladuznovoureditvijoimatakodelavecvposa-meznemkoledarskemletupravicodocelotnegaletnegadopustalevprimeru,dajevtemcelotnemkoledarskemletuzaposlen.Pritemnipomembno,alijezaposlenprienemdelodajalcualijebrezprekinitvezaposlenprivečdelodajalcih.Delavec,kinizaposlenvcelotnemkoledarskemletuinzatoneizpolnipogojazaprido-bitevpravicedocelotnega letnegadopusta,pridobipravicodosorazmernegadelaletnegadopusta.Sorazmernidelletnegado-pustasemuodmerigledenatrajanjezaposlitvevposameznemkoledarskemletu,insicernanačin,dapridobipriposameznemdelodajalcu1/12letnegadopustazavsakmesectrajanjadelov-nega razmerja.

• Nanovojeurejeno,daimadelavecpravicoizrabitivesletnido-pust,kinibil izrabljenv tekočemkoledarskemletuoziromado30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni alipoškodbe,porodniškegadopustaalidopustazanegoinvarstvootroka,do31.decembranaslednjegaleta.

pOveČANje pRAvNe vARNOSTI ZApOSLeNIh:• Zakonomejuještevilonapotenih(agencijskih)delavcev.• Učinkovitejše je varstvo pravic v primerih prenosa podjetja ali

• Opuščasedosedanjazakonskaobveznostdelodajalca,daponujadrugoustreznozaposlitevdelavcu,hkratipanovizakonspodbu-jadelodajalcaktakemuravnanju,stemdadoločaposledicezadelavcatakovprimerih,koponudbozasklenitevnovepogodbeozaposlitvizaopravljanjedrugegadelasprejme,kottudivprime-rih,koponudbenesprejme.

• Delodajalecmoravodpovedipisnoobrazložitidejanski (doslejodpovedni)razlogzaodpovedpogodbeozaposlitvi.

• Izrecnojedoločeno,daopustitevobvestilaopravicahiznaslo-vazavarovanja zaprimerbrezposelnostinevplivanaveljavnostsporazumaoprenehanjupogodbeo zaposlitvi (še vednopa taopustitevpomeniprekršekdelodajalca).

• Zakon določa pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi(doslejpravilapravdnegapostopka,odslejpale,čenidrugačedoločenozZDR-1).

• Omejenajemožnostzadržanjaučinkovanjaodpovedipogodbeozaposlitvinapodlaginegativnegamnenjapredstavnikovdelavcev.

• Posebnovarstvopredodpovedjouživajodelavci,ki izpolnjujejopogojstarosti58let(postopnozviševanjestarostivprehodnemobdobjudoleta2017)oziromadelavci,kisicerpogojastarostineizpolnjujejo,jimpadoizpolnitvepogojevzastarostnoupokojitevmanjka pet let alimanj (doslej je bilo to varstvo zagotovljenovsem,kisobilistarejšidelavci,tojemoški55let,ženskepavletu201354letin4mesece).Varstvopredodpovedjonizago-tovljenodelavcem,kiobsklenitvinovepogodbeozaposlitvižeizpolnjujejopogojezavarstvopredodpovedjopogodbeozapo-slitvi.Varstvapaneizgubijodelavci,kisklenejonovopogodboo zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbonovepogodbepriistemoziromadrugemdelodajalcu.

• Natančnejejedoločenoposebnovarstvopredodpovedjodelavki,kidojiotroka (specificirano,da je to ledoenega letaotrokovestarosti).

• Po novem lahko delovno sodišče ne zgolj na predlog delavca,ampaktudinapredlogdelodajalcaodločiodenarnempovračilunamestoreintegracije(vrnitvenadelo)pougotovitvi,dajepre-nehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vseokoliščine in interespogodbenihstranknadaljevanjedelovnegarazmerjanebibilovečmogoče.

SpReMeMbe GLeDe pRAvIC IN ObveZNOSTI ZApOSLeNIh:• Zakon delodajalcu omogoča, damed trajanjemdelovnega raz-merjadelavcuodrediopravljanjedrugegaustreznegadela.Zakondoločaprimere(znamenomohranitvezaposlitvealizagotovitvenemotenega poteka delovnega procesa) in pogoje (ustreznostdrugegadela–enakavrstainravenizobrazbe,časovnaomejitevnatrimesece,zadržanjeugodnejšegaplačilazadelo),kojeta-kšnoobveznostmožnopisnoodreditidelavcu.

povezave: • besedilo ZDr-1 na spletni strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=784.• Informacije ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi z ZDr-1 na spletni strani: http://www.

mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/.

KDAJ JE SESTANEK? DA BOSTE pRAVILNO ZApISALI URO

miha Knavs, prof. slov.

V prejšnjištevilkismoseukvarjalizzapisovanjemdatuma,kateremožnostisotorejpravilneinčemusejetrebaizogibati.Priza-pisovanjupanimamotežavsamozdatumi,ampaktudizurami.Čestekdajzapisalikajodtega:ob 12.00 uri, ob 12:00, ob 12 uri, ob 12.00. uri, ob 12.00h,potemberitenaprej,tizapisinamrečnisopravilni.

Za zapis ure imamo več možnosti, a gremo po vrsti:• Ob 12. uri(obdvanajstiuri);grezavrstilništevnik(dvanajsti),

prepoznamo ga zaradi pike.• Ob 12h(obdvanajstih,obdvanajstiuri);namestopikelahkoza-pišemoh,amorabitinadpisan.

• Ob 12.00 (obdvanajstih);stična rabapike ločienote različnihstopenj,torejureodminut.Pogostolahkoopazitenamestopikedvopičje(prišportunasemaforjihitd.),vendartopravopisnoniustreznarešitev.

Poglejmo še možnosti, kadar ne zapisujemo 'okroglih' ur:• Ob 12.15 (obdvanajstiuri inpetnajstminut,obdvanajstpet-najst).

• Ob 1215 (obdvanajstihinpetnajst,obdvanajstpetnajst).

NEKAj PrAKTIčNIh PrImErOVSpodajlahkopreberetenekajpravilnihprimerovrabezapisaure.• Sestanekskupinezaakreditacijobovtorek,6.avgusta,ob11.uri.• Sklicujemkolegijzdravnikov;danesob12hsedobimovavli.• Bolnikasmosprejeliob12.35,pripeljalgajerešilniavto.• Sestaneknadzornegasvetabojutriob17.00vsobi108.• Svojajezikovnavprašanjaalidvomeglederabestrokovnetermi-nologijevslovenščinilahkosporočitevuredništvoinvnaslednjištevilkivambomskušalodgovoriti.

Svojajezikovnavprašanjaalidvomeglederabestrokovneterminolo-gijevslovenščinilahkosporočitevuredništvoinvnaslednjištevilkivambomskušalodgovoriti.

PREBERITE

31

Naslikipoiščitetrinapakeprizapisuure.

delapodjetjanadelodajalcaprevzemnika.• Zakonomogočaodpravnino(kotjedoločenapriodpovediizpo-slovnihrazlogov)tudivprimeruneuspešnoopravljenegaposku-snega dela.

• Zakonnanovodoločapravicovolonterskegapripravnikadopo-vračilastroškovvzvezizdelom(prevoznadeloinzdela,stroškiprehrane).

• Zakonvzpostavljanovopravnopodlagozaizrednoodpovedpo-godbe o zaposlitvi s strani delavca, ko delodajalec trimesecezaporedzadelavcaniplačalprispevkovzasocialnovarnost.

• Pisniobračunplačejeverodostojnalistina,zatobolahkodelavecnapodlagitakšnegaobračunavložilpredlogzaizvršboinzahtevalizvršbopripristojnemsodišču.

• Zaprimer,kobidelodajalecmoraldelavcuizplačatinadomestiloplačevbremezdravstvenegazavarovanja,pateganestori,zakondajemožnostdelavcu,daizplačilonadomestilaplačesamuvelja-vipriZavoduzazdravstvenozavarovanjeSlovenije(ZZZS).

• Zakonjasnejedoločadolžnostdelodajalca,davprimeru,kodelavcanapotinaizobraževanje,izpopolnjevanjeinusposabljanje,tistroškibremenijodelodajalca.

32

CARL FERDINAND CORIPravnuk slovenskega zdravnika F. V. Lipiča in Nobelov nagrajenec za medicino iz leta 1947

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Razkrivanje preteklosti prinaša nemalo zanimivega. Leta 2005 sem ugoto-

vila, da je praded nobelovca Ferdinanda Corija znameniti ljubljanski zdravnik dr. Fran Viljem Lipič (1779–1845), ki izvira iz Krope. Dotlej je namreč veljajo, da izvira iz boke Kotorske. Lipič je leta 1836 napi-sal prvo znanstveno razpravo o alkoho-lizmu na svetu in pozneje postal profesor interne medicine na padovski in dunajski medicinski fakulteti. bil je ded marije Li-pič, ki se je poročila v družino Cori.Spoznanja o družini Lipič, katere razvoj inpreteklost sem spremljala skozi 200 let,sopresenetljiva.V17. stoletju soLipiči izpolitičnih razlogovzapustitiBokoKotorsko.NjihovavečjavejasejenaselilanaMadžar-skem,karjebilodoslejznano,drugapaje

pristalavKropi.Tamje imeldedFranaVi-ljemaLipičaosemnajstotrok,štirinajstimednjimi,zimenomJožef,jebilViljemovoče.Postal je zdravnik in se zaposlil na Slova-škem.TamstasemumeddrugimirodilasinFranViljeminhčerkaTerezija.FranViljemjepostalzdravnikinjeleta1823začeldelativLjubljani.SkupajznjimjeprišlatudisestraTerezija.VLjubljanijeLipičspoznalbodočegasvakainpsihiatraFrancaKöstla,rojenegavCerkljah naGorenjskem.Köstlse je v Padovi izšolal za zdravni-kainseporočilzViljemovosestroTerezijo.TajevLjubljaništudiralaslikarstvopriMa-tevžuLangusu, vBenetkahpa s cesaričinoštipendijo pri slikarju Lippariniju. DružiniLipič inKöstIstabili tesnopovezani insta

po letu 1836 skupaj živeli v Padovi. Ko jeFranViljemdobilpovabilonaDunaj, je tjasledila Köstlova družina. Žal je prezgodnjaViljemova smrt v 46. letu starosti (1845)končala njegovo strokovno kariero, a so jonadaljevalinjegovipotomci.

Z DUNAjA V PrAGO

MedducatomViljemovihotroksopreživelile trije.SKöstlovodružinososepoVilje-movismrtipreselilivGradec.TamjeKöstlvzgojil svojega zdravniškega asistenta dr.JosephaCzermaka;tasejeporočilzVilje-movo hčerko Wilhelmino. Köstlovo znanjesejevečaloinjebilleta1852povabljenvPrago.

VPragojeKöstluslediltudiLipičevsinFer-dinand in tamštudiral fiziko.PokončanemštudijusejenajprejzaposlilvGradcu,kjerje ponovno živel njegov stric Franc Köstl,ter postal profesor in ravnatelj tamkajšnjevišje tehnične šole (1865–1874). KarierojenadaljevalvPragiinpostalredniprofesorteoretične fizike na tamkajšnji nemški uni-verziKarlaFerdinanda(1874–1910).VsvojikarierisejeFerdinandhitropovzpel,postaldekanpolitehnikeinnatorektoruniverze.PoupokojitvijenjegovpredmetnasledilAlbertEinstein, ki je leta 1911 postal tamkajšnjiredniprofesorzateoretičnofiziko.

FerdinandovahčiMariaLipičsejeleta1892v Pragi poročila s Carlom Isidorjem Cori-jem. Ta je v Pragi leta 1891 končal študijmedicine in se odločil za delo v zoologiji.Napraški univerzi jebilmed letoma1892in 1898 privatni docent, od 1898 pa njenredniprofesorzoologije.Istegaletajeza20letprevzelvodenjemorskebiološkepostajevTrstu.Svojegasina,bodočeganobelovcaCarla Ferdinanda, rojenega leta 1896, stastaršapoimenovalapopraškiuniverzi.Dru-Lipič Fran Viljem

Primer družin Lipič, Cori in radnitz kaže na družinsko povezovanje ljudi velikih

intelektualnih zmožnosti.

POGLED NAZAJ

POGLED NAZAJ

33

žinastremiotrokijetakoživelavtakratnaj-večjemslovenskemmestuTrstu.KotpradedF.V.Lipič je tudimladeničCarlFerdinandCoridesetletjeinpolživelvslovenskogo-vorečemokolju.Pokončanitržaškigimnazijileta1914se jeFerdinandodločil zaštudijmedicinevPragi.

AmbICIOZNOST mLADIh STrOKOVNjAKOV

Generacije slovenskih biologov in oceano-logovsozoologaCarla Isidorjapoznalepoodličnemučbenikubiologije.VTrstu ježi-vel združinovsedo razpadaavstro-ogrskemonarhije.PodružinskemizročiluCorijevihpotomcev je znano, da je nobelovec CarlFerdinandšeobzačetkuprvesvetovnevojneza očeta po dalmatinskih otokih zbiral raz-ličnevrstemravelj,nedabivedel,dasejezačelavojna.Omravljahjetudinapisalsvojprvičlanek.Poznejegajemonarhijamobili-ziralainjebilmedletoma1915in1917kotsanitetniporočniknasoškifronti.

ZoologCarlIsidorsejeporazpadumonarhi-jevrnilvPragoinmedletoma1919in1935na naravoslovni fakulteti nemške univerzepredaval zoologijo,bil vdvehobdobjih fa-kultetnidekan, leta1930/31pacelo rektoruniverze. Leta 1935 se je upokojil in bil1946kotNemecpreseljennaDunaj.

Carl Ferdinand je med študijem medicine(1914–1920)vPragispoznalsvojobodočoženoinsonobelovkoGertyTheresoRadnitz.Bila jepotomkabogatihčeškihŽidov,pro-izvajalcev sladkorja, ki so živeli v strogemsrediščuPragenasprotiastronomskeure.

ZaradijudovskegaporeklajebiladružinaRa-dnitzmeddrugosvetovnovojnopreganjana,Gertinamatipajeumrlavkoncentracijskemtaborišču Terezin. Gerty je želela študiratikemijo, vendar jo je njen stari stric, ki jebil pediater, navdušil za medicino. Bila jeizjemnointeligentnainjevsamodvehletihopravilapopolnogimnazijo.ObkoncuFer-dinandovegainGertinegaštudijaseCorijeviniso navduševali nadnjunoporoko, ker sobiliRadnitzoviŽidje.Kljubtemustaseleta1920poročila,sepreselilanaDunaj,kjerjeGerty delala kot pediatrinja, Ferdinand pakotraziskovalecnafarmakološkeminštitutu.Ferdinandovpredstojnik profesorMayer gaje priporočil dr. Gaylordu, direktorju takra-tnegaZveznegainštitutazaraziskaverakavihboleznivBuffalu,NewYork(danesjetoRo-

swellParkMemorialInstitute).FerdinandjeletodnidelalnaDunaju in kerponudba izAmerikeni prišla takoj, je leta1921odšelna katedro za farmakologijo graške univer-ze,kamorgajepovabilprofesorOttoLöwi,leta 1936 Nobelov nagrajenec za kemijo.Kmalu za tem jeFerdinandprejel povabilodr.GaylordaizZDAinleta1922stazženoodpotovalanajprej vBuffalo, kjer stadela-lanainštitutuzaraziskaverakastihbolezni,natopavSt.LouisnamedicinskofakultetoUniverze Washington. Ambiciozna mladastrokovnjaka sta iskala priložnosti in izziveznanstvenoraziskovalnega dela. Carla Fer-dinandasokmalupovabilikotgostujočegaprofesorja biokemije na harvardsko univer-zo v Bostonu, njegova žena pa je prevzelavodstvo laboratorija, kjer sta odkrila encimfosforilaza za razgradnjo glikogena v sladkor in njegovo pretvorbo nazaj v glikogen. Zato odkritje sta leta 1947 prejela Nobelovonagrado zamedicino. Gerty T. Cori je bilaznanstvenicavpolnempomenu tebesede.NjenavnukinjaGertyCoriWardjopredsta-vlja kot neustavljivo raziskovalko, ki si jecelozarojstvoedinegaotrokavzelaletridniporodniškegadopusta.

ZNANOST jE bILA V DrUŽINSKIh GENIh

Svojegasinastanobelovcavzgajalazaznan-stvenika,sajjebilaznanostvnjegovihgenih,kotsejeizrazilavnukinja.SinCarlThomasCori (rojen leta 1936) je končal medicinonaUniverziWashingtonindoktoriralnaod-delkuzamedicinskogenetiko(MedicalGe-neticsandGenomeSciences).Vočetovemlaboratorijujeopravljalraziskavepriizolacijiencimov,vendarsejeodločil,daželihoditisvojo pot. V sebi je nosil komercialni duhinse jepridružil velikinaftnidružbiSigmaAldrich. Zanje je gradil kemične rafinerijeinbilnjenpredsednikvSt.Louisu.Tudienaod dveh vnukinj nobelovcev, poimenovanaposvojibabiciGertyCoriWard,hodisvojopot.Končalaještudijekonomije,poskušalajedelativtrgovskihposlih,ajeugotovila,dajimanjka znanost. Končala je naravoslovništudijfizike,kemijeinbiologije,doktoriralaizfizikeinjeprofesoricafizikenaAkademijiDurhamvSeverniKarolini.

PrimerdružinLipič,CoriinRadnitzkaženadružinskopovezovanje ljudivelikih intelek-tualnihzmožnosti.

Carl Ferdinand Cori

Gerthi Theresa Cori

Kot praded F. V. Lipič je tudi mladenič Carl Ferdinand Cori desetletje in pol

živel v slovensko govorečem okolju. Po končani tržaški gimnaziji leta

1914 se je Ferdinand odločil za študij medicine v Pragi.

34

ANKETA

Andrej Dočinski, SUPAS, Informacijski center:»Lahko bi rekel, da je poletje tisti letničas,koimamnajvečdelatakodomakotvslužbi,zatomidopustpomeniveliko.Idealni dopust je tako sproščanjenekjenaobalahsrednjealijužneDalmacijeobdobrihrani,vinu…«

Vanja Vilar, Svetovalna služba za zdravstveno nego: »Vpoletnihdnehsenajrajeumaknemv naravo, ki mi omogoča sprostitev,rekreacijo in nabiranje novihmoči. Vveliko veseljemi je tudi zelenjavni incvetličnivrt,sajsetamvsespreminjadnevno in me razveseljuje z dobrim pridelkomalilepimicvetovi.Kernisem

ljubiteljica vročine, se običajno odpravim na dopust že junija inkonecavgusta.Dopustpreživljamnamorjusplavanjeminbranjemdobreknjige,zaslednjemiobičajnodomavednozmanjkačasa.«

Ana Vedlin, SUPAS, Služba za odnose z javnostmi:»Poletje je zamenajljubši letni čas, kiga čakam vse leto. Poletno sonce, vi-soketemperatureindolgidnevimidajoelan,davsedelamzvečjimveseljem.Tudi dnevi v službi mi hitreje minejo,saj dolgi dnevi omogočajo veliko po-poldanskih dejavnosti. Večere pogosto

preživljamoobklepetihsprijateljiobLjubljanicialikarvmojematri-ju,poletipolnemživobarvnihcvetlic.Poletnidopustvsekakornajrajepreživljamnamorju,sajobožujemplažo,morje,plavanjeinbranjeknjignaplaži.Vsakoletosevsajzaentedenodpravimvmeninaj-dražjoDalmacijo,poletnevikendepapreživljamvIstri.«

beti buh, Oskrbovalne službe, ShPO:»Poleti najraje plavam. Rada se spre-hajam v naravi. Da razveselim doma-če, z veseljemkaj dobrega skuham inspečem.Zasprostitevpreberemkakšnodobroknjigo.Kosevrnemzdopusta,setakojzačnestari tempo.Ponavadido-pustujemnaHrvaškem,vMedulinu,alipavSlovenijiraziskujemolepekraje.«

Suzana Ibrakić, Ambulanta za avtizem in razvojne motnje:Poletje je čas, ki ga imam najraje.Toječas,kosempolnaenergijeinadre-nalina, sončekpozitivno vpliva name.Poletne vikende večinoma preživljamzunaj sprijateljiobkakšni kavi alinaizletihvnaravo.Komajčakamdopust,

ki si ga privoščim tako, da odidem stran, odklopimmožgane innapolnimbaterije.Poletinajrajeodidemnamorjesvojodružinoinprijatelji.

ANKETA:Kaj v poletnih dneh počnete najraje? Je to za vas bolj lahkoten čas tudi potem, ko se vrnete z dopusta? Kje po navadi dopustujete?

Služba za odnose z javnostmi

KO za intenzivno interno medicino Interne klinike

Spoštovani,

dovolite, da po tej poti izrazim pohvalo in svoje občudovanje ekipi v KOIM. Zdravil sem se

zaradi masivne pljučne embolije od 22. do 23. aprila 2013 v sobi št. 4. Imen zdravnikov

in drugega osebja si žal nisem zapomnil, njihove obraze in osebnosti imam v spominu za

vedno. Na zdravljenju sem bil samo dobrih 24 ur (pozneje premeščen na KOŽB). Name je ce-

lotna ekipa naredila neizbrisen vtis. V nekaj točkah želim pojasniti, kako sem stvari videl jaz:

• ne drznem si presojati strokovnosti in znanja – pa vendar, s svojim ravnanjem in postopki

so mi vzbudili veliko zaupanje;

• ekipe delujejo usklajeno, bolnikom prijazno, njihova osebna zavzetost je na zavidljivem

nivoju;

• tako pozitivno naravnana in usklajena ekipa bi lahko pomenila vzor delovanja na samo v

zdravstvu, v marsikateri gospodarski dejavnosti bi bilo možno s tako ekipo premikati meje;

• zdi se mi, da ima pri vsem navedenem velik vpliv tudi organizacija, izobraževanje … pa

verjetno še kašne meni neznane podporne dejavnosti – vse priznanje tudi njim;

• ne 'zapirajte' te ekipe za stene – pokažite jo kot vzor – za začetek vsem zaposlenim v

UKCL. Pokažite jo tudi zunaj UKCL, morda tudi zunaj zdravstva. Morda se nisem izrazil

dobro – v hiši imate dragulj, na katerega ste lahko vsi ponosni.

Naj zaključim samo z eno mislijo, ki lahko nadomesti veliko besed: v čast bi mi bilo delati s

tako ekipo. Če bo kdaj priložnost za kakšnega prostovoljca brez medicinskega znanja, bom

z veseljem sodeloval.

Lep pozdrav!

Matjaž Gasparič

KAJ MENIJO O NAS

35

Urgentni kirurški blokSpoštovana gospa Košir,

najprej hvala za prijaznost in čas, ki ste mi ju namenili, da sem lahko izrazila svoja čustva

in videnja. Kot psihologinja sem namreč rahlo profesionalno deformirana in opazujem

ljudi. Moja teta je bila obravnavana na urgenci v sobi 35.Moj namen ni, da bi delala psihološki profil, izražam zgolj svoje mnenje. Zapustila sem

urgenco z mešanimi občutki. Srečna sem, da sem spoznala dva prečudovita bisera, dva

angela v belem in modrem. Hkrati me žalosti dejstvo, da so pogoji za delo kruti. Biti osem

ur zaprt v prostoru, kjer ni dnevne svetlobe, ni okna, le umetna svetloba, ki deluje depresiv-

no na človeški um. Rada bi se zahvalila gospe zdravnici, ki je bila zelo korektna, prijazna,

nasmejana, hkrati strokovno podkovana. Žal imena ne vem, ker gospa ni imela priponke.

Povem, da sem izjemno vesela, da sem spoznala sestro Tino Šušteršič. Zunanji videz pove

veliko o človeku. Diskretno naličena, urejena pričeska, čista uniforma, prijazne besede,

nasmeh in toplina, plemenitost – vse to je karakter človeka. V času, ko živimo v korup-

tivnem svetu in vsak dan občutimo potrtost in bolečino sočloveka, je pravi blagoslov

spoznati pozitivno osebo, kot je sestra Tina.V moji bližini je ležal poškodovan gospod, ki je bil nemiren in nekoliko žaljiv. Sestra ga

je prijazno pomirila. Spraševala sem se, kaj tako gracilna in uglajena gospa dela na

urgenci. Po razmisleku sem dobila odgovor. Pod takimi neprijaznimi pogoji in z nasmehom

na licu lahko dela le človek, ki spoštuje in ima rad svoj poklic. Pred odhodom sem sestri v

zahvalo ponudila minimalno vsoto za kavo. Prijazno je odklonila z besedami Hvala za vaš

dober namen, toda za svoje delo dobim plačo. Lahko rečete le hvala.

Bila sem prijetno presenečena, ker to govori v prid temu, da je nekoruptivna in iskrena.

Moja teta je bila deležna korektne obravnave.

Hvala. Lahko ste ponosni na svoj personal.Lep dan želim in še veliko angelov na urgenci!

Špela Bogataj

Noseča mamica vpraša Petrčka:»Bi imel raje brata ali sestro?«»Brata!«»Zakaj pa?«»Ker sestre dajejo injekcijo!«

»S čim se pa preživljaš?«»Z zimskimi športi.«»Smučaš?«»Ne, na urgenci delam v mavčarni.«

DESET PRAVIL ZA ŽIVLJENJE BREZ STRESA:1. Lenoba je pol zdravja. 2. Kar lahko storiš danes,

preloži na pojutrišnjem; ostal ti bo en prost dan!

3. Če drugi delajo, še ne pomeni, da moraš ti tudi!

4. Zadeva, ki se v desetih dneh ne reši sama, si ne zasluži tvoje pozornosti.

5. Nikdar ne išči svoje izgubljene volje do dela!

6. Kdor nič ne dela, ničesar ne pokvari, zato si zasluži pohvalo.

7. Za delo poprimi tako, da bo dovolj še za druge.

8. Če te slabo plačajo, ne moreš dobro delati.

9. Delovno mesto ni bife, zato se tam ne zadržuj cel dan.

10. Dela se nikdar ne boj – poleg njega lahko brez skrbi ležiš, delo ne grize.

NAGRADNAKRIŽANKA

Rešitevnagradnekrižankepošljitevpisemskiovojnici(alinadopisnici)najpoznejedo15.septembra2013nanaslov:UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Službazaodnosezjavnostmi,Zaloška2,1000Ljubljanaspripisom:ZANAGRADNOKRIŽANKO.Pripišitetudisvojeimeinnaslov,kamorvampošljemonagrado.

Nagrade – podarja jih mladinska knjiga Založba, d. d.: 1.nagrada:Ljubezenpoteksaško(avtoricaSusanElizabethPhillips)2.nagrada:Ledenipogled(avtoricaAgathaChristie)3.nagrada:Stoletnik,kijezlezelskozioknoinizginil (avtorJonasJonasson)

SKANDI­NAVSKO

MOŠKO IMEVERA ERŽEN KDOR IGRA,

AKTERDOSTO­

JANSTVOŠPANSKI SPOLNIK KIM NOVAK

DOLENJSKO VINO

NAJMANJŠI DELEC SNOVI

JADRANSKI OTOK

DELO IZIDORJA

CANKARJA

ZNAČILNOST TUJEGA

ZAKONIT NAČIN

24. IN 9. ČRKA

REPUBLIKA SLOVENIJA

JAKOST

POSLEDICA POMANJKA­

NJA VODE

PREPOVE­DANA TEMA

LIKALNIK (STAR.)

Povsod z vami

STVAR JE KONČANA

(LAT.)

SLIKA S SUHIMI

BARVAMI

ŠVEDSKI PISATELJ

HANSSON

KALIJ

LJUBLJANA

KUHINJSKA ZAČIMBAOSEBA IZ BIBLIJE

ČISTILO (POG.)PRAVO­SLAVNI

DUHOVNIK

ŽVEPLOV OKSID

UREJEN SKU PEK CVETLIC

AMERIŠKA VESOLJSKA

LADJA

MAJHEN ČEP

DUMASOV MUŠKETIR

NEZNANKA V MATEMATIKI

DALJAVA

STARA DOLŽ. MERA

LESENA NOSILNA

GRED

MORSKI SESALECSL. NOVI­

NARKA (BARBRA)

JUDOVSKI KRALJ

ZGORNJI DEL STOPALA

IGRALEC BIBIČ

ODRASLA ŽUŽELKA

BREZBAR­VEN PLIN NE­PRIJETNEGA

VONJA

SLOVENSKI PISATELJ SVETINA

CLAIRE TREVOR

EMIRAT V PERZIJSKEM

ZALIVU

JEZERO NA FINSKEM

ZRAK (ANG.)

ORIENTAL­SKA PIJAČA

KAZNIVO DEJANJE

DOLGA PREPROGA

IZUMRLI SLON

S. ATLANTSKI VOJ. PAKT

VNETJE SLUZNICE V

NOSU

FRANCOSKI IGRALEC DELON

ISLAM. VER. POGLAVARBELA SNOV IZ APNENCA

SLOVENSKO SMUČIŠČEREJENEC (REDKO)

3k KRAJ V POSOČJU

OBDOBJE MEZOZOIKA

IGRALEC TIČ

KRAJ PRI MEDVODAH

TURŠKI VELIKAŠ

OPUS

DOBA TERCIARJA

SVETOVNI PROIZVA­

JALEC RAČUNAL­

NIKOV

LISTNATO DREVO

NAVLAKA, ROPOTIJA

PODOFICIR­SKI ČIN V

STARI JUGO­SLAVIJI

DRŽAVA V JZ AZIJI

DA (POG.)AMERIŠKA IGRALKA

SPELLING

9. IN 20. ČRKA

UGODNA REŠITEV

PROŠNJEOTOK S. OD

MOLATA

ČLOVEKU PODOBNE

ŽIVALI

DEBELI KOSTANJIASHTON

KUTCHER

NASPROT­NO OD

ŽALOSTNA

TRETJI MESEC

KRAJ PRI RIBNICI

SLOVENSKA PEVKA

HORVAT

Izžrebani iz prejšnje številke (vsetrinagrade–paketVivacaremel,podarjaTosama,d.o.o.):• Katja Kurent,Lobček7,1290Grosuplje• Zdenka Korelc,Glinek71,8233Mirna• mija Plaznik,Sp.Pirniče52d,1211LjubljanaŠmartno