Strategija razvoja turizma - Kobarid · 2014-05-18 · Strategija razvoja turizma v občini Kobarid LTO Sotočje, 2010 6 visokogorski kraški podi ter izjemno veliko število podzemskih

Strategija razvoja turizma v občini Kobarid

LTO Sotočje, 2010 1

Strategija razvoja turizma

v občini Kobarid

2010 – 2015



1. UVOD ........................................................................................................................................................... 4

2. ANALIZA STANJA IN TRENDOV ..................................................................................................................... 5

2.1. TURIZEM V OBČINI KOBARID IN ZAŠČITENA OBMOČJA ............................................................................................... 5 2.1.1. Triglavski narodni park (TNP) .............................................................................................................. 5 2.1.2. Človek in biosfera (MAB – Man and the Bisphere programme) .......................................................... 8 2.1.3. Natura 2000 ......................................................................................................................................... 9

2.2. TURISTIČNA PONUDBA IN INFRASTRUKTURA ......................................................................................................... 10 2.2.1. Kobariško območje ............................................................................................................................ 10 2.2.2. Breginjski kot ..................................................................................................................................... 12 2.2.3. Vasi pod Krnom .................................................................................................................................. 13 2.2.4. Livško ................................................................................................................................................. 15

2.3. ORGANIZIRANOST TURIZMA .............................................................................................................................. 16 2.3.1. Nacionalna raven ............................................................................................................................... 16 2.3.2. Organiziranost turizma na regionalni ravni ....................................................................................... 17 2.3.3. Organiziranost turizma v destinaciji Kobarid - Tolmin ....................................................................... 18

2.4. RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE ........................................................................................................................... 21 2.4.1. Namestitvene kapacitete ................................................................................................................... 21 2.4.2. Gostinske kapacitete, agencije, muzeji in drugi ponudniki ................................................................ 22

2.5. TRENDI GIBANJA REALIZACIJE ............................................................................................................................. 23 2.5.1. Rast nočitev ....................................................................................................................................... 23 2.5.2. Daljšanje dolžine bivanja ................................................................................................................... 23 2.5.3. Spremembe v strukturi emitivnih trgov ............................................................................................. 24 2.5.4. Dnevni obiskovalci ............................................................................................................................. 25 2.5.5. Jadralni padalci .................................................................................................................................. 25 2.5.5. Rast turistične realizacije skupne destinacije Tolmin-Kobarid ........................................................... 26 2.5.6. Rast deleža turistične realizacije občin Tolmin in Kobarid v skupni realizaciji Gornjega Posočja ...... 27 2.5.7. Primerjava rasti realizacije z nacionalnim povprečjem ...................................................................... 27

3. SEGMENTACIJA TURISTIČNIH PROIZVODOV ............................................................................................... 28

3.1. RAZVITI TURISTIČNI PROIZVODI .......................................................................................................................... 28 3.1.1. Široki turistični proizvodi .................................................................................................................... 28 3.1.2. Posebni turistični proizvodi ................................................................................................................ 29

3.2. TURISTIČNI PROIZVODI V NASTAJANJU: ................................................................................................................ 30 3.3. POTENCIALNI TURISTIČNI PROIZVODI ................................................................................................................... 31 3.4. DRUGI TURISTIČNI PROIZVODI ............................................................................................................................ 32 3.5. DNEVNI TURISTIČNI PROGRAMI .......................................................................................................................... 33

4. OCENA EKONOMSKIH UČINKOV TURIZMA ................................................................................................. 34

4.1. DIMENZIJA IN VREDNOTENJE POSAMEZNIH TURISTIČNIH PROIZVODOV ....................................................................... 34 4.1.1. Velikost posameznih turističnih proizvodov ....................................................................................... 34 4.1.2. Distribucija turističnih proizvodov po vrstah kapacitet...................................................................... 35 4.1.3. Finančna dimenzija posameznih turističnih proizvodov .................................................................... 36 4.1.4. Ocena skupnih prihodkov turistične dejavnosti v občini Kobarid ....................................................... 37 4.1.3. Struktura segmentov po nacionalnostih ........................................................................................... 38

4.3. OCENA ZAPOSLENOSTI ..................................................................................................................................... 40

5. KLJUČNI TRENDI NA TURISTIČNEM TRGU ................................................................................................... 41

5.1. USMERITEV V TRAJNOSTNI KONCEPT RAZVOJA TURIZMA.......................................................................................... 44

6. SWOT ANALIZA ........................................................................................................................................... 45

6.1. KLJUČNI FAKTORJI USPEHA ............................................................................................................................... 46

7. STRATEŠKE OPREDELITVE ........................................................................................................................... 47

7.1. VIZIJA DESTINACIJE .......................................................................................................................................... 47 7.1.1. Opredelitev destinacije ...................................................................................................................... 47 7.1.2. Vizija .................................................................................................................................................. 47



8. CILJI DESTINACIJE V OBDOBJU 2010 - 2015 ................................................................................................. 49

8.1. GLAVNI CILJ – UDEJANJANJE VIZIJE ...................................................................................................................... 49 8.2. CILJI NA PODROČJU OBSEGA TURISTIČNE REALIZACIJE .............................................................................................. 49 8.2. CILJI NA PODROČJU TRŽENJA ............................................................................................................................. 50 8.3. CILJI NA PODROČJU RAZVOJA JAVNE INFRASTRUKTURE ............................................................................................ 50 8.4. CILJI NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ....................................................................................................... 52

9. TRAJNOSTNI RAZVOJNI KONCEPT DESTINACIJE .......................................................................................... 53

9.1 KAKO RAZUMEMO TRAJNOSTNI TURIZEM (SUSTAINABLE TOURISM) ........................................................................... 53 9.2. TRAJNOSTNI RAZVOJNI KONCEPT DESTINACIJE DOLINA SOČE – TOLMIN & KOBARID ..................................................... 57

9.2.1. Temeljna izhodišča trajnostnega razvojnega koncepta destinacije................................................... 57 9.2.2. Ključne aktivnosti razvoja zelene turistične ponudbe ....................................................................... 60

10. TRŽENJSKI KONCEPT DESTINACIJE ............................................................................................................ 69

10.1. ZAKLJUČKI ANALIZE STANJA NA PODROČJU PROIZVODOV ....................................................................................... 69 10.2. RAZVOJNI PRODUKTNI KONCEPT DESTINACIJE...................................................................................................... 71 10.3. OBLIKOVANJE TRŽENJSKEGA PRODUKTNEGA KONCEPTA ........................................................................................ 72

10.3.1. Ključna izhodišča .............................................................................................................................. 72 10.3.2. Trženjski produktni koncept - oblikovanje programskih sklopov ..................................................... 73 10.4. Oblikovanje pozicioniranja in tržne znamke destinacije ..................................................................... 77 10.4.1. Tržno pozicioniranje ......................................................................................................................... 77 10.4.2. Opredelitev imena in identitete tržne znamke ................................................................................. 80 10.4.3. Razvoj in upravljanje tržne znamke destinacije ............................................................................... 85

10.5. STRATEŠKE SMERNICE PO IZBRANIH ELEMENTIH TRŽNEGA SPLETA ............................................................................ 88 10.5.1. Cenovna strategija ........................................................................................................................... 88 10.5.2. Strategija prodajnih poti .................................................................................................................. 91 10.5.3. Promocijska strategija ..................................................................................................................... 97

11. SMERNICE ZA PROGRAM IZVAJANJA STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOBARID ..................... 105

11.1. SMERNICE PROGRAMA RAZVOJA JAVNE TURISTIČNE INFRASTRUKTURE IN PODPORNIH AKTIVNOSTI ............................... 105 11.2. NEKATERA IZHODIŠČA ZA PRESOJO ZASEBNIH PROJEKTOV .................................................................................... 107 11.3. SMERNICE PROGRAMA RAZVOJA IZBRANIH TURISTIČNIH PROIZVODOV .................................................................... 109 11.4. OPREDELITEV KLJUČNIH TURISTIČNIH CON IN TURISTIČNIH CEST ............................................................................ 111

11.4.1. Opredelitev ključnih turističnih con ............................................................................................... 111 11.4.2. Izbor in opredelitev ključnih turističnih cest in poti........................................................................ 112

11.5. NAČIN UDEJANJANJA PROGRAMA IZVAJANJA .................................................................................................... 113



1. Uvod

Hiter razvoj turizma na območju občine Kobarid v zadnjih letih je izpostavil potrebo po

celovitejšem pogledu na nadaljnji razvoj te perspektivne gospodarske dejavnosti.V preteklosti

je bilo pripravljenih kar nekaj razvojnih dokumentov, inicialnih razvojnih načrtov, programov

razvoja podeţelja, regijskih razvojnih programov ipd., za območje ali za dele območji

današnje občine, kot tudi za širše Posočje in celotno regijo, ki so vključevali tudi turizem.

Konec leta 2001 se je občina Kobarid odločila za soustanoviteljstvo Lokalne turistične

organizacije (LTO) Sotočje kot skupne organizacije za pospeševanje razvoja turizma na

območju občin Kobarid in Tolmin. Ta je leta 2001 pripravila prvi celovitejši strateški

dokument, ki je vseboval tudi nekatere razvojne smernice. Teţišče tega bolj internega akta

zavoda so bila trţna izhodišča, ki jih je zavod v nadaljevanju udejanjal na celotnem območju.

Opredeljeni trţni cilji (trikrat povečati realizacijo nočitev) so doseţeni, takratne smernice pa v

novih razmerah niti vsebinsko niti programsko nimajo več zadostne uporabne vrednosti.

Turizem je dejavnost, ki se ne odvija za ograjo podjetji ampak na vseh ravneh – gospodarski,

ekološki, socialni, prostorski – močno vpliva na ţivljenje v lokalnih skupnosti. Na drugi strani

pa tudi skupnost z ustvarjanjem ustreznega okolja in pogojev, z razvojem infrastrukture in z

vzpodbujevalnimi ukrepi ključno vpliva na razvojne moţnosti te dejavnosti. Razvoj turizma

torej še bolj kot razvoj ostalih gospodarskih dejavnosti, kliče po usklajenih smernicah, čim

bolj celoviti obravnavi in čim širšem dogovoru.

LTO Sotočje je skupna destinacijska organizacija občin Tolmin in Kobarid. Obe občini skupaj

smo na turističnem trgu do leta 2010 predstavljali kot enovito destinacijo pod znamko Deţela

ţive vode. Zavod dosledno upošteva princip skupne destinacije v vseh svojih promocijskih

materialih in trţnih aktivnostih. Ker pa sta občini samostojna pravna subjekta, ki odločata o

razvojnih programih vsaka na svojem območju, smo za vsako občino pripravili samostojno

verzijo strategije razvoja turizma. Verziji se razlikujeta v analitičnem delu, ko vsak obravnava

območje pristojne občine, in v programskem delu, ki obravnava konkretne programske

vsebine. Ker pa obravnavamo skupno destinacijo, so trţne smernice, ki so osnova za delo

LTO Sotočje, enake in oblikovane za celotno območje.

Avtorji pričujočega dokumenta smo skušali v čim večji meri vsebino uskladiti z

zainteresirano javnostjo, s turističnimi ponudniki, interesnimi skupinami in z organi lokalne

skupnosti. V postopku priprave strategije smo izvedli 18 tematskih delavnic in štiri obravnave

na pristojnih občinskih odborih in občinskih svetih.

Strategija izpolnjuje tri osnovne cilje:

1. opredeljuje smernice razvojne politike občine Kobarid na področju turizma:

strategijo razvoja turizma je v obeh občinah obravnaval in potrdil občinski svet in s

tem zavezal lokalno skupnost k konkretni in aktivni vlogi pri pospeševanju

nadaljnjega razvoja te dejavnosti

2. opredeljuje smernice dela destinacijske organizacije LTO Sotočje: destinacijska

organizacija je s pomočjo usklajene strategije prevetrila in posodobila trţni in razvojni

koncept destinacije in opredelila smernice dela v nadaljnjem obdobju

3. opredeljuje okvir za razvojne projekte posameznih ponudnikov: ponudniki bodo s

pomočjo dokumenta laţje razumeli kontekst delovanja celotne destinacije, laţe

opredelili svoje prioritete in uskladili svoje trţne in razvojne dejavnosti z usmeritvami

lokalne skupnosti. Lokalna razvojna strategija je tudi pogosta zahteva pri kandidiranju

ponudnikov na javna razvojna sredstva.



2. Analiza stanja in trendov

2.1. Turizem v občini Kobarid in zaščitena območja

Gibalo velikega dela svetovnega turizma so človekove stvaritve: mesta, kulturna in

zgodovinska dediščina, zabaviščni centri, odlično infrastrukturno opremljena smučarska in

druga športna središča ipd. Osnovna atrakcija Doline Soče pa je kljub burni zgodovini in

nesporno atraktivni dediščini izjemno naravno okolje, ki je in bo ostalo temelj naše turistične

ponudbe. Vse ostale vsebine zaradi tega izhodišča niso manj pomembne, kvečjemu bolj, saj

so npr. ostaline 1. svetovne vojne v naših gorah gotovo močnejše doţivetje, kot na francoskih

ravnicah. Glede na dejstvo, da večji del naših obiskovalcev prihaja iz urbanih središč,

ohranjeno naravno okolje pomeni:

primerjalno prednost v smislu pozicioniranja zavarovanega območja, ki samo po sebi

pomeni območje posebne zaščite in večje vrednosti

konkurenčno prednost v smislu bogatejše in atraktivnejše turistične ponudbe

razvojne koristi lokalnih skupnosti v primeru realizacije predlaganega koncepta

novega zakona o TNP

veliko obveznost in odgovornost, ki mora biti vtkana v vse elemente razvoja našega

turizma.

Smernice našega odnosa in ravnanja do okolja v katerem ţivimo, so opredeljene v konceptih

zaščitenih območji, ki zagotavljajo institucionalno varstvo okolja in pokrivajo tudi občini

Kobarid in Tolmin:

2.1.1. Triglavski narodni park (TNP)

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. V današnjem obsegu je bil

ustanovljen leta 1981. Razprostira se na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje

z Avstrijo. Zavzema praktično cele Julijske Alpe na slovenskem ozemlju in meri 83.807

hektarjev. Najvišja točka parka je vrh Triglava (2864 m) po katerem je park dobil ime,

najniţja pa je v Tolminskih koritih (180 m). V mejah Triglavskega narodnega parka je

ozemeljsko celovito zajeta edinstvena naravna in kulturna dediščina tega slovenskega

prostora. Prav število, pestrost in neponovljivost naravnih pojavov, ki se prepletajo s kulturno

krajino, je največji razlog za zavarovanje Triglavskega narodnega parka.

Zakon o Triglavskem narodnem parku ureja varovanje v dveh stopnjah. V osrednjem območju

ima prednost varovanje narave, ta prostor pa je namenjen tudi za raziskovanje, izobraţevanje

in obiskovanje. V robnem območju, kjer ţivijo in gospodarijo ljudje, pa je večji poudarek na

varstvu kulturne krajine ter spodbujanju sonaravnega gospodarjenja in krajevno značilnih

dejavnosti.

2.1.1.1. Narava v TNP

Naravne značilnost Triglavskega narodnega parka so predvsem visokogorski svet z najvišjimi

in najmogočnejšimi vrhovi v Sloveniji, globoko zarezane ledeniške doline, jezera, reke in

soteske ter visokogorski pašniki in gozdovi. Med naravnimi vrednotami izstopajo

visokogorska ledeniška jezera, kraški izviri in slapovi, soteske in korita, mogočne stene,



visokogorski kraški podi ter izjemno veliko število podzemskih jam in brezen. Med krajinsko

najlepše in zanimive dele parka uvrščamo tudi zatrepe alpskih dolin.

Bogastvo rastlinskega in ţivalskega sveta je izjemno. Pestrost in enkratnost gorskega cvetja se

kaţe v mnogih endemičnih vrstah, zanimive pa so tudi vrste gorskega cvetja, ki so

poimenovane po Triglavu: Triglavska roţa, Triglavska neboglasnica in Triglavski svišč.

Ljudem najbolj poznane ţivali, ki ţive v parku, so: gams, kozorog, srna, jelen, planinski zajec,

orel, veliki in mali divji petelin, gad in modras ter soška postrv. Bolj redka, a vendarle

občasno prisotna sta tudi medved in ris.

2.1.1.2. Kulturna dediščina in ljudje v parku

Kulturna dediščina, v Triglavskem narodnem parku predvsem etnološka, njeno bogastvo in

raznolikost, ima izjemno vrednost. Značilne stavbe ljudske arhitekture dokazujejo izjemno

ustvarjalnost mojstrov, ki so s svojim delom oblikovali tipično podobo kulturne krajine

Triglavskega narodnega parka. Tako je vidna razlika med alpskimi tipi hiš na Bovškem, v

Zgornjesavski dolini in v Bohinju, v vaseh nad Tolminom pa so hiše grajene v značilnem

primorskem stilu. Podobno pestro je stavbno izročilo na pašnih planinah. Pastirske stavbe in

naselja nad Bohinjem se zelo razlikujejo od pastirskih naselij na primorski strani. Planine pod

Krnom pa so spet drugačne od ovčjih planin nad dolino Soče in Trente. Etnološka dediščina

pašnih planin je le zunanja podoba tisočletne kulturne dediščine, ki je zaznamovala alpsko

sredogorje s pašništvom, mlekarsko in sirarsko tradicijo.

Prav tako ne smemo pozabiti omeniti tudi arheološke, umetnostno-zgodovinske in

zgodovinske dediščine. Med najbolj vrednimi in poznanimi sakralnimi objekti sta predvsem

cerkvici Sv. Duha v Javorci, Sv. Janeza v Ribčevem Lazu in Ruska kapelica pod Vršičem.

2.1.1.3. Cilji upravljanja

V osrednjem območju je osnovni cilj upravljanja varstvo narave, raziskovanje, izobraţevanje

ter usmerjeno obiskovanje. Ti cilji v osrednjem območju zahtevajo izločitev izkoriščanja

naravnih virov ter zagotovitev nemotenega razvoja ekosistemov brez vpliva človeka. Izločitev

izkoriščanja naravnih virov pomeni omejitev oziroma prepoved gospodarskih dejavnosti, kot

so kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje rudnin in mineralov ter lov in

ribolov. Prav tako niso dopustni oziroma so zelo omejeni posegi v prostor, spreminjanje

oblikovitosti površja, gradnja neparkovnih objektov, izvajanje rekreacijskih dejavnosti v

komercialne namene in športna tekmovanja. Upravljanje osrednjega območja temelji na

varstvu zavarovanega in iz gospodarjenja izločenega območja, na urejanju in opremljanju za

obiskovalce ter na usklajevanju pri urejanju turistične infrastrukture na robu oziroma ob meji

zavarovanega območja. V osrednjem območju se mora zagotoviti moţnost obiskovanja za

kulturne, rekreacijske, vzgojno-izobraţevalne in znanstvenoraziskovalne namene v obsegu in

na način, ki ne bo v nasprotju z osnovnimi naravovarstvenimi cilji.

V robnem območju narodnega parka pa so ukrepi za varstvo in razvoj usmerjeni k

vzdrţevanju in negi kulturne krajine ter k spodbujanju tradicionalnih dejavnosti, ki ohranjajo

značilno identiteto in zagotavljajo trajnost naravnih dobrin. Tu mislimo predvsem na

trajnosten regionalen razvoj s poudarkom na biološkem kmetovanju, kmetijsko okoljskih

programih, razvoju in ohranitvi domače obrti, gozdarstvu, turizmu na kmetijah in sploh

spodbujanju naravi prijaznega turizma z rekreacijo. Kulturna krajina je alpskem prostoru

neločljivo povezana z neokrnjeno naravo. Prav izjemna in značilna kulturna krajina, ki jo je



skozi stoletja soustvarjal človek, je ogledalo Triglavskega narodnega parka. Glavni cilj in

namen upravljanja v robnem območju je s trajnostno rabo ohraniti podobo kulturne krajine.

2.1.1.4. Nov zakon o Triglavskem narodnem parku

Pomemben korak naprej v pospeševanju razvoja zaščitenega območja so razvojne usmeritve,

kakor jih opredeljuje zadnji predlog novega zakona o TNP. Po teh opredelitvah naj bi v parku,

pa tudi zunaj njegovih meja podpirali trajnostni razvoj zlasti z:

1. z ekološkim kmetovanjem, razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s

pridelovanjem avtohtonih vrst kulturnih rastlin in z gojenjem avtohtonih pasem

domačih ţivali, izboljšanjem predelave kmetijskih pridelkov in gozdarskih

proizvodov;

2. z zagotovitvijo ustrezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture

v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;

3. s spodbujanjem aktivnosti, ki dodatno prispevajo h krepitvi ekoloških in socialnih

funkcij gozda v narodnem parku;

4. s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter načina gradenj, povezanega z

izročilom v narodnem parku;

5. s spodbujanjem do narodnega parka prijaznega turizma, tj. ekoturizma;

6. s spodbujanjem proizvodov z zemljepisno označbo ali zemljepisnim izvorom ali z

razvojem blagovne znamke narodnega parka;

7. s podporo nadstandardnemu razvoju druţbenih dejavnosti v narodnem parku in v

parkovnih lokalnih skupnostih, tj. predvsem šolstva, zdravstva in socialnega varstva;

8. s podporo nadstandardnemu izvajanju drţavnih in lokalnih javnih sluţb v narodnem

parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;

9. z ohranjanjem in odpiranjem delovnih mest ter s spodbujanjem javno-zasebnega

partnerstva;

10. s spodbujanjem uporabe najboljših razpoloţljivih tehnik;

11. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave;

12. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k celostnemu ohranjanju kulturne dediščine;

13. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k vzdrţevanju in ohranjanju za narodni park

značilne krajine;

14. z razvojem parkovne infrastrukture in podporo projektom za predstavljanje in

interpretacijo narodnega parka, ozaveščanju in izobraţevanju javnosti in prebivalcev

narodnega parka;

15. s spodbujanjem obrtnih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki

prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev narodnega parka.

Razvojne usmeritve iz 2., 7., 8. in 14. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za tiste

dele parkovnih lokalnih skupnosti, ki so zunaj narodnega parka. Za projekte in investicije iz

2., 7., 8., 9. in 15. točke, naj bi bile parkovne lokalne skupnosti upravičene do najmanj 80%

sofinanciranja



2.1.2. Človek in biosfera (MAB – Man and the Bisphere programme)

2.1.2.1. Biosferna območja in njihov pomen

UNESCO program MAB – Človek in biosfera - predstavlja in nudi moţnosti za ohranjanje in

trajnostni razvoj. Pomen biosfernih območji je predvsem v tem, da lahko ponudijo odgovor na

eno najbolj ključnih vprašanj današnjega časa: kako uskladiti ohranjanje biotske in krajinske

pestrosti ter naravnih virov s trajnostnim razvojem.

Biosferna območja so površinsko večji deli kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki so

mednarodno priznani znotraj UNESCO MAB programa za spodbujanje in prikazovanje

uravnoteţenega odnosa med ljudmi in naravo.

Biosferna območja zdruţujejo tri funkcije:

ohranjanje ekosistemov, krajine, biološke pestrosti,

spodbujanje ekonomskega razvoja, ki je ekonomsko in kulturno trajnostno naravnan,

logistična podpora za raziskave, monitoring, izobraţevanje, ki se nanašajo na lokalno,

regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave ter trajnostni razvoj.

Danes preko 500 biosfernih območij v več kot 100 drţavah predstavlja model upravljanja

naravnih in človeških virov z visoko zavestjo ohranjanja biotske pestrosti, izboljšanja

ţivljenjskih moţnosti ter vzdrţevanje socialnih, ekonomskih in kulturnih pogojev za okolju

prijazen razvoj. Biosferna območja zdruţujejo prebivalce, strokovne institucije in širšo

javnost v dejavnostih, ki se nanašajo na izobraţevanje za trajnostni razvoj.

2.1.2.2. Biosferno območje Julijske Alpe

Leta 2003 je UNESCO razglasil Biosferno območje Julijske Alpe, ki obsega obstoječi

Triglavski narodni park s svojim osrednjim in robnim območjem, prehodno ali vplivno

območje pa obsega širši del Julijskih Alp vse do drţavnih meja z Avstrijo in Italijo. Park s

svojim osrednjim in robnim območjem predstavlja osrednje in robno območje biosfernega

območja, prehodno ali vplivno območje Biosfernega območja Julijske Alpe pa predstavljajo

preostali deli tistih občin, ki delno segajo na območje TNP – tako sta občini Tolmin in

Kobarid v celoti vključeni v Biosferno območje Julijske Alpe. Skupna površina : 195.723 ha

(osrednje območje 55.332 ha, robno območje 28.475 ha, prehodno ali vplivno območje

111.916 ha. Upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe je s sklepom Vlade RS poverjeno

Javnemu zavodu Triglavski narodni park.

V biosfernem območju Julijske Alpe stremimo k izvajanju naslednjih ciljev:

osrednje območje – prevladujoči naravovarstvenimi cilji,

robno območje - cilji, ki podpirajo varstvo v osrednjem območju ter spodbujanje

trajnostnega razvoja,

prehodno ali vplivno območje s prevladujočimi cilji trajnostnega razvoja.



2.1.3. Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omreţje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile drţave

članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.

Glavni namen na varstvenih območjih je ohranitev ţivalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih

tipov, ki so v Evropi redki ali pa ţe ogroţeni.

Evropska unija je omreţje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja

habitatne direktive in direktive o pticah. Slovenija je ob pridruţitvi Evropski uniji določila

seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv.

Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne

škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta

človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave,

temveč bodo – kadar bo to mogoče – njeno ohranjanje podpirale.

V občini Kobarid so v omreţje Natura 2000 vključena naslednja območja: Breginjski Stol,

Nadiţa s pritoki, Kobariško blato, melišča Pod Mijo, Polovnik kot del območja Julijskih Alp

ter Soča z Volarjo, ki sega tudi ţe v tolminsko občino. Ostala območja v tej občini so še

melišča pod Bučnico in pri Modreju, Idrijca s pritoki, jama pod Smogodnico, Krasnica, del

Trnovskega gozda, Mali vrh nad Grahovim ob Bači, Lipovšček, Gorska grapa, Huda grapa,

Znojile, skalovje pri Podbrdu, Porezen in del območja Julijskih Alp med Krnom in Rodico.

Varstvene usmeritve za ohranitev Natura 2000 območij so usmeritve za načrtovanje in

izvajanje posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj človeka na teh območjih z namenom

doseganja varstvenih ciljev. Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v

čim večji moţni meri:

ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ţivalskih vrst;

ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove

specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in ţivalskih vrst, zlasti tistih delov

habitata, ki so bistveni za najpomembnejše ţivljenjske faze kot so mesta za

razmnoţevanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje

ţivali;

ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ţivalskih vrst in omogoča

ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

Zaradi uresničevanja varstvenih ciljev se na Natura območjih izvajajo prilagojena raba

naravnih dobrin in upravljanja voda ter ukrepi varstva v skladu s predpisi s področja

ohranjanja narave in drugimi predpisi. Ti ukrepi in z njimi povezane naloge ter načrti

prilagojene rabe naravnih dobrin in upravljanja voda se določijo v programu upravljanja

Natura območij.

Za Natura 2000 območja v kobariški občini so bile izdelane strokovne podlage in smernice za

dejavnosti. Glavni poudarki so na preusmerjanju škodljivih dejavnosti v predele izven Natura

2000 območij, ohranjanju tradicionalnih dejavnosti ter časovnem in krajevnem omejevanju

dejavnosti znotraj Natura 2000 območij.



2.2. Turistična ponudba in infrastruktura

S turistično ponudbo in infrastrukturo v tem dokumentu razumemo naravne, kulturne,

zgodovinske in sodobne ustvarjene danosti, atrakcije in organizacije, ki sluţijo vsebini bivanja

in pretoka obiskovalcev.

Občino Kobarid imamo v presoji turistične dejavnosti razdeljeno na štiri geografsko in

vsebinsko zaokroţene enote:

1. Kobariško območje: območja krajevnih skupnosti Kobarid (brez območja Matajurja),

Trnovo ob Soči, Smast in Idrsko

2. Breginjski kot: območja krajevnih skupnosti Kred, Borjana in Breginj

3. Vasi pod Krnom: območja krajevnih skupnosti Dreţnica in Vrsno

4. Livško: območja krajevne skupnosti Livek in območje Matajurja

Če smo v strategiji 2001 govorili o potencialih, v tem dokumentu poudarjamo dejstva in

dejansko stanje, torej elemente, ki so ţe vključeni v turistično ponudbo in sluţijo namenu.

2.2.1. Kobariško območje

2.2.1.1. Naravne znamenitosti

Slap Kozjak: izjemno lep, 15 m visok slap v »podzemni dvorani«, dostop urejen

Otona: slikovit tolmun med Trnovsko in Kobariško sotesko Soče; vstopno mesto za

kajakaše

Korita Soče pod Napoleonovim mostom: 200 m dolga korita, veličasten zaključek

Kobariške soteske

Lipov drevored iz mesta na poti proti Robiču

2.2.1.2. Kulturna in zgodovinska dediščina

Kobariški muzej: najznamenitejši muzej Posočja pripoveduje o Soški fronti v času I.

svetovne vojne. Dobitnik nagrade Sveta Evrope EMYA za leto 1993

Muzejska zbirka Alberto Picco: zasebna zbirka eksponatov I. sv. vojne

Muzejska zbirka Posočje 1915-1917: zasebna zbirka eksponatov I. sv. vojne

Dom Andeja Manfreda: sodobna knjiţnica, konferenčni in protokolarni prostor

Zelena / Pepčeva hiša: turistično informacijski center LTO Sotočje in TNP

Kodelijeva hiša: Fundacija Poti miru v Posočju

Italijanska kostnica na sv. Antonu: monumentalna kostnica nad Kobaridom, v kateri

počiva 7014 padlih italijanskih vojakov

Tonocov grad: urejene ostaline pomembne poznoantične višinske naselbine v alpskem

prostoru

Vojaška kapela na polju pod vasjo Ladra

Sirarski muzej »Od planine do Planike«

2.2.1.3. Tematske in pohodniške poti, razgledniki

Kobariška zgodovinska pot, urejena kroţna pot, ki povezuje vse najpomembnejše

kobariške naravne in zgodovinske znamenitosti



Pot miru (Fundacija poti miru v Posočju): pot po ostalinah Soške fronte

Mreţa planinskih poti (PD Kobarid): Kobarid je lahko direktno izhodišče za razgleden

vzpon na Stol

Razgledniki: Sveti Anton (kostnica), Veliki rob, Hum, Tonocov grad

2.2.1.4. Športni programi

Športni park: nogometno in košarkaško igrišče, otroško igrišče, tenis igrišče, odbojka

na mivki

Opremljena plezališča: Magozd, Dreţnica, Nadiţa, Škratova skala, umetni plezalni

stolp v kampu Koren

Ribolov na Soči in Nadiţi

Kajak, rafting, mini rafting, hidrospeed na Soči

Jadralno padalstvo: Kobarid je pristajalna točka za vsa vzletišča v okolici

Mnoţica kolesarskih moţnosti, turistični in kolesarski zemljevid/vodnik

Otroško igrišče pred kulturnim domom

2.2.1.5. Druga turistična infrastruktura

TIC – turistično informacijski center LTO Sotočje

IC Fundacije Poti miru v Posočju

Mestni prireditveni prostori: Mestni trg, kulturni dom, Dom Andreja Manfreda

Kopališča v naravi: Robič (Nadiţa)

Drugo: avtobusno postajališče, lekarna, zdravstveni dom, banke, bankomat, pošta

2.2.1.6. Pomembnejše prireditve

Mednarodna kolesarska dirka treh narodov (Italija, Avstrija, Slovenija) – junij

Kobariški sejem in štrukljada

Tradicionalna kolesarska tekma za pokal občine

Novoletno praznovanje: večdnevni program glasbenih in druţabnih dogodkov

Novoletno srečanje Slovencev Posočja in Videmske pokrajine

Outdoor show: nova prireditev ki pozicionira Kobarid in Dolino Soče, kot center

športov v naravi

2.2.1.7. Podporne organizacije in društva

Fundacija Poti miru v Posočju: ustanova za ohranitev in predstavitev zgodovinske in

kulturne dediščine I. svetovne vojne

PRC: razvojna agencija Gornjega Posočja

TZGP: zveza turističnih društev Gornjega Posočja

Klub tolminskih študentov

turistična društva: Kobarid

PGD Kobarid

PD Kobarid: skrbnik planinske koče na planini Kuhinja in planinskih poti



2.2.1.8. Tipični lokalni proizvodi

Kobariški štruklji

Med, izdelki iz medu in voska (Suţid)

Sir Tolminc (Kobariška mlekarna)

2.2.2. Breginjski kot


Korita Nadiţe pod Napoleonovim mostom: najbolj znan del Nadiţe, ki je sicer na

celotnem območju spoštovana kot naravna znamenitost. Po ustnem izročilu naj bi bila

voda Nadiţe zdravilna.

Slikovit apnenčast izvir ob mostu pod vasjo Logje

Predol (Predolina) med Mijo in Lubijo: soteska – nekdanja struga reke Nadiţe


Breginjski muzej: staro vaško jedro, arhitekturni in etnološki spomenik; stalna

razstava fotografij Jake Čopa (Tolminski muzej)

Zasebna zbirka Mazora: etnološka dediščina in eksponati iz obeh svetovnih vojn

Stol – zasebna zbirka eksponatov iz I. sv. vojne

Napoleonov most: star, eleganten kamniti most čez Nadiţo

Črna kuhinja na Robidišču: preko 300 let stara Vančeva kmečka hiša


Pot ob Nadiţi: laţja in prijetna kolesarska tura

Razgledniki / opremljena počivališča ob drţavnih poteh v Kotu (med Borjano in

Stanoviščem, Logje)

Planinske poti (bivak pod Velikim Muscem)

Panoramske velike table ob vstopih v Kot


Opremljeno plezališče: Nadiţa (pri Kredu)

Ribolov na Nadiţi

Jadralno padalstvo (vzletišča Stol I in Stol II)

Mnoţica kolesarskih moţnosti, turistični in kolesarski zemljevid/vodnik


Info točka v Breginjskem muzeju

Bivak Hlek ob poti na Stol

Kopališča v naravi: Robič, Podbela, Napoleonov most, Logje



Pošta, zdravstvena postaja


Kotarski dnevi v Breginju in Robidišču

Ta debel pust

Sv. Miklavţ (obisk po hišah, kjer imajo majhne otroke)

Planinski pohod v Brezje (sosednja vas na italijanski strani)


Turistično društvo Podbela, TD Breginj, TD Nadiţa - nadiška korita

Razvojno društvo Breginjski kot

PD Kobarid – sekcija Breginj

KD Breginj


Ovčji sir (Robidišče)

Domača hrana: polenta, frika, posirjanca, belo močenje, batuda

Spravljanje sena v kope

Pletenje košev in košar

Kuhanje ţganja

2.2.3. Vasi pod Krnom


Slap Curek: 80 m visok slap nad Dreţniškimi Ravnami v povirju potoka Kozjak

Slap Krampeţ: lahko dostopen, ca. 15 m visok slap za vasjo Dreţnica

Koseška korita: korita in slapovi potoka Brsnik pod vasjo Koseč

Slapovi Volarje: Brinta (104 m), Gregorčičev slap (88 m); izpostavljena pot mimo

slapu Brinta povezuje Selišče in Vrsno, za dostop do ostalih slapovi je nujen vodnik in

obvladovanje alpinističnih znanj

Kamnita goba: 9 m visok kamniti »jurček«, izjemen geomorfološki pojav pod vasjo

Krn

Jezero v Luţnici: čudovito jezerce v skriti dolini pod vrhovi Peskov in Batognice


Rojstna hiša Simona Gregorčiča, najbolj priljubljenega primorskega pesnika, skrbnik

Tolminski muzej

Dreţnica:

o Botognice: zasebna muzejska zbirka o I. sv. vojni

o lovska zbirka

o zbirka korenin



Romarska cerkev sv. Srca Jezusovega

Cerkvica sv. Justa v Koseču

Muzeji na prostem: urejene ostaline bojnih poloţajev iz časa I. svetovne vojne na

planina Zaprikraj in na Mrzlem vrhu (dostop iz planine Kuhinja)

Kapela Bes na Planici: italijanska kapela iz 1. sv. vojne


Pot miru (Fundacija Poti miru): pot po ostalinah Soške fronte

Koseška kroţna pot: sprehajalna pot ob slapovih in koritih poroka Brsnik (Koseč)

Huljeva pot: spominska pot posvečena legendarnemu dreţniškemu alpinistu

mreţa planinskih poti (PD Dreţnica): iz Dreţnice in vasi Krn vodijo dostopi na Krn,

enega najpomembnejših vrhov Julijskih Alp

Razgledniki: Ozben, Krasji vrh (planinska tura)


Športna igrišča v Dreţnici

Smučarska skakalnica v Dreţnici

Opremljeno plezališče: Dreţnica, pod Magozdom

Kolesarski vzponi, turistični in kolesarski zemljevid/vodnik

Jadralno padalstvo: Na rejdi (pod planino Zaprikraj), pristanek v Dreţnici, šolski

poligon Na Ravnah (samo v zimskih mesecih po predhodnem dogovoru)


Prireditveni prostori v Dreţnici

Drugo: manjša trgovina z osnovnimi potrebščinami


Tradicionalno pustovanje v Dreţnici in Dreţniških Ravnah; ţiv starodavni običaj,

originalni liki in lesena naličja

Lepota v kamnu in lesu: tradicionalna kiparska delavnica (Koseč)

Oder v naročju Krna: gledališki festival


Turistično društvo Dreţnica

KD Dreţnica, ŠD Dreţnica, Društvo Adrenalin


Dreţniški štruklji

Planinski sir (planine)

Ovčji sir (Vrsno)

Med, izdelki iz medu in voska (Vrsno)



2.2.4. Livško


Stara lipa: mogočno, okoli 400 let staro drevo


Kolovrat: najdostopnejši izmed vseh muzejev na prostem – prikaz načinov utrjevanja

bojnih poloţajev iz časov I. sv. vojne; povezan z urejeno potjo na italijanski strani

Kolovrat – zasebna zbirka eksponatov iz I. sv. vojne na Livku


Pot miru (Fundacija poti miru): morda najlepši del poti po ostalinah Soške fronte po

grebenu Kolovrata

Livek – Topolovo: gozdarska učna pot, umetniške instalacije

Planinske poti na Matajur

Razgledniki: Kuk in celoten greben Kolovrata, Matajur (planinski vzpon)


Nogometno igrišče

Jadralno padalstvo: vzletišče Mrzli vrh nad Idrsko planino, Kuk

Kolesarske poti na območju in naprej v Beneško Slovnijo, turistični in kolesarski

zemljevid/vodnik


otroško igrišče (pri šoli)


Pustovanje na meji: srečanje pustnih mask z obeh strani nekdanje meje

Pohod Livek-Topolovo


Turistično društvo Livek



2.3. Organiziranost turizma

2.3.1. Nacionalna raven

2.3.1.1. Javni sektor

Krovna nacionalna organizacija namenjena promociji turizma je Slovenska turistična

organizacija (STO). Ustanovitelj STO je vlada RS, njena naloga pa je načrtovanje in

izvajanje trţenja slovenske turistične ponudbe na domačem in na mednarodnih trgih. V novi

strategiji je sicer predvidena reorganizacija v smislu večjega vključevanja turističnega

gospodarstva in interesnih zdruţenj vendar se v minulih dveh letih na tem področju ni zgodilo

nič in STO ostaja predvsem vladna agencija. Ključne naloge STO so:

promocija drţave kot turistične destinacije in promocija turističnih obmocij, turističnih

programov in integralnih turističnih produktov, ki so pomembni z nacionalnega

vidika,

zbiranje, analiza, posredovanje informacij o razvoju turizma, ki predstavljajo

informacijsko podporo za strateško načrtovanje in oblikovanje letnih politik turističnih

subjektov na vseh ravneh in področjih delovanja,

vzpostavitev, vzdrţevanje in posodabljanje integralnega turističnega informacijskega

sistema Slovenije,

spodbujanje povezovanja turistične ponudbe in podjetniške inovativnosti turističnih

ponudnikov, še posebno pri razvoju in uvajanju novih integralnih turističnih

produktov, pomembnih z nacionalnega vidika,

spodbujanje partnerskega sodelovanja zasebnih, javnih in društvenih turističnih

subjektov na lokalni in regionalni ravni s skupno koordinacijo in uvajanjem

partnerskega financiranja skupnih promocijskih akcij.

Ministrstvo, pristojno za turizem, je Ministrstvo za gospodarstvo (MG) V okviru MG našo

dejavnost pokriva Direktorat za turizem. Naloga ministrstva je priprava in izvedba strategije

razvoja turizma in vseh izhajajočih razvojnih politik. Trenutno veljaven Razvojni načrt in

usmeritve slovenskega turizma (RNUST) je bil sprejet v letu 2006 in velja do leta 2011.

Ministrstvo izvaja svojo politiko skozi pripravo zakonodaje, uredb, pravilnikov in drugih

predpisov. Eden najmočnejših instrumentov MG so javni razpisi, skozi katere je turizem v

zadnjih letih pridobil velik del dodatnih investicijskih sredstev (večji del iz EU sklada za

regionalni razvoj) – v letu 2008 npr. 85.000.000 EUR. Ţal je bil učinek teh sredstev na našem

območju skorajda zanemarljiv, saj nismo imeli investitorjev z zadosti velikimi projekt, ki bi

sploh lahko kandidirali.

Za turizem pomebni ministrstvi sta tudi Ministrstvo za kmetijstvo (MK) in Ministrstvo za

lokalno samoupravo (MLS). MK prispeva pomemben deleţ k razvoju naše dejavnosti skozi

programe pospeševanja razvoja podeţelja in programe razvoja dodatnih dejavnosti na

kmetijah. MLS oz. Sluţba vlade za lokalno samoupravo pa je bila v zadnjem obdobju nosilec

tudi nekaterih javnih razpisov pomembnih za razvoj turizma. Precejšen problem je dejstvo, da

politika teh ministrstev med sabo ni najbolje usklajena.

2.3.1.2. Podjetniški sektor

Na podjetniški ravni je v okviru gospodarske zbornice organizirana tudi Turistično gostinska

zbornica Slovenije. Njene naloge so:



zastopanje interesov članstva in dajanje pobud ob pripravi in uveljavljanju za turizem in

gostinstvo pomembnih odločitev, dokumentov in zakonskih aktov,

ekonomsko – socialni dialog v zadevah v zvezi z delovnimi razmerji znotraj

dejavnosti; spodbujanje razvoja in konkurenčnosti posameznih sektorjev turizma in

gostinstva:

o spremljanje in primerjanje gospodarskih gibanj, razvoja in trendov doma in v

svetu, priprava ocen in napovedi, zavzemanje stališč ter sprejemanje razvojnih

odločitev

o dajanje pobud za izvajanje turističnih projektov, za razvoj infrastrukture, za

trţenjske aktivnosti, za razvoj modelov investiranja, za modernizacijo

tehnologije ter standardov poslovanja, za dvig kakovosti poslovanja in storitev

sodelovanje pri uveljavljanju ustreznega strokovnega izobraţevanja,

dajanje osnovnih panoţnih informacij in nasvetov,

organizacija specifičnih izobraţevanj in posvetov

promocija dejavnosti zbornice in članov,

mednarodno sodelovanje s sorodnimi institucijami v drugih drţavah in s sorodnimi

mednarodnimi zdruţenji,

pomoč pri uveljavitvi na trgih,

organizacija pomembnih turističnih in gostinskih strokovnih srečanj,

izvajanje nalog v zvezi z javnimi pooblastili.

Sekcija za gostinstvo in turizem je organizirana tudi v okviru Obrtno podjetniške zbornice

Slovenije. Zdruţuje in servisira samostojne podjetnike posameznike (s.p.), ki se ukvarjajo z

gostinsko dejavnostjo.

2.3.1.3. Civilna druţba

Društveno dejavnost pokriva Turistična zveza Slovenije (TZS), ki zdruţuje preko 600

turističnih društev in 30 občinskih in območnih turističnih zvez. TZS je organizacija civilne

iniciative. Sami opredeljujejo svojo vlogo kot sledi:

Turistična zveza deluje in pomaga z novimi pobudami, dejavnostmi, vsebinami in

projekti uveljavljati sporočilo slogana Turizem smo ljudje. Tako prispeva k trţni

učinkovitosti turizma, rasti narodnega dohodka, zaposlovanju, ozaveščanju prebivalstva

in uveljavljanju Slovenije kot zelene oaze Evrope. TZS oblikuje svoj razvoj in načrtuje

svoje delo na temelju zakona o društvih, statuta, strategije razvoja turizma in turistične

zakonodaje. Sooblikuje turistične dejavnosti, ponudbo ter razvojne cilje in aktivno

turistično politiko drţave ter jih pomaga uresničevati.

2.3.2. Organiziranost turizma na regionalni ravni

Kljub temu, da je destinacijski management v aktualni turistični strategiji Slovenije (Razvojni

načrt in usmeritve slovenskega turizma za obdobje 2007-2011) opredeljen kot prioriteta, je

regionalna organiziranost še v zametkih.

Najbolj resna turistična organizacija, ki ima regionalne dimenzije je panoţno Zdruţenje

slovenskih naravnih zdravilišč – vključuje namreč vse ponudnike zdraviliških programov v

celotni Sloveniji. Je uspešen primer zdruţevanja podjetji za doseganje boljših promocijskih in

prodajnih učinkov na mednarodnem trgu.



Najstarejša geografska regionalna oblika turističnega zdruţevanja je zdruţenje Julijske

Alpe, ki je nastalo leta 1987 kot iniciativa prodajnih sluţb hotelskih podjetji Bleda, Bohinja,

Bovca in TD Kranjske Gore. Od leta 1991 naprej deluje kot neformalno zdruţenje lokalnih

turističnih organizacij Bleda, Bohinja, Kranjska Gore, Bovca in LTO Sotočje (Tolmin-

Kobarid). Osnovni vsakoletni program zdruţenja zajema sejemske nastope in predstavitve na

mednarodnem trgu, servisiranje študijskih in promocijskih obiskov novinarjev in poslovnih

partnerjev, druge skupne promocijske akcije in skupno nastopanje pri pripravi nacionalnih

programov in usmeritev.

Severna Primorska oz. Goriška statistična regija je usklajevanje turističnih programov in

promocije zaupalo zavodu LTO Sotočje, ki na osnovi sklepa Sveta regije, sprejetega v

novembru 2008 in pogodb, podpisanih z vsemi 13. občinami na območju, vodi Regionalno

destinacijsko organizacijo (RDO) Smaragdna pot. V obdobju do 2012 RDO vodi direktor

LTO Sotočje, delo pa se usklajuje na sestankih programskega sveta, v katerem sodelujejo

predstavniki občin in partnerskih podjetji. Program je osredotočen na graditev skupne

blagovne znamke, razvoj integralnih turističnih proizvodov, razvoj skupnega internetnega

portala in na druge trţne aktivnosti (sejmi in delavnice, oglaševanja, produkcija in distribucija

promocijskih materialov, PR aktivnosti).

.

2.3.3. Organiziranost turizma v destinaciji Kobarid - Tolmin

2.3.3.1. Obrtna zbornica

Območna obrtno podjetniška zbornica Tolmin pokriva območje občin Bovec, Kobarid in

Tolmin. Med 6 sekcijami ima organizirano tudi sekcijo za gostinstvo in turizem, ki zdruţuje

33 gostincev iz občine Tolmin in 15 gostincev iz občine Kobarid. Zbornica jim nudi predvsem

strokovno pomoč pri odpiranju in zapiranju dejavnosti, pri razumevanju in izpolnjevanju

delovno pravnih, davčnih in drugih predpisov, organizira izobraţevanja in posreduje koristne

informacije.

2.3.3.2. Posoški razvojni center (PRC)

Posoški razvojni center je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda

Posoškega razvojnega centra leta 1999. Njegovo poslanstvo se navezuje na spodbujanje

razvoja podjetništva, človeških virov in podeţelja predvsem na območju občin Bovec,

Kobarid in Tolmin.

Področja delovanja Posoškega razvojnega centra so:

razvoj človeških virov

razvoj podjetništva (Lokalni podjetniški center)

razvoj podeţelja

regionalni razvoj

promocija

Potencialnim ali delujočim podjetjem, ki delujejo na področju turizma ponuja naslednje

storitve:

predstavitve različnih razpisov za izvedbo posameznih projektov (investicije,

zaposlovanje, usposabljanje, ...)

http://www.pososki-rc.si/4






pomoč pri iskanju finančnih spodbud za realizacijo posameznega, konkretnega

projekta

svetovanje pri pripravi vlog za prijavo na posamezni javni razpis

priprava vloge za prijavo na javne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev ali

ugodnih kreditov iz nacionalnih ali EU virov

svetovanje pri izbiri pravne oblike registrcije podjetja (s.p., d.o.o....) ali druge oblike

(osebno dopolnilno delo, registriran sobodajalec, avtorske pogodbe, ...),

subvecije za svetovanje in usposablja v okviru Programa vavčerskega svetovanja

brezplačno registracijo podjetja - samostojnega podjetnika (s.p.) ali enostavne

gospodarske druţbe z omejeno odgovornostjo ( d.o.o.),

brezplačne spremembe za ţe obstoječe s.p. in d.o.o. ( prijava in odjava druţinskih

členov v zdravstveno zavarovanje, sprememba sedeţa podjetja, dodajanje novih

dejavnosti v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti)

predstavitev podjetja v lokalnem glasilu EPIcenter,

pomoč pri iskanju skupnih partnerstev za izvedbo projekta (grozdenje)

redno tedensko pošiljanje e-novic s podjetniškimi vsebinami preko e-baze (300

naslovov),

pomoč pri pridobivanju kadrov za zaposlitev.

2.3.3.3. Turistična društva in TZGP

Kot vsa društva so tudi turistična društva ljubiteljska dejavnost, ki jo člani izvajajo v svojem

prostem času in zato je njihova aktivnost pa tudi število močno odvisna od razpoloţljivosti,

ambicioznosti in časovne razpoloţljivosti članov ekipe, ki društvo v danem času vodi.

V občini Tolmin imamo trenutno osem aktivnih turističnih društev (Tolmin, Most na Soči,

Volče, Šentviška planota, Trebuša, Rut, Sopota in Podbrdo) – njih število in aktivnost se

spreminja. Večji del sredstev za svoje delo večina društev dobi iz občinskega proračuna; del

za sofinanciranje prireditev preko javnega razpisa, del za osnovno dejavnost društva in

urejanje okolja ter drobne infrastrukture pa preko LTO Sotočje. Ta del je razdeljen na osnovi

usklajenega pravilnika in potrjenega programa dela vseh društev. Pred dokončnim poračunom

se deleţi korigirajo v skladu z dejansko izvedenimi aktivnostmi. Pomemben del sredstev za

svoje dejavnosti društva pridobijo preko sponzorskih prispevkov.

V občini Kobarid imamo trenutno aktivnih šest turističnih društev (Kobarid, Dreţnica,

Breginj, Podbela, Nadiţa in Livek). Kobariška turistična društva financira občina Kobarid

neposredno. Tudi ta društva dobijo del sredstev za svoje delo pri sponzorjih.

Turistična zveza Gornjega Posočja je skupna organizacija vseh turističnih pa tudi drugih

društev na območju Gornjega Posočja – na območju naše destinacije so njeni člani tudi

društva, ki se ukvarjajo z dediščino I. sv. vojne in ohranjanjem drugega lokalnega izročila –

skupno jih je trenutno 34. TZGP skupaj z društvi sodeluje v projektih TZS, izvaja lastne

projekte in pomaga društvom, ponudnikom in turističnim vodnikom na področju

izobraţevanja in informiranja.

2.3.3.4. Lokalna turistična organizacija (LTO) Sotočje

LTO Sotočje je skupna destinacijska organizacija občin Tolmin in Kobarid. Občini sta jo na

osnovi Zakona o pospeševanju razvoja turizma skupaj ustanovili decembra 2001. Osnovne

naloge, ki jih LTO trenutno izvaja so:



informacijska sluţba:

o posredovanje turističnih informacij v info centrih v Tolminu in Kobaridu (v

letu 2008 ca. 27.000 obiskovalcev), vzdrţevanje info točke v Podbrdu in E-

točke na Mostu na Soči, tudi na zunanjih točkah (Tolminska korita, Javorca,

Nadiţa)

o vzdrţevanje in posodabljanje internetnih strani www.dolina-soce.com

o vzdrţevanje in posodabljanje destinacijskih vsebin na nacionalnem

internetnem portalu www.slovenia.info

rezervacijska sluţba: vzdrţevanje in posodabljanje vsebin ter izvajanje rezervacijske

sluţbe preko nacionalnega rezervacijskega sistema CRS (realizacija ca. 1/3 nočitev v

segmentu ponudnikov sob in apartmajev)

vodniška sluţba: izobraţevanje vodnikov in posredovanje vodnikov za potrebe

organiziranih skupin

promocija in trţenje destinacije (destinacijski marketing):

o nastopi na mednarodnih sejmih, borzah in predstavitvah; skupaj z našimi

ponudniki, v okviru Julijskih Alp, Smaragdne poti in v sodelovanju z STO

o odnosi z javnostjo: servisiranje domačih in tujih novinarjev, študijskih skupin

in poslovnih obiskovalcev

o izdelava promocijskih materialov: posodabljanje destinacijskega kataloga

ponudnikov in ponudbe (Deţela ţive vode), izdelava tematskih zloţenk in

prospektov, izdelava turističnih zemljevidov

o oglaševanje

razvojni programi:

o sodelovanje pri koncipiranju novih turističnih proizvodov

o strokovna pomoč ponudnikom in vsem, ki se ţelijo ukvarjati s turizmom

o sodelovanje pri oblikovanju lokalnih, regionalnih in nacionalnih razvojnih

programov na področju turizma

lastna dejavnost:

o prodaja drobnega trgovskega blaga (zemljevidi, vodniki, razglednice,

spominki)

o upravljanje infrastrukture po pooblastilu ustanoviteljev in sicer poti v

Tolminskih koritih, spominska cerkev sv. Duha na Javorci ter parkirni reţim

ob Nadiţi

LTO Sotočje se pri svojem delu trudi usklajevati interese javnega (občine), zasebnega

(ponudniki) in civilnega (društva) sektorja. Članstvo v LTO je prostovoljno, edina obveza je

sodelovanje v aktivnostih zavoda na način, ki si ga člani sami izberejo. Zavod ima trenutno

registriranih preko 200 članov oz. najmanj 95% ponudnikov turističnih storitev na območju

občin Tolmin in Kobarid.

http://www.dolina-soce.com/

http://www.slovenia.info/



2.4. Razvoj turistične ponudbe

2.4.1. Namestitvene kapacitete

Kobarid & ob Soči Breginjski kot vasi pod Krnom Livško SKUPAJ

2001 Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Deleţ

Hoteli 1 61 1 61 7%

Penzioni & gostišča 3 81 1 22 4 103 11%

Sobe in apartmaji 8 68 8 68 7%

Turistične kmetije 2 16 2 16 2%

Planinske koče 2 210 2 210 22%

CŠOD 1 58 1 58 6%

Kampi 2 220 1 200 3 420 45%

SKUPAJ 14 430 1 200 5 248 1 58 21 936 100%

Kobarid & ob Soči Breginjski kot vasi pod Krnom Livško SKUPAJ

2009 Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Deleţ

Hoteli 1 61 1 61 4%

Penzioni & gostišča 4 101 1 35 1 8 6 144 9%

Sobe in apartmaji 18 180 5 24 12 77 3 18 38 299 20%

Turistične kmetije 1 22 1 22 1%

Planinske koče 3 235 3 235 15%

CŠOD 1 58 1 58 4%

Kampi 3 500 1 200 4 700 46%

SKUPAJ 26 842 6 224 17 369 5 84 54 1.519 100%

V minulih devetih letih je občina Kobarid pridobila 33 novih ponudnikov namestitvenih

kapacitet, 203 nove turistične postelje in 380 novih mest v kampih. Ta razvoj ponudbe je

nedvomno izjemen, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je bil največji del novih kapacitet

financiran iz prihrankov in kreditov lokalnega prebivalstva. Ena kmetija je pridobila sredstva

iz programa Sapard, en kamp sredstva iz EU strukturnih skladov, pomemben deleţ pomoči je

bil zagotovljen tudi iz popotresnega programa Soča 2013. Ta program je v zadnjih treh letih

pospešil rast malih ponudnikov, saj je to edini slovenski program, ki omogoča sofinanciranje

turističnih projektov tudi fizičnim osebam, ki niso registrirane po Zakonu o gospodarskih

druţbah.

Največji korak naprej so v minulem obdobju naredili kobariški kampi (nov kamp Lazar,

širitev kampa Nadiţa, novo apartmajsko naselje v kampu Koren), ki so bili v obravnavanem

obdobju nedvomno motor razvoja kobariške turistične ponudbe. Nadstandardno ponudbo smo

dobili s turističnim naseljem Nebesa, tudi gostinci – Jazbec, Kotlar in Franko – so si uredili

ponudbo spalnih kapacitet. Tako kot v tolminski se je tudi v kobariški občini najbolj povečalo

število ponudnikov apartmajev.

Navedena dejstva pomenijo, da je lokalno prebivalstvo dejansko sprejelo turizem kot razvojno

priloţnost, da verjamejo, da jim bo ta dejavnost zagotovila pričakovane ekonomske učinke in

so zato vanjo pripravljeni vlagati svoj denar.



2.4.2. Gostinske kapacitete, agencije, muzeji in drugi ponudniki

2001 Kobarid &

ob Soči

Breginjski

kot

vasi pod

Krnom Livško SKUPAJ

Restavracija, gostilne 6 1 1 8

Okrepčevalnice, pizzerije 3 1 4

Bari 9 2 3 14

Catering 0

Turistične agencije 0

Športne agencije in društva* 2 2

Muzeji, galerije 1 1 2

Prevozniki 2 2

Pridelki in obrt 4 2 6

Drugo 0

SKUPAJ 26 3 8 0 38

2009 Kobarid &

ob Soči

Breginjski

kot

vasi pod

Krnom Livško SKUPAJ

Restavracija, gostilne 5 1 1 7

Okrepčevalnice, pizzerije 3 3

Bari 7 2 2 11

Catering 1 1


Športne agencije in društva* 3 1 4

Muzeji, galerije 4 4 5 1 14

Prevozniki 1 1

Pridelki in obrt 5 2 7

Casino 1 1

Drugo 1 1 2

SKUPAJ 31 7 12 1 51

Športne agencije in društva*: samo tista športna društva, ki ponujajo svoje storitve na trgu

V nasprotju s sosednjo občin Tolmin, enakim problemom navkljub (nestimulativna

zakonodaja, pretirane tehnične zahteve ipd.), večjih sprememb v strukturi gostinske ponudbe

v Kobaridu ni. Kraj nadalje razvija podobo uglednega kulinaričnega središča, saj so vse

restavracije, ki stavijo na kvaliteto in ki so se znale prilagoditi spremembam na trgu,

izboljšale in povečale obseg svojega poslovanja. Realen problem pri vseh ostaja kadrovska

podhranjenost oz. selitev kvalificiranih gostinskih delavcev v manj zahtevne panoge.

Rast turizma ima pozitiven vpliv na razvoj drugih storitvenih dejavnosti – bistveno se je

povečal obseg poslovanja športnih agencij; izjemno, predvsem na račun iniciative podjetnih

posameznikov, se je povečalo se je število muzejskih in galerijskih razstav.

Najpomembnejši nov projekt minulega obdobja v Kobaridu je igralnica Aurora, ki je prinesla

vrsto delovnih mest in za občinski proračun zelo dobrodošlo koncesijsko dajatev.

Turizem s svojim razvojem ponuja vedno več trţnih priloţnosti za dodatne dejavnosti

lokalnega prebivalstva (vodeni športni, turistični in tematski programi, prodaja mlečnih in

drugih kmetijskih proizvodov, prodaja medu, sadja in zelenjave, spominki in domača obrt…).

Kljub temu, da je turizem v občini Kobarid šele na začetku svojega razvoja, pa je ţe na točki,

ko te priloţnosti postajajo vidne in realne.



2.5. Trendi gibanja realizacije

2.5.1. Rast nočitev

NOČITVE 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Domači 9.825 14.025 22.899 20.821 21.451 24.684 28.224 29.966 33.693

Tuji 21.379 20.745 28.964 26.163 27.713 32.957 42.379 45.493 46.274

Kobarid skupaj 31.204 34.770 51.863 46.984 49.164 57.641 70.603 75.459 79.967

Število turističnih prenočitev v občini Kobarid se je v obdobju 2001-2009 povečalo za dva in

polkrat (256%). Preprosta primerjava z rasti števila namestitvenih kapacitet z rastjo nočitev,

nam pove, da se je istočasno močno povečala tudi povprečna zasedenost vseh kapacitet (z 32

na 53 dni). Laično sklepanje, da nima smisla graditi novih kapacitet, ker še obstoječe niso

dovolj polne, torej dokazano ne drţi. Pravilo v turizmu je obratno – z rastjo novih kapacitet in

dodatne ponudbe se bo povečala tudi zasedenost in uspešnost obstoječih.

2.5.2. Daljšanje dolţine bivanja

Kobarid 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Prihodi 17.011 17.880 26.925 24.797 25.781 27.213 30.321 31.087 31.727

Nočitve 31.204 34.770 51.863 46.984 49.164 57.641 70.603 75.495 79.967

Doba bivanja 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5

Da postaja Kobariško turistična destinacija nam kaţe tudi izrazita pozitivna sprememba v

dolţini bivanja obiskovalcev. Doba bivanja se pribliţuje povprečju, ki velja za območje

Julijskih Alp (2,9 dni). V Sloveniji ta doba znaša 3,1 dan. Kobariški rezultat je dober, ker

moramo upoštevati dejstvo, da na številke močno vpliva prevladujoč deleţ kampov, kjer

gostje praviloma ostanejo manj časa.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

domače

tuje



2.5.3. Spremembe v strukturi emitivnih trgov

DRŢAVA 2009 DELEŢ

1 Slovenija 33693 42,1%

2 Nemčija 15583 19,5%

3 Avstrija 5388 6,7%

4 Italija 4685 5,9%

5 Nizozemska 3949 4,9%

6 V. Britanija 3542 4,4%

7 Francija 2727 3,4%

8 Češka 2010 2,5%

9 Belgija 1285 1,6%

10 Poljska 1200 1,5%

Ostali 5.905 7,4%

SKUPAJ 79.967 100%

DRŢAVA 2007 DELEŢ DRŢAVA 2004 DELEŢ DRŢAVA 2001 DELEŢ

1 Slovenija 28.224 40,0% 1 Slovenija 21.157 44,7% 1 Slovenija 9.825 31,5%

2 Nemčija 12.869 18,2% 2 Nemčija 7.444 15,7% 2 Nemčija 5.522 17,7%

3 Avstrija 4.829 6,8% 3 Italija 3.875 8,2% 3 Italija 4.562 14,6%

4 Italija 4.286 6,1% 4 Avstrija 3.830 8,1% 4 Avstrija 3.634 11,6%

5 Nizozemska 3.324 4,7% 5 Nizozemska 2.056 4,3% 5 Češka 1.621 5,2%

6 V. Britanija 3.258 4,6% 6 Francija 1.568 3,3% 6 Nizozemska 1.006 3,2%

7 Češka 3.253 4,6% 7 Češka 1.364 2,9% 7 Francija 976 3,1%

8 Francija 1.858 2,6% 8 V. Britanija 1.198 2,5% 8 Švica 901 2,9%

9 Belgija 1.511 2,1% 9 Belgija 806 1,7% 9 Zda 443 1,4%

10 Švica 1.002 1,4% 10 Švica 724 1,5% 10 V. Britanija 384 1,2%

ostali 6.189 8,8% ostali 3.329 7,0% ostali 2.330 7,5%

SKUPAJ 70.603 100% SKUPAJ 47.351 100% SKUPAJ 31.204 100%

Struktura emitivnih trgov je zelo stabilna. Število nočitev večine nacionalnosti se konstantno

povečuje, vrstni red prvih štirih najpomembnejših emitivnih trgov pa v zadnjih letih ostaja v

glavnem nespremenjen. Razporeditev je zelo ugodna, saj nam raznolikost deţel, iz katere

prihajajo naši obiskovalci zmanjšuje nevarnost prevelike odvisnosti od enega trga.

Slika obiskovalce kobariške je opazno drugačna, kot velja za Slovenijo kot celoto. Na

nacionalnem nivoju domačim gostom (45,5%) sledijo Italijani (11,3%), Avstrijci (7,4%) in

Nemci (6,3%). Na kobariškem pa je ta vrstni red obrnjen. Tudi ta dejstva so v največji meri

posledica prevladujoče strukture kampov v skupni turistični realizaciji občine. Z deleţem

Italijanov, pa glede na bliţino tega trga in prepoznavnost imena Kobarida in Soče v Italiji,

vseeno ne moremo biti zadovoljni.

V primerjavi z ostalimi alpskimi kraji na Kobariško prihaja bistveno več domačih gostov;

očitno se zelo dobro počutijo v kampu ob Nadiţi.



2.5.4. Dnevni obiskovalci

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Kobariški muzej 60.403 63.048 58.478 60.101 60.802 57.773 61.776 63.904 53.365

Domači 28.663 26.262 22.628 21.895 23.757 23.019 23.051 20.174

Tuji 34.385 32.216 37.473 38.907 34.016 38.757 40.853 33.191

Gregorčičeva hiša (Tol. muzej) 3.361 3.258 2.873 2.819 4.323 4.274 3.416 2.916

TIC Kobarid 9.826 16.029 13.231 14.527 21.858 19.927

Domači 1.647 3.194 2.590 2.546 4.127 4361

Tuji 8.179 12.835 10.641 11.981 17.731 15.566

Casino Aurora 86.223 113.633 114.216 102.074 102.580

Domači 9.019 10.260 11.304 9.184 8.049

Tuji 77.204 103.363 102.912 92.890 94.531

Nadiţa–parkiranje* 3.702 10.980

SKUPAJ 60.403 66.409 61.736 72.800 165.873 188.950 194.793 194.954 189.768

*ob predpostavki, da so v enem avtu tri osebe

V preglednici predstavljamo evidenco obiskovalcev na organiziranih točkah; zajet je torej le

del dnevnih obiskovalcev. Osnovni ritem utripu dnevnega obiska Kobariške daje Kobariški

muzej, najbolj znana kulturna in zgodovinska znamenitost v Posočju. Kljub zrelosti produkta

še vedno ohranja visoko atraktivnost na trgu in se uvršča med najbolj obiskane slovenske

muzeje. Največ dnevnih obiskovalcev gosti casino Aurora, so pa v nasprotju z obiskovalci

Kobariškega muzeja precej specifični in osredotočeni predvsem na igralništvo. Primernih

podatkov za obiskovalce sicer številnih zasebnih zbirk nimamo, ocenjujemo pa, da jih letno

obišče do 2.000 ljudi. Vedno več obiskovalcev sledi tudi programu Fundacije Poti miru v

Posočju, ki skupaj z lokalnimi društvi vzpostavlja vodniško sluţbo in skrbi za urejanje

povezovalnih zgodovinskih poti in muzejev v naravi (Zaprikraj, Kolovrat, Mrzli vrh).

Pomemben pokazatelj dnevnega obiska je tudi TIC Kobarid, kjer se ustavljajo tako mimoidoči

turisti kot stacionarni gostje iz destinacije. Kljub uvedbi reţima in parkirnine ob Nadiţi

poletni obisk te priljubljene reke še vedno narašča. Uvedeni reţim zagotavlja pomemben

prispevek k zmanjševanju negativnih vplivov tega mnoţičnega obiska na okolje.

Natančnejšega pregleda nad podatki o obisku občasnih dogodkov (prireditve) in prosto

dostopnih poti in točk (zelo popularen slap Kozjak in ostale točke Kobariške zgodovinske

poti, Koseška korita, kamnita goba, planina Kuhinja….) nimamo, je pa vsaka izmed teh točk

pomemben prispevek k bogastvu in raznolikosti kobariške turistične ponudbe.

Obstoječe številke so le eden od pokazateljev, ki nam na eni strani dokazujejo, da se nam tudi

obisk dnevnih gostov povečuje, na drugi pa potrjujejo, da se turistična ponudba razvija in

postaja vedno bolj organizirana.

2.5.5. Jadralni padalci

Kobarid 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Prodane vinjete 1.796 2.056 2.544 4.064 4.007 3.529

Jadralni padalci so zelo »kobariški« turistični proizvod, vsak dan pomembnejši tako v

ekonomskem smislu kot v smislu prepoznavnega pozicioniranja destinacije. Evidenca

prodanih kart (društvo Adrenalin) kaţe na odlično rast te dejavnosti (obisk v letu 2009 ni

bistveno upadel, le poletov je bilo manj zaradi izjemno slabega vremena v maju in juniju)



2.5.5. Rast turistične realizacije skupne destinacije Tolmin-Kobarid

BIVANJE 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Prihodi 25.017 26.917 38.185 38.080 39.390 41.634 47.021 46.819 46.240

Nočitve 49.924 55.964 81.658 81.286 88.711 97.022 118.658 123.414 122.902

Doba bivanja 2,0 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3 2,5 2,6 2,7

NOČITVE 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Tolmin 18.720 21.194 29.795 34.302 39.547 39.381 48.055 47.955 42.935

Kobarid 31.204 34.770 51.863 46.984 49.164 57.641 70.603 75.459 79.967

SOTOČJE

SKUPAJ 49.924 55.964 81.658 81.286 88.711 97.022 118.658 123.414 122.902

Večletni trend rasti nočitev skupne destinacije – torej v obeh občinah skupaj - nekajkrat

presega rast na nivoju nacionalnega povprečja. Tudi trend dobe bivanja – podaljševanje in

pribliţevanje nacionalnemu povprečju (3,1 dan) kaţe na to, da se območje vzpostavlja kot

resna turistična destinacija in ţe dobro opazen igralec na zemljevidu slovenske turistične

ponudbe.

Dinamiki rasti obiska stacionarnih gostov se v obeh občinah razlikujeta predvsem zaradi

različne strukture namestitvenih kapacitet. Glavno smer gibanja kobariške statistike določa

uspešnost kobariških kampov, ki prispevajo ţe ca. 66% nočitev, medtem ko na Tolminskem

prevladuje vloga sob, apartmajev in penzionov, pa tudi pomen zelo uspešnega centra Soča

(CŠOD) je velik. Velik skupen problem obeh občin je nerazviti hotelski sektor. Sicer odličen

hotel Hvala je premajhen, da bi bistveno vplival na skupni rezultat, hoteli na tolminskem

območju pa še niso uspeli zgraditi uspešne ponudbe, razviti storitev in najti primernih trţišč.

V obdobju 2001-2009 smo v destinaciji Kobarid –Tolmin povečali število namestitvenih

kapacitet za 1.233 enot, število nočitev za skoraj 73.000 in hkrati povečali zasedenost

kapacitet z 32 dni v letu 2001 na 44 dni v letu 2009.

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Tolmin

Kobarid

SKUPAJ



2.5.6. Rast deleţa turistične realizacije občin Tolmin in Kobarid v skupni

realizaciji Gornjega Posočja

2001 2009

Leta 2001 so v Bovcu našteli 131.862 nočitev, kar je takrat zneslo 72,5% vseh registriranih

nočitev v Gornjem Posočju, na območju občin Tolmin in Kobarid pa 49.924 nočitev (27,5%).

Leta 2009 so v Bovcu našteli 159.387 nočitev, na v naši destinaciji pa ţe 122.902 nočitev, kar

znese ţe 43,5% vseh nočitev v Gornjem Posočju. Ker LTO Sotočje bolje zajema podatke kot

Bovec, je dejanska razlika verjetno večja kot kaţe primerjava, splošni trend – da se deleţ

turistične realizacije v spodnji polovici doline pribliţuje bovškemu – pa je nesporen.

2.5.7. Primerjava rasti realizacije z nacionalnim povprečjem

INDEKS RASTI 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Indeks Slovenija 100 103 105 106 106 108 112 118 116

Indeks Sotočje 100 112 164 163 178 194 238 247 246

V opazovanem obdobju 2001-2009 se je število turističnih prenočitev v Sloveniji povečalo za

16%, število prenočitev na območju LTO Sotočja pa za 146%, torej skoraj za dva in polkrat.

Seveda je laţje povečevati indekse, če pričnemo na nizki osnovi, toda konstantnost rasti, tako

novih kapacitet kot realizacije, uvršča občini Tolmin in Kobarid med najuspešnejše primere

razvoja turizma v Sloveniji.

0

50

100

150

200

250

300

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

indeks SLO

indeks Sotočje



3. Segmentacija turističnih proizvodov

Turistični proizvod je zaokroţena turistična storitev, ki jo lahko opredelimo v konkretni

ponudbi ali paketu in ovrednotimo s ceno. Turistični proizvod je opredeljen z motivacijo

obiskovalcev – z vsebino, ki jo obiskovalec ţeli početi oz. doţiveti. Bistvo turističnega

proizvoda je torej razlog, zaradi katerega se obiskovalec odloči, da pride prav v našo

destinacijo.

Segmentacijo turističnih proizvodov se nanaša na stacionarne obiskovalce, torej turiste, ki

prespijo vsaj eno noč v destinaciji. Izdelali smo jo na osnovi poglobljene ankete s katero smo

vse večje in večino manjših ponudnikov kapacitet povprašali o motivih in potrošnih navadah

njihovih obiskovalcev. Izhodišče ankete je bila natančna statistika prihodov, nočitev,

nacionalne strukture in namestitvenih kapacitet, ki jo na LTO Sotočje vodimo od leta 2001.

Ponudnikom smo pripravili odprt nabor moţnih proizvodov, ki so ga lahko dopolnjevali in jih

povprašali, kako bi razporedili svoje goste. Za vsak segment/proizvod posebej smo skupaj z

njimi ocenili tudi potrošnjo na posameznega obiskovalca v času njegovega bivanja. Iz

dobljenih odgovorov smo izračunali strukturo turističnih proizvodov ter fizični obseg (št.

nočitev) in potrošnjo za vsak proizvod in vsako občino posebej. Analiza je narejena tudi po

posameznih strukturah (hoteli in penzioni, sobe in apartmaji, CŠODji, planinske koče,

kampi).

3.1. Razviti turistični proizvodi

Razviti turistični proizvodi so obstoječa osnova naše turistične ponudbe. Za uvrstitev med

razvite turistične proizvode morajo obstajati trije potrebni predpogoji:

1. ustrezna infrastruktura

2. specializirani izvajalci

3. dostop na trţišče (obiskovalci)

Glede na obseg oz. fizično dimenzijo posameznega proizvoda skupino razvitih proizvodov v

tej strategiji delimo na široke turistične proizvode, ki jih v svojo ponudbo lahko vključi večina

ponudnikov in na posebne turistične proizvode, ki so predvsem rezultat dela specialistov

3.1.1. Široki turistični proizvodi

Široki turistični proizvodi so proizvodi, ki jih lahko ponudijo vsi ali vsaj veliko število

ponudnikov:

sprostitev in oddih

aktivne počitnice

o športne aktivnosti na vodah

kajak

o pohodništvo

o padalstvo

ribolov

šole v naravi

dnevni programi



Naziv proizvoda Opis Ciljna publika Ponudniki

Sprostitev in oddih »mehke« počitnice brez velikega

naprezanja, druţenje, uţivanje

gostoljubja prebivalcev, sprehodi,

kopanje, izleti in obiski lokalnih in

bliţjih znamenitosti, kakšna dobra

večerja

Vse kategorije, še

posebej druţine in

starejši

Vsi ponudniki namestitev,

vse agencije, muzeji,

upravljavci drugih

znamenitosti…

Aktivne počitnice Počitnice s kombinacijo različnih

športnih aktivnosti v naravi; na

rekreativnem nivoju

Vse kategorije z

dinamičnim ţivljenjskim

slogom


športne agencije

Športne aktivnosti

na vodah

Kajak

Organizirani in vodeni športni

programi na reki soči (rafting,

hidrospeed, kajak, mini raft) in

kanjoning v grapah

Organizirano in individualno

veslanje v kajaku na reki Soči

Organizirane skupine

vseh kategorij, tudi

šolski in poslovni

programi

Kajakaši


športne agencije


še posebej kampi, športne

agencije

Pohodništvo Organizirani in individualni

sprehodi, obiski naravnih

znamenitosti, muzejev v naravi,

pohodi, planinstvo (prevladuje

individualen pristop)

Planinci, pohodniki,

ljubitelji narave vseh

kategorij


športne agencije,

planinska društva

Padalstvo in

zmajarstvo

Jadranje s padali, letenje z zmaji Jadralni padalci in

zmajarji, turisti, ki ţelijo

tandem

Padalski klubi, vsi

ponudniki namestitev,

športne agencije

Ribolov Večdnevni ribolov, običajno

kombiniran z dobrimi

restavracijami

Ribiči Vsi ponudniki boljših

namestitev, RD Tolmin

Šole v naravi Večdnevna bivanja z vključevanjem

lokalnih znamenitosti in programov

– sestavni del učnega programa

Organizirane skupine

osnovnih, srednjih in

visokih šol

CŠODji, kampi, športne

agencije, muzeji,

upravljavci znamenitosti

Dnevni programi V dnevne programe uvrščamo razvito ponudbo destinacije, ki

sicer ni osnovni ali zadostni motiv za večdnevno bivanje, je pa

razlog obiska dnevnih obiskovalcev kot tudi dobrodošla

popestritev bivanja stacionarnih gostov (tipični primeri:

kopanje, športno plezanje, prireditve…)

Vsi ponudniki programov

in namestitev

3.1.2. Posebni turistični proizvodi

Posebni turistični proizvodi so proizvodi, ki jih ponuja majhno število (lahko tudi eden)

visoko specializiranih ponudnikov. Specializacija se lahko kaţe v vsebini ponudbe, ki je ne

zagotavlja nihče drug, v nadpovprečni, teţko dosegljivi kvaliteti storitev ali pa v sami

pojavnosti ponudbe – arhitekturnem oblikovanju in lokaciji. V tem kontekstu bi na našem

območju lahko identificirali naslednje:

team building

igralništvo

gastronomija

butični turizem

motoristi



Naziv proizvoda Opis Ciljna publika ponudniki

Team building Športni programi, igre in naloge,

spodbujanje motivacije,

kreativnosti, sodelovanja,

komunikacije, krepitve

medsebojnih odnosov

Vodstvene skupine, skupine

sodelavcev – poslovna javnost

Maya, ponudniki

namestitve

Igralništvo Ponudba zabave in posebnih iger

na srečo

Igralci na srečo Casino Aurora

Gastronomija Paketi/bivanja s poudarkom na

odlično pripravljenih jedeh in

ponudbi vrhunskih vin

Ljubitelji in poznavalci,

hedonisti

Hiša Franko,

kobariški

gastronomski krog

Butični turizem Prvi motiv prihoda je

izvirna/posebna ponudba,

nadstandardna kvaliteta storitve in

individualna obravnava gostov

Višji srednji razred, ljubitelji

posebnosti in/ali prestiţa,

spoštovanje lokalne identitete

in izročila

Nebesa, Hiša nad

Sočo, Hiša Franko

Motoristi Motiv prihoda je primerno

okolje/izhodišče za izlete z motorji

Posamezniki in pari, ljubitelji

potovanj z motorji

Gostišče Jazbec,

kampi

*Motoristi: mišljeni motoristi, ki vozijo po urejenih cestah. Terenski motorji razen na temu namenjenih lokacijah

v destinaciji niso dobrodošli.

3.2. Turistični proizvodi v nastajanju:

Turistični proizvodi v nastajanju so proizvodi, ki imajo velike moţnosti za razvoj a še ne

ţivijo v polni meri, ker jim manjka eden izmed temeljnih predpogojev – ali nimajo ustrezne

infrastrukture, ali ni specializiranih izvajalcev ali pa še nimajo učinkovitega dostopa na

trţišče:

zgodovinski turizem,

kolesarstvo,

Tolmin – festivalsko mesto

turistične kmetije

Naziv proizvoda Problem

Zgodovinski

turizem

Poti miru: dediščina I. svetovne vojne je turistično nedvomno najpomembnejša zgodba v

Posočju. Imamo izvajalca (Fundacija poti miru v Posočju), v zadnjih letih so uredili odlično

infrastrukturo (6 muzejev v naravi, od tega 4 v naši destinaciji), izdali vodnik, organizirali

vodniško sluţbo; raste število dnevnih obiskovalcev, kot motiv za večdnevno bivanje pa se

ta program še ni zadosti uveljavil na trgu.

Razvojni potencial imajo tudi druge znamenitosti, ki danes sluţijo predvsem kot motiv za

dnevne obiskovalce: razvejana mreţa muzejev, muzejskih zbirk, zgodovinskih lokacij in

spomenikov.

Kolesarstvo Kolesarstvo ponuja velik potencial širokega turističnega produkta, ki bi ga v svojo ponudbo

lahko vključil velik del ponudnikov. Naravne moţnosti omogočajo veliko število izjemno

raznolikih kroţnih tur – precej več kot npr. na območju sosednjega Bovca. Infrastruktura v

največji meri obstaja, saj ture potekajo po obstoječih poteh, s publikacijami, izdanimi v letu

2008 in 2009 (kolesarski zemljevid in vodnik LTO Sotočje, nemški gorsko kolesarski

vodnik, slovenski gorsko kolesarski vodnik) pa imamo izdelan osnovni instrument za

uporabo te infrastrukture kot tudi za dostop na trţišče. Obiskovalci prihajajo individualno,

znotraj destinacije pa še nimamo specializiranega ponudnika kapacitet niti agencije, ki bi

kolesarstvo prevzela kot svojo osnovno dejavnost.



Tolmin –

festivalsko mesto

Tolmin si je v minulih letih pridobil velik del prepoznavnosti skozi dosedanje festivale

(Sajeta, Soča Reggae Riversplash, Metal Camp, Sočn'Fest) vendar je dolgoročnost koncepta

festivalskega mesta še vedno vprašljiva. Imamo lokalne in zunanje organizatorje, ki so

precej »nestabilni«, ni pa skupnega lokalnega koordinatorja/nosilca niti ni urejene

najosnovnejše infrastrukture ali dolgoročnih dogovorov z lastniki zemljišč.

Podoben zametek, kot je tolminska festivalska zgodba bi v Kobaridu lahko pomenil v letu

2008 prvič izveden Outdoor show, ki bi lahko prispeval k pozicioniranju Kobarida tudi kot

enega izmed središč športov v naravi.

Turistične kmetije V tolminski in kobariški občini imamo vsega skupaj 3 vpeljane turistične kmetije, člana

LTO Sotočje sta tudi dve odlični kmetiji iz sosednje občine. Glede na obseg našega

podeţelja, velike neizkoriščene moţnosti tovrstne ponudbe in obetajoče povpraševanje na

trgu je to veliko premalo. Tudi davčne obremenitve turizma kot dopolnilne dejavnosti na

kmetiji so najmanjše. Skupaj z občinskimi sluţbami in drugimi institucijami (KSS, TNP) bi

se morali potruditi in animirati nosilce kmečkih gospodarstev, da bi se odločali tudi za

turizem.

3.3. Potencialni turistični proizvodi

Potencialni proizvodi so proizvodi, za razvoj katerih imamo realne a neizkoriščene naravne ali

druge moţnosti pa jim manjkata dva ali kar vsi trije ţe našteti osnovni predpogoji - ustrezna

infrastruktura, specializirani izvajalci in učinkovit dostop na trţišče:

Tolmin - priprave športnikov

Počitnice na planinah

Smučanje

Kajakaški center Most na Soči

Center zdravega ţivljenja

Dializni center Kobarid

Naravoslovni turizem

Priprave športnikov: imamo spodobno športno infrastrukturo v športnem parku Brajda, še posebej dobre

moţnosti za nogometaše; ni nosilca, ki bi bil zainteresiran in usposobljen za izvajanje programa in aktivno

trţenje kapacitet.

Turistične planine: ideja ima potencial posebnega nišnega produkta, ki nikoli ne bo dosegel velikega obsega,

lahko pa bi bil zelo odmeven v kontekstu posebnosti in lokalne identitete. Na tolminskem in kobariškem

območju najdemo največ ţivečih pašnih planin v Sloveniji – večina jih je tudi obnovljenih skozi popotresno

obnovo. Če bi se lastniki odločili za gradnjo apartmajev, bi lahko razvili podobno odmeven turistični produkt kot

so npr. na Hrvaškem počitnice na svetilnikih. Pogoj – tovrstno dejavnost je dopustno razvijati le na ţivih

planinah kot dopolnitev osnovni dejavnosti.

Prvi korak bi lahko bil organizacija sirarske poti, ki bi zdruţevala vse pašne planine (in posameznike)

zainteresirane in organizirane za prodajo svojih izdelkov.

Smučanje: destinacija Tolmin-Kobarid ima dolgo smučarsko tradicijo (Livek), ki pa so jo prekinile razvojni

zaostanek in klimatske spremembe. Smučanje se ne more več uvrstiti med najpomembnejše produkte, lahko pa

bi ga razvijali kot dopolnilno ali nišno ponudbo:

izhodišče za okoliška smučišča (Kanin, Trbiţ, Sorica, Kobla, Cerkno)

lokalno druţinsko smučišče na Ponikvah: primerna in odlična podpora razvoju namestitvenih kapacitet

na Šentviški planoti

smučarski tek: ureditev tekaških prog na območju Idrske planine in Matajurja

turno smučanje: odlične pogoje za turno smučanje bi lahko izkoristili ponudniki kapacitet v izhodiščih

(Krn, Tolminske Ravne) pa tudi gorski vodniki oz, športne agencije z ustreznim kadrom



Kajakaški center: organiziran klub, odlični rezultati kajakašev in akumulacijsko jezero so realna podlaga za

razvoj športnega centra, ki bi ponujal priprave tudi zunajim obiskovalcem in prispeval k zapolnjevanju kapacitet

na Mostu na Soči.

Center zdravega ţivljenja: društvo Preporod je bilo v obdobju 2006-2008 s svojimi vedno zasedenimi

desetdnevnimi programi postenja najuspešnejši organiziran program na Mostu na Soči in odličen promotor

lokalnih atrakcij, ki jih udeleţenci vsakodnevno obiskujejo. Primerna lastniška in programska rešitev bi lahko

zagotovila razvoj celoletnega centra zdravega ţivljenja, primerljivega s podobnimi klinikami v tujini.

Dializni center Kobarid: nastajajoči dializni center v Kobaridu bi v sodelovanju z ostalimi ponudniki lahko

postal tudi priloţnost, ki bi omogočala čimbolj normalne počitnice segmentu ledvičnih bolnikov.

Naravoslovni turizem: velika geološka in geografska raznolikost destinacije je razlog izjemnega števila

naravnih zanimivosti, znamenitosti, posebnosti, obstoja raznolikih, zanimivih ali posebnih ţivalskih in

rastlinskih vrst. Imamo lokalne strokovnjake, tudi nekatere odlične primere organiziranih naravoslovnih vsebin

(vzreja Soške postrvi, naravoslovna učilnica na Mostu na Soči), torej mnoţico elementov, ki bi jih bilo moţno

povezati v atraktivne programe.

3.4. Drugi turistični proizvodi

Drugi turistični proizvodi zajemajo preostale aktualne programe, ki z vidika destinacije kot

celote:

nimajo moţnosti za nadaljnjo rast (lov)

velika nadaljnja rast ni prioriteta/zaţelena (tranzit)

nimajo zadostne potrebne infrastrukture za nadaljnjo rast (poslovna srečanja)

so odvisni od dogodkov ali dejavnosti občasnega značaja, ki jih ne moremo načrtovati

(snemanje Narnije, programi vezani na popotresno obnovo)

Kljub temu, da v danih razmerah tovrstni programi na nivoju destinacije pa nimajo moţnosti

za širši razvoj, so lahko za posamezne ponudnike velikega pomena (npr. tranzit), zato jih ne

smemo zanemariti pač pa ustrezno umestiti v lokalno dogajanje.

Naziv proizvoda Omejitve

Lov Proizvod v celoti pokrivajo lovske druţine, vir (ţivali) je omejen in tako tudi

število lovcev oz. gostov iz tega naslova.

Tranzit Proizvod je sicer po svojem obsegu pomemben, tranzitni gostje so dobrodošel

segment, ki zapolnjuje luknje v terminih in pripelje koga v nizki sezoni, nikakor pa

tranzitni obiskovalci ne morejo biti naša prioriteta in strateška usmeritev.

Poslovna srečanja Proizvoda (konference, seminarji, kongresi …) zaenkrat ne moremo razvijati ker

nam manjka najosnovnejša (hotelska) infrastruktura in konferenčne kapacitete.

Občasni dogodki Občasni pomembni dogodki kot je bilo npr. v letu 2007 snemanje Disneyevega

filma Zgodbe iz Narnije so sicer zelo dobrodošli, ne moremo pa jih vnaprej

načrtovati; pridobivanje takih vsebin je za našo nerazvito destinacijo izjemno

zahtevno.



3.5. Dnevni turistični programi

Dnevni turistični programi vključujejo celoten spekter razvite ponudbe destinacije, ki privlači

dnevne obiskovalce – okoliške prebivalce, stacionarne goste v destinaciji in stacionarne goste

v sosednjih turističnih krajih

izleti - obisk muzejev, kulturnih, naravnih in zgodovinskih znamenitosti

prireditve in festivali

športni programi

športno plezanje

kopanje

gastronomija

gostinstvo

tipični lokalni proizvodi

igralništvo

Naziv proizvoda Opis Ciljna publika Ponudniki

Izleti Sprehodi v naravno

okolje, obiski lokalnih

naravnih in kulturnih

znamenitosti

Dnevni obiskovalci vseh

kategorij

Upravljalci znamenitosti

(muzeji, Fundacija poti miru,

društva, LTO sotočje, lokalne

skupnosti…)

Prireditve in

festivali

Dnevni in večdnevni

športni, kulturni, zabavni

dogodki

Udeleţenci tekmovanj,

iskalci zabave in dobrega

druţenja vseh kategorij, večji

deleţ mlajše populacije

Vsi organizatorji: društva in

zveze, mladinske organizacije,

institucije, lokalne skupnosti,

zunanji organizatorji…)

Športni programi Individualno ali

organizira no ukvarjanje z

izbrano športno

dejavnostjo

Aktivna populacija in aktivni

obiskovalci vseh kategorij;

velik deleţ organiziranih

skupin

Športne agencije, planinska in

druga športna društva

Športno plezanje Plezanje v urejenih in

opremljenih plezališčih

Športni plezalci, alpinisti,

druţine plezalcev in

alpinistov

Skrbniki plezališč, organizirane

komercialne ponudbe (še) ni

Kopanje Kopanje, sončenje in

druţenje na bregovih rek

Druţine, pari in prijatelji Lokalne skupnosti oz. Skrbniki

javne infrastrukture

Gastronomija Ponudba hrane in pijače v

vrhunskih restavracijah

Zahtevnejši obiskovalci, ki si

ţelijo odlično pripravljene in

postreţene hrane in pijače in

so za to pripravljeni tudi

plačati primerno ceno

Odlične restavracije, tudi

catering

Gostinstvo Ponudba hrane in pijače v

vseh gostinskih lokalih in

na prireditvah

Vsi obiskovalci v skladu s

svojimi potrebami in ţeljami,

organizirani dogodki

(obletnice, druţabna

srečanja…)

Vsi ponudniki hrane in pijače

(bari, okrepčevalnice, pizzerije,

gostilne, restavracije),

ponudniki cateringa

Tipični lokalni

proizvodi

Ponudba tipičnih lokalnih

pridelkov, izdelkov obrti

in umetnostne obrti

Vsi obiskovalci s pozitivnim

odnosom do zdrave hrane in

lokalnega izročila

Kmetje, obrtniki, ljubitelji,

društva…

Igralništvo Igre in zabava v igralnici Stacionarni in občasni gostje

za poţivitev, igralci

Casino Aurora



4. Ocena ekonomskih učinkov turizma1

4.1. Dimenzija in vrednotenje posameznih turističnih proizvodov

4.1.1. Velikost posameznih turističnih proizvodov

TURISTIČNI PROIZVOD NOČITVE DELEŢ

1 Sprostitev in oddih 13.616 19,3%

2 Športne aktivnosti na vodah 11.385 16,1%

3 Pohodništvo 10.923 15,5%

4 Padalstvo 8.716 12,3%

5 Šole v naravi 5.646 8,0%

6 Ribolov 4.436 6,3%

7 Gastronomija 2.346 3,3%

8 Motoristi 1.966 2,8%

9 Butični turizem 915 1,3%

10 Igralništvo 102 0,1%

11 Team building

I. Razviti proizvodi skupaj (1…11) 60.052 85,1%

12 Zgodovinski turizem 1.587 2,2%

13 Priprave športnikov 141 0,2%

14 Tolmin - festivalsko mesto 86 0,1%

15 Kolesarstvo 3.928 5,6%

16 Center zdravega ţivljenja (Most)

II. Nastajajoči in potencialni proizvodi

skupaj (12…16) 5.742 8,1%

17 Tranzit 3.401 4,8%

18 Občasni dogodki 695 1,0%

19 Poslovna srečanja 647 0,9%

20 Drugo (kmetije) 70 0,1%

III. Drugo skupaj (17-20) 4.813 6,8%

SKUPAJ (I+II+III) 70.607 100,0%

Preglednica obravnava stacionarne goste v registriranih kapacitetah skozi prizmo produktov

oz. motivacijskih segmentov. Torej tiste, ki prespijo vsaj eno noč v turistični postelji ali

kampu.

Velika večina, 85% obiskovalcev pride na območje občine Kobarid zaradi narave in več kot

polovica izrecno zaradi aktivnosti, ki jih v tem naravnem okolju lahko počnejo. Tipičnega

obiskovalca našega območja torej lahko opišemo kot ljubitelja narave, ki svoje počitnice

preţivlja na bolj ali manj aktiven način.

63% obiskovalcev pride zaradi štirih vodilnih turističnih ponudb in sicer je še vedno največji

segment »sprostitve in oddih«, takoj za njim pa sledijo trije športni motivi: športi na vodah,

pohodništvo in jadralno padalstvo. Po številu obiskovalce in realiziranih nočitev so zelo

pomembne tudi šole v naravi, ribiči pa naštetim sledijo z 8% nočitev na šestem mestu.

1 V tem poglavju so uporabljeni statistični podatki in finančne ocene iz zaključenega leta 2007



4.1.2. Distribucija turističnih proizvodov po vrstah kapacitet

Hoteli in gostišča Sobe, apartmaji, kmetije Kampi CŠOD in koče

SKUPAJ % SKUPAJ % SKUPAJ % SKUPAJ %

Ribolov 3.230 24,9% Pohodništvo 1.362 22,8% Sprostitev&oddih 12.372 30,8% Šole v naravi 5.646 49,3%

Gastronomija 2.346 18,1% Šport - vode 729 12,2% Šport - vode 10.473 26,1% Pohodništvo 4.741 41,4%

Padalstvo 1.878 14,5% Padalstvo 716 12,0% Padalstvo 6.122 15,2%

Pohodništvo 948 7,3% Ribolov 577 9,7% Pohodništvo 3.872 9,6%

Butični turizem 915 7,0% Sprostitev&oddih 534 8,9% Motoristi 1.227 3,1%

Sprostitev&oddih 710 5,5% Motoristi 230 3,9% Ribolov 629 1,6%

Motoristi 509 3,9% Igralništvo 18 0,3%

Šport - vode 183 1,4%

Igralništvo 84 0,6%

Razviti proizvodi 10.804 83,2%

Razviti

proizvodi 4.167 69,7% Razviti proizvodi 34.695 86,3% Razviti proizvodi 10.386 90,8%

Zgodovin. turizem 691 5,3% Zgod. turizem 305 5,1% Kolesarstvo 3.380 8,4% Zgod. turizem 353 3,1%

Kolesarstvo 234 1,8% Kolesarstvo 244 4,1% Zgod. turizem 238 0,6% Priprave športnikov 141 1,2%

Prireditve 68 0,5% Prireditve 18 0,3% Kolesarstvo 71 0,6%

Nastajajoči in

potencialni 993 7,6%

Nastajajoči in

potencialni 567 9,5% Nastajajoči in

potencialni 3.617 9,0% Nastajajoči in

potencialni 565 4,9%

Tranzit 1.033 7,9% Tranzit 484 8,1% Tranzit 1.885 4,7% Poslovna sreč. 494 4,3%

Poslovna sreč. 75 0,6% Poslovna sreč. 78 1,3%

Drugo (Narnija) 86 0,7% Drugo (Narnija) 679 11,4%

Drugo 1.194 9,2% Drugo 1.241 20,8% drugo 1.885 4,7% drugo 494 4,3%

SKUPAJ 12.991 100,0% SKUPAJ 5.974 100,0% SKUPAJ 40.197 100,0% SKUPAJ 11.445 100,0%

Precejšnje razlike so tudi po posameznih namestitvenih strukturah. Za hotele in gostišča so najštevilnejši obiskovalci ribiči, sledi gastronomija in

padalci, za zasebne sobe in apartmaje so najštevilnejši pohodniki, sledijo jim ljubitelji vodnih športov in padalci, za kampe so najpomembnejša

skupina »sprostitev in oddih«, sledijo jim ljubitelji vodnih športov in tudi v tem primeru padalci.



4.1.3. Finančna dimenzija posameznih turističnih proizvodov

razporeditev po skupni potrošnji razporeditev po potrošnji na dan

TURISTIČNI

PROIZVOD

POTROŠNJA

SKUPAJ

(EUR)

DELEŢ TURISTIČNI

PROIZVOD

POTROŠNJA

NA DAN

(EUR)

1 Ribolov 645.236 17,4% 1 Butični turizem 166,6

2 Športne aktivnosti/vode 555.833 15,0% 2 Ribolov 145,4

3 Sprostitev in oddih 542.804 14,7% 3 Gastronomija 135,3

4 Padalstvo 468.474 12,7% 4 Padalstvo 53,8

5 Pohodništvo 441.758 11,9% 5 Športne aktivnosti/ vode 48,8

6 Gastronomija 317.503 8,6% 6 Igralništvo 41,9

7 Butični turizem 152.434 4,1% 7 Pohodništvo 40,4

8 Šole v naravi 100.062 2,7% 8 Sprostitev in oddih 39,9

9 Motoristi 70.767 1,9% 9 Motoristi 36,0

10 Igralništvo 4.291 0,1% 10 Šole v naravi 17,7

I. Razviti proizvodi 3.299.162 89,1% I. Razviti proizvodi 54,9

13 Kolesarstvo 147.278 4,0% 13 Festivali 89,2

14 Poti miru 92.380 2,5% 14 Poti miru 58,2

15 Festivali 7.687 0,2% 15 Kolesarstvo 37,5

16 Priprave športnikov 4.314 0,1% 16 Priprave športnikov 30,6

II. Nastajajoči in

potencialni 251.659 6,8% II.

Nastajajoči in

potencialni 43,8

18 Tranzit 113.375 3,1% 18 Drugo (kmetije) 56,4

19 Poslovna srečanja 18.660 0,5% 19 Tranzit 33,3

20 Občasni dogodki 15.562 0,4% 20 Poslovna srečanja 28,9

21 Drugo (kmetije) 3.951 0,1% 21 Občasni dogodki 22,4

III. DRUGO 151.548 4,1% III. DRUGO 31,5

SKUPAJ (I+II+III) 3.702.370 100,0% POVPREČJE (SKUPAJ) 52,4

Presoja turističnih proizvodov po ocenjeni potrošnji nam pomembnost posameznih segmentov

pokaţe v bistveno drugačni luči. Če opazujemo dnevno potrošnjo predvsem močno izstopajo

trije zelo kobariško obarvani proizvodi in sicer ribolov, butični turizem in gastronomija.

Dnevna potrošnja navedenih je tri in večkrat višja od povprečne. Vsi trije segmenti skupaj

prispevajo 10,9% vseh nočitev v občini, na drugi strani pa kar 33,6% skupnih prihodkov vseh

stacionarnih obiskovalcev.

Če upoštevamo še dimenzijo posameznega produkta se večji del (81%) kobariških

turističnih prihodkov, ki jih prinašajo stacionarni gostje, lepo razporedi med prvih šest

najpomembnejših turističnih proizvodov: ribolov, športne aktivnosti na vodah,

sprostitev in oddih, padalstvo, pohodništvo in gastronomija. Ti podatki so pomembni tudi

zato, ker nam pomagajo argumentirati prioritete in na primeren način razporediti tudi

marketinško podporo destinacije (LTO).



4.1.4. Ocena skupnih prihodkov turistične dejavnosti v občini Kobarid

OCENA TURISTIČNE POTROŠNJE EUR

Stacionarni

gostje

Hoteli&gostišča 1.527.428

Sobe&apartmaji 315.145

Kampi 1.602.596

CŠOD in koče 257.201

Stacionarni obiskovalci skupaj 3.702.370

Dnevni

obiskovalci

Casino aurora 7.330.718

Gostinstvo dnevni gostje 2.321.082

Planinske koče

Športne agencije 415.387

Prevozniki 41.798

Lovci 29.100

Znamenitosti (muzeji,

Tolminska korita…) 250.000

Dnevni obiskovalci skupaj 10.388.085

TURISTIČNA POTROŠNJA SKUPAJ 14.090.455

Skupno potrošnjo obiskovalcev v občini Kobarid ocenjujemo na 14,0 M EUR, kar je glede na

dejstvo, da v občini ni nobenega velikega ponudnika, primerljivega s hotelskimi hišami v bolj

znanih slovenskih turističnih središčih, spoštovanja vreden rezultat. Izstopajoča je sicer

postavka igralnice Aurora, ki pa občini prispeva predvsem delovna mesta in koncesijo (ca.

360.000 EUR v 2008), z ostalimi sredstvi pa se pokrivajo dajatve in stroške igralnice. Številni

obiskovalci igralnice so osredotočeni predvsem na igralništvo, njihovega obiska ni čutiti niti v

odličnih kobariških restavracijah niti v znamenitem Kobariškem muzeju. Je pa s svojim

stalnim in kvalitetnim zabavnim programom dobrodošla dodatna ponudba tudi za destinacijo.

4.1.4.1. Struktura potrošnje stacionarnih gostov

OCENA STRUKTURE POTROŠNJE

STACIONARNIH GOSTOV EUR deleţ

Namestitev (BB, HB, najem apartmaja) 1.397.182 37,74%

Gostinske storitve 1.134.449 30,64%

Trgovina 592.693 16,01%

Dovolilnice (ribiči, padalci, kajakaši) 164.076 4,43%

Vodenje 109.148 2,95%

Športni programi 86.364 2,33%

Vstopnine 70.402 1,90%

Lokalni transport 58.517 1,58%

Turist. Taksa 42.933 1,16%

Spominki 21.944 0,59%

Razglednice 18.886 0,51%

Izposoja opreme 4.726 0,13%

Agencijske storitve 1.050 0,03%

POTROŠNJA SKUPAJ 3.702.370 100,00%

Preglednica prikazuje oceno strukture porabe obiskovalcev v času njihovega bivanja v

destinaciji.


LTO Sotočje, december 2008 38

4.1.3. Struktura segmentov po nacionalnostih

SLOVENIJA Nemčija Avstrija Italija Nizozemska Češka Velika Brit.

1 Sprostitev/oddih 8.511 Šport na vodah 5.430 Padalstvo 1.620 Šport na vodah 1.294 Sprostitev/oddih 1.165 Šport na vodah 774 Ribolov 800

2 Pohodništvo 6.238 Padalstvo 3.135 Šport na vodah 1.116 Sprostitev/oddih 674 Pohodništvo 694 Obč. Dogodki 695 Pohodništvo 567

3 Šole v naravi 5.646 Pohodništvo 875 Gastronomija 411 Ribolov 647 Padalstvo 436 Padalstvo 577 Gastronomija 324

4 Kolesarstvo 2.541 Motoristi 832 Zgod. turizem 293 Pohodništvo 571 Tranzit 411 Tranzit 324 Padalstvo 301

5 Padalstvo 1.109 Tranzit 685 Kolesarstvo 284 Gastronomija 309 Ribolov 234 Ribolov 256 A arhitektura 283

6 Šport na vodah 1.057 Kolesarstvo 663 Sprostitev/oddih 280 Padalstvo 212 Šport na vodah 106 Pohodništvo 235 Sprostitev/oddih 278

7 Gastronomija 670 Sprostitev/oddih 660 Tranzit 233 Tranzit 158 Sprostitev/oddih 185 Tranzit 270

8 Motoristi 618 Zgod. turizem 136 Motoristi 188 Zgod. turizem 102 Šport na vodah 184

9 Poslovna sr. 549 Gastronomija 133 Pohodništvo 161 SKUPAJ 4.189 SKUPAJ 3.254 SKUPAJ 3.091 SKUPAJ 3.050

10 Zgod. turizem 494 Ribolov 111 Ribolov 155

11 Arhitektura 357 SKUPAJ 12.844 SKUPAJ 4.809

12 Tranzit 186

13 Priprave šport 141

14 Ribolov 120

SKUPAJ 28.246

Francija Belgija Švica ZDA Madţarska Hrvaška Izrael

1 Ribolov 990 Pohodništvo 409 Padalstvo 210 Gastronomija 183 Šport na vodah 387 Pohodništvo 227 Tranzit 126

2 Sprostitev/oddih 190 Sprostitev/oddih 367 Ribolov 161 Zgod. turizem 142 Padalstvo 92 SKUPAJ 338 SKUPAJ 248

3 Šport na vodah 108 Padalstvo 217 Šport na vodah 146 Tranzit 109 SKUPAJ 501

4 Šport na vodah 159 Pohodništvo 117 Ribolov 100

5 Ribolov 140 Sprostitev/oddih 100 Pohodništvo 95

SKUPAJ 1.548 SKUPAJ 1.474 SKUPAJ 866 SKUPAJ 739

Opazovanje obiskovalcev po posameznih trţiščih nam precej jasno pokaţe preference teh trgov, ugotovitve nam morajo biti pomembna

orientacija pri oblikovanju trţnega komuniciranja. Športne aktivnosti so na vseh naših najpomembnejših trgih prevladujoči motiv, čeprav se v

skupnem povprečju na prvo mesto uvrstijo klasični turisti (oddih in sprostitev), pa še pri teh lahko ugotavljamo izrazite aktivne komponente

njihovega bivanja, seveda na športno manj zahtevnem nivoju.



Analiza segmentov po emitivnih trţiščih nam poleg ustaljenih predstav pokaţe tudi nekaj na

prvi pogled zanimivih, celo presenetljivih rezultatov:

tudi pri italijanskih obiskovalcih, ki v naših predstavah veljajo za obiskovalce, ki imajo

radi udobje in si ne ţelijo naprezanja, je športni motiv najpomembnejši – največ jih pride

zaradi aktivnosti na Soči

gastronomija, kot eden najbolj posebnih kobariških produktov, ima na prvem mestu

domače obiskovalce, sledijo Avstrijci in Angleţi, Italijani so šele na četrtem mestu

(seveda pa jih je bistveno več med dnevnimi obiskovalci). Še posebej zanimivo je, da je ta

ponudba najpomembnejša za Američane

kolesarstvo najdemo samo pri domačih obiskovalcih, Nemcih in Avstrijcih; glede na

dejstvo, da je to nov produkt, ki šele nastaja, je opaznost teh obiskovalcev ţe zelo velika

med ribiči, ki so včasih veljali predvsem za italijansko klientelo, so na prvem mestu

Francozi, sledijo jim Angleţi, šele na tretjem mestu z znatnim zaostankom najdemo

Italijane

pohodništvo, produkt s katerim se razen planinskih društev nobeden od komercialnih

ponudnikov ne ukvarja v zadostni meri, je univerzalno zanimiv prav za vsa trţišča

Rezultate te analize si je sicer potrebno razlagati z določeno mero previdnosti. Razlike v

preferencah istih emitivnih trţišč, ki jih najdemo, če primerjamo enako analizo za občino

Tolmin kot za občino Kobarid nam povedo dvoje:

1. rezultati analize nam na eni strani res pokaţejo realni interes trţišča in obseg

povpraševanja

2. na drugi strani pa nam jasno povedo, da povpraševanje ni povsem avtonomna kategorija

ampak je vezano tudi na obstoječo ponudbo (gastronomija kot motiv prihoda v občino

Tolmin ne obstaja – to ne pomeni, da trga za oţjo Tolminsko ni ampak predvsem to, da na

tem območju nimamo primerne ponudbe)



4.3. Ocena zaposlenosti

ponudnik, podjetje, institucija stalno pogodbeno

(določen čas)

študenti

(od-do)

dodatna

dejavnost (št. gospodinjstev)

LTO Sotočje 2 3 8

Muzeji in galerije 8 13 5 5 8

Hoteli 15 3+3

Penzioni in gostišča 33 21 1

Apartmaji in počitniška stanovanja 2,5 1 22

Zasebne sobe 1 2

Turistične kmetije 2 1

Kampi 13 32

CŠOD 9

Planinski domovi in društva 10

ostale kmetije 1

Gostinstvo 8 1 4 2

Športne agencije 7 0 42 42

Prevozništvo 3


Ribolov in ribogojstvo 5

Druge institucije in društva 3 1

Welness 1

Casino 65 5 25 32

ponudniki, ki niso člani LTOja (bari) 10 2 8 8 1

SKUPAJ 186,5 87 87 97 35

Turizem v občini Kobarid prispeva ţe preko 20% delovnih mest (vseh v letu 2007 je bilo

1.119 – vir SURS)

186,5 je stalnih delovnih mest

87 delovnih mest je zagotovljenih skozi sezono oz. za določen čas (upoštevali smo 6

mesecev)

za 87-97 študentov je turizem pomemben, za marsikoga tudi edini vir dodatnega

dohodka

35 gospodinjstev razvija turizem kot dodatno dejavnost, ki jim prinaša dodatne

ekonomske učinke

V občini Kobarid je bilo v letu 2007 1.119 zaposlenih, kar pomeni, da turizem prispeva ţe

20,6 % delovnih mest. Turizem je dejavnost, ki v dolini Soče spada med tiste z največjimi

razvojnimi moţnostmi, tudi v kontekstu zaposlovanja, samozaposlovanja, podjetništva ali

zagotavljanja dodatnega dohodka in v občini Kobarid se počasi prebija med najpomembnejše

delodajalce.



5. Ključni trendi na turističnem trgu

Turizem je največja industrija na svetu, zaradi svoje narave pa tudi izredno dinamična. Pogoji

za delo se zato stalno spreminjajo. Navajamo ključne aktualne trende, ki jih je potrebno

upoštevati pri našem delu:

1. Spremembe načina in sloga ţivljenja

Zavedanje pomena zdravja, ki postaja osrednja vrednota.

Potovanja kot del načina ţivljenja, vse večja spontanost, zdruţevanje in prepletanje

dela in prostega časa, iskanje raznolikosti.

Iskanje tako komplementarnega kot drugačnega, kontrastnega sveta.

Iskanje identitete in uţitkov.

Povečan pomen okolja, narave, individualno oblikovanih proizvodov in storitev,

varnosti.

Povečano povpraševanje po sproščujočih aktivnostih.

Aktivne in aktivnosti ter doţivetij polne počitnice postajajo vse bolj priljubljene.

Vse bolj kritičen odnos do umetne ponudbe in vse višje vrednotenje avtentičnega.

2. Socio-demografske spremembe

Več enočlanskih gospodinjstev, več razpoloţljivega dohodka in višja kupna moč.

Strukturne spremembe v druţinah (manj otrok, enostarševske druţine itd).

Naraščanje seniorskega trga (z več dohodka, več mobilnosti, več aktivnosti) in

upadanja druţinskega; število izkušenih seniorskih popotnikov bo raslo hitreje kot

razvoj ponudbe na splošno.

3. Spremembe v nakupnem vedenju

Manj načrtovanja vnaprej, odločitve na kratki rok.

Odprtost do novih tehnologij in distribucijskih kanalov.

Povečana fleksibilnost.

Manj klasične paketne ponudbe, več individualnih programov.

4. Spremembe v potovalnem obnašanju

Več kratkih oddihov z različnimi motivi (mesta, obala, kultura, dogodki, dobro

počutje) namesto enega dolgega potovanja v oddaljene destinacije.

Več raznolikih potovalnih izkušenj: fleksibilnost pri izbiri destinacij, hibridni turist

(enkrat preproste počitnice, drugič luksuzne, enkrat v bliţnjo destinacijo, drugič v

oddaljeno, kombinacija nizko cenovnega leta z visoko kakovostjo hotela, kombinacija

poceni namestitve in vrhunske prireditve itd).

Naraščanje potrebe po samorazvoju in kreativnem izraţanju. Ker so potovalne

izkušnje vedno bogatejše, povzročajo ţeljo po nadaljnjem potovanju. Ljudje iščejo

globlje, avtentične, kar spreminja odnos med gostiteljem in gostom.

Pričakovanje višje kakovosti izkušenj in storitev na vseh ravneh potrošnje – turisti

ţelijo biti vedno manj »turisti«.

Vedno bolj iščejo nekaj novega in boljšega, na drugi strani pa je vedno manj

edinstvenih destinacij.

Izkušnje in kritični pogledi bodo spodbudili turiste, da se bodo vračali v destinacije, s

katerimi so bili zadovoljni v preteklosti.



Destinacije bodo vse bolj pridobivale od preprostega in cenovno lahko dostopnega

dostopa za kratke oddihe – cenovno nizka dostopnost (nizko cenovni avioprevozniki)

destinacije je postala eden ključnih motivov v nakupnem odločanju obiskovalcev.

5. Povečana občutljivost za ceno in kakovost

Turist je vse bolj zahteven in kritičen v svojih pričakovanjih.

Aktivno je potrebno razvijati dodano vrednost (osnovna vrednost, dodana vrednost in

čustveno vrednost).

6. Internacionalizacija konkurence

Povečanje konkurence med turističnimi destinacijami (mestne destinacije, obmorske,

nove destinacije v Vzhodni in Srednji Evropi, tradicionalne gorske destinacije,

prekomorske destinacije vse tekmujejo za iste potencialne obiskovalce).

Pripadnost in lojalnost destinacijam bo še naprej upadala.

Pokrajine, ki ponujajo celovit, raznolik in uravnoteţen koncept, bodo vse bolj iskane.

7. Tekmovanje na področju informacij in tehnologij

Internet je postal osnoven in lahko dostopen vir informaciji, omogoča preproste

primerjave, večji je nadzor nad cenami in produkti, on-line rezervacije in plačila so

poenostavila nakupne postopke; pomen interneta bo rastel še naprej.

Pojavljajo se priloţnosti na področju mobilne telefonije in digitalne televizije.

Razvijajo se novi plačilni sistemi, varne kreditne kartice in e-denarnice, kar povečuje

varnost transferja plačil on-line.

Razvoj cenejših globalnih komunikacij in transporta hitro povečuje obseg potovanj.

Nove GPS (globalni sistemi pozicioniranja) tehnologije omogočajo boljšo

organizacijo in večjo učinkovitost ponudbe kot tudi večji sledljivost turističnih tokov

8. Diferenciacija

Trţno segmentiranje med velikim, masovnim trgom s poceni in hitro spremenljivi

produkti in programi ter med premium trgom s posebnimi produkti in storitvami za

specifične ciljne skupine.

Vse večje povpraševanje za luksuzne in posebne produkte.

Glede na dejstvo, da je status manj pomemben kot nekdaj, postaja obnašanje vse bolj

personalizirano, kar vodi k povpraševanju po manjših nastanitvenih zmogljivostih (na

primer manjših, avtentičnih druţinskih hotelih).

Potrebno je poznati motivacije in interese trţnih segmentov, definirati in izkoristiti

edinstvene prodajne priloţnosti turističnih produktov (USP).

Trţenjska sporočila morajo temeljiti na izkušnjah in občutjih, produkte je treba

oblikovati po meri potrošnika.

Vedno večji pomen pridobiva branding.

9. Varnost

Teroristični napadi, regionalne vojne, onesnaţenje in druge krize so postale del

vsakdanjega ţivljenja in vplivajo na potrebo, da se počutimo varne – turisti se

izogibajo destinacijam, ki veljajo za tvegane.



10. Trajnostna usmerjenost in ključni premiki na zelenem trgu

Turizem temelji prav na ohranjenem naravnem in druţbenem okolju: odkrivanje

naravne in kulturne dediščine ter sprostitev v neokrnjeni naravi je še vedno eden

glavnih motivov za potovanja – okolje je torej ključni kapital, ki ga je potrebno

trajnostno upravljati.

Spreminjanje vedenja in vrednot potrošnikov: raziskave dokazujejo, da so

potrošniki vse bolj osveščeni in vedno bolj naklonjeni zelenim moţnostim − varovanje

okolja je vse bolj visoko na lestvici njihovih vrednot

Brez skrbi za okolje danes ni več poslovnega uspeha ne poslovnega ugleda: potrošniki, investitorji, delničarji, zaposleni in splošna javnost tako od podjetij kot tudi

drţav zahtevajo vse bolj odgovorno ravnanje.

Turizem je visoko občutljiv na podnebne razmere: podnebje vpliva na izbiro kraja,

časa in vrste počitnic, določa turistično infrastrukturo in ponudbo, podnebne

spremembe bodo vplivale na turizem posredno tudi preko demografskih, ekonomskih

in socialnih dejavnikov, zato je pomembno, da se turizem aktivno prilagaja in sooči z

geografsko, časovno in produktno prerazporeditvijo

Turizem ustvarja 5 % izpustov toplogrednih plinov in mora zato na globalni

ravni tudi za ta del prevzeti odgovornost (predvsem hoteli in transportni sektor)

Podnebne spremembe so ena najbolj vročih tem na mednarodni ravni: postale so

dejstvo, ki vedno bolj vpliva tako na ţivljenje na našem planetu kot tudi na poslovne

odločitve podjetij, organizacij, destinacij, drţav. Niso samo točka na politični agendi,

ampak tudi tema razgovorov v domovih številnih ljudi po vsem svetu.

Svet zelenega se je preselil na prve strani časopisov: o okoljskih vprašanjih se

veliko piše, govori, razpravlja; vsebine, zgodbe in novice pa je mogoče najti v vseh

medijih.

Zeleno postaja osrednje trţenjsko orodje za številna podjetja v vseh industrijah:

naraščajoči zeleni potencial med globalnimi potrošniki prepoznavajo številna podjetja,

kot npr.: trgovski gigant Wal-Mart, ki ponuja bolj ekološko hrano, ebayi, ki na

worldofgood.com nudi druţbeno odgovorne izdelke, ţivalim prijazno kozmetiko, kavo

preko pravične trgovine, ekološka oblačila, pohištvo iz recikliranih materialov, športni

gigant Nike, ki bi naj do leta 2011 postal ogljično nevtralen, do Whole Foods Market,

ki je svoj posel ţe v osnovi zgradil na ekološki hrani ...

Velikost trga zelenih produktov je ţe danes velika, vendar je trg fragmentiran,

potrošniki pa te izdelke teţko najdejo preko tradicionalnih kanalov. Po podatkih

ameriške raziskovalne inštitucije NPD group je število ljudi, ki jih na primer zanima

okolju prijazen tekstil, od leta 2003 povečalo za 300% in v tem času je tudi trg okolju

prijaznih izdelkov zrasel z okoli 11 milijard USD na 30 milijard USD. Kljub

gospodarski recesiji so ljudje za zelene proizvode pripravljeni plačevati .

Vse večji in močnejši je trg LOHAS (Lifestyle Of Health And Sustainability)

potrošnikov – ljudi z izrazitim ţivljenjskim slogom, ki izkazujejo odgovoren odnos

do svojega zdravja in »zdravja« okolja. Ti ljudje so večinoma bolj izobraţeni in imajo

višji dohodek, odprti so za zelo različne zelene iniciative, na vseh področjih, od bolj

zdrave hrane, zelenih potovanj do avtomobilov in kupovanja bolj trajnostne opreme za

njihove domove.

Drţave so trajnostne politike vključile v svoje razvojne strategije in koncepte,

preko številnih vladnih in še posebej nevladnih institucij in organov pa sporočajo o

nujnosti ukrepanja tako na ravni drţave, kot tudi podjetij.



Potrošnikov, ki so okoljsko ozaveščeni in potujejo, je vse več, iščejo informacije, ki

so zaenkrat še razdrobljene in neorganizirane v različnih virih2, včasih tudi teţko

dosegljive, vprašljivo verodostojne in teţko razumljive (neurejenost znakov za okolju

prijazno delovanje).

Na voljo so orodja za izračun svojega ogljičnega odtisa, začelo se je trgovanje z

ogljičnimi krediti, kupiti je mogoče ogljično izravnavo …

Na globalnem trgu je na voljo veliko število različnih okoljskih znakov oziroma

sistemov certificiranja, ki sporočajo turistom, da je ponudba prijazna do obiskovalcev,

zaposlenih in okolja.

5.1. Usmeritev v trajnostni koncept razvoja turizma

Destinacija Dolina Soče, Kobarid & Tolmin ima vse moţnosti, da se na ustrezen način odzove

na izzive, ki jih postavljajo navedeni trendi.

Analiza stanja nam je jasno povedala, da so narava in z naravo povezane aktivnosti osnovni

motiv za prihod obiskovalcev v naše okolje. Atraktivno in ohranjeno naravno okolje je tudi

najpomembnejši vir, ki nam je na voljo za razvoj turizma, zato se moramo do tega vira

obnašati čim bolj odgovorno.

Trajnostni koncept razvoja kot temeljni koncept se torej ponuja sam po sebi. Seveda bo

uspešen le, če obe občini tak koncept sprejmeta zavestno za vse svoje razvojne programe in

ne le za področje turizma.

Trajnostni turizem je torej aktualni trend, pa tudi razvojna in trţna priloţnost, ki prinaša

povsem konkretne ekonomske koristi:

konkretne finančne prihranke turističnim ponudnikom: zniţevanje stroškov zaradi

učinkovitejše rabe energije, manjše porabe vode, niţjih ekoloških taks;

večjo privlačnost za investitorje: do okolja prijazne in druţbeno odgovorne

investicije so vse bolj privlačne, boljše sprejete v lokalni populaciji, zaradi

trajnostnega pristopa dolgoročno vzdrţnejše;

boljšo pripravljenost na zakonodajo, nacionalno in evropsko, več moţnosti za

vključevanje v programe subvencioniranja in pospeševanja razvoja financirane iz

javnih virov, saj je okoljska odgovornost vedno pomembnejši kriterij, vključen v

razpisne pogoje

boljše in bolj motivirane kadre: podjetja, ki skrbijo za naravno in druţbeno okolje,

kakovost ţivljenja ter zadovoljstvo zaposlenih, laţje pritegnejo, motivirajo in zadrţijo

zaposlene;

večji ugled podjetja in destinacije, še posebej, če ga lahko podkrepimo s priznanimi

okoljskimi znaki;

prijetnejše izkušnje obiskovalcev: ponudniki in destinacije s trajnostnim pristopom

razvijajo bolj kakovosten produkt in si prizadevajo za večje zadovoljstvo

obiskovalcev;

uspešnejše nagovarjanje zahtevnejših segmentov: z dodelanim trajnostnim

konceptom lahko učinkoviteje in uspešneje nagovarjamo zahtevnejše segmente, ki so

za naše storitve pripravljeni priznati višjo ceno…

2 Če jih navedemo le nekaj: www.eonvionmentallyfriendlyhotels.com, www.greenwashingindex.com,

www.responsibletravel.com, www.gogreeentravel.com, www.iIpt.com, www.greenglobe.travel itd.



6. SWOT analiza

PREDNOSTI SLABOSTI

Ugodna geografska pozicija, bliţina emitivnih

trgov

Izjemne naravne danosti (Soča, TNP)

Bogata zgodovinska dediščina

Obstoječe podporno okolja (LTO, društvena

dejavnost, Tolminski muzej, PRC, Fundacija

Poti miru v Posočju)

Večinska naklonjenost prebivalstva

nadaljnjemu razvoju turizma

Intenzivna rast kapacitet, realizacije in

povpraševanja

Razviti programi športov v naravi (ribolov,

vode, jadralno padalstvo)

Uveljavljeni festivali in prireditve (Noč na

jezeru, Metal camp, Outdoor Show, Gorski

maraton, …)

Dediščina I. svetovne vojne

Destinacija še nima jasne trţne identitete

Slabe prometne povezave z osrednjo Slovenijo

Slab javni prevoz

Nezadostna prometna in turistična signalizacija

Premalo nastanitvenih kapacitet

Pomanjkanje znanja o turizmu

Popolna odvisnost od letne sezone

Premalo »pakirane« ponudbe, raznolikih prodajnih

programov

Odsotnost močnejših (kadrovsko in finančno)

ponudnikov

Ni jasne prostorske razvojne strategije

Propadanje/zaraščanje kulturne krajine

Ni razvojne strategije na področju turizma

Nepripravljenost/neprivlačnost destinacije za zunanje

investitorje

Neugodni demografski trendi, staranje prebivalcev na

kmetijah

PRILOŢNOSTI NEVARNOSTI

Vključevanje v Evropo (EURo, lokacija,

dostopnost)

Pridobljena EU priznanja (EMYA, Znak EU

dediščine, EDEN)

Povezovanje turizma in dejavnosti na kmetijah

Rast ekološke zavesti na ciljnih trgih –

skladnost karakterja destinacije z zelenimi

trendi

Globalna rast okoljske občutljivosti in

odgovornosti

Rast deleţa aktivnih počitnic

Razvoj alternativnih oblik turizma

Razvoj novih medijev in e-komuniciranja

Razvoj bliţnjih letališč (Trst, Treviso, Celovec,

Ljubljana)

Nerazumevajoča in neodzivna razvojna politika

lokalne skupnosti

Izjemna konkurenčnost v turističnih dejavnosti,

zahtevnejši standardi

Zapiranje v lokalne meje

Stihijski in nenadzorovan razvoj športnih programov v

naravi

Pretiran individualizem/samozadostnost ponudnikov

Nestimulativna davčna politika

Zapleteni upravni postopki

Globalna rast okoljske občutljivosti in odgovornosti

Nenadzorovan priliv zunanjega kapitala

Razvoj zelenega turizma samo na deklarativni ravni

SWOT analiza je pripomoček, ki nam na relativno preprost način pomaga opredeliti naše

močne in šibke točke ter priloţnosti in nevarnosti iz našega okolja. Pomaga nam učinkovito

upravljati našo turistično ponudbo – torej obvladovati in zmanjševati slabosti, krepiti močne

strani, izkoriščati priloţnosti, ki jih nam svet nudi in zagotavljati ustrezno in pravočasno

odzivnost na nevarnosti, ki se vedno pojavljajo.



6.1. Ključni faktorji uspeha

Spodnja slika prikazuje faktorje, od katerih je odvisno, ali bomo znali uporabiti prednosti in

obvladovati slabosti, izkoriščati priloţnosti in se izogniti nevarnostim, ali bomo znali

oblikovati privlačno in konkurenčno ponudbo in se ustrezno pozicionirati na trgu.

Glavni izziv destinacije Kobarid & Tolmin pa je, da bomo trajnostni koncept razvoja

znali sprejeti vsi ključni udeleţenci, tako v javnem kot v zasebnem/podjetniškem in

civilnem sektorju.

Shema 1: Prikaz ključnih faktorjev uspeha za razvoj in trţenje destinacije

Konkurenčen

& inovativen

produkt

Jasno

pozicioniranje

in močna

znamka

Atrakcije,

storitve,

infrastrukturaSodelovanje

vseh & ukrepi

podpirajo

strategijo

Elementi

preseţkov

(inovativnost,

arhitektura,

design)

Nenehno

raziskovanje

trga in

benchmark

Močno

vodstvo

(znanje,

sposobnost,

učinkovitost)

Verjeti v

skupno

»zgodbo« in

deliti vizijo in

strategijo

Ključni

faktorji

uspeha za

destinacijo

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.



7. Strateške opredelitve

7.1. Vizija destinacije

7.1.1. Opredelitev destinacije

Destinacija je okolje, v katerem obiskovalec preţivi večji del svojega turističnega bivanja.

Opredeljena je z lokacijo oz. geografskim območjem ter s skupnim konceptom upravljanja in

trţenja. V tem smislu je destinacija v veliki meri tudi dogovor, ki ga udeleţenci in ustvarjalci

turistične ponudbe na izbranem vsebinsko povezanem območju sklenejo z namenom povečati

svojo uspešnost in prepoznavnost na turističnem trgu.

V našem primeru sta se občini Tolmin in Kobarid dogovorile za ustanovitev skupne LTO in s

tem opredelile svoj prostor tudi kot območje skupne destinacije, ki je predmet te strategije.

7.1.2. Vizija

Vizija destinacije je stanje, ki ga ţelimo doseči, je opredelitev ţelene identitete destinacije v

bodočnosti pa tudi predstava o integraciji destinacije v okolje. Vizija destinacije je zgrajena

na osnovi skupnih značilnosti, načel delovanja in vrednot:

Značilnosti:

izjemno, raznoliko in ohranjeno naravno okolje na stičišču Alp in Jadrana,

sestavni del doline Soče, Triglavskega narodnega parka, Julijskih Alp in goriške

statistične regije (Smaragdne poti),

bogata zgodovinska dediščina s posebnim poudarkom na I. svetovni vojni,

destinacija za aktivne obiskovalce,

pozitiven odnos prebivalcev do turizma, ki ga prepoznavajo kot razvojno priloţnost.

Načela:

spoštovanje lokalnega znanja in izročila, načina ţivljenja prebivalcev – vse naravne in

kulturne danosti, ki so nam bile zaupane od prejšnjih generacij, bomo z odgovornim

ravnanjem oplemenitili in predali prihodnjim generacijam,

spoštovanje in odgovorno upravljanje naravne, kulture in zgodovinske dediščine,

oblikovanje in nudenje pristnih doţivetij, odkrivanje zgodb, ki so zgrajene na identiteti

destinacije,

razvijanje inovativne ponudbe, ki bo valorizirala naravne danosti na trajnosten način,

nagovarjanje ekološko ozaveščenih obiskovalcev, ki imajo odgovoren odnos do okolja

in prebivalcev,

naravno in kulturno okolje naše destinacije pretvarjamo v individualna in čustveno

močna doţivetja aktivnega oddiha, sprostitve in odkrivanja destinacije, ki je

pomemben del ponudbe doline Soče.

Vrednote:

Odgovornost – spoštovanje načel trajnostnega razvoja;

Ponos – zavedanje kvalitete okolja, lokalnega znanja, dediščine in izročila;



Pristnost – razvoj, ki temelji na naravnem in kulturnem bogastvu in ga valorizira na

trajnosten način.

Destinacija ima vse razvojne moţnosti, da izkoristi aktualen, vedno močnejši in dolgoročno

vzdrţen trend »zelenega« povpraševanja. Naravno okolje, obstoječa ponudba, tudi današnja

podoba v javnosti, vrednote prebivalcev; vse to so potenciali, ki omogočajo hitro in

učinkovito vključevanje v ta trend. Nespametno bi bilo iskati razvojne moţnosti v

masovnemu turizmu. Tako z vidika odgovornosti do prostora, v katerem ţivimo, kot tudi v

kontekstu realnih trţnih trendov je priloţnost destinacije v taki vrsti turizma, ki bo valorizirala

lokalno dediščino in naravne danosti na trajnosten način in s tem ustvarjala dodano vrednost,

ki bo pomembno prispevala k blagostanju prebivalcev.

VIZIJA TURISTIČNE DESTINACIJE:

Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) bo vodilna zelena destinacija v

Sloveniji, uvrščena na mednarodni seznam privlačnih zelenih ciljev.

Destinacija Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) je prepoznavna, uspešna in dobro

organizirana zelena turistična destinacija, zaţelen cilj tako ljubiteljev aktivnega oddiha

in sprostitve v navdušujočem naravnem okolju kot raziskovalcev dediščine in zgodovine.

Je pomemben sestavni element skupne podobe in uspešnosti celotne doline Soče in

širšega območja. Destinacija s pristnimi doţivetji izpolnjuje pričakovanja ekološko

ozaveščenih obiskovalcev, prispeva k druţbenemu in gospodarskemu blagostanju

prebivalcev ter zagotavlja varovanje naravne, kulturne in zgodovinske dediščine.



8. Cilji destinacije v obdobju 2010 - 2015

8.1. Glavni cilj – udejanjanje vizije

Vizija destinacije je postati vodilna zelena destinacija v Sloveniji, to pa je

dosegljivo le z aktivnim udejanjanjem politike trajnostnega razvoja.

Destinacija Dolina Soče – Kobarid & Tolmin bo na vseh področjih razvoja

sledila temu konceptu, se jasno pozicionirala na trgu kot zelena destinacija

in z odgovornim razvojem turizma prispevala k varovanju dediščine in k

večjemu blagostanju prebivalcev.

8.2. Cilji na področju obsega turistične realizacije

1. Povečanje letne realizacije turističnih nočitev na 100.000 (25%).

2. 150 novih leţišč v drobnem zasebnem sektorju (sobe, apartmaji)

3. 200 dodatnih mest v kampih

4. Povprečna rast zasedenosti vseh kapacitet za 5%.

5. 500 novih hotelskih postelj v naslednjih 10 letih.

Ad 1.: Zastavljen cilj dodatnih 25% nočitev (od 80.000 v letu 2009 do 100.000 v letu 2015) v

naslednjih 5 letih je zelo ambiciozen in predpostavlja relativno hitro umirjanje gospodarske

krize, normalizacijo razmer na turističnem trgu, kvalitetno delo vseh ponudnikov, rast obsega

namestitvenih kapacitet in uspešno pozicioniranje destinacije.

Ad 2. in 3.: Načrtovana rast navedenih kapacitet vključuje samo razvoj drobno podjetniškega

sektorja, torej zasebnih sob in apartmajev, turizma na kmetijah in kampov (od trenutnih 321

turističnih postelj na pričakovanih 471 postelj). Rast pričakujemo tudi zaradi nadaljevanja

popotresnega programa Soča 2013, konec obdobja pa pričakujemo umirjanje tovrstnih

investicij. Glede na naravne danosti in strukturo poseljenosti območja bi pričakovali več

naloţb v turizem kot dodatno dejavnost na kmetijah – v celi kobariški občini imamo danes

(2010) samo dve turistični kmetiji.

Ad 4.: S tem ciljem ţelimo poudariti, da moramo ob rasti kapacitet povečevati tudi

zasedenost obstoječih, da torej »produktivnost« za 5% presega rast novih kapacitet.

Ad 5.: Kobarid ima trenutno samo 61 hotelskih postelj, kar je velika ovira v razvoju

zahtevnejše ponudbe, organiziranih programov, pri pridobivanju večjih organizatorjev

potovanj, organizacij poslovnih konferenc in podobnih srečanj, zato so nove hotelske postelje

nujno potrebne. Za turistično nerazvito okolje, kot je občina Kobarid, je zastavljeni cilj 500

hotelskih postelj zahteven projekt, zato je obdobje raztegnjeno na 10 let. Pod številko 500

enot ni zamišljen en velik hotelski kompleks (čeprav ga pod pogojem primernega načina

vključevanja v prostor tudi ne izključujemo), pač pa predvsem – v skladu z občinskim

prostorskim načrtom – razpršena gradnja manjših druţinskih enot.



8.2. Cilji na področju trţenja

1. Izgradnja prepoznavne in uspešne destinacijske trţne znamke Dolina

Soče – Kobarid & Tolmin.

2. Razviti vsaj 10 uspešnih turističnih proizvodov, atrakcij ali dogodkov.

3. Identifikacija in animiranje najmanj 10 specializiranih partnerjev na

emitivnih trgih.

4. Podvojiti obseg rezervacij destinacijskega rezervacijskega sistema (iz

leta 2009).

Ad 1.: V minulem desetletju sta obe občini (Kobarid in Tolmin) predstavljali svojo turistično

ponudbo na trgu kot enovita destinacija pod znamko Deţela ţive vode, s katero pa nismo

uspeli doseči ţelene prepoznavnosti. Ker je prepoznavna trţna destinacijska znamka ključna

za jasno pozicioniranje in učinkovitejše trţenje turistične ponudbe območja, smo si zadali za

cilj uporabiti obstoječo prepoznavnost geografskega pojma Doline Soče in ga spremeniti v

uspešno turistično trţno znamko.

Ad 2.: V oblikovanju turistične ponudbe območja ne bomo ostajali samo na splošni

informativni ravni, pač pa bomo razvijali konkretne turistične proizvode skozi katere bomo

posredovali doţivetja, aktiven oddih, izjemno naravno in kulturno dediščino na zanimiv in

privlačen način.

Ad 3.: Glede na posebne in atraktivne ponudbe destinacije obstaja še precejšnja rezerva za

boljše trţne učinke v iskanju in animiranju specialistov za ponudbe, kot jih lahko zagotovimo

v dolini. Raziskali bomo tudi moţnost organizacije lastne incoming sluţbe in jo tudi

ustanovili, če bomo za tak projekt dobili podporo med ponudniki turističnih storitev.

Ad 4.: LTO Sotočje se ţe danes uvršča med najučinkovitejše uporabnike destinacijskega

rezervacijskega sistema v Sloveniji. Ta del poslovanja bomo tako kot tudi sicer prioritetno

obravnavamo E-poslovanje okrepili (razširili ekipo) in poskušali zagotoviti nadaljnjo rast

rezervacij in s tem najbolj konkretno moţno obliko pomoči našim članom.

8.3. Cilji na področju razvoja javne infrastrukture

1. Ureditev turistične signalizacije

2. Ureditev kolesarskih poti

3. Ureditev mestnega trga v Kobaridu

4. Zagotovitev vzdrţevanja ključnih turističnih točk in poti

Razvoj javne turistične infrastrukture je obveznost lokalne skupnosti. Ta dokument v zadnjem

poglavju (10. Smernice za program izvajanja strategije v občini Kobarid) navaja vrsto

prioritet, predlogov in smernic za izvajanje in udejanjanje te strategije. Dejanska odločitev,



katere programe in v kakšnem časovnem obdobju bo lokalna skupnost izvedla, je seveda

odločitev ţupana in občinske politike. V navedenih ciljih izpostavljamo prioritete za katere

ocenjujemo, da jih je glede na aktualno stanje v destinaciji potrebno rešiti čim prej.

Ad 1.: Turistična signalizacija je prvi in najbolj vidni zunanji znak urejenosti destinacije.

Trenutno ta problem ni rešen, razen redkih izjem niso označeni ne ponudniki ne turistične

atrakcije, obiskovalci teţko najdejo svoj cilj, ob boljši signalizaciji bi bil obisk nekaterih točk

gotovo večji. Prav tako so neugledne improvizirane in oblikovno nedodelane rešitve, ki jih

postavljajo posamezni ponudniki – urejen označevalni in usmerjevalni sistem bo dvignil

turistični in siceršnji ugled destinacije.

Ad 2.: Kolesarske poti so velik razvojni potencial za nadaljnjo rast turizma. V minulih letih

se je na našem območju močno razmahnilo gorsko kolesarstvo, ki je relativno dobro pokrito z

ustreznimi vodniškimi publikacijami in zemljevidi, vendar je prezahtevno za povprečne

obiskovalce. Kot kolesarska destinacija se bomo lahko predstavljali šele, ko bo naša

kolesarska ponudba primerna tudi za običajne rekreativce in druţine. S primerno urejenimi

kolesarskimi potmi po dolinah Soče in Idrijce bi v našem izjemnem naravnem okolju

ponudili atraktiven produkt in močno povečali zanimivost destinacije. Prioritetno bi

morali reševati odseke kot sledi v nadaljevanju, izgradnjo infrastrukture pa uskladiti s

sosednjimi občinami:

1. Kobarid – Robič – kolesarska pot ob Nadiţi

2. Povezava po levem bregu Soče do Tolmina

3. Povezava ob Soči do Trnovega in naprej po levem bregu do Loga Česoškega

4. Preveriti moţnosti navezave čez mejni prehod Robič na italijanske kolesarske

poti

Ad 3.: Mestni trg v Kobaridu je verjetno najlepši trg v dolini Soče. Utrip v času prireditev,

ko je trg zaprt za promet, jasno dokazuje kako izjemno prijetno srečevališče in atraktivno

prizorišče dogodkov bi lahko bil. Zavedamo se, da tovrstna rešitev ni izvedljiva na kratek rok

brez ureditve juţne obvoznice, a zahtevnost postopkov razumemo le kot argument več, da bi

občina ureditev tega trga in zaporo prometa čim prej vključila v svoj program.

Ad 4.: Če je turizem razvojna priloţnost za občino Kobarid in njene prebivalce, potem mora

občina zagotoviti tudi tekoče urejanje in vzdrţevanje najbolj obiskanih turističnih točk:

območje Kobariške zgodovinske poti kjer je največja koncentracija obiskovalcev, kolesarska

pot in parkirni reţim ob Nadiţi za kopalce, vstopno-izstopna mesta ob reki Soči, ceste čez

Stol in Kolovrat, ceste do planin Kuhinja, Zaprikraj in Idrske planine. Tekoče probleme

občina relativno uspešno rešuje, vendar ocenjujemo in v zadnjem poglavju tudi posebej

izpostavljamo, da si te točke in komunikacije zasluţijo posebno in načrtno pozornost.



8.4. Cilji na področju trajnostnega razvoja

1. Učinkovito uresničevanje trajnostnega koncepta razvoja na vseh

nivojih odločanja in delovanja.

2. Osveščanje in usposabljanje prebivalcev in ponudnikov.

3. Zagotavljanje zelene izkušnje obiskovalcem.

Ad 1: Turizem kot gospodarska dejavnost ne more sam zagotoviti trajnostnega razvojnega

koncepta zato mora občinska razvojna politika zagotoviti sodelovanje in sinergijo vseh

sektorjev: javnega (razvoj potrebne javne infrastrukture, usmerjenost k obnovljivim virom

energije in večji energetski učinkovitosti, zmanjševanje vplivov na okolje skozi razvoj

komunalnih dejavnosti, ustvarjanje spodbudnega normativnega okolja za zeleno

poslovanje…), zasebnega (razvoj zelenih proizvodov, usmeritev k ekološkemu kmetijstvu,

omejevanje intenzivnega poljedelstva in ţivinoreje in upoštevanje trajnostnih načel pri

načrtovanju in izvajanju investicij, zagotoviti ustrezno (premišljeno…) načrtovanje

(umeščanje) prostorskih ureditev in dejavnosti na območju občine, omejevanje teţke

industrije, odgovorna organizacija poslovanja, …), civilnega (ozaveščanje ljudi o pomenu

ohranjanja okolja, izročil in kulturne krajine, razvoju lokalnih proizvodov in vključevanju v

turistično ponudbo…).

Ad 2.: Naša destinacija bo zelena, če bodo njeni prebivalci in ponudniki turističnih storitev

zadosti osveščeni in samozavestni. Ţe postopek sprejemanja in preverjanja tega dokumenta je

pokazal, da krovno idejo trajnostne usmeritve podpirajo vsi, večji problem pa bo to podporo

zagotoviti na izvedbeni ravni. Skupaj z občinsko politiko, izobraţevalnimi in razvojnimi

institucijami (PRC kot specialist za človeške vire) moramo zagotoviti praktične korake –

tematska izobraţevanja, študijske ture, prenosi primerov dobrih praks, informiranje o trendih

in novostih… - ki bodo naš razvoj peljali v ţeleno smer.

Ad 3.: Obiskovalce bomo prepričali z dejanji in ne z besedami. Uspešni bomo, kadar jim

bomo lahko na vseh pomembnih točkah njihovega obiska – od informacijskega centra preko

ponudnikov namestitve in izvajalcev turističnih programov pa do javnih sluţb in transporta

zagotavljali doţivetje zelene izkušnje in odgovornega odnosa vseh udeleţencev v spektru

zagotavljanja turističnih storitev.



9. Trajnostni razvojni koncept destinacije

9.1 Kako razumemo trajnostni turizem (Sustainable Tourism)3

Destinacija si je kot temeljni način delovanja (razvoja in trţenja) zadala trajnostni koncept

delovanja in razvoja, tako kot ga opredeljujejo definicije Organizacije zdruţenih narodov:

»Načela trajnostnega razvoja turizma vključujejo in uravnovešajo okoljske, druţbeno-

kulturne in gospodarske vidike turističnega razvoja. V zadnjem obdobju se trem stebrom

dodaja še kategorijo podnebnih sprememb«. (United Nations World Tourism Organisation,

UNWTO).

»Trajnostni koncept turizma zadovoljuje potrebe turistov in destinacij gostiteljic ter varuje in

izboljšuje moţnosti nadaljnjega razvoja. Zagotavlja torej upravljanje vseh virov na način, ki

na eni strani omogoča izpolnjevanje gospodarskih, druţbenih in kulturnih potreb, na drugi pa

zagotavlja ohranjanje kulturne integritete, okoljskih procesov in biološke diverzitete« (United

Nations Environmental programme, UNEP).

Trajnostni turizem (Sustainable Tourism) je torej oblika razvoja turizma, ki zahteva

ravnoteţje med ekonomskimi, druţbeno-kulturnimi, okoljskimi in podnebnimi pogledi na ta

razvoj. Principi in prakse trajnostnega razvoja turizma se lahko aplicirajo v vse oblike turizma

in v vse vrste destinacij, seveda so ţe po svoji osnovni definiciji primernejši za nove nišne

produkte, lahko pa pomagajo obvladovati in odgovorno upravljati tudi masovne turistične

proizvode. Načelo trajnosti se v trajnostnem turizmu ne obravnava samo enoplastno, v smislu

varovanja okolja in narave, pač pa večplastno, tako da omogoča odgovoren in dolgoročen

gospodarski razvoj, druţbeno in kulturno identiteto destinacije in posledično blagostanje

prebivalcev. Trajnostni turizem je torej okoljsko in druţbeno odgovoren razvoj turizma,

ki zagotavlja dolgoročne gospodarske koristi destinacijam in nosilcem dejavnosti.

3 Na trgu danes obstaja precejšnja zmeda v poimenovanju vsebin, ki naj bi opredeljevale trajnostni turizem, pomeni

uveljavljenih terminov pa so dejansko lahko zelo različni:

Zeleni turizem (Green Tourism): je eden najpogosteje uporabljenih terminov (zelena ekonomija, zeleni trgi, zeleni

programi, zeleni ponudniki, zeleni organizatorji potovanj, zelena spletna mesta, zelene pisarne, zelena politika...); je

trţenjsko dopadljiv in lahko razumljiv za potrošnike, na drugi strani pa tudi velikokrat zlorabljen – praviloma na tak

način, da zelenih komponent ne udejanja celostno ampak le na omejenem obsegu vsebin. Pravi zeleni turizem mora

pokrivati vse vidike trajnostnega koncepta: ekonomskega, okoljskega, druţbeno-kulturnega in podnebnega. Na

tak način razume zeleni turizem tudi Slovenska turistična organizacija in pričujoča strategija.

Sonaravni turizem: je oţji termin od trajnostnega oz. zelenega turizma; prav tako sicer izpostavlja odgovoren odnos

človeka do okolja, vendar poudarja predvsem načela varovanja narave in pogosto pozablja na razvojne potrebe

lokalnega prebivalstva – zagovarja torej okoljsko trajnost, ekonomsko in druţbeno-kulturno dimenzijo pa zanemarja.

Ekoturizem (Ecotourism): pomeni potovanja v naravna, občutljiva, pristna, umaknjena in navadno tudi varovana

območja, s čim manjšim vplivom na okolje. Obseg takih potovanj je omejen, namen pa ozaveščati in izobraţevati

popotnika pomagati pri ohranjanju naravnega okolja in blaginje lokalnega prebivalstva.

Turizem v naravi (Nature Based Tourism): je vsaka vrsta turizma, osnovana na naravnih atrakcijah, vključno z

ekoturizmom, pustolovskim turizmom, pohodništvom, opazovanjem ptic, ribarjenjem, muharjenjem, jahanjem,

obiskovanjem naravnih parkov ipd.

Odgovorni turizem (Responsible Tourism): Odgovorni turizem spoštuje naravno in kulturno okolje in na etični način

prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva. Spodbuja turistovo zavedanje njegovega vpliva na lokalno destinacijo in mu

skozi tesnejši stik z lokalnimi prebivalci zagotavlja bolj prijetne izkušnje, boljše razumevanje lokalne kulture, druţbenih

in okoljskih vsebin.

Geoturizem (GeoTourism): Podobno kot ekoturizem tudi geoturizem promovira koncept turizma, ki odgovorno varuje

naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva (sredstva se vračajo v lokalno skupnost za ohranjanje okolja), vendar

pa koncept razširi še preko narave in ekologije na zgodovino, tradicionalno in ţivo kulturo, krajino, kulinariko,

umetnost… na najširše razumevanje prostora.



Shema 2: Stebri trajnostnega razvoja turizma

V letu 2005 sta UNWTO in UNEP pripravila vodnik za razvoj trajnostnega turizma. Ta

vodnik je danes sveto pismo za vse, ki ţelijo razvijati turizem na odgovoren način in primerna

razlaga tudi za našo rabo. Vodnik zaokroţuje celosten vpogled v vsa področja, ki jih pokriva

trajnostni turizem skozi 12 jasno izpostavljenih ciljev4:

1. Ekonomska izvedljivost (Econiomic Viability): turizem graditi na realnih ekonomskih

osnovah da bo sposoben preţivetja in razvoja. Razumeti je potrebno zahteve trga in

pričakovanja obiskovalcev, zgraditi dober destinacijski koncept, zagotoviti ugodne

pogoje za razvoj dejavnosti in podjetništva.

2. Lokalna blaginja (Local Prosperity): povečati doprinos turizma k krepitvi blaginje

destinacije gostiteljice s povečevanjem medsebojnih poslovnih povezav, graditvijo

raznolike ponudbe, podaljševanjem dolţine bivanja, povečevanjem potrošnje

obiskovalcev in zmanjševanjem odliva prihodkov izven destinacije.

3. Kakovost zaposlitve (Employment Quality): skozi razvoj turistične dejavnosti

povečevati zaposlitvene priloţnosti, spoštovati in uveljavljati delovno zakonodajo,

spodbujati podjetja da zagotavljajo izobraţevanje zaposlenih in jim ponujajo ustrezne

karierne moţnosti, zagotavljati socialno varnost tistih, ki zaradi občasnih podjetniških

teţav ostajajo brez sluţbe.

4. Socialna pravičnost (Social Equity): zagotoviti usmerjanje ekonomskih in socialnih

koristi turizma tudi v podporo socialnih programov, spodbujanje ponudnikov pa tudi

turistov da sponzorirajo in podpirajo projekte »za skupno dobro«, razvijanje moţnosti

zasluţka tudi za ljudi s posebnimi potrebami…

5. Zadovoljstvo obiskovalcev (Visitors Fulfilment): obiskovalcem zagotoviti izpolnitev

pričakovanj z nadzorom kvalitete storitev in spremljanjem njihovih izkušenj in

zadovoljstva, z zagotavljanjem koristnih informacij, z omogočanjem dostopnosti tudi

4 Povzeto po Eugenio Yunis, predstavitev za konferenco: Making tourism more sustainable – Examples of

Best Practices in Europe, ECOTRANS, Hanover, Germany, 3 February 2006



gibalno omejenim obiskovalcem, z zagotavljanjem moţnosti obiska tudi socialno ali

ekonomsko depriviligiranim skupinam.

6. Lokalni nadzor (Local Control): vključevanje in krepitev vloge lokalnih skupnosti v

načrtovanje, upravljanje in odločanje o razvoju turizma, spodbujanje partnerstev in

učinkovitih načinov sprejemanja odločitev, spoštovanje in upoštevanje morebitnih

posebnosti posameznih območji ali skupin prebivalcev (staroselcev) znotraj lokalnih

skupnosti.

7. Blagostanje skupnosti (Community Wellbeeing): ohranjati in izboljševati kakovost

ţivljenja v lokalnih skupnostih z ustreznim razporejanjem obsega obiskovalcev, časovne

razporeditve in lokacijskih obremenitev, s premišljenim načrtovanjem in upravljanjem

turističnih podjetji in infrastrukture, s promocijo skupne rabe ponudbe in storitev tako s

strani prebivalcev kot obiskovalcev, z vzpodbujanjem odgovornega odnosa obiskovalcev

do pravil in načina ţivljenja v lokalnih skupnostih.

8. Kulturno bogastvo (Cultural Richness): spoštovati in krepiti kulturno in zgodovinsko

dediščino, zagotoviti primerno upravljanje in zaščito spomenikov, primerno vključevanje

in obravnavanje dediščine na širšem (vplivnem) območju posameznih znamenitosti,

izobraţevanje in osveščanje lokalnih skupnosti o pomenu in načinih predstavitve

kulturnega izročila, tradicije in običajev.

9. Krajinska usklajenost (Phisical Integrity): zagotoviti primeren način umeščanja

turističnih projektov v lokalno okolje, zagotoviti primeren izgled in vključevanje

turističnih zgradb in dejavnosti, - preprečevati fizično in vizuelno slabšanje okolja;

vzdrţevati kulturno krajino eno izmed dolgoročnih osnov turističe dejavnosti.

10. Biotska raznovrstnost (Biological Diversity): sodelovanje s Triglavskim narodnim

parkom in drugimi upravljavci zaščitenih območji, zavestno razvijati eko oblike turistične

ponudbe v zavarovanih območjih, turizem naj pomaga lastnikom udejanjati trajnostne

oblike rabe prostora, čim bolj obvladovati in omejevati negativne vplive turizma na

narvno okolje, spodbujati ponudnike in obiskovalce da prispevajo k uveljavljanju

zaščitnih ukrepov in projektov

11. Učinkovitost virov (Resource Efficiency): zagotoviti racionalno rabo naravnih virov,

upoštevanje dejanskih razpoloţljivih kapacitet naravnih in drugih virov pri načrtovanju

razvoja turizma, zmanjševanje porabe vode v turistični dejavnosti, zmanjševanje porabe

energije, še posebej tiste iz neobnovljivih virov, zagotavljanje racionalne in učinkovite

rabe surovin in materialov, promocija »zmanjšaj-ponovno uporabi-predelaj« mentalitete.

12. Okoljska čistost (Environmental Purity): zmanjšati onesnaţenost zraka, vode in zemlje

ter količine odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci, pospeševati in

promovirati uporabo trajnostnih oblik transporta, zmanjševati uporabo okolju nevarnih

kemikalij, preprečevati praznjenje odplak v morja, jezera in reke, zmanjševati in sortirati

odpadke, premišljeno (trajnostno) načrtovati in razvijati nove turistične kapacitete

Počasi se uveljavlja spoznanje, da sedanja gospodarska rast in razvojni vzorci ne morejo

trajati v neskončnost, da so potrebni novi pristopi k rabi prostora in virov okolja. Le turizem,

ki gradi gospodarsko uspešnost turističnega poslovanja s polno odgovornostjo do

naravnega, kulturnega in druţbenega okolja, bo konkurenčen tudi v prihodnosti.



Shema 3: Prikaz učinkov trajnostnega razvoja za posamezne udeleţence



9.2. Trajnostni razvojni koncept destinacije Dolina Soče – Tolmin

& Kobarid

Pomena in priloţnosti trajnostnega razvojnega koncepta se danes zaveda vse več destinacij, a

prepogosto koncept ostaja na strateški ali deklarativni ravni, namesto da bi zaţivel v

konkretnih ukrepih in aktivnostih. Razvoj trajnostnega turizma zahteva široko vključenost

vseh segmentov lokalne skupnosti, usklajevanje in graditev konsenza na vseh področjih

delovanja – torej močno politično vodenje in sodelovanje vseh ključnih udeleţencev. Turizem je v tem procesu le del celotne zgodbe, res pa je, da je trajnostni razvoj prav za

turizem, ki gradi na naravni in kulturni dediščini, vsaj kratkoročno najbolj vitalnega pomena.

Osnovna usmeritev te strategije je zeleni, torej trajnostni razvoj turizma, vpet v širši

trajnostni koncept celotnega razvoja občine Kobarid.

Doseganje trajnostnega turizma je nenehen in vseobsegajoč proces, ki zahteva koordinirano

delovanje na treh nivojih:

1. občinski nivo − trajnostni razvojni princip morata obe občini (Tolmin in Kobarid)

vgraditi v vsa svoja področja delovanja (od načrtovanja prostorske politike,

oblikovanja razvojnega programa po načelih trajnostnega razvoja do izvedbe potrebne

javne infrastrukture);

2. nivo posameznih ponudnikov (turističnih in s turizmom posredno povezanih) – ki

morajo trajnostni razvojni koncept udejanjati skozi svojo ponudbo;

3. nivo destinacijske organizacije (LTO Sotočje), ki po načelih trajnostnega razvoja

spodbuja, usmerja in vodi turistično destinacijsko politiko, podpira razvoj zelenih

proizvodov na ravni destinacije, zagotavlja zeleno trţenje in sodeluje pri povezovanju

trajnostnih vidikov občinske razvojne politike in ponudbene ravni.

Konkretne aktivnosti po posameznih ključnih udeleţencih navajamo v poglavju 9.3.

9.2.1. Temeljna izhodišča trajnostnega razvojnega koncepta destinacije

1. Dolina Soče nudi obiskovalcu edinstveno izkušnjo, ki temelji na naravnih vrednotah

ter kulturni in zgodovinski dediščini destinacije. Atraktivne, avtentične, edinstvene in

kvalitetne turistične proizvode razvijamo na odgovoren način.

2. Turizem je razvojna priloţnost občine Kobarid. Turistični ponudniki in lokalna

skupnost skozi svoje strokovne sluţbe razvijajo in vabijo nova vlaganja, usmerjena v

koncept zelene ponudbe.

3. Turizem prevzame pomembno vlogo v zaščiti in ohranjanju naravnega okolja, saj

je taka vloga osnova in pogoj za dolgoročno uspešnost turistične ponudbe destinacije.

4. Trajnostni koncept razvoja turizma je uresničljiv samo ob tesnem sodelovanju

turističnega sektorja in lokalne skupnosti.

Naša ţelja je nagovarjati ekološko osveščene obiskovalce, ki so zahtevnejši in

odgovornejši od turistov, ki obiskujejo mnoţične destinacije. Imajo boljši odnos do okolja,

večje spoštovanje do prebivalcev in lokalnega izročila, cenijo ohranjeno naravo in so za to

pripravljeni tudi plačati višjo ceno. Zavedati pa se moramo, da jih bodo prepričala dejanja



in ne besede. Če bomo zavestno, korak za korakom, z majhnimi vsakdanjimi dejanji in

zahtevnimi projekti vsi skupaj od ponudnikov do lokalne skupnosti udejanjali trajnostni

razvoj in sledili viziji te strategije, potem se bomo skozi čas pozicionirali kot prvovrstna

zelena destinacija in si s tem izboljšali svojo konkurenčno pozicijo (si zgradili boljši

imidţ in uveljavili višje cene).

Shema 4: Glavne naloge ključih udeleţencev na področju trajnostnega razvoja turizma



Za uspešno uveljavljanje trajnostnega razvojnega koncepta moramo imeti realno zeleno

osnovo turistične ponudbe, razvijati jo moramo na trajnostni način in jo zeleni vsebini

primerno skozi trţne in komunikacijske aktivnosti tudi pozicionirati na trgu. Zavedati pa se

moramo, da je turizem le eden od akterjev razvoja destinacije in da brez trajnostnega

pristopa celotne lokalne skupnosti, ozaveščenih prebivalcev, trajnostno usmerjenega

celotnega javnega, zasebnega in civilnega sektorja koncept zelenega turizma ni izvedljiv.

Shema 5: Prikaz treh soodvisnih stebrov trajnostnega koncepta razvoja destinacije



9.2.2. Ključne aktivnosti razvoja zelene turistične ponudbe

V spodnji tabeli podajamo pregled izbranih aktivnosti in nosilce za oblikovanje zelene turistične ponudbe, torej aktivnosti iz drugega stebra

trajnostnega koncepta razvoja. Na prvi pogled je odgovornost nosilcev turističnega razvoja jasna: osnovna naloga lokalne skupnosti so razvojni

ukrepi, osnovna naloga destinacijske organizacije so destinacijske trţne aktivnosti in osnovna naloga ponudnikov razvoj in izvedba konkretnih

storitev. V realnem svetu pa teh nalog ne moremo povsem natančno razmejiti, saj obravnavamo kompleksen splet aktivnosti, ki se pogosto

močno prepletajo. Tesno in stalno sodelovanje treh glavnih nosilcev razvoja zelene ponudbe je zato ključnega pomena.

Tabela: Prikaz drugega stebra razvojnih aktivnosti – opredelitev aktivnosti in odgovornosti po posameznih nosilcih

Področje delovanja in aktivnost

Nosilci odgovornosti

Destinacijska organizacija

(LTO Sotočje) Občina Kobarid

Ponudniki (zasebni ponudniki

in atrakcije v upravljanju)

I. PODROČJE DELOVANJA: Izvajati učinkoviti management trajnostnega razvoja

1. Oblikovanje zelene politike5

Zelena politika je osnovno izhodišče trajnostnega razvoja

na vseh ravneh – destinacijski, občinski in na ravni

posameznega ponudnika. Oblikovana je na na osnovi

trajnostnega razvojnega koncepta – v našem primeru na

osnovi pričujočega strateškega dokumenta. Za učinkovito

oblikovanje imidţa zelene destinacije je pomembno, da so

zelene politike na vseh treh ravneh usklajene in da se

konkretno udejanjajo.

Oblikovanje zelene politike na

ravni destinacije.


ravni občine.


ravni ponudnika.

2. Oblikovanje sistema trajnostnega managementa (STM)6

5 Zelena politika (Greeen Policy) je javna izjavo o tem, kakšna je trajnostna politika v podjetju/organizaciji/destinaciji. Opredeljuje odnos do okolja in pojasnjuje, kako konkretno deluje

podjetje/organizacija/destinacija za zmanjšanje vplivov poslovanja na okolje – opredeljuje odgovornost in konkretizira aktivnosti. Uvajati mora jasen sistem trajnostnega managementa , ki to

politiko pretvarja v prakso. Zelena politika mora biti javno dostopna - objavljena na spletni strani.

6 Sistem trajnostnega managementa (STM) je konkreten načrt aktivnosti za oceno, upravljanje in zmanjševanje vplivov poslovanja na (naravno in druţbeno) okolje, po

področjih poslovanja, kot so zmanjšanje porabe vode, zmanjšanje odpadne vode, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje odpadkov, nakup do okolja bolj prijaznih izdelkov,

zmanjšanje emisij, izboljšanje kakovosti notranjega zraka, zmanjšanje hrupa in spremljanje ter dokumentiranje okoljskega delovanja. Vključuje: oceno stanja, oblikovanje



Sistem trajnostnega managementa upošteva okoljska,

druţbena in kulturna načela, načela kakovostni in varnosti

ter načela povezana z zdravjem.

Integracija v procese odločanja na

nivoju destinacijske organizacije.

Integracija v procese odločanja in

aktivnosti pri načrtovanju

prostorske politike, oblikovanju

razvojnih programov in izvedbi

javne infrastrukture.

Integracija v procese odločanja na

nivoju posameznega ponudnika.

3. Izobraţevanje zaposlenih oziroma ponudnikov7

Zagotoviti je potrebno izobraţevanje in motiviranje o

vsebini, koristih, namenu in priloţnostih zelenega

poslovanja. Vsi zaposleni in drugi akterji morajo razumeti

in se zavedati svoje vloge v tem procesu.

Izobraţevanje in ozaveščanje

ponudnikov o priloţnostih

trajnostnih poslovnih modelov

(tečaji, delavnice, predstavitve…)

Izobraţevanje in usposabljanje

zaposlenih v strokovnih sluţbah,

ozaveščanje in informiranje

občanov.

Izobraţevanje, ozaveščanje in

usposabljanje lastnikov in

zaposlenih.

4. Destinacijski management po načelih trajnostnega razvoja

4.1. Zagotoviti je potrebno načrt trajnostnega razvoja

turizma za destinacijo

Priprava načrta trajnostnega

razvoja turizma, izvajanje trţnega

dela načrta na destinacijski ravni.

Potrditev načrta trajnostnega

razvoja turizma, izvajanje

razvojnega dela načrta na občinski

ravni. Zagotavljnje informacij o

stanju okolja, javnega transporta,

varovanih območjih...

Sodelovanje in vključevanje v

načrt trajnostnega razvoja turizma,

uveljavljanje na ravni končnih

storitev.

4.2. Spremljanje nosilne sposobnosti destinacije (število leţišč/turistov na prebivalca, število sekundarnih

domov, % lokalnih prebivalcev, zadovoljnih s turizmom v

destinaciji, % lokalnih prebivalcev, ki imajo neposredne

ali posredne koristi od turizma…)

Upoštevanje omejitev pri

oblikovanju turističnih programov,

ozaveščanje in informiranje,

upravljanje gibanja obiskovalcev

na najbolj občutljivih točkah.

Upoštevanje interesa prebivalcev,

oblikovanje kriterijev v

sodelovanju z destinacijsko

organizacijo.

Ozaveščanje obiskovalcev.

4.3. Spremljanje in merjenje zadovoljstva obiskovalcev

je osnovo za nadgradnjo storitev tako na nivoju destinacije

kot na nivoju posameznega ponudnika.

Periodične raziskave na nivoju

destinacije , stalno spremljanje v

TIC-ih). Obveščanje in

informiranje ponudnikov in

Ukrepanje pri ugotovljenih

nepravilnostih ali pomanjkljivostih,

ki se nanašajo na javne storitve in

javno infrastrukturo.

Redno merjenje na nivoju

posameznega ponudnika in

kontinuirano uvajanje izboljšav na

osnovi ugotovljenih dejstev..

trajnostne politike, oblikovanje ciljev, vzpostavitev trajnostnih procesov, vzpostavitev sistema nadzora in zbiranja podatkov, vzpostavitev sistema notranje komunikacije,

delegiranja in usposabljanja, vzpostavitev sistema komuniciranja z zunanjimi javnostmi (gosti, mediji, lokalna skupnost, lastniki in drugi deleţniki), vrednotenje rezultatov,

oceno ciljev za nadaljnje izboljšave in poročanje o doseţkih vsem ključnim javnostim.

7 Če zaposleni ne bodo sodelovali v zeleni politiki, pravih učinkov ne bo – osebna predanost in vrednote so pri tem procesu ključne, ne glede na raven delovanja (destinacija,

občina, ponudnik). Pomebni so tudi posredni učinki – zaposleni so tisti, ki zeleno poslovanje posredujejo gostom. Noben objekt, nobena ponudba ne more biti trajnostna, če se

trajnostno ne obnašajo tudi tisti, ki storitev izvajajo in zagotavljajo..



zainteresirane javnosti.

4.5 Spremljanje trajnostnim kriterijem Evropske

komisije za program EDEN8

Spremljanje na nivoju destinacije

in posameznih programov.

Podpora destinacijskem

vključevanju v EDEN projekte.

II. PODROČJE DELOVANJA: Povečanje koristi za okolje in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje

5. Trajnostna gradnja9

5.1 Upoštevanje smernic trajnostne gradnje (pri

novogradnjah in prenovah):

upoštevanje lokalnih con in varovanih območij.

spoštovanje okolice naravne in kulturne dediščine

(oblikovanje, vplivi, pravicah do ozemlja)

zagotavljanje dostopa za gibalno prikrajšane osebe

vključevanje arhitektov in projektantov, ki imajo

konkretne reference v primerljivih projektih

upoštevanje naravne in kulturne krajine

prednostna izbira naravnih materialov, še posebej

tistih iz lokalnega okolja.

izbira materialov in opreme z najvišjimi ocenami

energijske učinkovitosti.

vključevanje avtohtonih drevesnih in rastlinskih vrste

v urejanje okolice

Izobraţevanje, osveščanje,

informiranje in usmerjanje

zainteresiranih investitorjev.

Spodbujanje lastnikov turističnih

objektov v destinaciji za pridobitev

certificiranega sistema za okoljsko

trajnost (EU Marjetica)

.

Vgraditev elementov trajnostne

gradnje v lokalne predpise,

zagotavljanje trajnostnega pristopa

pri gradnji javne infrastrukture,

pogojevanje podpore gradbenim

projektom s trajnostnim pristopom

investitorja in izvajalcev.

Upoštevanje smernic trajnostnega

pristopa k gradnji objektov.

Prepoznavanje trţnih priloţnosti ki

jih prinaša trajnostni koncept.

6. Okoljski management10

(energija, voda, odpadki)

6.1. Zmanjšanje porabe energije (s preprostimi Izobraţevanje, osveščanje, Uvajanje energetskih izkaznic v Oblikovanje in uvajanje konkretnih

8 Projekt EDEN (European Destination of Exellence – Evropska destinacija odličnosti) je zasnovala Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike.

Cilj projekta je promocija evropskih destinacij, kjer je cilj rasti zastavljen tako, da zagotavlja druţbeno, kulturno in okoljsko trajnost. Projekt temelji na drţavnih izborih,

katerih rezultat je izbor vsakoletne destinacije odličnosti. Destinacija Kobarid&Tolmin je ţe vključena v projekt Dolina Soče, ki je pridobil to nagrado v letu 2008 na temo

turizem in nesnovna dediščina, v letu 2009 pa smo se s Tolminskimi koriti uvrstili v finalni izbor najboljših treh na temo Turizem in zavarovana območja.

9 Trajnostne gradnje so premišljeno umeščene v prostor, zgrajene so na način, ki zagotavlja kakovostno delovanje ob čim manjši porabi energije in drugih stroškov

obratovanja, so v estetski, okoljski in kulturni harmoniji z okolico, so energetsko učinkovite, varčne in prijazne do uporabnikov (tako gostom kot zaposlenim). Trajnostna

arhitektura upošteva naravno okolje, uporablja okolju prijazne materiale, spoštuje lokalno stavbeno tradicijo, objekt naj se v okolje bolj vključuje kot da ga spreminja.

10 Okoljski management (Environmental Management) se ukvarja predvsem z okoljskim vidikom poslovanja (zmanjšanje porabe energije, vode, odpadkov in čistil), trajnostni management

(Sustainable Management) pa poleg tega še z druţbeno-gospodarskimi elementi.



spremembami v rutinah je mogoče prihraniti do 20-

odstotkov pri energiji, z energetsko učinkovitim objektom

pa je mogoče stroške energije zmanjšate celo za polovico)

6.2. Uporaba obnovljivih virov energije

spodbujanje.

javnih stavbah11

, uvajanje

energetsko varčnih sistemov

ogrevanja in ogrevanja iz

obnovljivih virov v javnih stavbah,

spodbujanje takih pristopov na

nivoju celotne občine.

Posredovanje subvencij in

spodbud.

ukrepov za zmanjšanje porabe;

vključevanj obnovljivih virov

energije pri načrtovanju in

prenovah objektov.

Za konkretne aktivnosti glej

Priročnik za razvoj trajnostnih

poslovnih modelov (STO, 201012

).

6.3. Zmanjšanje porabe vode

Obstajajo številni učinkoviti ukrepi za zmanjšanje porabe

vode – podobno kot pri energiji določeni zahtevajo le

spremembe v rutinah ter osveščanje gostov in zaposlenih,

drugi pa tudi investicije.


spodbujanje.

Obnova in posodobitev

vodovodnih sistemov.

Oblikovanje konkretnih ukrepov za

zmanjšanje porabe.




)

6.4. Gradnja čistilnih naprav Sistematična gradnja čistilnih

naprav na ključnih točkah občine.

Gradnja čistilnih naprav kadar ni

moţna priključitev na javni

kanalizacijski sitem.

6.5. Ponovna uporaba odpadnih voda (kjer je to

mogoče)

Uporaba tehnične vode v javnih

objektih.

Razvijanje ustrezne bazenske

tehnologije, uporaba tehnične

vode, kjer je to mogoče.

6.6. Management odpadkov – 5xR pristop14


spodbujanje.

Dosledno uvajanje sistema

ločevanja, odvoza in predelave

odpadkov.

Postavitev ekoloških otokov na

Dosledno ločevanje odpadkov in

uvajanje načinov za zmanjšanje

količin.


11 Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Izdana je v skladu z evropsko Direktivo o

energetski učinkovitosti stavb (SAVE), katere cilj je zmanjševanje emisij CO2 s povečanjem energetske učinkovitosti tudi na področju stavb. Obvezno energetsko certificiranje stavb je pri nas

na podlagi direktive EPBD predpisala novela Energetskega zakona (EZ) (Ur. l. RS št. 118, 17.11. 2006). Potrebna je pri vseh novih stavbah (od 1. januarja 2008), pri obstoječih stavbah pa le, če

gre za prodajo ali najem. Energetsko izkaznico morajo imeti tudi velike javne stavbe (od 1. januarja 2008 dalje, vendar najkasneje do 31. decembra 2010).

12 Na voljo od poleti 2010 na www.slovenia.info/zeleniturizem.


14 5xR pristop: zmanjšati (Reduce) – zmanjšati obseg odpadkov še preden nastanejo; zbrati (Recover) − vzpostaviti sistem učinkovitega ločenega zbiranja in sortiranja

odpadkov; ponovno uporabiti (Reuse) – izkoristiti eventualne moţnosti prodaje ali donacije tistim, ki jih lahko koristno uporabijo; reciklirati (Recycle) – predelati odpadke

v ponovno uporabne surovine; zamenjati (Replace) – izločiti materiale, ki ne omogočajo reciklaţe, tam kjer je to moţno

http://www.slovenia.info/zeleniturizem




območju celotne občine.

Zagotovitev nadzora ločevanja

odpadkov, še posebej pri večjih

ponudnikih.



)

6.7. Zmanjšanje uporabe škodljivih snovi

Uporabo pesticidov, barv, dezinfekcijskih sredstev in čistil

je potrebno zmanjševati in nadomeščati z okolju

prijaznimi snovmi.

Spodbujanje ekološkega

kmetijstva.

Spodbujanje uporabe okolju manj

škodljivih snovi v javnih objektih

Zmanjševanje uporabe škodljivih

snovi pri konkretnih aktivnostih,

uporaba okolju prijaznejših

čistilnih sredstev.

6.8. Zmanjševanje onesnaţevanja s hrupom, svetlobo,

erozijo, onesnaţevalci zraka ipd.

Oblikovanje ukrepov in

sistematično zmanjševanje vseh

vrst onesnaţevanj na nivoju celotne

občine.

Ukrepanje in zmanjševanje vseh

vrst onesnaţevanj na nivoju

posameznega ponudnika.

6.9. Merjenje emisij toplogrednih plinov

Emisije toplogrednih plinov se merijo, uvesti je potrebno

ukrepe za zmanjšanje emisij in CO2 izravnavo.

Uvedba sistema merjenja in

oblikovanja ukrepov na osnovi

doseţenih rezultatov.

7. Ohranjanje biodiverzitete, ekosistemov in krajin

7.1 Podpiranje projektov, ki prispevajo k ohranjanju

biodiverzitete, varovanje zavarovanih območij in območij

z visoko vrednostjo biodiverzitete (Natura 2000) in

njihovo vključevanje v turistično ponudbo

Spoštovanje statusa zavarovanih

območji in usklajevanje turistične

dejavnosti na teh območjih z vsemi

pristojnimi in zainteresiranimi

organizacijami

Kontinuirano iskanje ravnovesja

med naravovarstvenimi zahtevami

in razvojnimi potrebami na

trajnosten način.


območji in izvajanje le tistih

programov za katere obstajajo

soglasja vseh pristojnih

organizaciji

7.2 Triglavski narodni park16

: izvajanje smernic

novega zakona o TNP

Sodelovanje s TNP pri

odgovornem razvijanju in izvajanju

turističnih programov na območju

parka, v skladu s pravili parka in

načeli trajnostnega razvoja.

Usklajevanje razvojnih programov

znotraj parka, predvsem tistih, ki

zadevajo prebivalce, s TNP.

Podpora in modernizacija

tradicionalnih dejavnosti.

Vključevanje programov v parku v

podjetniško ponudbo in trţenje na

odgovoren način, kot posebno

dodano vrednost destinacije.

7.3. Upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe

(poverjeno TNP)17

Usklajevanje idej in razvoja

turističnih programovna območju

Usklajevanje razvojnih programov

z biotske in krajinsko

Usklajevanje iniciativ z pristojnimi

organizacijami in načeli


16 Več v uvodnem poglavju 2.2.1.




s TNP. raznolikostjo in naravnimi viri. trajnostnega razvoja

7.4. Zagotovitev izvajanja varstvenih usmeritev za

ohranitev območji Natura 200018


območji in usklajevanje turistične

dejavnosti na teh območjih z vsemi

pristojnimi in zainteresiranimi

organizacijami

Zagotovitev rabe prostora in

naravnih dobrin v skladu z

varstvenim reţimom. Iskanje

trajnostnih rešitev – torej

ravnovesja razvojnih potreb in

varovanja okolja.


območji in izvajanje le tistih

programov za katere obstajajo

soglasja vseh pristojnih

organizaciji

7.5. Ohranjanje lipana in soška postrvi Ustrezno informiranje ribiških

obiskovalcev, sodelovanje z RD

Tolmin.

Podpora strokovnim naporom RD

Tolmin, usklajevanje reţimov

različnih izvajalcev in dejavnosti

na vodotokih

Spoštovanje dogovorjenih reţimov

7.6. Varstvo rib in divjadi, preprečevanje krivolova,

stroga regulacija lova in ribolova v naravi,

preprečevanje vnosa neavtohtonih vrst

Sodelovanje z ribiško in lovskimi

druţinami, informiranje

obiskovalcev

Pomoč in podpora pri izvajanju

regulativ na področju in ribolova.

Po potrebi vključevanje redarske

sluţbe.

Spoštovanje dogovorjenih reţimov

8. Razpisi in subvencioniranje

8.1. Preverjati in izkoriščati razpise, sredstva in

spodbude za energetsko učinkovite investicije, rabo

obnovljivih virov energije, pridobitev znaka EU Marjetica,

subvencioniranje obrestne mere za financiranje energetsko

učinkovitih investicij itd., ki jih ponuja drţava. Razpisi na

Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za okolje in

prostor ter Slovenskem okoljskem javnem skladu

(Ekosklad).

Povezovanje s Posoškim razvojnim

centrom in drugimi kompetentnimi

organizacijami; skupno

informiranje, usmerjanje,

spodbujanje.

Informiranje, usmerjanje,

spodbujanje, podpora in pomoč,

zagotavljanje lastnega deleţa v

primeru javnih ustanov in

organizacij…

Kandidiranje in izkoriščanje

ponujenih razvojnih priloţnosti.

9. Projekt zelena pisarna

9.1. Vključitev v projekt Rituali – Eko pisarna19

: ločevanje odpadkov, zmanjševanje porabe vode, energije,

papirja, zmanjšanje število prevozov na delo itd.

Pridobitev certifikata, objava na

internetni strani


internetni strani


internetni strani – primerno

predvsem za večje ponudnike

17

Več v uvodnem poglavju 2.2.2.

18 Več v uvodnem poglavju 2.2.3.



10. Zmanjševanje ogljičnega odtisa destinacije – z okolju prijaznim transportom

10.1. Spodbujanje razvoja javnega transporta

10.2 Spodbujanje obiskovalcev, da pridejo v

destinacijo z okolju prijaznim transportom

10.3 Spodbujanje gostovi k uporabi javnega prevoza

znotraj destinacije

Dolina Soče ima dejansko zelo slabo razvito infrastrukturo javnih prevozov. Kljub nekaterim primerom dobre

prakse (avtovlak Most na Soči – Podbrdo – Bohinjska Bistrica) in poletni avtobus čez prelaz Vršič, je mreţa in

medsebojna povezanost javnih prevozov slaba, tako da sploh nimamo realne osnove, da bi spodbujali

obiskovalce za prihode z javnim prevozom – iz bliţnjih letališč npr. (Brnik, Trst) ni nobene javne povezave,

prav tako so zelo slabe, časovno neustrezne in redke avtobusne povezave znotraj destinacije. Prva naloga

predvsem občinske razvojne politike je zato najti načine, kako izboljšati lokalne javne prevoze in kako

vplivati na korenito spremembo sistema javnih prevozov na nacionalnem nivoju. Na lokalni ravni bi

morala biti prioriteta povezava Tolmina in Kobarida z ţelezniško postajo, usklajena z voznim redom

vlakov.

10.4. Razvijanje con brez prometa. Vključevanje območji brez

prometa v promocijo destinacije,

sodelovanje in pomoč pri

organiziranju programskih rešitve

v teh conah.

Zaprtje starega mestnega trga za

promet in zavestno spodbujanje

razvoja primernih gostinskih in

storitvenih dejavnosti in vsebin.

Razvijanje konkretne turistične

ponudbe na območjih brez

prometa.

10.6. Oblikovanje turističnih proizvodov, ki ne

zahtevajo uporabe avtomobila

Pospeševanje razvoja in promocija

kolesarstva in pohodništva.

Razvijanje tematske javne

infrastrukture, vzdrţevanje in

opremljanje pohodniških in

kolesarskih poti.

Oblikovanje konkretnih ponudb in

programov, specializacija za

pohodništvo in kolesarstvo.

10.7. Širitev mreţe izposojevalnic koles Promocijska podpora ponudnikom,

ki bi zagotovili izposojo koles,

morebiti tudi lastna iniciativa.

Razvijanje in urejanje kolesarskih

poti.

Oblikovanje konkretne ponudbe.

III. PODROČJE DELOVANJA: Povečati gospodarske in druţbene koristi lokalni skupnosti in zmanjšati negativne vplive

11. Razvijanje zelene verige dobaviteljev s poudarkom na lokalnih izdelkih 20

11.1. Spodbujanje ekološkega kmetovanja

Sodelovanje s Posoškim razvojnim

centrom, kmetijsko svetovalno

sluţno in ekološkimi kmetijami pri

Spodbujanje ekološkega

kmetovanja skozi občinsko razvoj

no politiko, informiranje in

Prepoznavanje priloţnosti in

vključevanje v ekološko pridelavo

hrane in zeleno turistično ponudbo

19

Projekt vodi Umanotera (Slovenska fundacija za trajnostni razvoj) in je namenjen podjetjem in organizacijam s pisarniško dejavnostjo, cilj pa je v procese dela postopoma

uvesti ukrepe, s katerimi bodo zmanjšali svoje vplive na okolje. Več na www.umanotera.si.

20 Spodbujanje proizvodnje in prodaje lokalnih izdelkov pomeni konkretno podporo lokalnemu gospodarstvu, nastajanju novih delovnih mestboljših prodajnih pogojev, skrajševanju poti od

pridelave do porabe – manj transporta, manj emisij in manj stroškov prevoza. Lokalni izdelkiso praviloma tudi boljše kakovosti. In ključno: skozi spoznavanje lokalne hrane, identitete in

dediščine se bogati izkušnja gostov in razvija dodano vrednost produkta (avtentičnost, edinstvenost, karakter prostora – t. i. »sense of place«).

http://www.umanotera.si/



promociji in trţenju ekološke

proizvodnje.

projektno sodelovanje (ekotrţnice

ipd.)

na podeţelju.

11.2. Uvajanje lokalne gastronomije in pridelkov v

turistično in trgovsko ponudbo

Promocija lokalne gastronomija,

podpora iniciativam sodelovanja

kot je npr. Kobariški gastronomski

krog, oblikovanje in komuniciranje

znamk lokalnih specialitet in

pridelkov

Spodbujanje lokalne proizvodnje in

prodaje (trţnice).

Vključevanje in posodabljanje

lokalne tradicije, oblikovanje

konkretne ponudbe..

11.3. Spodbujanje razvoja lokalne obrti in umetnostnih

izdelkov, vključevanje in upoštevanje arhitekturne in

kulturne dediščine pri poslovanju, promocijskih

aktivnostih, oblikovanju ambienta (dekoracija)…

Razvoj avtentičnih spominkov in

izdelkov, prodaja v TIC-ih,

vključevanje lokalnega izročila,

tradicij in materialov pri

upravljanju zaupanih projektov,

vključevanje lokalnega izročila v

skupno podobo destinacije.

Podpora razvoju lokalnega

podjetništva, vključevanje

trajnostnih elementov, pristopov in

vsebin pri oblikovanju in

zagotavljanju javnih storitev,

ustrezno umeščanje v lokalne

prostorske in druge predpise.

Vključevanje in posodabljanje

lokalne tradicije, oblikovanje

konkretne ponudbe...

11.4. Oblikovanje skupne podobe za skupno trţenje in

uspešnejši prodor lastnih izdelkov na trg.

Vključevanje lokalnih izdelkov v

okvir in hierarhijo destinacijske

trţne znamke.

Ustrezno oblikovanje izdelkov,

opreme, pakiranja, informiranja;

vključevanje v destinacijski

kontekst.

11.5. Usposabljanja za pridobitev različnih certifikatov

in kvalifikacij, ki so pogoj za trţenje izdelkov in storitev.

Usmerjanje, informiranje,

sodelovanje s PRC in drugimi

institucijami, ki lahko prispevajo k

usposabljanju in izobraţevanju

kandidatov.

Podpora razvoju podpornih sluţb

in storitev.

Vključevanje v programe

usposabljanja in izobraţevanja

12. Druţbena odgovornost

12.1. Zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja. Prioritetno obravnavanje naloţb, ki

prinašajo nova delovna mesta.

Zaposlovanje lokalnih prebivalcev,

vključevanje lokalnih

strokovnjakov.

12.2. Spodbujanje samozaposlitve in nastanek malih

podjetij.

Usmerjanje, informiranje,

sodelovanje s PRC in drugimi

institucijami, ki lahko prispevajo k

usposabljanju in izobraţevanju

kandidatov.

Podpora razvoju podpornih sluţb

in storitev, izboljševanje

infrastrukture in drugih pogojev za

razvoj posameznih dejavnosti.

Podjetniški pogum, preizkušanje

novih idej, preoblikovanje

prostočasnih aktivnosti v turistično

ponudbo….

12.3. Druţbeni in infrastrukturni razvoj skupnosti Razvoja tematskih poti in infrastrukture, posebna izpostavitev in Informiranje in obveščanje svojih



(razvoj kolesarskih, pohodniških in tematskih poti,

ureditev in interpretacija naravne ter kulturne dediščine).

predstavitev odsekov z bogato naravno kulturno in zgodovinsko

dediščino, sodelovanje s TNP in programskimi partnerskimi

organizacijami, iskanje dodatnih finančnih virov preko javnih razpisov in

regionalnega in čezmejnega sodelovanja…

gostov, vključevanje v lastno

ponudbo in trţne programe.

12.4. Razvijate načine, kako lahko prebivalci in turisti

s prostovoljnim delom pripomorejo k razvojnim

projektom destinacije.

Promocija skupnih akcij,

podpiranje razvoja društvenih

dejavnosti, aktivno vključevanje.

Podpiranje razvoja društvenih

dejavnosti.

Podpiranje razvoja društvenih

dejavnosti, aktivno vključevanje.

12.5. Zagotoviti dostopnost za ljudi s posebnimi

potrebami.

Zagotavljanje dostopnosti info točk

in projektov v upravljanju.

Zagotavljanje primernega razvoja

javne infrastrukture.

Zagotavljanje dostopnosti lastnih

storitev

IV. PODROČJE DELOVANJA: Povečanje koristi za kulturno dediščino in zmanjšanje negativnih vplivov

13. Trajnostna valorizacija kulturne dediščine

13.1. Vključevanje kulturne dediščine v turistične

programe – revitalizacija kulturne dediščine in vključitev

v turizem

Vključevanje kulturnih vsebin v

integralno turistično ponudbo,

sodelovanje z muzeji in drugimi

kulturnimi institucijami,

Podpiranje razvoja kulturnih

institucij in dejavnosti, spodbujanje

koordinacije in sodelovanja med

različnimi sektorji (kultura &

turizem)

Informiranje in obveščanje svojih


ponudbo in trţne programe.

13.2. Oblikovanje avtentičnih turističnih prireditev, ki

izhajajo iz kulturne dediščine, tradicije in običajev.

Podpora (strokovna) ohranjanju in

razvoju lokalnih tradicionalnih

prireditev, promocija in

vključevanje v komunikacijske

kanale.

Podpora (sofinanciranje)

ohranjanju in razvoju lokalnih

tradicionalnih prireditev, pomoč in

podpora organizatorjem.



ponudbo in trţne programe, tudi

aktivno sodelovanje.

13.3. Zagotavljanje interpretacije naravnega okolja,

lokalne kulture in kulturne dediščine, spodbujanje in

usmerjanje odgovornega vedenja v naravnem okolju in

na območju kulturnih in zgodovinskih spomenikov

Informiranje, promocija,

ozaveščanje, izobraţevanje in

usposabljanje, razvoj tematskih in

učnih poti, sodelovanje s sorodnimi

organizacijami in ponudniki.

Podpora vsem organizacijam in

upravljavcem dediščine, nadzor in

redarska sluţba.



ponudbo in trţne programe, tudi

aktivno sodelovanje.

13.4. Turizem prispeva k varstvu in ohranjanju

pomembne kulturne, zgodovinske, arheološke in

duhovne dediščine.

Turizem povečuje pomen kulturne dediščine, zavedanje in samozavest, pogosto zagotavlja tudi prihodke, ki

pomagajo to dediščino ohranjati, predstavljati in vzdrţevati. Na drugi strani je lahko prevelik obisk določenih

znamenitosti tudi groţnja in prevelika obremenitev spomenika, zato moramo kulturne vsebine vključevati v

turistično ponudbo na premišljen in strokoven način.



10. Trţenjski koncept destinacije

V okviru analize stanja je bila izvedena temeljita segmentacija turističnih proizvodov

(poglavje 3) – delitev turističnih proizvodov glede na njihov obseg in stopnjo razvitosti. Tak

razvojni koncept nam omogoča temeljito poglabljanje, analiziranje in ukrepanje za vsak

proizvod posebej, za trţne namene pa je nabor na tak način identificiranih proizvodov

prevelik.

Komuniciranje preširokega nabora proizvodov je namreč finančno prezahtevno in sporočilno

premalo osredotočeno za doseganje ustreznih rezultatov na trgu. Zato moramo identificirane

proizvode prevesti v trţno bolj obvladljivo obliko, ki bo zagotavljala:

Jasno komuniciranje – na način, da ciljni obiskovalci iz predstavljenih oziroma

komuniciranih turističnih proizvodov razumejo, kakšna je turistična destinacija, kaj

ponuja ter za kakšnega obiskovalca je primerna, privlačna;

Podpiranje uresničevanja zastavljenega ciljnega trţnega pozicioniranja;

Osnovo za učinkovito implementacijo skozi vsa trţenjska orodja (brošure, internet,

programe itd).

10.1. Zaključki analize stanja na področju proizvodov

Na osnovi opravljene analize stanja in še posebej segmentacije turističnih proizvodov lahko

povzamemo:

1. Destinacija ima velik in raznolik razvojni potencial turističnih proizvodov, ki še ni

zadosti izkoriščen.

2. Proizvodi dobro »delujejo« na ravni posamezne aktivnosti, premalo pa je dejanskih

integralnih turističnih proizvodov, ki bi skozi različne aktivnosti in različne ponudnike

ponujali bolj celostno doţivetje destinacije21

. To področje bi moralo biti odprt prostor

za turistične agencije.

3. Obstoječa ponudba je tudi skozi promocijska orodja (prospekti, oglasi, internet …)

predstavljena predvsem skozi predstavitev posameznih (delnih) proizvodov,

aktivnosti, znamenitosti, tako da je obiskovalcu v preveliki meri prepuščeno, da si

organizira svoje lastno doţivetje in svoj lasten program.

4. Razviti proizvodi, po katerih je destinacija prepoznavna in ki so osnovni motiv za

prihod obiskovalcev, so sprostitev in oddih (oddih in uţivanje v naravi z različnimi

aktivnostmi rekreacije in odkrivanja destinacije) in aktivne počitnice (podoben

koncept, vendar zelo aktivno: vodni športi, ribolov, padalstvo in zmajarstvo,

pohodništvo).

5. Velika večina obiskovalcev prihaja v osnovi zaradi narave – uţivanje v lepem okolju,

spoznavanje zgodovine tega okolja in aktivnosti, ki jih narava ponuja. Interesi so

različni, prav tako osrednji motivi prihoda – v vsakem primeru pa je skupni

imenovalec narava.

6. Posebna »zgodba« so festivali, ki pomembno prispevajo k polnjenju zmogljivosti, in

prepoznavnosti destinacije, četudi v veliki meri zelo specifične ciljne skupine.

21

Primeri dobre prakse, kot so: Kobariški gastronomski krog, večdnevni športni paketi agencije Maya, program

društva Preporod ipd. sicer obstajajo, a so v manjšini.



7. Določeni proizvodi, za katere ima destinacija glede na svoj karakter (TNP, Soča)

velike razvojne moţnosti, še niso v zadostni meri razviti oz. še nimajo ustreznih

nosilcev.

8. Destinacija še ni razvila prepoznavne znamke, ki bi jasno komunicirala in

pozicionirala ponudbo v odnosu do drugih destinacij (Bovec, Smaragdna pot, Julijske

Alpe).

Ponudba destinacije je zelo raznovrstna, vendar razdrobljena na posamezne aktivnosti in v

veliki meri nepovezana. Obiskovalci si morajo sami organizirati svoj program, kar je za tiste,

ki destinacije ne poznajo, lahko teţka naloga, ki zmanjšuje našo konkurenčnost na trgu.

Aktualni destinacijski prodajni program v največji meri ponuja posamezne storitve, namesto

da bi svojo bogato ponudbo zapakiral na način, s katerim bi bolj prepričljivo ponujal

doţivetja.



10.2. Razvojni produktni koncept destinacije

Shema 6: Prikaz razvojne matrike turističnih proizvodov, kot je bila opredeljena v strateškem razvojnem delu dokumenta



10.3. Oblikovanje trţenjskega produktnega koncepta

10.3.1. Ključna izhodišča

V 3. poglavju smo opredelili razvojni produktni koncept. Produkte smo razdelili po njihovi

stopnji razvitosti in po njihovem obsegu v razvite, tiste v nastajanju, potencialne, druge in

dnevne turistične programe (prikazani so v shemi 6, poglavje 10.2). Za razvojne namene je

taka delitev ustrezna, za trţno »uporabo« pa, kot smo ugotovili na začetku tega poglavja

(10.1.), preširoka.

Trţenjski produktni koncept bomo oblikovali na osnovi manjšega števila osrednjih

motivov, ki so razlog, zaradi katerega obiskovalci prihajajo v destinacijo.

Osrednji motiv je motiv, ki zdruţuje cel paket aktivnosti in doţivetij in povečuje vrednost in

atraktivnost celotne izkušnje bivanja v destinaciji. Z njim opredeljujemo programske sklope, v

katerih najdemo sorodna doţivetja (proizvode, ponudbe, aktivnosti, znamenitosti, dogodke

…). Obiskovalec si bo izbral tisto, kar ga najbolj zanima, hkrati pa bo imel na voljo še ostale

vsebine, s katerimi si bo lahko bistveno popestril in poţivil svoje doţivetje destinacije.

Model trţnega produktnega koncepta mora biti izbran tako, da:

vključuje vse identificirane turistične proizvode,

da nudi jasno sporočilo, kaj destinacija ponuja,

da omogoča umestitev novih posameznih proizvodov,

da se ga lahko dosledno uporabi pri oblikovanju vseh trţno komunikacijskih orodji

(internet, prospekti, oglasi…),

Trţenjski produktni koncept smo oblikovali na naslednjih ugotovljenih izhodiščih:

1. Velika večina obiskovalcev prihaja v destinacijo zaradi narave in aktivnosti v

naravi, ki jih destinacija ponuja. Lahko bi jih opisali kot ljubitelje narave, ki čas v

destinaciji preţivljajo na bolj »aktiven« ali »pasiven način«.

2. Destinacija je pomembno evropsko stičišče naravne in kulturne dediščine.

3. Značaj destinacije v veliki meri oblikuje njeno bogato kulturno-zgodovinsko

izročilo, še posebej jo zaznamuje spomin na I. svetovno vojno.

4. Močan motiv za prihod je tudi naravoslovni turizem – doţivljanje narave skozi

njeno spoznavanje, učenje o njej, učenje spoštovanja naravnega okolja.

5. Kobarid in Tolmin sta pomemben del in soustvarjalec zgodbe doline Soče.

Lahko sta destinacija prihoda (in izhodišče za doţivljanje destinacije in odkrivanje

okolice), lahko sta prehodna, tranzitna destinacija – za obiskovalca na poti (npr.) od

Bovca do Nove Gorice; lahko sta izletniška destinacija za dnevne obiskovalce ali za

stacionarne goste okoliških turističnih centrov.

6. Glede na svojo lego sta Tolmin in Kobarid pozicionirana v središču doline Soče in

zato omogočata izredno ugodno, preprosto in privlačno odkrivanje v vse smeri –

proti Idriji in Cerknemu, proti Bovcu in naprej čez Vršič do Kranjske Gore, z

avtovlakom do Bohinja in Bleda.

7. Dolina daje veliko priloţnosti za pripovedovanje zgodb (zgodovina, pomembni

avtorji slovenskega in svetovnega formata).

Osrednji motiv prihoda, prisoten v vseh motivih, je torej narava. Vsak motiv je na tak

ali drugačen način povezan z doţivljanjem narave ali z dogajanjem v navdušujočem

naravnem okolju.



10.3.2. Trţenjski produktni koncept - oblikovanje programskih sklopov

Oblikovali smo 4 programske sklope (osrednje motive, ki so razlog, zaradi katerega

obiskovalci prihajajo v destinacijo):

1. DOLINA AKCIJE (aktivno, intenzivno, vztrajno);

2. DOLINA NOVE ENERGIJE (sprostitev, umiritev, poţivitev);

3. DOLINA ODKRITIJ (odkrivanje, raziskovanje, radovednost);

4. DOLINA FESTIVALOV (festivali, dogodki, prireditve, tekmovanja)

DOLINA AKCIJE

(aktivno, intenzivno, vztrajno)

Motiv prihoda

Osrednji motiv prihoda v destinacijo je akcija – športne aktivnosti v

izjemnem naravnem okolju (aktivnosti na vodi, v zraku, kolesarjenje,

pohodništvo, ribolov, lov, tudi priprave športnikov).

Način doţivljanja destinacije je izrazito aktiven.

Motiv je lahko omejen na eno samo športno dejavnost, povečuje pa se deleţ

obiskovalcev, ki sestavljajo več različnih aktivnosti – glede na široko izbiro teh

aktivnosti je to še en velik potencial destinacije.

Koncept programskega

sklopa

Dolina akcije

Narava je prostor za aktivno sprostitev, odklop od vsakdanjega toka, tudi

preizkušanje samega sebe. Po meri aktivnega posameznika.

Spravlja nas v gibanje in tako polni z energijo. Na polno vdihnemo in se ji

predamo. Narava, ki nam daje moţnost, da jo doţivimo na najbolj prvinski

način.

Pri tem uţivamo, a spoštujemo naravo – je močnejša in mogočnejša od nas, do

nje se vedemo odgovorno.

Ključne atrakcije

Soča, Triglavski narodni park, vzletišča Stol in Kobala, ribolovni revirji, gore in

vrhovi (in vse naravne znamenitosti, ki so povezane s tem okoljem),

organizirani in vodeni športni programi na Soči.

Druge atrakcije, ki

zaokroţijo doţivetje Odkrivanje naravnih in kulturnih znamenitosti, gastronomija.

USP destinacije na

področju aktivnih doţivetij

Najbolj intenzivna in hkrati pristna doţivetja Doline Soče.

USP je reka Soča.

DOLINA NOVE ENERGIJE

(sprostitev, umiritev, poţivitev)

Motiv prihoda

Osrednji motiv prihoda je sprostitev v naravi, ki pa jo obiskovalci

doţivljajo na sproščen, leţeren, občudujoč način. V tem segmentu se

prepletajo motivi druţenja, spoznavanja ljudi, naravne, kulturne, zgodovinske

dediščine, gastronomije in načina ţivljenja, tudi športne aktivnosti, vendar na

rekreativni, sproščujoči ravni (sprehodi, laţje pohodniške ture, nezahtevno

kolesarjenje, rafting…).

Doţivljanje destinacije je bolj pasivno, ritem je umirjen, obiskovalci ne iščejo

adrenalina, pač pa si ţelijo »napolniti baterije«. Še vedno pa je narava skupni

imenovalec in osnovni okvir.




sklopa

Dolina nove energije.

Narava kot prostor za sprostitev, polnjenje z energijo in uţivanje.

Navdušujoča narava, deţela ţive vode. Lepo jo je gledati, občutiti, doţiveti.

Pomirja in nas sprošča, spodbuja naše občutke – ţelimo jo videti, se je dotakniti,

okusiti, slišati, duhati. Prepustimo se ji in sprejmemo, kar nam daje.

Ključne atrakcije Tolminska korita, slap Kozjak, Soča, Nadiţa, TNP, ostale naravne znamenitosti,

organizirani športni programi ...

Druge atrakcije, ki

zaokroţijo doţivetje Kulturno-zgodovinska dediščina, prireditve, bogata ponudba muzejev, zbirk in

galerij, tematske poti.

USP destinacije na

področju sprostitve

V zdravem naravnem okolju nas polni z energijo – prava deţela ţive vode

in energije.

USP: Tolminska korita in slap Kozjak.

DOLINA ODKRITIJ

(odkrivanje, raziskovanje, radovednost)

Motiv prihoda

Osrednji motiv prihoda je odkrivanje – zavestna ţelja po odkrivanju novih,

drugačnih, zanimivih stvari: znamenitosti, ki jih še nismo obiskali, zgodovina,

ki bi si jo ţeleli »dotakniti« od blizu, ljudje, ki jih še nismo spoznali, kulinarične

dobrote in lokalni pridelki, ki jih še nismo okusili, zgodbe, ki jih še nismo slišali

(ali pa so nam tako všeč, da se vedno znova vračamo), ţelja po učenju,

radovednost… Izjemna posoška narava je sestavni del tega odkrivanja pa tudi

okvir, ki daje doţivetju in novim izkušnjam dodatno dimenzijo in vrednost.

Destinacija je lahko tudi izhodišče za odkrivanje širše okolice in sosednjih

krajev.


sklopa

Dolina odkritij.

Narava in dediščina kot prostor za širjenje obzorij, vračanje v preteklost,

pot do ljudi in novih spoznanj.

Odkrivanje narave, kulture, zgodovine. Izziva našega duha, spodbuja

radovednost. Narava skozi kulturo in kultura skozi naravo.

Pod alpskimi vrhovi, streljaj od znamenitega Triglavskega narodnega parka se

prepletajo posebnosti kulturne dediščine, umaknjene doline in razkošje

zaščitenih naravnih vrednot. Čakajo, da jih odkrijemo. Aktivno odkrivanje

lokalnih kulturnih posebnosti.

Ključne atrakcije Triglavski narodni park, Javorca in drugi spomeniki I. sv. vojne, Kobariški

muzej, Tolminski muzej, zasebne muzejske zbirke, rojstne hiše znanih

osebnosti, sir Tolminc, Kobariški štruklji, frika…

Druge atrakcije, ki

zaokroţijo doţivetje Soča, Tolminska korita, slap Kozjak in druge naravne znamenitosti

USP destinacije na

področju odkrivanja

Intenzivno in doţiveto odkrivanje naravne, kulturne, vojne, kulturne,

etnološke in naravne dediščine doline, ki preseneča na vsakem koraku.

Izhodišče za odkrivanje celotne destinacije Smaragdne poti.

Ključni USP so spomeniki I. sv. Vojne.

DOLINA FESTIVALOV



(festivali, dogodki, prireditve, tekmovanja)

Motiv prihoda

Osnovni motiv za prihod v destinacijo je obisk ali udeleţba na dogodku, naj

bo to znameniti tolminski Metal Camp ali katera izmed manjših ali lokalnih

prireditev. V okolju Doline Soče tudi ta motiv ne more ostati omejen samo na

dogodek sam, ampak si ga obiskovalci popestrijo z obiskom znamenitosti,

udeleţbo na športnih programih, nedvomno tudi z spoznavanjem lokalne

gostinske ponudbe – narava je v tem primeru dodana vrednost, scenski

okvir, kulisa, ki doţivetje osnovnega dogodka še poudari.


sklopa

Dolina festivalov.

Narava je kulisa za različne dogodke in prireditve, izjemno okolje še poveča

privlačnost dogodkov v destinaciji.

Ključne atrakcije Metal camp, Outdoor Show, GM4O, Sajeta, Gora Rocka …

Druge atrakcije, ki

zaokroţijo doţivetje Gastronomija in gostinstvo, naravne znamenitosti, moţnost različnih športnih

aktivnosti.

USP destinacije na

področju aktivnih

dogodkov in festivalov

Dogajanje in narava kot dodana vrednost, scenski okvir, kulisa, ki

doţivetje osnovnega dogodka še poudari.

USP so Metal Camp, Outdoor show, GM4O.

Shema 7: Trţenjski produktni koncept – osrednji motivi prihoda v destinacijo



Shema 8: Trţenjski produktni koncept – delitev na programske sklope, z opredelitvijo turističnih

proizvodov, ki sodijo v posamezen programski sklop



10.4. Oblikovanje pozicioniranja in trţne znamke destinacije

10.4.1. Trţno pozicioniranje

Trţno pozicioniranje destinacije je oblikovanje ponudbe in podobe destinacije na tak način, da

je potencialnemu obiskovalcu jasno, v čem se naša destinacija razlikuje od konkurenčnih.

Pozicioniranje je slika destinacije, kakor jo v svoji zavesti vidijo naši obiskovalci22

.

Za ustrezno pozicioniranje je potrebno, da najprej jasno opredelimo elemente, ki nas

razlikujejo od drugih destinacij, nato pa moramo te razlike tudi jasno sporočiti ciljnemu trgu.

Eden ključnih elementov takega sporočanja je prav komuniciranje skozi trţno znamko.

10.4.1.1. Aktualno pozicioniranje destinacije

Destinacija Tolmin & Kobarid je dejansko nova destinacija na zemljevidu slovenske turistične

ponudbe. Aktivno se razvija šele zadnje desetletje, zato je do neke mere normalno, da je temu

primerna tudi njena nizka prepoznavnost. Teţko bi ţe govorili o prepoznavnosti destinacije

kot zaključene celote, v javnosti je bolj prisotna skozi posamzene elemente, ki pa jih

potencialni obiskovalci le steţka povezujejo v celoto:

Destinacija kot celota je bolj poznana skozi ime destinacijske organizacije LTO

Sotočje (še posebej v strokovni javnosti), kot skozi znamko Deţela ţive vode, ki smo

jo skušali izgrajevati v zadnjem desetletju.

Prepoznavni sta »glavni mesti« občin: Tolmin kot upravno središče Posočja, Kobarid

kot zgodovinsko mesto, poznano predvsem iz časa I. sv. vojne; oba kraja sta

prepoznavna tudi skozi posamezne turistične proizvode – Tolmin med ribiči in

obiskovalci festivalov, Kobarid med padalci in ljubitelji dobre hrane.

S posebnim problemom pozicioniranja se soočamo na širšem italijanskem trgu – tam

sta Soča in Kobarid glede na njegovo zgodovinsko vlogo uradni sinonim za poraz,

katastrofo, polom; veliko manj pa se območje povezuje z odličnimi moţnostmi za

počitnice.

Prepoznavni koncept Doline Soče je od nove lokalne samouprave, ki je nekdaj enovito

občino Tolmin razdelila na Bovec, Tolmin in Kobarid, je še nedorečen, čeprav bi bil

najbolj smiselna, učinkovita in racionalna odločitev za celotno območje.

Posameznih identitetnih elementov je sicer veliko, ni pa nosilnega, ki bi zaokroţil

predstavo o celotni destinaciji.

10.4.1.2. Izhodišča za novo pozicioniranje destinacije

Učinkovito pozicioniranje bi lahko opredelili kot presek odgovorov na tri vprašanja:

1. Kakšna so pričakovanja obiskovalcev;

2. Kaj je dejanska ponudba destinacije;

3. Kakšno je razlikovanje od drugih destinacij.

V pričujočem poglavju bomo navedli izhodišča po treh navedenih kriterijih, samo

pozicioniranje pa bomo opredelili z oblikovanjem predloga nove trţne znamke destinacije.

22

Ameriška strokovnjaka Al Reis in Jack Trout, ki sta uvedla termin pozicioniranja, sta razvila tudi teorijo, ki

pravi, da trţenje ni bitka proizvodov, pač pa bitka predstav o teh proizvodih.



10.4.1.2.1. Pričakovanja obiskovalcev

Shema 9: Elementi, ki so potrebni na ravni destinacije za oblikovanje izkušnje gosta na

destinaciji

Shema prikazuje pričakovanja, katerih izpolnitev oblikuje izkušnjo gosta v destinaciji:

1. Dostopnost: je pomembna kategorija, ki je naša destinacija slabo izpolnjuje –

obstoječi javni prevoz je za obiskovalce dejansko neuporaben (prevoz z bliţnjih

letališč, kot sta Trst in Ljubljana, je praktično celodnevna avantura), edina zanesljiva

moţnost je lastno ali najeto vozilo.

2. Nastanitev: destinacija ponuja dobro organizirane kampe (Kobarid), širok spekter

zasebnih sob in apartmajev, nekaj manjših butičnih kapacitet, zelo malo pa je

turističnih kmetij, hotelski sektor, ki je v razvitih destinacijah nosilec dejavnosti, je pri

nas še povsem nerazvit.

3. Znamenitosti: destinacijo odlikuje vrsta odličnih naravnih in zgodovinskih

znamenitosti, ki so nesporen motiv za obiskovalce.

4. Turistična infrastruktura: dobro so organizirane informacijske točke, dobro so

razvite storitve, ki sluţijo lokalnemu prebivalstvu, infrastruktura, ki sluţi prvenstveno

obiskovalcem. pa je še v povojih: ni urejenih označevalnih sistemov, ni urejenih

kolesarskih poti, ni napredka pri urejanju vstopnih točk ob reki Soči, slabo je

organiziran lokalni javni prevoz.

AMENITIES Ponudba – storitev – javna

infrastruktura

TIC-i, gostinska ponudba,

lokalna hrana in pijača, skrb

za gosta, vodniki, programi/

paketi

ACCESS

Dostop Dostopnost do destinacije

(letališča, ceste, vlak) in

znotraj destinacije ter do

atrakcij

ACCOMMODATIONNastanitvene zmogljivosti

ACTIVITIES

AktivnostiVodene in organizirane

aktivnosti, turistični

proizvodi, programi,

ponudba

ATTRACTIONS

Atrakcije

Naravne in kulturne

znamenitosti ter druge

atrakcije, ki pritegnejo v

destinacijo.

Kaj pričakuje,

potrebuje

obiskovalec

(5A)



5. Organizirani programi: glede na nerazvitost destinacije je organiziranih programov

relativno veliko: dobro ponudbo imajo sestavljene športne agencije, primerno je

servisiran ribolov, dobro so organizirani muzeji in infrastrukturne točke, za katere

skrbi LTO Sotočje (Javorca, Tolminska korita, reţim ob Nadiţi), veliko je zasebnih

muzejskih zbirk, obstaja vrsta odmevnih in dobro organiziranih prireditev, imamo

lokalno vodniško sluţbo. Pomanjkljivost obstoječih programov je, da so večinoma

vezani samo na eno vrsto ponudbe – manjkajo pravi integralni turistični proizvodi.

Z novim razvojnim modelom in novo znamko se ţelimo usmeriti na ekološko ozaveščenega

obiskovalca, ki zna ceniti naravne in kulturne danosti in se do njih odgovorno obnašati, ki mu

je spoštovanje naravne in kulturnme dediščine del njegovega osebnega vrednostnega sistema.

Tak obiskovalec išče pristno in avtentično izkušnjo, ţeli si tesnejšega stika z naravo, mnoţice

in klasičen paketni tip počitnic ga ne zadovoljujejo. Ceni ohranjeno naravno in kulturno

krajino, ceni kulturno bogastvo, tradicijo in običaje, rad se druţi z domačini in nabira nova

doţivetja, okuse, izkušnje. Zaveda se dodane vrednosti ohranjenega okolja in trajnostnega

načina ţivljenja in je za zeleno ponudbo pripravljen plačati višjo ceno kot za bivanje v

mnoţičnih in pogosto ţe degradiranih destinacijah. Seveda pa tudi dobro razume in pričakuje

kvaliteto storitve, zato se pri nagovoru takih gostov ne moremo privoščiti ne površnosti ne

povprečnosti.

10.4.1.2.2. Dejanska ponudba destinacije

Kljub infrastrukturni nerazvitosti je dejanska ponudba destinacije bogata in zanimiva za širok

krog obiskovalcev. Obstoječi spekter ponudbe je natančno podan v analizi stanja (poglavje

2.3.), navajamo le kratek povzetek:

Ugodna lokacija na ali blizu kriţišč pomembnih evropskih poti, odlično izhodišče za

odkrivanje celotne Doline Soče in širše okolice;

Velika koncentracija naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov na

majhnem področju, le teţko najdemo primerljivo v slovenski ali italijanski soseščini;

Navdušujoče naravno okolje, Triglavski narodni park: izjemna geološka in

geografska raznolikost destinacije je razlog izjemnega števila naravnih zanimivosti,

obstoja raznolikih, zanimivih ali posebnih ţivalskih (npr. endemit Soška postrv) in

rastlinskih vrst;

Izjemno vodno bogastvo − mogočni slapovi, pravljični tolmuni, neponovljiva Soča,

skrite grape, skrivnostni izviri, kanjoni in korita …;

Burna in razgibana zgodovina: ţeleznodobna kultura na Mostu na Soči,

poznoantična naselbina na Tonovcovem gradu, tirolski priseljenci nad Baško grapo,

veliki tolminski punt, gradnja Bohinjske ţeleznice, … najbolj pa je dolino

zaznamovala I. sv. vojna z veliko Soško fronto, največjim frontalnim vojaškim

spopadom na slovenskem ozemlju;

Vrhunska kulinarična ponudba zbrana predvsem v Kobariškem gastronomskem

krogu (5 povezanih restavracij) in lokalne posebnosti kot so sir Tolminc, frika,

kobariški štruklji…;

Kulturna krajina, ki se zadnja desetletja ţal zarašča, še vedno pa največje število

aktivnih pašnih planin v Sloveniji;

Dobro organizirana ponudba vseh vrst športov v naravi: odlične športne agencije,

prvovrstna destinacija za jadralno padalstvo, prvovrstno območje za muharjenje …;

Odmevni festivali in druge prireditve: Sajeta, Soča Reggae Riversplash, Metal

Camp, Sočn'Fest, Outdoor show, GM4O, vrsta vtradicionalnih prireditev…



Obstoječa ponudba je zelo skladna s trendi na mednarodnem turističnem trgu, s

preusmerjanjem pozornosti na zeleni, naravi prijazen in nanaravi temelječ turizem.

10.4.1.2.3. Razlikovanje od drugih destinacij

Glede na številne posebnosti, ki našo destinacijo razlikujejo od ostalih, lahko zatrdimo,

da ji je v slovenskem prostoru moţno izpostaviti poseben poloţaj:

Edinstvena smaragdna reka Soča;

Soška fronta – ena redkih zgodb slovenske zgodovine, ki dosega svetovno dimenzijo;

Kobariški muzej z nagrado EMYA;

Javorca – eden od treh slovenskih spomenikov uvrščenih na seznam evropske

dediščine;

Kobariški kulinarični krog;

Soška postrv;

Alpski zid: ohranjene utrdbe iz časov rapalske meje;

Metal Camp Tolmin;

Outdoor show Kobarid;

Najbolj pestra ponudba športov v naravi v Sloveniji.

10.4.2. Opredelitev imena in identitete trţne znamke

10.4.2.1. Deţela ţive vode – dosedanja rešitev

Tolmin & Kobarid -

DEŢELA ŢIVE VODE

Prednosti Pomanjkljivosti

Kreativno poimenovanje

Črpa iz izrednega bogastva voda v

destinaciji

Naslanja se na stare zgodbe (ki

pripovedujejo o izvirih čudeţne ţive vode,

ki ozdravljajo bolezni, preganjajo smrt in

vračajo mladost)

Ne omejuje se le na Sočo, ampak

zaobjame vse oblike voda: mogočne

slapove, pravljično lepe tolmune, izjemno

in neponovljivo Sočo, skrite grape,

skrivnostne izvire, kanjone, neštete oblike,

ki jih kapljice tisočletja dolgo klešejo v

kamen …

Omogoča kreativen koncept predstavljanja destinacije

Koncept Deţela ţive vode je bil najprej

postavljen za občino Tolmin, ko pa se je s

pridruţitvijo Kobarida oblikovala nova

skupna destinacija, smo ga enostavno

prenesli, čeprav bi morali pozicioniranje

določiti na novo

Prepoznavnost destinacije gradi od

začetka, praktično iz nič, zato bi graditev

primerne prepoznavnosti zahtevala velika

finančna vlaganja

Neoprijemljivost imena – nemogoče ga

je enostavno geografsko pozicionirati, ker

ne vsebuje jasnih identifikacijskih

elementov oziroma

Velika obljuba znamke – ali smo jo

sposobni uresničiti?

Moţna zavajajoča asociacija v smer



turizma zdravja in dobrega počutja

Znamka je lahko problematična v

prevodih?23

Koncept Deţela ţive vode je destinacijska organizacija LTO Sotočje uvajala celo desetletje.

Čeprav smo znamko Deţela ţive vode dosledno uporabljali na vseh promocijskih materialih,

po pretečenem obdobju ocenjujemo, da se s prepoznavnostjo tega koncepta nismo niti

pribliţali prepoznavnosti obstoječih turističnih destinacij. Del razloga je seveda nerazvitost

območja in premajhen obseg turistične realizacije, del pa pomanjkanje finančnih virov, ki bi

nam omogočili trţno komuniciranje, ki je drugi pogoj za prepoznavnost. Glede na obstoječe

finančne sposobnosti destinacije in nerazvitost/odsotnost večjih ponudnikov, ki bi lahko

sofinancirali krovno oglaševanje in komuniciranje, je smiselno iskati učinkovitejšo rešitev na

način, da nam ne bo potrebno prepoznavnosti graditi iz točke nič, pač pa se bomo lahko

navezali na pozicijo, ki ţe obstaja.

Same nedvomno kreativne in povedne ideje Deţele ţive vode seveda ne bomo zavrgli –

uporabimo jo lahko za turistične produkte na področju programskega sklopa Doline nove

energije (sprostitev, zdravje, mehke aktivnosti…).

10.4.2.2. Dolina Soče – novo ime trţne znamke destinacije

DOLINA SOČE

Prednosti Pomanjkljivosti

Ime je v zavesti domačega trga ţe prepoznavno,

zato lahko to prepoznavnost nadgrajujemo, ni je

potrebno postavljati na novo => vlaganja v

prepoznavnost so neprimerno manjša

Vsebuje Sočo kot vrednoto in najmočnejšo

identifikacijsko točko, ki ima za zaradi kulturnega

in zgodovinskega ozadja Slovence še poseben

pomen (Gregorčič, TNP)

Soča je tudi v tujini prepoznavno ime, v Italiji

skozi zgodovinski kontekst (Isonzo), drugje kot

prvorostna outdoor destinacija

Do določene meje ţe samo ime komunicira

ponudbeni okvir destinacije – na eni strani dolina,

ki pove, da smo v razgibanem naravnem okolju, na

drugi strani Soča s svojo zgodovino in današnjimi

športnimi programi

Soča je tudi konkretna geografska povezava s

sosednjo Italijo – saj se izliva na italijanski strani

Predlog menjave trţne znamke na način, da

Na domačem turističnem trgu je v predstavah o Dolini Soče

Bovec močnejši dejavnik kot

Kobarid in Tolmin

Destinacija Tolmin – Kobarid

je samo del Doline Soče,

učinki komuniciranja se bodo

razpršili tudi izven

destinacije

Strogo geografsko je tudi

dolina Soče samo del

destinacije, ki jo sestavljajo

tudi doline drugih rek (Nadiţa,

Tolminka, Bača, Idrijca)

Dolina Soče je za

nepoznavalce predvsem

geografski naziv – za tiste, ki

destinacije in zgodovine

območja ne poznajo (tuja

trţišča) nima simbolnega

23 Land of living water; Land lebedingen Wassers; Tera delle aque vive.



izkoristimo prepoznavnost in potencial termina

Dolina Soče so v letu 2009 potrdili tudi člani LTO

Sotočje na občnih zborih tako v Kobaridu kot v

Tolminu

Rešitev je odprta za nadaljnje povezovanje v

okviru doline (Bovec), saj si ne jemlje pravice do

ekskluzivne uporabe

S predlagano znamko se lahko identificirajo vsi

prebivalci območja, saj jim predstavlja nacionalni

simbol in ekološko vrednoto24

pomena

Novo poimenovanje destinacije:

Dolina Soče KOBARID - TOLMIN

Dolina Soče je znamka, ki jo je za komuniciranje turizma v času nekdanje enovite občine

Tolmin uporabljala Turistična zveza Gornjega Posočja (TZGP). Ta organizacija, sicer zveza

turističnih društev, je bila takrat edina, ki je vršila tudi naloge destinacijske organizacije na

področju celotne doline.

Nova lokalna samouprava je prinesla tri nove občine (Bovec, Kobarid in Tolmin), nova

zakonodaja pa drugačen koncept turistične organiziranosti. Vsaka občina je seveda začela

razvijati turizem na svoj način in znamka Doline Soče se je začela izgubljati.

Tolmin in Kobarid sta imela v primerjavi z Bovcem premajhno realizacijo, da bi jo bilo

smotrno uporabiti, Bovec pa se je usmeril predvsem na krepitev svoje lokalne bovške

identitete. Tudi v svoji zadnji strategiji (2008) si je v prenovljeni celostni podobi zastavil

koncept »Dolin navdiha«. Na drugi strani pa se je turistična realizacija na preostalem območju

doline hitreje povečevala in se iz z izhodiščnim deleţem 27% vseh nočitev v celotni dolini v

letu 2001 v letu 2009 ţe pribliţala polovici (glej poglavje 2.6.7.) kar pomeni, da je kljub

neprimerljivi osnovni infrastrukturi tudi območje Kobarid & Tolmin postalo primerljivo

Bovcu. Razlog premajhnega deleţa v turistični realizaciji celotne doline se torej zmanjšuje.

Na občnih zborih LTO Sotočje smo se tako v letu 2009 z veliko večino odločili, da ni več

razlogov, da znamke Doline Soče ne bi uporabili za svoje lastno pozicioniranje.

Ocenjujemo, da če znamki dodamo »razlago« Kobarid & Tolmin, postanejo pomanjkljivosti

te znamke obvladljive:

jasno bomo sporočali, da destinacija obsega območje občin Tolmin in Kobarid;

sicer je res, da se bodo pozitivni učinki trţnih aktivnosti širili tudi izven naše oţje

destinacije, kar pa je še vedno neprimerljivo boljša izbira, kot finančna sredstva, ki bi

bila potrebna, da z povsem novo znamko pridemo do prepoznavnosti, primerljive z

današnjo percepcijo Doline Soče;

res je tudi, da je strogo geografsko dolina Soče samo ena izmed dolin destinacije,

vendar so se ponudniki in prebivalci ostalih območji sposobni identificirati s skupnO

znamko, saj razumejo, da je trţno znamko smiselno graditi na najmočnejših elementih

in ne tistih iz oţjega okolja, ki jih trţišče ne pozna;

24

Še posebej v povezavi s priljubljenim pesnikom Simonom Gregorčičem



tistim, nepoznavalcem Soče, ki morebiti manjka simbolne vsebine, pa bomo dodali

skozi primerne oblike trţnega komuniciranja; ta problem je laţje rešljiv, ker ga

gradimo na trdnem temelju geografske pozicije.

S posvojitvijo Doline Soče si nikakor ne ţelimo prilaščati ekskluzivnosti za uporabo tega

imena – v kolikor bodo razmere in interesi dopuščali ne vidimo nobenih razlogov, da ne bi

znamko razširili na območje celotne doline.

10.4.2.3. Opredelitev identitete trţne znamke destinacije Dolina Soče

1. POSLANSTVO – NAMEN ZNAMKE:

Komuniciranje pristnega, odgovornega in doţivljajsko polnega doţivljanja neokrnjene

narave, kulture in ţivljenja v Dolini Soče.

2. VIZIJA ZNAMKE:

Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) bo vodilna zelena destinacija v Sloveniji, uvrščena na

mednarodni seznam privlačnih zelenih ciljev.

3. VREDNOTE ZNAMKE:

Odgovornost (zeleno=trajnostno)

Ponos

Pristnost

4. OSEBNOST ZNAMKE:

Naravna – pristna (Pure)

Raznolika – intenzivna (Intense)

Nudi osebno izkušnjo – bogati (Enriching)

Je zelena – usmerjena trajnostno

5. RAZLIKOVALNE PREDNOSTI (USP):

1. Dolina akcije – reka Soča kot vrednota in športni izziv; ena najlepših evropskih rek .

2. Dolina nove energije – Tolminska korita in slap Kozjak kot dramatično doţivetje prvinske

narave, ki nas napolni z novo energijo.

3. Dolina odkritij – Javorca in drugi spomeniki I. sv. vojne, manj znana odkritja in območja

ene največjih gorskih bitk v zgodovini

4. Dolina festivalov – narava kot izjemna kulisa za športne (Outdoor Show) in glasbene festivale

(Metal Camp) v dolini

6. OBLIKOVANJE (DOLOČITEV) KORISTI ZA CILJNEGA GOSTA

Intenzivnost doţivetji in zadovoljstvo ob zmagah nad samim seboj

Sprostitev in odklop v navdušujočem naravnem okolju, polnjenje z energijo za manj

prijetne čase

Srečevanje z zgodbami iz preteklosti, zbiranje novih idej in spoznanj

Srečevanje z domačini in drugimi obiskovalci, nova prijateljstva in doţivetja

7. OBLIKOVANJE OBLJUBE:

Funkcionalna obljuba: aktiven počitek in sprostitev v izjemnem naravnem okolju.

Čustvena (emocionalna) obljuba: navdušenje in polnjenje z energijo

Izkustvena obljuba: nova in drugačna doţivetja v prvinskem okolju



Shema 10: Prikaz modela destinacijske znamke Dolina Soče (vseh ključnih elementov

identitete znamke)

10.4.2.4. Zelena komponenta in komuniciranje trţne znamke destinacije Dolina Soče

Zelena / trajnostna komponenta je skupni imenovalec vseh elementov znamke Dolina Soče –

Kobarid & Tolmin. Znamka je uglašena z nacionalno turistično znamko I Feel Slovenia, skozi

katero ţeli STO na krovnem nivoju komunicirati »Zeleno butičnost« in »Slovensko zeleno«.

Z zelenim karakterjem destinacijske znamke se bomo laţje vključevali v nacionalne projekte

in izkoriščali sinergijske učinke krovne promocije.

Zeleni značaj trţne znamke destinacije bomo tako komunicirali na več načinov:

reko Sočo, ki je vključena v ime znamke odlikuje in razlikuje edinstvena smaragdno

zelena barva – ta barva bo na primeren način vključena v vse destinacijske

promocijske materiale in orodja;

v besednjak bomo vključili besede in besedne zveze, ki se nanšajo na trajnostni

turizem: zeleno, smaragdno, pristnost in prvinskost, odgovornost, navdušujoče

naravno okolje, pozitivna energija, ravnovesje, elementarnost, samozavedanje, čutenje

in doţivljanje, empatija, vse oblike ţivljenja, spoznavanje in učenje, ….

FUNKCIONALNA OBLJUBAAktivni oddih, sprostitev in odkrivanje v

navdušojočem naravnem okolju.

EMOCIONALNA OBLJUBAPristna doţivetja narave in kulture, preţeta z

edinstvenimi zgodbami iz preteklosti.

IZKUSTVENA

OBLJUBAKjer si najbliţje NARAVI,

ZGODOVINI in SEBI.

PRISTNO, INTENZIVNO

in (SO)NARAVNO doţivljanje

neokrnjene narave, kulture in ţivljenja

v Dolini Soče.

Temeljne vrednote so odgovornost, ponos in

pristnost, ključna pa

ZELENO − odgovorna (RESPONSIBLE)

1. NARAVNA – pristna (PURE)

2. RAZNOLIKA – intenzivna (INTENSE)

3. NUDI OSEBNO IZKUŠNJO – bogati

(ENRICHING)

POSLANSTVO

Kaj ZNAMKO vodi, usmerja?

VIZIJA

K čemu ZNAMKA stremi?

VREDNOTE

Katere vrednote vodijo ZNAMKO?

OSEBNOST

znamke je:

RAZLIKOVALNE

PREDNOSTI

V čem je ZNAMKA drugačna?

Dolina Soče kot pojem za odgovorno,

pristno in raznoliko doţivljanje narave.

1. Dolina akcije (USP je reka Soča).

2. Dolina nove energije (USP so Tolminska korita)

3. Dolina odkritij (USP so spomeniki 1. Svetovne vojne)

4. Dolina festivalov (USP so dogodki, kot so Metal

Camp)

-

Aktivnosti ob Soči in na Soči nas spravijo

v gibanje in nudijo dinamičen in intenziven stik z naravo.

Navdušujoče naravno okolje nas sprosti in polni z energijo.

Edinstvene zgodbe iz preteklosti potešijo ţeljo po odkrivanju in nas

pritegnejo z novimi znanji in spoznanji.

Dogodki v izjemnem naravnem okolju nas povezujejo z

glasbo, ljudmi, naravo, dediščino in kulinariko in nas poţivijo.

KORISTI

Kaj ZNAMKA nudi?



izpostavile bomo tipične pojavne oblike in materiale, ki komunicirajo zeleni karakter

znamke: les, kamen, voda, gozd, narava, arhitektura usklajena z okoljem, dinamičnost

in razgibanost oblikovanja, lokalni materiali in lokalni proizvodi…

izpostavljali bomo motive narave, vendar na način, ki bo posredoval čustva in

doţivetja, vključevali bomo kulturo, zgodovino in človeka, ţivljenje prebivalcev in

doţivljanja obiskovalcev, zgledovali se bomo po primerih dobre prakse (npr. 100%

Pure New Zeland)

skozi vizualne motive, besedne zveze, barve, postavitve, zvoke… bomo skušali

posredovati čim širšo paleto občutkov in doţivetji

skozi način komuniciranja bomo tudi obiskovalce spodbujali, da tudi prispevajo k

ozaveščanju in odgovornemu delovanju; seznanjali in informirali jih bomo o bogastvu

in izročilih destinacije, povabili jih bomo da se aktivno vključijo v trajnostne projekte

destinacije

komunicirali bomo samo verodostojne zelene vsebine; dolgoročna uspešnost bo

moţna samo v primeru, če bomo naše usmeritve potrjevali z dejanji in konkretno

trajnostno konceptualizacijo in organizacijo turistične ponudbe

10.4.3. Razvoj in upravljanje trţne znamke destinacije

Lastnik in upravljavec destinacijske znamke Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) je destinacijska

organizacija LTO Sotočje. Zavod bo zagotovil:

Izdelavo celostne grafične podobe znamke (CGP): priročnik bo na enostaven način

pojasnjeval način uporabe znamke – sluţil bo kot navodilo uporabnikom (ponudniki,

poslovni partnerji, mediji…);

Pravilno in učinkovito uporabo znamke: ustrezno uporabo znamke bomo zagotovili

s pravno zaščito oblikovane rešitve, z vodenjem evidence uporabnikov in

spremljanjem načina uporabe znaka v praksi, z izobraţevanji, zagotavljanjem navodil

in dostopnosti priročnika CGP vsem zainteresiranim;

Rast in razvoj znamke: zavestno bomo iskali in izkoriščali moţnosti za razvoj

znamke z doslednim vključevanjem v vse oblike komuniciranja destinacijske

organizacije, z animiranjem ponudnikov in poslovnih partnerjev ter z iskanjem

partnerjev med ustanovami in podjetij iz turistične ali s turizmom povezanih

dejavnosti – med vsemi, ki bi lahko prispevali k skupnemu ugledu destinacije.

Trţna znamka destinacije je skupni imenovalec (v našem primeru zelene) celostne

ponudbe območja. Znamka je zgostitev trţenjske filozofije, komuniciranja in promocije.

Predstavlja dolgoročen kapital destinacije in osnovo, na kateri poteka razvijanje

turističnih proizvodov ponudbe, trţenje ponudbe in pozicioniranje na mednarodnem

trgu.

10.4.3.1. Odnos destinacijske znamke do drugih znamk

Destinacija se na trgu z drugimi destinacijami bori za obiskovalce, s sorodnimi, partnerskim,

programsko povezanimi destinacijami, z vertikalno strukturo destinacij znotraj nacionalnega

okvirja pa tudi sodeluje in krepi svojo trţno pozicijo. Trţna znamka je ključni vizualni

element identitete in pozicioniranja destinacije, zato ji moramo jasno opredeliti mesto odnos

do drugih znamk znotraj obstoječe hierarhije.



10.4.3.1.1. Nacionalni nivo

Nacionalna znamka I Feel Slovenia naj bi bila krovna slovenska znamka: uporaba znamke v

drugih dejavnostih je še precej v povojih, nesporno pa jo je uspešno in učinkovito posvojil

slovenski turizem. Uspešno se je uveljavila na mednarodnem trgu, zato je sistemskih in

vsebinskih razlogov dovolj, da jo dosledno uporabljamo skupaj z znamko Doline Soče, saj

nam pomaga krepiti našo lastno pozicijo. V dejanskih trţnih aktivnostih destinacije je

nacionalna znamka Dolini Soče podrejena, mora pa biti dovolj opazna, da nam lahko

učinkovito pomaga pri umeščanju na trţišče.

10.4.3.1.2. Regionalni nivo

Destinacija Dolina Soče/Tolmin & Kobarid je vključena v dva regionalna projekta – v Julijske

Alpe in v Smaragdno pot:

Julijske Alpe so neformalno trţno zdruţenje štirih destinacijskih organizacij: Bohinja, Bleda,

Kranjske Gore, Bovca in Sotočja. Ţe od leta 1990 naprej sodelujemo skupaj na večini

ključnih mednarodnih sejmov, imamo skupen katalog in izvajamo skupne PR in promocijske

aktivnosti. Skupni imenovalec območja je Triglavski narodni park. Kljub temu, da bi bile

Julijske Alpe idealna zaokroţena turistična destinacija se je v dveh desetletjih pokazalo, da ta

koncept nikoli ne bo dobil potrebne politične in finančne podpore, ker je območje razdeljeno

na dve regiji – Gorenjsko in Severno Primorsko. Vsaka izmed regij ima svoj razvojni

program, politično odločanje je ločeno, med regijama – tudi zaradi geografske gorske bariere

– ni resnih gospodarskih povezav. Gorenjsko gospodarsko teţišče je v Kranju, naše pa v Novi

Gorici in tem dejstvom sledijo tudi finančni tokovi.

Prav iz navedenih razlogov se je na primorski strani začela razvijati iniciativa Smaragdne

poti – zaokroţenega turističnega koncepta integriranega v regijski razvojni program. Ta

iniciativa se je rodila v programu čezmejnega sodelovanja25

, kot skupni koncept turizma je

bila vključena v Regijski razvojni program Severne Primorske/Goriške statistične regije za

obdobje 2007-2013 in verificirana novembra 2008, ko je Svet regije pooblastil LTO Sotočje

za koordinatorja in nosilca regionalnih destinacijskih aktivnosti za obdobje 4 let. Pogodbo o

sodelovanju in sofinanciranju je podpisalo vseh 13 občin v regiji in s tem zagotovilo

najnujnejšo osnovo za oblikovanje skupnega trţnega programa.

Smisel sodelovanja v regionalnih programih je preprost:

zdruţevanje akcij in s tem zmanjševanje stroškov,

zdruţevanje sredstev in povečevanje obsega aktivnosti,

večja pogajalska moč za zastopanje skupnih interesov na nacionalnem nivoju,

laţji dostop do zunanjih virov financiranja (razpisi).

V tem kontekstu je destinacija, na izvedbeni ravni pa tudi trţna znamka Dolina Soče/Tolmin

& Kobarid partnerska znamka v skupnih nastopih, ki nam zaradi zdruţevanja sredstev in dela

omogočajo vstopanje na mednarodni trg tudi na načine, ki bi nam bili sicer nedosegljivi.

25

Phare SPF v letu 2001, prijavitelj LTO Sotočje; Interreg v letih 2005 in 2006, prijavitelj RRA Severne

Primorske, LTO Sotočje partner pri pripravi strategije trţenja in izdelavi promocijskih materialov



10.4.3.1.1. Lokalni nivo

Lokalni nivo v našem primeru pomeni predvsem območje Gornjega Posočja, ki bi moralo biti

v turističnem smislu zaokroţena celota, dejansko pa je razdeljeno na tri občine; dve – Kobarid

in Tolmin – imata skupne destinacijsko organizacijo, Bovec pa svojo lastno. S strani

občinskih razvojnih programov je ločevanje do določene mere razumljivo, saj ima vsaka

občina svoje lastne prioritete in svoje lastne infrastrukturne in druge probleme, večji problem

pa je trţenje, kjer bi bili učinki enotne organizacije in trţne strategije gotovo boljši (ob enakih

vloţkih). Ta problem presegamo s sodelovanjem v skupnih regionalnih programih (Julijske

Alpe, Smaragdna pot) pa tudi z »internimi« skupnimi akcijami znotraj doline, kot so:

sodelovanje na sejmih, ki so za širšo regijo manj zanimivi (npr. specializirani športni

dogodki),

EDEN – zgodbe Soče; prva slovenska EU destinacija odličnosti v letu 2008; uspešna

kandidatura Bovca, ki se je v program prijavil kot skupni predstavnik vseh treh občin,

program Fundacije Poti miru v Posočju, ki zdruţuje tematske poti in muzeje v naravi

na območju vseh treh občin,

sodelovanje pri skupnih publikacijah kot npr. Gorskokolesarski vodnik Dolina Soče

(2009).

Vsaka uspešna trţna znamka mora imeti v ozadju konkretnega formalno organiziranega

nosilca. Organiziranost turizma, še posebej na nerazvitih območjih, kjer je gospodarstvo

prešibko, da bi zdruţevalo interese na širšem območju, je predvsem konkretna posledica

politike obstoječe lokalne samouprave. Na lokalnem nivoju – torej območju Gornjega

Posočja – tako ostajata dve moţnosti:

1. Partnersko sodelovanje obeh znamk »Dolina Soče/Kobarid & Tolmin« in »Bovec/

Doline navdiha«: ločena organiziranost znotraj ene doline ni nobena tragedija, kot se

včasih v javnosti prikazuje – manjše destinacijske organizacije imajo tesnejši stik z

ustanoviteljem (financerjem), bolje poznajo lokalne probleme in jih zato laţje rešujejo,

ključne skupne probleme pa lahko s sosednjo organizacijo rešujemo na projektni ali

programski ravni.

2. Programsko in vsebinsko poenotenje trţenja turizma na nivoju celotne doline

pod skupno trţno znamko Dolina Soče: »Dolina Soče/Kobarid & Tolmin« je odprt

koncept, ki nikogar ne izključuje, brez teţav ga je moţno razširiti na celotno dolino, na

drugi strani pa ima tudi zadosti realne vsebine, ki mu omogoča uspešno samostojno

ţivljenje. Skupna znamka, za katero je seveda potrebno enotno upravljanje in en trţni

koncept – torej ena destinacijska organizacija, je presojana samo skozi trţne kriterije,

vendar samo trţni kriteriji za uspešnost znamke ne zadostujejo. Osnovni predpogoj za

učinkovitost skupne znamke bi bila zrela, zavestna, prepričljiva in dolgoročna

odločitev treh lokalnih skupnosti, seveda skupaj z zavezo financiranja projekta

najmanj v dosedanjem obsegu. Vsaka polovična ali izsiljena rešitev bi bila škodljiva –

brez prepričljivega konsenza na nivoju lokalnih skupnosti je projektno sodelovanje

veliko boljša rešitev.



10.5. Strateške smernice po izbranih elementih trţnega spleta

Trţenjski splet (marketing mix) je metodološki pristop, ki nam skozi posamezne korake

pomaga razumeti postopek od nastanka izdelka/storitve pa do prodaje tega izdelka/storitve na

trgu in s tem izboljšati našo poslovno učinkovitost. Te osnovne korake opisujejo štirje

elementi trţenjskega spleta (4P):

1. Proizvod (Product): proizvod oz. v našem primeru storitev, ki jo prodajamo;

2. Cena (Price): znesek, ki ga kupec plača za storitev;

3. Prodajne poti (Place): način, kako storitev prodamo (neposredna rezervacija, internet,

agencija, osebni obisk…);

4. Promocija (Promotion): oblike promoviranja in pospeševanja prodaje (vse vrste

oglaševanj, promocijski materiali, odnosi z javnostjo, »od ust do ust«, …).

V primeru trţenja storitev se postopek sicer nadgradi s tremi dodatnimi P-ji26

, ker pa se ti

dodatni elementi v največji meri nanašajo na konkretne izvajalce oz. konkretno izvedbo

storitve, mi pa obravnavamo krovni nivo destinacije, se v tem dokumentu z njimi ne bomo

posebej ukvarjali.

Prvi P (proizvod) smo ţe obdelali v poglavju 10.3. (produktni koncept), v nadaljevanju

opredeljujemo strateške smernice na področju cenovne politike, izbiranja prodajnih kanalov in

izvajanja promocijskih aktivnosti.

Na koncu vsakega poglavja opredeljujemo tudi trajnostni vidik – kako implementirati

trajnostne usmeritve skozi posamezne elemente trţenjskega spleta.

10.5.1. Cenovna strategija

Cena je najbolj trţna kategorija izmed vseh trţnih kategorij in nesporno povsem avtonomna

odločitev posameznega ponudnika. Ker pa je cena ključna kategorija konkurenčne pozicije in

poslovne uspešnosti tako destinacije v celoti, kot posameznega ponudnika, zasluţi temu

primerno pozornost.

Trţno ceno storitve opredeljujemo kot vrednost za denar (value for money). Poslovno

konkurenčnost lahko nadgrajujemo torej na dva načina:

1. Strategija večje dodane vrednosti in višjih cen: vrednost naše storitve povečujemo

(namesto polpenziona npr. ponudimo kulinarični paket) in zvišujemo ceno – od

vsakega posameznega obiskovalca bomo tako iztrţili več. Tak pristop zahteva dobre

ideje, prizadevnost, več dela, a se obrestuje skozi višjo ceno. Nevarnost tega pristopa

je, če s ceno pretiravamo – v tem primeru bomo izgubili obiskovalce in realizacije ne

bo. Oblika večje dodane vrednosti je tudi osredotočanje na trţne niše – na ciljne

skupne obiskovalcev, ki jim lahko ponudimo storitev, posebej prilagojeno njihovim

ţeljam, interesom in potrebam in ki je večina ostalih ponudnikov ne more zagotoviti

(ali ne more zagotoviti na primerljivo kvaliteten način).

2. Strategija večjega obsega realizacije in niţjih cen: z niţjimi cenami naj bi postali

bolj zanimivi za širši krog obiskovalcev, manjšo razliko v ceni nadomestimo z večjim

26

Dodatni elementi trţnega spleta v primeru storitev so ljudje (People), fizični dokaz (Physical evidence) in

izvedba storitve (Processing). Nakup storitve je namreč veliko bolj zapleten, kot nakup zapakiranega izdelka na

trgovski polici. Če ilustriramo s primerom restavracije: zadovoljstvo gosta bo usodno odvisno tudi od prijaznosti

in ustreţljivosti zaposlenih (ljudje), ambienta restavracije, osvetlitve, zasebnosti, zvočnega ozadja (fizični dokaz)

in same profesionalnosti postopka storitve, primerne postreţbe hrane, pijače, oblikovanje pogrinjka, aranţiranja

hrene na kroţniku ipd. (izvedba storitve).



številom gostov. Tak pristop je enostavnejši, ker (običajno) ne vključuje truda za

doseganje višje kvalitete, je pa nevarnejši, kot izgleda na prvi pogled:

če bo cena prenizka je povsem mogoče, da bomo imeli veliko obiskovalcev,

veliko dela, stroškov pa ne bomo pokrili,

če bomo na trgu pridobili prepoznavnost poceni ponudnika, si bomo pri

zahtevnejših poslih zelo teţko izborili primerno ceno za našo storitev,

če je cena nizka, se dejansko odpovedujemo posrednikom (turističnim

agencijam, organizatorjem potovanj), saj nam v strukturi cene ne ostaja dovolj

manevrskega prostora za provizije za njihovo delo,

nizka cena se hitro lahko sprevrţe v cenenost, cenenost pa predpostavlja slabo

kakovost, negativen imidţ in nespodbudno naloţbeno okolje.

Izhodišče za oblikovanje cene posameznega ponudnika je vedno povprečna cena za

primerljivo storitev v primerljivi destinaciji. Ker je cenovni rang slovenskih turističnih

storitev še vedno niţji, kot npr. v sosednji Avstriji (čeprav se razlike zmanjšujejo), mora biti

naš okvir Slovenija in ker je Dolina Soče na mednarodnem trgu manj prepoznavna kot npr.

Bled ali Portoroţ, se bo tudi ta razlika odraţala v niţji izhodiščni ceni.

Od tu naprej pa je vse odvisno od kakovosti in dodane vrednosti, ki smo jo sposobni

zagotoviti. Če bo naša storitev slabša od podobne storitve npr. na Bledu, bo morala biti naša

cena znatno niţja, da bomo storitev lahko prodali. Če pa lahko zagotovimo višjo kakovost,

boljšo izvedbo, pestrejšo ponudbo, atraktivnejši paket, če lahko najdemo, oblikujemo in

ponudimo kvalitetno storitev, ki je na Bledu ni, pa ni nobenega razloga, da za višjo dodano

vrednost ne bi zahtevali primerne cene. Visoke cene so vedno sprejemljive, če odraţajo realno

kvaliteto in če jih znamo prepričljivo argumentirati.

Kakovost se splača: vlaganje v kvaliteto storitve je sicer naporno, zahteva več truda, znanja,

idej, a je tudi iztrţek večji. Argumente lahko najdemo ţe v naši oceni ekonomskih učinkov

(glej poglavje 4.):

Če seštejemo realizacijo celotne destinacije (Kobarid & Tolmin), ugotovimo, da npr.

ribiči, ki so po številu nočitev šele na 4. mestu (6,7%), za paket storitev pa plačujejo

visoko ceno, so prepričljivo prvi po svoji potrošnji in prispevajo največji deleţ

(22,9%) k skupni finančni realizaciji destinacije;

Tudi finančni učinek majhnih (nišnih) a odličnih turističnih proizvodov, kot sta

gastronomija ali team-building programi je trikrat večji, kot pa fizični obseg, merjen v

nočitvah;

Nasprotno velja za šolske skupine; kljub temu, da k skupnemu številu nočitev v

destinaciji prispevajo kar 13%, njihova finančna realizacija zaradi nizkih cen dosega

le 5% skupnega prometa;

Najbolje zasedeni namestitveni objekt v destinaciji je naše najdraţje turistično naselje

Nebesa, ki pa si je svojo ceno moralo izboriti z višjo kakovostjo, gostoljubnostjo in

drugačnostjo.

10.5.1.1. Strateške smernice pri oblikovanju cen

Cenovno pozicioniranje je sestavni del ugleda vsake turistične destinacije, ugled destinacije

pa je vsota ugledov ponudnikov znotraj destinacije, obstoječe infrastrukture in storitev, ki jih

zagotavlja javni sektor, pomembne so aktivnosti civilne druţbe, zaradi prepletenosti turizma z

ostalimi dejavnostmi pa tudi od razvitosti vseh ostalih storitev. Medsebojna prepletenost je

velika, zato bi bilo prav, da se vsi akterji zavedamo svoje odgovornosti.



Kljub temu, da ima vsak ponudnik pravico (in odgovornost) povsem samostojno odločati o

svoji cenovni politiki, navajamo nekaj priporočil, ki bi jim bilo v dobro ugleda

destinacije in vsakega ponudnika posebej smiselno slediti:

Cenovna politika se začne pri oblikovanju naše ponudbe/produkta in izbiri

ciljnega trga/obiskovalcev – izberimo tako storitev, ki jo obvladujemo, ki jo lahko

zagotavljamo na zadosti visokem nivoju, da lahko zahtevamo primerno ceno.

Zavedati se moramo, na katerem trţišču delujemo: turisti, ki spijo v zasebnih

sobah ali apartmajih, se včasih sicer prepletajo, v osnovi pa sta to dve različni skupini,

dva različna trga, ki si med sabo ne konkurirata, ampak se dopolnjujeta. Nikakor ni

smotrno, da npr. hotel spusti svoje cene na nivo zasebne namestitve – sobodajalcem bo

to nelojalna konkurenca, hotel pa bo izgubil ugled pri zahtevnejših obiskovalcih in

pogajalske pozicije proti poslovnim partnerjem. Za ponudnike in za destinacijo je

bolje, da vsakdo raje svojemu osnovnemu poslu s kvalitetno storitvijo poskuša dodati

novo vrednost in za to iztrţiti boljšo ceno na trgu.

Boljša odločitev, kot da vsem ponujati vse, je osredotočanje (specializacija) – našo

ponudbo prilagodimo tistemu segmentu obiskovalcev, ki ga najbolje poznamo in ki

mu glede na našo lokacijo, razpoloţljivo infrastrukturo, naše znanje ipd. lahko

najbolje ustreţemo (ribiči, pohodniki, kolesarji, padalci, poslovni obiskovalci….);

slučajne mimoidoče goste bomo še vedno lahko sprejeli, tisti, ki se jim bomo posvetili,

pa bodo bolj zadovoljni in bodo s svojimi dobrimi izkušnjami pomagali prodajati naše

kapacitete.

Razvijajmo pakete in doţivetja: namesto gole osnovne storitve (nočitev, polpenzion)

dodajmo ideje o preţivljanju prostega časa, raziskovanju okolja in izročila,

gastronomske uţitke, izletniške predloge, programe dobrega počutja, športne

programe, tematska bivanja ... – tudi če ostanejo naše osnovne cene enake, bo skupna

potrošnja večja in boljši bo poslovni rezultat.

Vključujmo partnerje: prodajmo izlet lokalne agencije, ponudimo vznemirljiv

program športne agencije, napotimo naše goste na ogled lokalnih znamenitosti,

ponudimo jim nakup spominka, organizirajmo jim pokušino domačih dobrot … -

partnerji nam bodo pripravljeni priznati provizijo ali vrniti uslugo

Bodimo nekaj posebnega: poiščimo elemente, ki jih zaradi naše lokacije, naše

arhitekture, naše zgodovine ali drugega izročila, znanja ali posebnih interesov nas ali

naših sodelavcev lahko ponudimo samo mi in jih prepričljivo vključimo v našo

ponudbo.

Osnovni/individualni cenik – predvsem velja to pravilo za večje ponudnike

(penzioni, hoteli…) – mora biti nastavljen dovolj visoko, da zagotavlja prostor za

agencijske in touroperatorske provizije (10% do 25%), vsi ostali popusti morajo biti

predstavljeni kot izjema (po niţji ceni lahko ponudimo dve ali tri sobe na slabših

lokacijah v hotelu, lahko organiziramo prodajne akcije pred in po sezoni s popusti za

čas trajanja akcije, s popusti se lahko navezujemo na določene dogodke in vsebine, če

s tem lahko vplivamo na večje število rezervacij ali morebiti tudi pomagamo

organizatorju, lahko nagrajujemo stalne goste, stimuliramo skupine ipd. – moţnosti je

veliko, a osnovni cenik mora ostati na primernem nivoju).

Če trţišče sprejema in če je povpraševanja dovolj (npr. v času obiskane prireditve, ki

dejansko zapolni vse kapacitete), lahko z veliko mero previdnosti, zahtevamo tudi

doplačila za krajša bivanja, predplačila kot garancijo prihoda ali cene celo povišamo;

seveda moramo tako moţnost predvideti in objaviti v uradnem ceniku.

Cenovna politika ni samo oblikovanje cen, ampak tudi oblikovanje prodajnih

pogojev: koliko časa pred prihodom bomo od partnerjev zahtevali potrditev oz.



sprostitev rezervacije (tri dni, teden dni, tri tedne…), kakšni bodo naši roki plačil, ali

bomo zahtevali akontacije in v kolikšnem deleţu, kakšna bo naša politika popustov

(otroci, starejši, dolţina bivanja, večposteljene sobe…), kakšna bo naša politika

doplačil (penzionske storitve, kratka bivanja, posebni termini, enoposteljne sobe,

balkon, pogled/razgled iz sobe…), katere dodatne storitve bomo vključili v ceno … - s

primernimi prodajnimi pogoji lahko pomembno povečamo atraktivnost naše ponudbe

pa tudi nadzor nad dodatnimi stroški.

Zelene smernice cenovne politike: naša ţelja je nagovarjati ekološko osveščene

obiskovalce, ki so zahtevnejši in odgovornejši od turistov, ki obiskujejo mnoţične

destinacije. Imajo boljši odnos do okolja, večje spoštovanje do prebivalcev in

lokalnega izročila, cenijo ohranjeno naravo in so za to pripravljeni tudi plačati višjo

ceno. Zavedati pa se moramo, da jih bodo prepričala dejanja in ne besede. Če bomo

zavestno, korak za korakom, z majhnimi vsakdanjimi dejanji in zahtevnimi projekti

vsi skupaj od ponudnikov do lokalne skupnosti udejanjali trajnostni razvoj in sledili

viziji te strategije, potem se bomo skozi čas pozicionirali kot prvovrstna zelena

destinacija in si s tem izboljšali svojo konkurenčno pozicijo => si torej zgradili boljši

imidţ in uveljavili višje cene.

Kakšne pa so usmeritve na področju cenovne politike na ravni destinacije?

Glede na zastavljen trajnostni razvojni koncept destinacije nagovarjamo bolj

zahtevne in ekološko ozaveščene segmente, ki cenijo naravno, nemnoţično okolje in

so za to pripravljeni plačati več. Temu moramo torej prilagoditi ponudbo, ki mora biti

dovolj kakovostna in izpolniti pričakovanja te ciljne skupine;

Izboljšujemo prepoznavnost destinacije in jo pozicioniramo kot kakovostno

destinacijo za preţivljanje oddiha v naravnem okolju. Na ta način lahko na daljši

rok prispevamo k izboljšanju konkurenčne pozicije na trgu, s tem pa na daljši rok tudi

dosegamo boljši imidţ in višjo ceno.

Razvijamo in oblikujemo programe doţivetij, po posameznih turističnih

proizvodih – obiskovalcu tako ponudimo oziroma poskušamo prodati celostno,

zaokroţeno doţivetje. Cilj je, da obiskovalec kupi zaokroţen program oziroma paket,

v katera je vključenih več (vodenih) aktivnosti (aktivnosti, ogledi, izdelki), ob tem pa

tudi dodatne storitve (izdelki, spominki oziroma druge storitve), s čemer se povečuje

potrošnja na gosta.

V programe vključujemo raznolika doţivetja, s čemer poskušamo na gosta

iztrţiti več – še posebej pri dnevnem gostu, od katera pogosto nimamo nič. Zato je

pomembno, da oblikujemo privlačne programe doţivetij, ki jih je mogoče kupiti (a ti

programi morajo nuditi nekaj, kar nekdo teţko doţivi sam; neko otipljivo vrednost, ki

jo je mogoče dobiti le v organizirani obliki);

Razvijamo proizvode in programe z višjo dodano vrednostjo – v veliki meri so to

bolj nišni proizvodi in nagovarjanje ciljnih segmentov, ki imajo posebne interese,

poleg tega k temu pomembno prispeva koncept trajnsotnega razvoja, še posebej

konkretni »zeleni« proizvodi, trajnsotna arhitektura, butični turizem itd;

10.5.2. Strategija prodajnih poti

Prodajne poti opredeljujejo način našega dostopa na trţišče. Analiza trga (segmentacija), ki

smo jo izvedli v 3. poglavju je pomembna zato, ker nama pomaga ugotoviti, komu prodajamo,

torej določiti ciljno trţišče. Če poznamo naše kupce, če razumemo njihove potrebe, potem jim



lahko ponudimo boljšo storitev, njim povečamo zadovoljstvo, sami pa izboljšamo poslovni

rezultat.

Ciljno trţišče določajo motivacije naših kupcev, opredelimo ga torej lahko torej tako, kot smo

opredelili segmente v 3. poglavju (npr. trţišče pohodnikov, kolesarjev, ribičev, metalcev, …

primerno za specializirane ponudnike, ki ţelijo poudariti predvsem en turistični proizvod), ali

na način, kot smo koncipirali trţenjski produktni koncept v poglavju 10.3. (primerno za

ponudnike, ki gradijo širši koncept ponudbe – npr. na enem izmed predstavljenih štirih

programskih sklopov).

Tak pristop lahko povsem zadostuje npr. na velikem trgu ZDA, v Evropi, še posebej za

majhne drţave, kot je Slovenija, pa nam obiskovalci tudi zaradi istega turističnega proizvoda

(npr. ribolov) prihajajo iz različnih drţav, iz različnih kulturnih okolij, vezani so na različna

transportna sredstva, govorijo različne jezike…, zato moramo svoja trţišča opredeliti tudi v

smislu izbire nacionalnih trţišč. Naloga strategije prodajnih poti je torej:

izbrati ciljne trge in

izbrati način dostopa na te trge.

10.5.2.1. Izbor ciljnih trgov

Motivacijske trge smo opredelili s segmentacijo turističnih proizvodov v 3. poglavju. V tem

poglavju nadaljujemo iz izborom emitivnih torej nacionalnih trţišč. Podajamo osnovna

izhodišča, končni rezultat izbire trgov pa mora biti za vsakega ponudnika in za destinacijo kot

celoto primerna kombinacija emitivnih trgov in turističnih proizvodov, ki jih bomo v skladu s

potenciali teh trgov, na vsakemu izmed njih prodajali (pripomoček nam je lahko način, kot je

predstavljen v poglavju 4.1.6. Struktura segmentov po nacionalnosti).

Skupna osnova za učinkovit izbor ciljnih trgov za vse ponudnike v destinaciji je analiza

stanja, zastavljena vizija in opredeljeni cilji – torej vse dosedanje ugotovitve in smernice

pričujočega dokumenta. Seveda pa to ne zadostuje – vsak ponudnik mora skupna izhodišča

prilagoditi svojim potrebam in pri tem upoštevati:

Obstoječi obseg in trende turističnega povpraševanja na posameznem emitivnem

trgu, oceniti potencial, ki ga ta trg predstavlja; veliko laţje se je s svojo ponudbo

uveljaviti na trgu, kjer povpraševanje raste, kot na trgu, kjer je ţe stabilizirano (v

prvem primeru zapolnjujemo prazen prostor, v drugem pa si lahko svoj deleţ izborimo

le na račun zmanjšanja deleţa drugih ponudnikov).

Bliţino in dostopnost emitivnih trgov: smiselno se je osredotočati na bliţnja trţišča,

ker so stroški in poraba časa za potovanje za obiskovalce niţji. Slovenija ima s svojo

geografsko umeščenostjo veliko prednost, ker je krog najzanimivejših trţišč (do 5 ur

voţnje z avtom) velik. Velika novost zadnjega desetletja, ki je močno povečala

dostopnost oddaljenih trgov, je pojav nizkocenovnih letalskih prevoznikov – krogu

dostopnih trgov zato lahko dodamo tudi območja, iz katerih leti Ryan Air ali podobne

letalske druţbe.

strukturo in konkurenčnost svoje ponudbe: ponujajmo tiste vsebine, ki jih lahko

prepričljivo izvedemo in s katerimi lahko uspešno tekmujemo z drugimi ponudniki: če

nimamo zadosti postelj, se nima smisla dogovarjati z organizatorji potovanj; če ne

moremo zagotoviti prostora za cel avtobus, bomo teţko prepričali skupino za naš

objekt; v našo ponudbo vključimo turistične proizvode in znamenitosti, po katerih je



destinacija znana; poiščimo specialiste za vsebine, ki jih lahko zagotovimo na

najboljši način …

V poglavju 2.6.3. smo pojasnili strukturo emitivnih trgov v zadnjem desetletju. To strukturo

odlikuje relativna stabilnost in primerna razpršenost, ki zmanjšuje odvisnost od enega trga.

Ker pa imamo omejene kapacitete in omejene finančne moţnosti, je smiselno, da si trţišča

organiziramo na obvladljiv in racionalen način:

IZBOR CILJNIH TRGOV

DOMAČI TRG

SLOVENIJA

Destinacija Dolina Soče/Kobarid & Tolmin ima skozi zadnje desetletje precej stabilen

deleţ domačih nočitev – med 40% in 45%. To pomeni, da je domači obisk rasel

vzporedno z strmo rastjo turizma kot celote. Ta deleţ je zelo velik in glede na

majhnost slovenskega trga se bo njegova relativna vrednost v bodoče gotovo

zmanjševala. Vsekakor pa mora domači obisk ostati ena od ključnih prioritet

destinacije, ker:

Zagotavlja poslovno stabilnost: domači gostje so manj občutljivi na

gospodarsko krizo – v času krize lahko pritegnemo tiste, ki bi sicer potovali

dlje.

Novim ponudnikom olajšuje vstop v dejavnost: predvsem manjšim

ponudnikom, ki nimajo ne sredstev ne znanja za prodor na tuje trge, domače

povpraševanje omogoča postopen vstop v dejavnost, zagon poslovanja in

nabiranje prvih izkušenj.

Domači obiskovalci so sicer včasih bolj »slovensko kritizerskih« od drugih, v

povprečju pa so dobri in hvaleţni potrošniki.

Ker smo s ponudbo izletniških točk, gastronomije in aktivnih programov

idealna destinacija za kratke počitnice, incentive ali vikend programe

TRŢIŠČE DNEVNIH

OBISKOVALCEV

SOSEDNJA

MESTA

SOSEDNJE

TURISTIČNE

DESTINACIJE

IZMENJAVA S

SOSEDI

Trţišča dnevnih obiskovalcev pogosto nimamo aktivno v zavesti. Naša destinacija

sicer nima take lokacijske prednosti, kot npr. Krvavec z bliţino Ljubljane ali Čateţ z

bliţino Zagreba, ima pa pridih drugačnosti in nudi dovolj zanimivosti, da bi si lahko

okrepila pozicijo tudi na tem trgu:

Nova Gorica in Gorica, Čedad, Videm, tudi Ljubljana so mesta, kjer moramo

povečati svojo vidnost in prepoznavnost med prebivalci.

Bovec, Trbiţ, Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Nova Gorica so kraji, izmed

katerih ima vsak več tisoč turističnih postelj in na tisoče obiskovalcev; vsem

tistim, ki tam bivajo več dni, ponudimo naše znamenitosti in programe kot

idejo za dnevni izlet.

Izmenjajmo naše informacije in povabila z neposrednimi sosedi (Bovec,

Cerkno in Idrija, Kanal, Nadiške doline) in povečajmo pretok in potrošnjo

obiskovalcev.

BLIŢNJA TRŢIŠČA

SEVERNA

ITALIJA

AVSTRIJA

BAVARSKA

Bliţnja trţišča opredelimo kot trţišča, ki so zadosti blizu, da si obiskovalci lahko

privoščijo voţnjo do nas tudi samo za vikend. Podobno kot za domači trg tudi za ta

okvir velja, da smo s ponudbo izletniških točk, gastronomije in aktivnih programov

dovolj zanimivi za kratke počitnice, incentive in vikend programe. Območje

zanimivo za tovrstno obdelavo je predvsem:

Severna Italija do Milana,

Avstrija, predvsem Koroška, Salzburg in Štajerska.

Bavarska do Munchena.

MEDNARODNI

TRG

NEMČIJA

Osnovna prioriteta trţnih aktivnosti na širšem mednarodnem trgu mora biti

zagotovljena trţiščem, ki nam zagotavljajo največ obiskovalcev (Nemčija, Italija,

Avstrija, Velika Britanija, Francija). Na teh trgih bomo iskali partnerje in individualne

goste za večdnevna počitniška ali tematska bivanja.



ITALIJA

AVSTRIJA

NIZOZEMSKA

VELIKA

BRITANIJA

FRANCIJA

DRUGO:

o ostale EU

deţele

o izven EU

deţele (ZDA,

Izrael,

Kitajska,

Indija,

Japonska)

Obstoječa struktura (glej 2.3.6.) je relativno varna, ni pa optimalna – deleţ

italijanskih obiskovalcev je glede na bliţino tega trga gotovo premajhen. Gotovo smo

tudi za francoski trg bolj zanimivi, kot nam kaţejo podatki o nočitvah – precejšen

problem je jezikovna bariera, ki bi jo lahko premagali.

Več pozornosti moramo posvetiti tudi deţelam »nove Evrope«, torej zadnjim

pridruţenim članicam EU => kljub temu, da na češkem ali poljskem trgu ne izvajamo

praktično nobenih trţnih aktivnosti, se deleţ obiskovalcev iz teh deţel opazno

povečuje, rast bi ob primerni podpori morala biti še boljša.

Samostojen nastop na oddaljenih trţiščih za destinacijo ni zanimiv: naša

prepoznavnost je zaradi naše nerazvitosti premajhna, potrebna vlaganja v trţenje pa

prevelika za naše sposobnosti. Primeren način pa je iskati partnerska sodelovanja,

se vključevati v skupne programe z STO, slovenskimi organizatorji potovanj in

drugimi bolj uveljavljenimi destinacijami (Bled, Portoroţ, Ljubljana) – v programe

torej, kjer lahko našo destinacijo ali katerega izmed turističnih proizvodov v naši

destinaciji vključimo kot sestavni del skupnega paketa.

Seveda pa obstoječe stanje ne sme preveč uokviriti naših razmišljanj – obstoječa usmeritev

je za posameznega ponudnika izhodišče in priporočilo, nikakor pa ne zapoved: prioritete

na nivoju destinacije so povprečje rezultata vseh ponudnikov – za posameznega ponudnika je

torej slika lahko precej drugačna in nobenega razloga ni, da ne bi smel slediti svojim

prioritetam, če na trgu, s katerim se drugi ponudniki ne ukvarjajo, najde dober odziv.

10.5.2.2. Vstop na ciljne trge

Za vstop na ciljne trge – vzpostavitev kontakta s potencialnimi obiskovalci, obstaja veliko

poti. Izbor najprimernejših načinov je odvisen najprej od ponudnika samega, njegovega

programa, znanja, velikosti, finančnih in kadrovskih moţnosti. Način prodaje majhnega

zasebnega ponudnika, hotelske hiše, agencije ali muzeja bo najverjetneje zelo različen:

STRATEGIJA VSTOPA NA CILJNE TRGE

NEPOSREDNA

PRODAJA

INTERNET

OSEBNA

PRODAJA

DIREKTNA

POŠTA

INFO TOČKE IN

MATERIALI

Neposredna prodaja je direktna prodaja končnemu potrošniku. Osnovno orodje

neposredne prodaje današnjega časa je internet, s primerno predstavitvijo na

internetu smo dosegljivi vsem, ki jih zanima obisk ali bivanje v destinaciji. Vsaj

kratka predstavitev na internetu je danes samoumeven standard, preko elektronske

pošte pa lahko potrdimo rezervacijo in zagotovimo vse potreben informacije.

Internetu navkljub bo osebna prodaja vedno ostala pomembno prodajno orodje, še

posebej v počitniških destinacijah, kot je naša. Osebni stik je še posebno pomemben

za manjše ponudnike, ki lahko v svojo storitev vpletejo oseben, prijateljsko obarvan

odnos do obiskovalca in na ta način vplivajo na njegovo zadovoljstvo in dober glas o

ponudniku. Organizirana osebna prodaja skozi sejme, predstavitve, skrbno

načrtovane osebne obiske poslovnih partnerjev, agenciji, organizatorja potovanj ali

dogodkov je bistveno bolj učinkovita, kot pa pošiljanje ponudb in elektronske pošte.

Osebna prodaja, seveda na profesionalen in nevsiljiv način, je lahko vsaka

komunikacija z gostom: receptor, direktor, kdorkoli izmed zaposlenih lahko s

prijaznim informiranjem gosta o moţnostih, ki jih ponuja destinacija, povečuje obisk

lokalnih znamenitosti; natakar lahko npr. s primerno predstavitvijo hrane in

priporočilom pijače poveča zadovoljstvo gosta, proda več in dobi še napitnino …

Direktna pošta (tudi oglas) s kuponom za odgovor ob razvoju moţnosti, ki jih

ponuja internet izgublja svoj prodajni pomen in se spreminja v oglaševalsko ali PR



dopolnilo.

Informacijske točke in informacijski materiali pa bodo tudi ostali stalnica v

prodajnih orodjih – obiskovalec lahko preko npr. TIC-a ali prospekta dobi

informacijo o naši ponudbi in nas pokliče. Seveda ni nujno, da je info točka samo

TIC – za malce spretnosti si jo lahko organiziramo kjerkoli – v trgovinah, na

črpalkah, na parkiriščih, pri prijateljih in znancih…

Prednosti: samostojno oblikujemo in nadzorujemo svojo ponudbo, samostojno

oblikujemo cene in prodajne pogoje, ni stroškov posredniških provizij, večji je

ostanek na enoto

Pomanjkljivosti: neposredna prodaja je dober način za prodajo v času, ko je veliko

povpraševanja, torej v času konic (praznikov) in glavne turistične sezone, izven teh

terminov pa zahteva veliko dodatnih naporov in vlaganj; pri neposredni prodaji so

tudi obiskovalci bolj fleksibilni – če se npr. pokvari vreme, jih sploh ne bo ali pa

bodo po dnevu ali dveh odšli drugam

Neposredna prodaja je seveda osnovni način prodaje za vse ponudnike, kot

prevladujoči način pa je primerna predvsem za majhne podjetnike, ki jim je turizem

predvsem dodatna, dopolnilna in sezonsko omejena dejavnost (zaseben sobe,

apartmaji…)

POSREDNA

PRODAJA

INTERNETNI

REZERVACIJSKI

SISTEMI

ORGANIZATORJI

POTOVANJ

(TOUROPERATO

RJI)

TURISTIČNE

AGENCIJE

ORGANIZATORJI

DOGODKOV

Posredna prodaja je prodaja turističnih storitev preko posrednikov, ki sicer

zahtevajo svoj deleţ v strukturi končne cene storitve, na drugi strani pa mnogokratno

povečajo našo pojavnost na trgu in omogočijo dostop do kupcev, ki bi nam bili sicer

nedosegljivi.

Še nedolgo nazaj so bili daleč najpomembnejši posredniki na turistične trgu

organizatorji potovanj in turistične agencije. Še vedno so, vendar jih v dobi interneta

hitro in prepričljivo – še posebej v primerih mestnih in poslovnih hotelov –

nadomeščajo elektronski REZERVACIJSKI SISTEMI. Najbolj znani so:

www.expedia.com, www.booking.com, www.easytobook.com, www.hotwire.com,

najcenejši in edini vsem dosegljiv rezervacijski sitem v destinaciji Dolina

Soče/Tolmin & Kobarid je avstrijski Feratel Deskline, ki ga je Slovenija

zakupila za namen Centralnega rezervacijskega sistema (CRS), skrbnik tega

sistema na lokalnem nivoju pa je LTO Sotočje. Sistem je integriran v

destinacijsko stran, tako da lahko do njega dostopimo na naslovu www.dolina-

soce.com pod rubriko »Nastanitve«- Moţnost rezervacije za iste kapacitete lahko

obiskovalci najdejo tudi na nacionalnem portalu www.slovenia.info. Navedeni veliki

sistemi vključujejo samo »on line« rezervacije, naš CRS pa tudi moţnost

povpraševanja, kar omogoča predstavitev in rezervacije tudi malim ponudnikom.

Provizija za vključitev v mednarodne rezervacijske sisteme znaša cca. 15% od

vrednosti rezervacije (za CRS 10%).

Organizatorji potovanj (touroperatorji; npr.: Kompas, Neckerman, TUI,

Thomson…) so »grosistične« turistične agencije, ki prodajajo na veliko. Zakupujejo

kapacitete in sestavljajo počitniške programe na najrazličnejših koncih sveta. Te

programe predstavijo v prodajnih katalogih in na internetu ter jih skozi veliko in

razpršeno mreţo svojih ali neodvisnih turističnih agencij prodajajo na trgu. Pred

pojavom nizkocenovnih letalskih prevoznikov so bili touroperatorji edini z zadostno

pogajalsko močjo, ki so od letalskih prevoznikov lahko iztrţili cene sprejemljive za

povprečnega turista. Zato so bili turistični paketi (marsikje še vedno so) znatno

cenejši od individualnih obiskov daljnih krajev. Svoje stroške in stroške agencijske

mreţe pokrivajo z razliko med individualno in pogodbeno ceno – od hotela npr.

pričakujejo ca. 25% pa tudi več niţjo ceno od tiste, ki jo ima hotel objavljeno v

uradnem ceniku, da so ga pripravljeni sprejeti v svoj program.

Turistične agencije (npr. Kam in Tmin tours) so manjše turistične poslovalnice –

turistične storitve na drobno. Njihova osnovna dejavnost je prodaja touroperatorskih

aranţmajev, pa tudi individualne rezervacije, organizacija izletov in skupinskih

aranţmajev. Nekatere agencije – npr. športne agencije, agencija Club in muzejski

vlak – se lahko tudi specializirajo za posamezen turistični proizvod, ki pa ne dosega

touroperatorskih dimenzij. Normalna provizija za agencijske rezervacije znaša 10%,

http://www.expedia.com/

http://www.booking.com/

http://www.easytobook.com/

http://www.hotwire.com/






za skupina pa pričakujejo ca. 20% niţjo ceno in prosta mesta za šoferje in vodiče.

Organizatorji dogodkov so lahko zelo raznoliki: sindikati, šole, strokovna in

stanovska zdruţenja, v Italiji npr. tudi ţupnije, kadrovske sluţbe v večjih poslovnih

sistemih, specializirane agencije za organizacijo prireditev (Metal Camp), kongresov

in drugih poslovnih srečanj…. Dogodki (npr. poslovna srečanja) so lahko poslovno

zelo zanimivi, ker poleg namestitve zahtevajo še vrsto dodatnih storitev (izleti,

banketi, športni programi, team building ideje, pokušine vin in lokalnih

proizvodov…) in generirajo bistveno večjo potrošnjo kot počitniški obiskovalci.

Zaradi raznolikosti organizatorjev in programov bi standardne prodajne pogoje teţko

opredelili.

Navedene provizije so samo orientacija, dokončni pogoji so vedno stvar dogovora

med vpletenimi partnerji.

Prednosti posredne prodaje: posredna prodaja nam omogoča dostop na trge, ki bi

bili za nas sicer nedostopni, omogoča nam vključevanje v programe, ki krepijo našo

prepoznavnost, predvsem pa nam omogoča izravnavanje sezonskih nihanj in veliko

boljše izkoriščanje/polnjenje izven sezonskih terminov; ob potrjeni rezervaciji je tudi

manjše tveganje dejanske izvedbe – paketni gostje npr. plačajo rezervacijo vnaprej in

bodo prišli oz. ostali, ne glede na vremenske razmere.

Pomanjkljivosti: večji stroški oz. manjši zasluţek na račun posredniške provizije in

niţjih neto cen, zasedenost dela kapacitet tudi v obdobju, ko bi jih lahko prodali pod

individualnimi pogoji (noben TO ne bo sprejel pogoja, da prodaja samo pred in po

sezono)

Vsi navedeni prodajni kanali so uporabni tako za tuji kot domači trg z upoštevanjem

preprostega pravila – manj kot smo prepoznavni, bolj kot smo oddaljeni, več bomo

potrebovali posrednikov. Posredniške provizije ne smemo razumeti samo kot strošek, kot jo

pogosto razumejo naši ponudniki, temveč kot pomembno investicijo v trţenje, ki je v celoti

odvisna od dejanske realizacije. Vsa ostala vlaganja v trţenje so manj zanesljiva in v končni

posledici najpogosteje mnogo draţja – če namreč ne ţelimo sodelovati s posredniki, moramo

bistveno več vloţiti v našo neposredno prepoznavnost, torej oglaševanje in ostale trţne

aktivnosti, in končni stroški bodo ob enaki zasedenosti najverjetneje močno presegli stroške

provizije.

10.5.2.3. Strateške smernice pri izbiri prodajnih poti

Destinacija Dolina Soče/Kobarid & Tolmin je sicer hitro rastoča a še vedno nerazvita

turistična destinacija. Nerazvitost je najbolj opazna v nezadostni infrastrukturi in pomanjkanju

hotelskih kapacitet. Ker so ravno hoteli ključni nosilci organiziranega trţenja in odpiranja

najrazličnejših prodajnih poti, se nerazvitost kaţe tudi v pomanjkanju ustreznih dostopov na

mednarodna trţišča.

V strukturi nočitev destinacije prevladujejo individualne rezervacije, kar je bolje, kot če bi

prevladovale agencijske. V vsakem primeru pa je vseh rezervacij premalo in največ

neizkoriščenih moţnosti je ravno na področju organiziranih kanalov trţenja:

Absolutno število individualnih rezervacij se ne sme zmanjšati, bistveno pa moramo

povečati deleţ organiziranih prodajnih poti, torej posredne prodaje;

Večje ponudnike (za destinacijske razmere poleg hotelov tudi penzione in primerljive

druţinsko vodene obrate) je potrebno animirati in usposobiti za sodelovanje s

turističnimi agencijami, organizatorji potovanj in organizatorji dogodkov;

Aktivno iskanje specializiranih agencij, ki bi lahko prodajale najbolj kakovostne

posoške programe (ribolov, gastronomija, športni programi, zgodovinski turizem…);



Oblikovanje lastne incoming agencije: ker majhni turistični ponudniki (lastniki sob

in apartmajev) nikoli ne bodo imeli zadosti kadrovskih moţnosti za organiziran vstop

na trţišče in ker obstoječe turistične agencije zaradi prevelikih stroškov tega segmenta

ne morejo pokrivati, bo destinacijska organizacija LTO Sotočje prilagodila svojo

organiziranost in formalni status na način, ki ji bo omogočil pridobitev agencijske

licence in s tem moţnost aktivnejšega in organiziranega trţenja vseh kapacitet v

destinaciji.

Zelene smernice pri izboru distribucijskih kanalov:

o poiščemo agente, ki so ţe v celoti ali vsaj delno specializirani za odgovoren in

trajnostni turizem, ki v svoje ponudbe vključujejo zelene destinacije in

ponudnike in tudi preko njih nagovarjajmo okoljsko bolj ozaveščene

segmente27

o izpostavimo in poudarimo zelene vsebine na internetu, na vsebinski (programi

in produkti) in oblikovni ravni

10.5.3. Promocijska strategija

Tudi pri promocijskih usmeritvah moramo realno izhodišče postaviti na dejstvih nerazvite

destinacije:

V strukturi prevladuje veliko število majhnih ponudnikov, ki nimajo ne sredstev

ne znanja za izvajanje zahtevnejših promocijskih aktivnosti;

Razen hotela Hvala na trgu ni opaziti hotelskih hiš, ki bi izvajale samostojne in

opaznejše trţne aktivnosti;

Z razliko od razvitih centrov, npr. Bleda, kjer hotelske hiše skupaj z organizatorji

potovanj pripeljejo goste v destinacijo, na Bledu pa jih potem servisirajo lokalne

agencije, je v destinaciji Kobarid & Tolmin postopek obrnjen na glavo - nekateri

lokalni specialisti (športna agencija Maya) so tisti, ki izvajajo incoming sluţbo tudi

za hotele;

Večino organizirane promocije na tujih trgih izvaja destinacijska organizacija

LTO Sotočje, pa še ta le malo izmed akcij povsem samostojno – večji del v

partnerstvu z STO in sosednjimi destinacijami na območju Julijskih Alp in Smaragdne

poti;

Nekateri odlični ponudniki s svojimi uspehi in kvalitetnimi programi občasno

poskrbijo za velik odmev v javnosti in pomemben prispevek k ugledu destinacije

(uspešne nominacije, kot EMYA za Kobariški muzej (1993) in ZED za spominsko

cerkev sv. duha na Javorci (2007), odmev ideje Kobariškega gastronomskega kroga,

restavracija Kotlar s kuharico leta v 2003, agencija Maya z dvema oddajama na

angleškem in irskem BBC-ju v 2005, Hiša Franko (Ana Roš) z gastronomskimi

oddajami v eminentni druţbi na italijanskem kanalu RAI2 v 2010 …).

10.5.2.1. Izbor in smernice po posameznih orodjih promocijskega spleta za ponudnike

Promocijskih orodij – načinov, kako povečamo svojo prepoznavnost in interes za naše storitve

– je veliko. Vsaka organizacija, vsak ponudnik, vsak posameznik, si izmed obstoječih

27

Raziskave dokazujejo, da okoljsko bolj ozaveščeni popotniki vse bolj aktivno iščejo zelene potovalne opcije

preko specializiranih agentov in spletnih mest, saj jim dajejo verodostojno informacijo, ki jo sami teţko

razberejo iz razdrobljenih virov.



moţnosti izbere kombinacijo, ki mu najbolj ustreza in za katero ocenjuje, da mu bo dala

smiseln rezultat. Ker ţelimo, da bi bila pričujoča strategija vsem ponudnikom tudi uporaben

pripomoček pri odločanju navajamo pregled najpomembnejših promocijskih orodij:

ORODJE SMERNICE

INTERNET

DOMAČA STRAN

NA RAVNI

POSAMEZNEGA

PONUDNIKA

DESTINACIJSKI

PORTAL

REGIONALNI IN

NACIONALNI

PORTAL

DRUGE

INTERNETNE

STRANI

Internet ali svetovni splet je v zadnjih letih nesporno postal najpomembnejše

komunikacijsko – torej informacijsko in promocijsko orodje, počasi pa

prevzema še pomemben del prodajne funkcije. Enostavna internetna stran je

cenejša od povprečnega oglasa v reviji in neprimerno bolj koristna – s trenutkom,

ko je objavljena, jo dejansko lahko vidi cel svet.

Internetna stran je danes minimalni komunikacijski standard, ki bi ga moral

izpolnjevati prav vsak ponudnik in eden izmed ciljen naslednjega obdobja je ta

standard tudi zagotoviti. Domača stran prav vsakega ponudnika je lahko zelo

kratka in enostavna, predstaviti mora ponudnika, kje se nahaja in kako se do njega

pride, osnovne informacije o njegovem objektu ali programu, cenik in nekaj

spodobnih fotografij. Prav nobene potrebe ni svojo stran obremenjevati s programi

in znamenitostmi, ki so ţe opisane na drugih (npr. na destinacijski) straneh, raje

naredimo povezave. Pomemben pa je prevod vsaj v angleški jezik. Z eno preprosto

stranjo zagotovimo odgovor na večino vprašanj povprečnega obiskovalca.

Destinacijski portal, v našem primeru www.dolina-soce.com je osnovno

komunikacijsko in promocijsko orodje celotne destinacije, ki na enem mestu

predstavlja osnovne informacije, ponudbo vseh svojih članov, programov in

znamenitosti, koledar dogodkov … poslovne strani z informacijami za člane in

rezervacijski sistem. Destinacijski portal bomo uskladili z novo vizijo, trţno

znamko in novim produktnim konceptom destinacije.

Regionalni (www.smaragdna-pot.com) in nacionalni portal (www.slovenia.info)

sta tako kot domača stran vsakega ponudnika osebna izkaznica in predstavitev

regije in Slovenije – za destinacijo Dolina Soče – Kobarid & Tolmin je največja

uporabna vrednost »nadrejenih« portalov multiplikacija informacij o naši ponudbi.

LTO Sotočje s svojim delom zagotavlja, da so npr. prav vsi ponudniki, ki so

predstavljeni na portalu www.dolina-soce.com, vključeni v prestavitev in

rezervacijski sitem na vseh treh nivojih – od lokalnega do nacionalnega. Na ta način

je moţnost, da bo informacija konkretnega ponudnika prišla do končnega

potrošnika neprimerno večja, kot če bi bil ta ponudnik prepuščen samemu sebi.

Druge internetne strani: internetne informacije razmnoţujejo same sebe zato so

vse moţne povezave, v katere lahko vključimo ali izmenjamo svoje vsebine,

smiselne. Internet omogoča zelo preprost vstop, za nadaljnje razvijanje pa je

dejansko neskončno moţnih kombinacij. Internet je odlično orodje za iskanje

tematskih portalov (kolesarjenje, pohodništvo, vodni športi, padalstvo …), kjer

lahko najdemo koristne informacije, si izmenjamo povezave, se morda vključimo v

te portale in s tem povečujemo svojo prepoznavnost. Omejitev dejansko ni,

smiselno je slediti tudi osebnim preferencam in v komunikacijo skozi socialna

omreţja vključiti tudi poslovne vsebine.

PROMOCIJSKE

PUBLIKACIJE

DESTINACIJSKI

KATALOG

HIŠNI PROSPEKT

PRODUKTNI

PROSPEKTI

ZLOŢENKE

ZNAMENITOSTI

ZEMLJEVIDI

Promocijske publikacije z vzponom interneta sicer izgubljajo del svoje vloge,

še vedno pa so pomembne in marsikje bodo ostale nenadomestljive. Vedno bo

ostal del populacije, ki mu bodo otipljivi prospekti prijetnejši kot elektronski mediji,

zloţenka o tolminskih koritih bo še dolgo prijaznejša informacij za obiskovalce kot

predstavitev na mobilnem telefonu, učinek kataloga, ki ga damo obiskovalcu sejma,

bo veliko večji, kot če mu napišemo naslov www strani, na tiskanih materiali se da

izpostaviti ţlahtnost in kvaliteto, česar elektronski mediji še dolgo ne bodo

omogočali.

Destinacijski katalog je najpomembnejša promocijska publikacija destinacije iz

dveh razlogov:


http://www.smaragdna-pot.com/





VODNIKI najprej zato, ker zdruţuje celotno ponudbo, je osebna izkaznica destinacije

in eden ključnih elementov uvajanja trţne znamke,

najmanj tako pomemben argument pa je, da ima destinacijski katalog skozi

lastne kanale in kanale STO (predstavništva v tujini, sejmi in borze…)

zagotovljeno najširšo distribucijo na turističnem trgu.

Vključitev v katalog pomeni moţnost izkoriščanja teh distribucijskih poti in

identifikacijo s ponudbo destinacije. Ponudnik v destinacijskem katalogu ponuja

svojo storitev, hkrati pa je bolj zanimiv zato, ker istočasno ponuja še cel spekter

moţnosti celotnega območja. Vsaj za manjše ponudnike je veliko večja moţnost,

da jih bodo partnerji ali individualni obiskovalci našli na destinacijski

internetni strani in v destinacijskem katalogu, kot da bi jih bodo našli skozi

njihov prospekt ali njihov www naslov.

Destinacijski katalog bomo prenovili v skladu z novimi usmeritvami.

Hišni prospekt je predstavitev, ki je nujna vsaj za večje ponudnike; lahko je to

skromna publikacija z osnovnimi podatki, ali visokokakovosten imidţ izdelek, ki pa

je primeren le za odlične ponudnike iz višjega cenovnega razreda. Za majhne

zasebne ponudnike pa je ob morebitni dilemi prospekt ali internetna stran internet

prepričljivo boljša izbira. Nujna pa je vsaj vizitka, ki jo lahko dajo obiskovalcem.

Tematski prospekti ali zloţenke so primerna izbira za predstavitev posameznih

produktov ali znamenitosti. Produktni prospekti so prvenstveno namenjeni

ciljnemu trgu (npr. padalcem), ki ga ţelimo animirati, medtem ko so prospekti

znamenitosti (primer Javorca, Tolminska korita, muzeji…) v večji meri interna

informacija obiskovalcem , ki so ţe v destinaciji.

Zemljevidi in vodniki so predvsem zelo konkretne informativne publikacije.

Obiskovalcem olajšajo bivanje v destinaciji in jim pomagajo pri izvajanju

priljubljenih aktivnosti. Tovrstne publikacije so odraz urejenosti in organiziranosti

destinacije, pa še stroške produkcije lahko pokrijemo s prodajo.

OGLAŠEVANJE

ČASOPISI,

REVIJE,

VLAGANJE

PRILOG

SPECIALIZIRANE

REVIJE IN

VODNIKI

RADIO

TELEVIZIJA

PLAKATI

Oglaševanje je vsaka objava plačanih promocijskih sporočil in kot orodje

najdraţji del promocijskega spleta in v destinaciji še dolgo ne bo ponudnika, ki bi

si sam lahko privoščil resno oglaševalsko kampanjo. Smiselno pa je slediti

posebnim in tematskim vsebinam, kjer bo naše promocijsko sporočilo bolj opazno:

Časopisi in revije občasno objavljajo posebne tematske priloge tudi na temo

turizma. Če priloga govori o naši destinacij, če vsebino lahko povezujemo z našo

ponudbo, je smotrno objaviti manjši oglas, saj ga bodo bralci razumeli kot celoto

skupaj z vsebino prispevka.

Posebna oblika oglaševanja v časopisih in revijah je vlaganje našega sporočila v

obliki letaka ali širše priloge v obstoječe tiskane medije. Prednost tega načina je, da

ga oblikujemo povsem po svoji ţelji, tudi to, da lahko nadzorujemo distribucijo in

se odločimo za pokrivanje samo izbranih delov ciljnega trga. So pa stroški ravno

tako veliki, saj se moramo za primeren učinek odločiti za naklade v več (deset) tisoč

izvodih.

Še posebej je smiselna objava v specializiranih revijah (npr. revijah o ribolovu,

padalstvu…), kadar predstavljajo ponudbo ali doţivetja iz naše destinacije.

Podobno velja za vodniško literaturo – pametno je, da ponudniki, ki so

specializirani za določeno dejavnost ali pa se nahajajo blizu lokacije, kjer se ta

dejavnost odvija, objavijo svoj oglas v vodnikih (kolesarski, pohodniški,

plezalski…), saj s tem nagovarjajo natančno določene moţne obiskovalce. Sicer

poredko, a včasih je moţen tudi dogovor z avtorji, da oglas kompenziramo s

storitvijo.

Radio je cenovno dostopnejši medij, še posebej lokalne in regionalne postaje.

Smiselna so občasna promocijska obvestila še posebej v primeru konkretnih

programov ali dogodkov.

Oglaševalski prostor na televiziji je za našo destinacijo nedostopen – gledani



termini so predragi, cenejše objave v terminih, ki jih nihče ne vidi, pa niso smiselne.

Plakati in transparenti so najcenejši način oglaševanja, zelo primeren za dogodke

in prireditve.

Večje in odmevnejše oglaševalske akcije so moţne le z zdruţevanjem sredstev ponudnikov, lokalnih in regionalnih destinacijskih organizacij in STO – torej

najmanj na regionalnem nivoju (odličen primer npr. akcija s korporacijo Nikon na

italijanskem trgu v 2009), pa še te so praviloma pogojene s sofinanciranjem iz

javnih razpisov.

POSPEŠEVANJE

PRODAJE

POSLOVNE

BORZE

SEJMI

DELAVNICE

ŠTUDIJSKE TURE

DOGODKI IN

PREDSTAVITVE

NOVI MEDIJI

Pospeševanje prodaje so vse aktivnosti, ki so usmerjene v povečanje

organiziranih prihodov obiskovalcev. Ključni smisel pospeševanja prodaje je

aktivno delovanje na trg, ne pasivno čakanje, da se kdo zmeni za nas, ampak

aktivno oblikovanje atraktivnih prodajnih programov, predstavljanje teh programov

in animiranje potencialnih partnerjev.

Razlika med poslovnimi borzami in sejmi je, da so prve namenjene prvenstveno

profesionalnim obiskovalcem (agencijam, organizatorjem potovanj…), sejmi pa

široki publiki. Sodelovanje na borzah je smiselno samo za hotele in agencije, ki

organizirajo lastne programe, sodelovanje na sejmih bi bilo teoretično lahko

zanimivo za vse, ker so namenjeni individualnim obiskovalcem, v praksi pa je

neracionalno.

Priporočljivo je, da bi vsak izmed ponudnikov, če ţe ne aktivno sodeloval pa vsaj

obiskal katerega izmed turističnih sejmov, da dobi vpogled v dimenzije turističnega

trga. Aktivni nastopi so smotrni z zdruţevanjem in sodelovanjem več ponudnikov

(primer kobariški kampi in športne agencije), sistematični pristop pa preko

destinacijeske organizacije. Na sejmih in borzah lahko nastopamo povsem

samostojno, bolj pametno pa je, da se odločimo za sodelovanje v okviru slovenske

stojnice (STO), saj lahko na tak način skupaj s sosedi ponudimo več informacij,

partnerji pa nas bodo laţje umestili in povezali z morebiti ţe obstoječimi drugimi

programi v Sloveniji.

Delavnice (workshops) so operativna poslovna srečanja, ki jih z namenom

predstavitve naše ponudbe ciljnim poslovnim partnerjem na posameznem trgu ali

območju organizira praviloma STO (lahko pa tudi najeta organizacija, destinacijske

organizacije ali kdo drug). Povabila so javna in odprta za vse zainteresirane. Če so

dobro organizirane, so najboljši način pridobivanja novih kontaktov, saj poslovni

obiskovalci z razliko od borz in sejmov, kjer nastopajo ponudniki z vsega sveta, na

delavnice pridejo samo zaradi naše (slovenske ali destinacijske) ponudbe.

Razpisi in informacije o borzah, sejmih in delavnicah so dosegljive na

poslovnih straneh STO (www.slovenia.info) kot tudi na poslovnih straneh LTO

Sotočje (www.dolina-soce.com), kjer objavljamo tudi poročila in kontakte iz

obiskanih dogodkov.

Študijska potovanja (Fam Trips): so organizirane ture za organizatorje potovanj in

turistične agencije, za tiste poslovne partnerje torej, ki v prodajo vključujejo našo

destinacijo. Tovrsten obisk je najboljša moţna informacija prodajalcem naših

kapacitet, izkušnja iz prve roke, zato se velja za vsako tako študijsko skupino zelo

resno angaţirati in jim ponuditi in predstaviti najboljše. Organizatorji takih skupin

so ali STO ali sami organizatorji potovanj, vedno ob podpori destinacije in

vključenih ponudnikov. V naši destinaciji jih je ţal še premalo, ker imamo premalo

hotelov in ostalih kapacitet vključenih v organizirane programe.

Z dogodki in predstavitvami podobno kot s študijskimi turami poslovnim turami –

obiskovalcem ali širši javnosti predstavimo konkretno izkušnjo (odličen primer sta

bili dve akciji, ki smo jih izpeljali s Kobariškim gastronomskim krogom v letu 2003

– večerja za eminentne goste v casinoju ob Vrbskem jezeru in za avstrijske

turistične agente ob Baškem jezeru, odličen primer dogodka, ki promovira športne

dejavnosti v naravi je tudi vsakoletni kobariški Outdoor Show…) in jih povabimo,

da to izkušnjo skupaj s svojimi gosti ponovijo v naši destinaciji. Dogodki in

predstavitve so dober način promocije, ker poleg konkretne izkušnje običajno





sproţijo tudi velik medijski odmev. Za uspešno izvedbo in pričakovan rezultat pa je

ključno sodelovanje zainteresiranih ponudnikov.

ODNOSI Z

JAVNOSTMI (PR)

TISKOVNE

KONFERENCE

PR SPOROČILA

ŠTUDIJSKE TURE

DOGODKI

Odnosi z javnostjo28

ali PR29

komuniciranje je oblika komuniciranja skozi

medije obveščanja, ki se ne plačuje neposredno. Kljub vtisu o brezplačni

promociji tudi v tem primeru nastajajo stroški, ki pa so največkrat stroški »v naravi«

(storitev), res pa so neprimerljivo manjši od stroškov plačanega oglaševanja.

Najbolj znana oblika PR-a je novinarska konferenca, smiselna takrat, kadar

predstavljamo pomembnejše novosti, programe, otvoritve, rezultate…

PR sporočila ali sporočila za medije so oblika rednega oskrbovanja novinarjev in

tiskovnih agencij z vsemi relevantnimi dogodki in informacijami.

Študijske ture so enako kot v primeru poslovnih obiskovalcev tudi v primeru

novinarjev oblika nudenje konkretne izkušnje v destinaciji. Razlika je v tem, da

poslovne obiskovalce zanimajo tudi tehnične podrobnosti (lokacije objektov,

urejenost in opremljenost sob, servisna infrastruktura ipd.), novinarje pa predvsem

doţivetja in zgodbe, ki jih lahko najdejo v destinaciji. Novinarji lahko pridejo

sami, lahko jih pošljejo naša predstavništva v tujini, lahko jih najdejo tudi

posamezni specializirani ponudniki ali poslovni partnerji, ki ţelijo destinacijo bolj

izpostaviti; naša izkušnja je, da je rezultat (medijske objave) individualnih obiskov

specializiranih novinarjev običajno boljši kot rezultat obiskov novinarskih skupin,

kjer prepogosto turistična plat potovanja prevlada nad sluţbeno.

Kvalitetni, odmevni in dobro organizirani dogodki (npr. tolminski Metal Camp) pa

so nesporno najbolj učinkovita oblika neplačanega komuniciranja z javnostjo.

Vedno so medijsko zanimivi, odziv v ciljni javnosti je zagotovljen, preko

zainteresiranih se informacije širijo še v druge javnosti. Učinek kvalitetnega

dogodka je neposreden saj sproţi prihod zainteresiranih obiskovalcev v destinacijo,

hkrati pa je izjemno velik tudi njegov posredni vpliv – skozi publiciteto bistveno

pripomore k graditvi prepoznavnosti destinacije. Še pomembnejši kot enkratni so

kvalitetni dogodki, ki se ponavljajo, ki so ali postajajo tradicionalni. V takem

primeru dogodek ni samo enkratna novica, ampak sproţi celoletni odmev. Seveda

se moramo zavedati nevarnosti, da bo odmev dogodka ravno tako velik, če bo slab

ali če bo povzročil probleme ali konflikte – v takem primeru ţal v negativno smer.

DIREKTNI

MARKETING

USMERJENA

POŠTA

LETAKI

E-

KOMUNICIRANJE

SOCIALNA

OMREŢJA

Bistvo direktnega marketinga je pošiljanje sporočil na kar najbolj natančno

določen naslov potencialnih uporabnikov. Osnova direktnega marketinga je bila v

preteklosti usmerjena pošta – na osnovi trţne analize smo identificirali ciljno

skupino potencialnih kupcev za določen program (npr. ribolov) in jim poslali našo

ponudbo. Če je bila ciljna skupina dobro izbrana, je bil tudi odziv relativno dober,

ker smo naše sporočilo poslali samo tistim, ki bi jih dejansko lahko zanimalo. V

sodobne času ob poplavi internetnih moţnosti direktni marketing izgublja svoj

klasični pomen oz. moramo vloţiti veliko več napora za primerljive rezultate.

Oblika direktnega marketinga so tudi najrazličnejši letaki, ki jih lahko delimo na

parkiriščih ali v nabiralnike. Za našo destinacijo bi morali biti ţe zaradi zelene

usmeritve sporni.

Teţišče direktnega marketinga se v sodobnem času seli na elektronske medije.

Logika je enaka – čim bolj natančno identificirati zainteresirano ciljno skupino, tej

skupini prilagoditi našo ponudbo in jo posredovati na čim bolj atraktiven način, le

da tokrat preko elektronske pošte. Na eni strani nam sodobna orodja omogočajo

veliko več moţnosti za odkrivanje potencialnih obiskovalcev, na drugi strani pa so

taisti potencialni obiskovalci zasuti z najrazličnejšimi sporočili, da je vprašanje, če

jim bo naše sploh še vzbudilo zanimanje.

28

»Javnosti« je lahko seveda več: splošna javnost, poslovna javnost, politična javnost, športna javnost, … naše

sporočilo mora biti seveda zavestno prilagojeno tisti javnosti, ki ji je namenjeno.

29 PR = Public Relations



Realna dimenzija sodobnih spletnih orodij in dejanska razširjenost spletnih

omreţji kot so Facebook, MySpace, Twitter, YouTube, Flickr idr., ki jih v

poslovni rabi prav tako lahko razumemo kot orodja direktnega marketinga

(usmerjena sporočila jasno opredeljenim ciljnim skupinam) danes mnogokrat

presega nekdanje najbolj bujne fantazije teoretikov direktnega marketinga.

Virtualna socialna omreţja vsaj pri mlajših generacijah posegajo v vse pore

ţivljenja zato se jim ne moremo izogniti. Smiselno je izkoristiti vse kanale, ki se

nam ponujajo, hkrati pa ohraniti previdnost, saj je dolgoročna uspešnost teh novih

orodji še negotova.

Najbolj enostaven in koristen namig za direktni marketing: vzpostavite in

vzdrţujete prijazno komunikacijo z obiskovalci, ki so ţe bili pri vas, vztrajno

in dosledno si gradite bazo naslovov, ne teţite jim, ampak samo vsake toliko

pošljite zanimivo informacijo, lepo fotografijo; spomnite se jih za novo leto ali

rojstni dan, poiščite si svoj osebni način komuniciranja. Če so bili vaši gostje

pri vas zadovoljni, bodo vašo pošto vedno odprli.

10.5.2.2. Promocijske smernice za destinacijsko organizacijo

Ena izmed najbolj osnovnih nalog destinacijske organizacije je zdruţevanje programov in

iniciativ ter oblikovanje celovite turistične ponudbe destinacije. To celovitost najlaţje

prikaţemo skozi promocijske materiale – v tem smislu je destinacijska organizacija

promocijska infrastruktura destinacije kot celote, pa tudi osnova in referenca za vsakega

ponudnika posebej. Osnovni elementi te infrastrukture, ki jih LTO Sotočje ţe zagotavlja in jih

bo v bodoče razvijala naprej so:

RAZVOJ NOVE TRŢNE

ZNAMKE DESTINACIJE

Nova trţna znamka Dolina Soče – Kobarid & Tolmin mora postati komunikacijsko

močna, prepoznavna in konsistentna konstanta v vseh oblikah komuniciranja

turističen dejavnosti v destinaciji. Destinacijska organizacija je edina, ki tak

koncept lahko realizira, zato bo to krovna in prva naloga zavoda LTO Sotočje v

naslednjem obdobju. Funkcije razvite znamke razumemo kot sledi:

Krepitev identitete in pozicioniranja destinacije z doslednim in oblikovno

korektnim uvajanjem znamke v vse oblike trţnega komuniciranja;

Jasno komuniciranje zelenega karakterja destinacije skozi pojavno

identiteto znamke (CGP, fotografija, barve, besedne zveze, ton

nagovarjanja, izbrani motivi, predstavljanje občutkov, pripovedovanje

zgodb…);

Krepitev trţne pozicije destinacije z učinkovitim in vsebinsko

konsistentnim povezovanjem z drugimi znamkami (vedno z nacionalno I

feel Slovenia, z regionalnimi kot Smaragdna pot in Julijske Alpe v

primeru skupnih nastopov in programov.

SKUPNA DESTINACIJSKA

PROMOCIJSKA ORODJA

PORTAL

www.dolina-soce.com

DESTINACIJSKI

KATALOG

Portal in destinacijski katalog smo kot osebno izkaznico destinacije, kot

promocijsko in informacijsko orodje, ki zdruţuje ponudnike, programe in

znamenitosti celotnega območja Doline Soče – Tolmin & Kobarid na enem mestu,

ţe komentirali. Osnovna naloga destinacijske organizacije v novem obdobju je

eno in drugo učinkovito posodobiti in preoblikovati v skladu z zastavljeno

zeleno vizijo in produktnim konceptom.

PRODUKTNE ZLOŢENKE,

ZLOŢENKE LOKALNIH

ZNAMENITOSTI

Idej o potrebnih zloţenkah in prospektih je v destinaciji veliko. Ker pa je turizem

gospodarska dejavnost, moramo biti pri teh idejah previdni in racionalni. LTO

Sotočje bo zato podpiral:

Projekte, ki so nadpovprečno pomembni in veliko prispevajo k skupnemu




ugledu destinacije (npr. Javorca, Kobariška zgodovinska pot, Čez Most po

Modrost…);

Projekte, ki bodo zdruţevali večje število ponudnikov (npr. Kobariški

gastronomski krog) – v takih primerih bo zagotovil sorazmerni deleţ

sofinanciranja in izpeljal izvedbo zadevnega promocijskega projekta;

Projekte, ki se financirajo iz lastnih prihodkov (npr. Tolminska korita, Nadiţa)

– v takih primerih se tudi stroški promocije financirajo iz istih prihodkov in ne

obremenjujejo javnih sredstev;

Zloţenke v razvojno omejenih območjih vendar le, če tam obstaja realna

vsebina za koncipiranje turističnega produkta in nosilci, ki so se pripravljeni s

projektom zavestno in dolgoročno ukvarjati (Pot po stari meji, Šentviška

planota).

POSPEŠEVANJE PRODAJE

BORZE, SEJMI IN

DELAVNICE

Nadaljevali bomo politiko zdruţevanja dela in sredstev tako lokalnih partnerjev kot

sosednjih regij in STO.

Proučili bomo moţnost organizacije lastnega, specifični ponudbi doline

primernega workshopa (primer Borza aktivnega turizma v 2009 v Bovcu) in ga

uvedli, če bomo uspeli zagotoviti podporo ponudnikov, regije in STO.

OGLAŠEVANJE Glede na omejene finančne moţnosti bo destinacijska organizacija:

Skrbno spremljala moţnosti oglaševanja in izkoriščala primerne priloţnosti;

Zagotavljala in podpirala sodelovanje zainteresirnih ponudnikov s ciljem

popolnejše predstavitve in racionalizacije stroškov. S sorazmernim deleţem,

tehnično in vsebinsko pomočjo se bo pridruţila vsakemu projektu, ki bo

vključeval najmanj tri ponudnike z območja destinacije;

Zavestno in načrtno iskala potencialne partnerje na regionalni in nacionalni

ravni za skupne oglaševalske in druge trţne aktivnosti, ki so za destinacijo

zanimive in pomembne, a se jih sami ne bi mogli privoščiti – več pozornosti

kot klasičnemu oglaševanju bomo posvetili tematskim publikacijam in

prilogam.

ODNOSI Z JAVNOSTJO

KOMUNICIRANJE

ZNAMKE

DOBER GLAS

Destinacijska organizacija bo pri vseh oblikah komuniciranja z javnostjo

(obiskovalci, mediji, partnerji in ponudniki, STO, MG, TZS in druge institucije,

predstavništva doma in v tujini, strokovna javnost, agencije in organizatorji

potovanj…) dosledno uveljavljala novo trţno znamko Dolina Soče – Kobarid &

Tolmin in zeleno orientacijo.

Posebno pozornost bomo namenili internemu komuniciranju in komuniciranju do

obiskovalcev, ki so ţe v destinaciji. Priporočilo prijateljev in znancev je še vedno

najmočnejši razlog nakupne odločitve obiskovalcev, običajno pa prevlada

prepričanje, da je naše delo opravljeno, ko gost pride v destinacijo. Nasprotno –

zadovoljen obiskovalec je najboljša moţna promocija in ozaveščanje te premalo

izkoriščene moţnosti bo ena izmed prioritet naslednjega obdobja.

FOTOTEKA Kakovostna fotografija je eno najučinkovitejših promocijskih in komunikacijskih

elementov (…več kot 1000 besed) in z zavestno uporabo dobrega oblikovanja in

izbranih posnetkov lahko močno okrepimo trţne učinke in povečamo ugled

destinacije. LTO Sotočje bo nadaljeval sodelovanje z odličnimi fotografi ter

načrtno dograjeval in posodabljal arhiv svojih fotografij za lastne potrebe in za vse

oblike odgovornega komuniciranja z javnostjo.

PREDSTAVITVENI FILM Dober promocijski film je učinkovito predstavitveno orodje, primerno za poslovne

prezentacije, predstavitve novinarjem ali objave na internetu. Tudi za televizijske

oglase, ki pa si jih destinacija ne more privoščiti. Film ni najnujnejša prioriteta

destinacije – posneli ga bomo, če bomo lahko pridobili dodatne finančne vire. Iz

osnovne dolţine (ca. 10 minut) bomo izvedli tudi krajše izpeljanke, primerne za

tematske in občasne predstavitve.



SPOMINKI Destinacija še nima ustreznega nabora kakovostnih spominkov. LTO Sotočje bo

skozi javna povabila in angaţiranje primernih strokovnjakov v naslednjem obdobju

zagotovil vsaj 5 kakovostnih izdelkov, ki jih bo vsakdo v destinacij lahko uporabil

kot spominek ali kot promocijsko darilo.

LOKALNE BLAGOVNE

ZNAMKE

Spodbujali bomo trţenje obstoječih lokalnih blagovnih znamk (sir Tolminc) in

spodbujali ustvarjanje novih. Prva nova trţna znamka, ki jo bomo koncipirali, bo

znamka Kobariškega štruklja – osnovni cilj je, da štrukljem zgradimo

prepoznavnost primerljivo blejski kremni rezini.

10.5.2.3. Zelene promocijske smernice

Trţno komuniciranje je poleg osebne izkušnje obiskovalcev edini instrument sporočanja in

predstavljanja naše ponudbe v svetu, zato moramo zelene vsebine zavestno in sistematično

predstavljati tudi skozi promocijska orodja:

izkoristiti je potrebno zelene spodbude in trţenjske platforme, ki jih razvija STO saj

trajnostni turizem postaja prednostna usmeritev tudi na nacionalnem nivoju30

;

zeleno orientacijo in projekte moramo stalno in zavestno sporočati skozi PR

aktivnostih (tekoče obveščanje standardnega kroga medijev, specializirani novinarji,

PR aktivnosti preko STO-jevih orodji…);

nadaljevati moramo aktivno sodelovanje pri projektu EDEN, ki ima potencial

razraščanja v odmevno evropsko mreţo trajnostnega turizma

na destinacijski spletni strani, na straneh trajnostno usmerjenih ponudnikov pa tudi v

drugih promocijskih materialih moramo izpostaviti zelene vidike poslovanja:

o z izpostavljanjem na posebnem in izstopajočem mestu internetnega portala

o skozi znamko, njeno zgodbo in vizualno identiteto,

o skozi morebitni pridobljeni okoljski znak

o skozi fotografije,

o skozi poimenovanje oziroma opise integralnih turističnih proizvodov,

30

glej www.slovenia.info/zeleniturizem




11. Smernice za program izvajanja strategije razvoja

turizma v občini Kobarid

Pričujoča strategija je dokument, ki opredeljuje smernice razvojnih in trţenjskih smernic in

usmeritev destinacije. Eno in drugo je sicer zaokroţena celota, razlika je le v nosilcih teh dveh

izpostavljenih teţišč. Nosilec trţenjske strategije je destinacijska organizacija LTO Sotočje,

nosilec razvojne strategije pa občina Kobarid. Obe instituciji morata smernice iz te strategije

preliti v svoje operativne programe.

V ţelji, da bi bile podane smernice čim bolj razumljive, to poglavje obravnava tri ključne

poglede na razvoj dejavnosti:

1. Smernice programa razvoja javne turistične infrastrukture in podpornih aktivnosti;

2. Smernice programa razvoja zasebnih turističnih projektov;

3. Smernice programa razvoja turističnih proizvodov;

4. Smernice pri opredeljevanju turističnih con in turističnih cest.

11.1. Smernice programa razvoja javne turistične infrastrukture

in podpornih aktivnosti

Prednost turizma v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je tudi v tem, da je

vse, kar je pomembno za razvoj turizma, v največji meri tudi pomemben prispevek k

večji kakovosti ţivljenja stalnih prebivalcev; še posebej, če si za zavestno orientacijo

izberemo trajnostna načela razvoja. Vsako urejanje lokalne infrastrukture, ki vodi k

prijaznejši podobi mestnih trgov, zelenic, vaških jeder, poti in prehodov… je lahko tudi

urejanje turistične infrastrukture, če to počnemo z zavestnim iskanjem najboljše rešitve

za počutje in gibanje tako domačinov kot obiskovalcev. Turizem se lahko uspešno,

dolgoročno in trajnostno razvija le v sozvočju z lokalnim prebivalstvom in v tem smislu

ima lokalna skupnost kot ključni dejavnik, ki s svojimi ukrepi in svojo razvojno politiko

ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj te dejavnosti veliko odgovornost.

INFRASTRUKTURA SMERNICE ZA UREJANJE

UREDITEV MESTNEGA

TRGA

Kobarid ima najlepši trg v središču mesta v Posočju – s primerno ureditvijo in

umikom prometa bi postal izjemno prijetno srečevališče, atraktivno prizorišče

dogodkov in dodatna atrakcija za obiskovalce. Potrebni pogoj je seveda tudi

ureditev juţne obvoznice.

UREDITEV TURISTIČNE

SIGNALIZACIJE

SIGNALIZACIJA OB

DRŢAVNIH IN LOKALNIH CESTAH

SIGNALIZACIJA OB TURISTIČNIH POTEH IN

ZNAMENITOSTIH

Urejena obvestilna signalizacija je eden izmed osnovnih elementov podobe in

prijaznosti, ki jo kaţemo našim obiskovalcem. Nujna je čim hitrejša postavitev

informacijskih in usmerjevalnih tabel ob prometnicah, označitev dostopov do

ponudnikov kapacitet in storitev, primerna označitev znamenitosti, označitev ulic

v mestu Kobarid.

Precejšen problem urejenosti in skupne podobe je tudi označevalni in usmerjevalni

sistem ob turističnih pešpoteh in do znamenitosti. Te vsebine trenutno bolj ali manj

učinkovito rešujejo turistična društva, predvsem pa na precej različne načine.

Zagotoviti moramo stabilen vir financiranja in uveljaviti skupno podobo vseh

oznak na območju občine.

UREDITEV PARKIRIŠČA ZA Kobarid je predvsem po zaslugi Kobariškega muzeja eden najbolj znanih ciljev za



AVTOBUSE dnevne obiskovalce v Sloveniji. Urejeno parkirišče za avtobuse je sestavni del

primerne ureditve kraja.

RAZVOJ ZELENE HIŠE Turistično informacijski center je središče destinacije. V Kobaridu dolgoročno še

pomembnejše zaradi sodelovanja s Triglavskim narodnim parkom. Zelene hiša bo s

skupno informacijsko točko LTO Sotočje in TNP postala središče zelenega

turizma v dolini.

Glavna investicijska dela v hiši so zaključena, potrebno bi bilo zagotoviti še

zunanjo ureditev območja med trgom in vhodom v Zeleno hišo.

JAVNI MUZEJI IN

MUZEJSKE ZBIRKE

Tolminski muzej se po številkah obiska in odmevnosti v široki javnosti ne mora

primerjati s Kobariškim muzejem, v kontekstu organizacije vsebin, ki pa jih poleg

matične hiše v Tolminu lahko vključimo v turistično ponudbo in v kontekstu

razpršenosti teh vsebin po območju celotne destinacije (Rojstna hiša Simona

Gregorčiča na Vrsnem, Kosmačeva domačija na Slapu, Arheološki muzej na

Mostu na Soči, Jakovkna hiša v Podbrdu, mlekarski muzej v Kobaridu) pa je

njegova vloga sooblikovalca turistične ponudbe za destinacijo prav tako izjemnega

pomena. Muzeju je potrebno pomagati, da ta obseg ohrani, turistični ponudniki pa

bi se morali teh vsebin bolj zavedati in jih priporočati obiskovalcem.

Simon Gregorčič je daleč najpomembnejši pesnik Doline Soče. Njegova domačija

mora skupaj z Gregorčičevo potjo ostati stalnica turistične ponudbe destinacije,

pesnik sam pa eden ključnih identitetnih elementov naše skupne podobe.

USTVARJANJE

SISTEMSKIH POGOJEV ZA

RAZVOJ TURIZMA

Osnovna naloga lokalne skupnosti je ustvarjanje pogojev za razvoj turizma –

torej razvoj za turizem pomembne javne infrastrukture in ustvarjanje vzpodbudnih

administrativnih predpogojev za razvoj in upravljanje vseh vrst turističnih

dejavnosti (prostorski akti, prometni reţimi, okoljski ukrepi, …).

Glede na neuravnoteţeno strukturo namestitvenih kapacitet v občini Kobarid

(prevladujoči deleţ kampov) bi posebej izpostavili potrebo po opredelitvi

lokacij za hotelsko gradnjo; kot koncentrirano območje hotelske cone ali kot

razpršeno gradnjo na primeren način vključeno v obstoječe naselja.

Pomemben sistemski ukrep je tudi nadzor izvajanja turističnih in s turizmom

povezanih dejavnosti. Večina ponudnikov spoštuje zakonske in dogovorjene

rešitve, še vedno pa se najdejo izjeme, ki ne prijavljajo gostov, kar ni korektno do

tistih, ki spoštujejo pravila igre. Problem je divje kampiranje, parkiranje vozil v

naravne okolju, puščanje odpadkov… - taki pojavi zniţujejo ugled destinacije,

često povzročajo tudi škodo domačinom in povečujejo moţnost negativnih

pojavov. Če niso sankcionirani oz. obravnavani na primeren način se bo deleţ

obiskovalcev in izvajalcev v destinaciji, takih kot si jih ne ţelimo, le povečeval.

Med sistemske pogoje lahko štejemo tudi podporo dejavnosti turističnih

društev, saj so pomemben dejavnik, ki prispeva k urejanju krajev in k boljšemu

razumevanju in sprejemanju turizma kot gospodarske dejavnosti.

USKLAJEVANJE

TURISTIČNE POLITIKE

MED OBČINAMI V

POSOČJU

Turisti ne poznajo občinskih meja niti jih ne zanimajo. Posočje doţivljajo kot

celoto, zato moramo med najpomembnejše trajnostne elemente razvoja turizma v

dolini vključiti tudi medobčinsko sodelovanje in usklajevanje. Področja, ki jih je

potrebno skupno urejati so še posebej:

plovni reţim in vstopno izstopna mesta ob reki Soči

vodniška sluţba

jadralno padalstvo

kolesarstvo

nadaljnji razvoj skupne redarske sluţbe

Urejanje teh vsebin mora vključevati urejanje infrastrukture in usklajevanje

formalnih osnov (reţimov). Najboljša rešitev bi bili skupni odloki ali akti,

usklajeni vsaj do te mere, da lahko sluţijo kot formalna podlaga za delo



ponudnikov konkretnih programov.

PODPORA STROKOVNIM

INSTITUCIJAM IN

REGIONALNEMU

SODELOVANJU

Učinkovita destinacijska organizacija je nujno potreben skupni imenovalec

turistične ponudbe občine, strokovni servis ponudnikom in informacijski servis

obiskovalcem. Še posebej je taka oblika organiziranosti pomembna v okolju, kjer

prevladujejo številčni a majhni in nepovezani ponudniki.

Z upoštevanjem nerazvitosti in majhnega realnega obsega turistične ponudbe v

občini Kobarid je sodelovanje in vključevanje v okvir Posočja in širše regije

Severne Primorske nuja. Prav tako tudi čezmejno sodelovanje in povezovanje s

turizmom na gorenjski strani. Aktivno sodelovanje z razvojnimi agencijami (PRC,

mreţna RRA), z nastajajočo RDO, pri oblikovanju regionalnih razvojnih in trţnih

programov bo povečalo moţnosti pridobivanja dodatnih virov financiranja in

operativno učinkovitost in uspešnost turizma tudi v občini Kobarid.

SODELOVANJE S

TRIGLAVSKIM NARODNIM

PARKOM

Velik del občine Kobarid je vključen v območje Triglavskega narodnega parka

(Krn, planine pod njim, bojišča iz I. sv. vojne, krnska jezera…). TNP je zelo

močan identifikacijski element celotne destinacije, status parka je tudi v trţnem

kontekstu pomembna dodana vrednost izjemni kulturni in naravni dediščini,

hkrati pa tudi močno podpira zeleno usmeritev destinacije. To nas zavezuje k

tesnemu sodelovanju in usklajevanju razvojnih projektov.

11.2. Nekatera izhodišča za presojo zasebnih projektov

Osnovni namen tako razvojne politike lokalne skupnosti kot dela destinacijske organizacije je

vzpostavljanje pogojev za čim bolj uspešno poslovanje zasebnih ponudnikov, seveda v

okvirih veljavne zakonodaje in dogovorjenih pravil. Pomemben del tega dogovora je tudi ta

strategija, saj smo jo v največji moţni meri uskladili z najpomembnejšimi nosilci dejavnosti.

Zasebna iniciativa je seveda avtonomna, podjetniki vlagajo svoja sredstva in imajo vso

pravico odločati kam in na kakšen način. Ta strategija jim lahko pomaga z zelo konkretno

identifikacijo obstoječih turističnih segmentov, ki jim omogoča laţjo odločitev v katero smer

bodo oblikovali svojo ponudbo, pomaga jim z delom in trţnimi akcijami destinacijske

organizacije, pa tudi s splošnimi usmeritvami, saj bodo sinergijski učinki (in posledično

prihodki) tudi na ravni posameznega ponudnika večji, če bo njegova ponudba usklajena z

skupnimi usmeritvami. V nadaljevanju navajamo nekaj smernic, idej, izhodišč, ki bodo

prispevale k večji skupni sinergiji:

PROJEKT RAZVOJNE SMERNICE, IDEJE, PREDLOGI

ZASEBNI MUZEJI IN

MUZEJSKE ZBIRKE

Najpomembnejša kobariška znamenitost je Kobariški muzej. V minulih letih si je

ustvaril velik ugled v javnosti in mednarodnem trgu, je tudi pomemben protokolarni

objekt. Kobariški muzej je dragocenost destinacije in zasluţi primerno pozornost tako

v reševanju infrastrukturnih problemov (prometni reţim, dostopnost, parkirišče za

avtobuse) kot v zavesti lokalne javnosti in vseh ponudnikov. Potencialni problem

muzej je dejstvo, da prehaja v zrelo fazo svojega obstoja in bo zato potreboval veliko

inovativnih idej, da bo obdrţal svojo atraktivnosti in visoke številke obiskovalcev.

Planika Kobarid je v letu 2010 skupaj s Tolminskim muzejem odprla razstavo Od

planine do Planike, ki bo na eni strani pospeševal prodajo njihove proizvodnje, na

drugi pa predstavlja pomemben identitetni element naše doline. Zgodba mlekarskega

muzeja mora usmerjati obiskovalce naprej na planine v gorah, domačine pa

vzpodbuditi, da tudi sami iščejo povezavo med kmetijstvom in turistično dejavnostjo.

Zasebne ljubiteljske zbirke so pomembna popestritev »klasične« muzejske ponudbe.



Izkazujejo bolj oseben odnos do zgodovine in zaokroţujejo spomin na I. sv. vojno v

dolini. Lastniki bi se morali malce bolj angaţirati, da bi jih vsaj ponudniki v

neposredni soseščini zavestno priporočali svojim gostom.

ZDRAVSTVENE IN

WELLNESS STORITVE

Dializni center, ki se vzpostavlja v Kobaridu, bi bil lahko pomemben del turistične

ponudbe za obiskovalce s posebnimi potrebami, saj jim omogoča, da da lahko v

destinaciji prebijejo tudi daljše počitnice.

Ţe danes pomemben del italijanskih pacientov koristi zobozdravstvene storitve naših

strokovnjakov. Razmislek, da bi te storitve ponudili tudi na turističnem trgu, bi bil

gotovo na mestu.

Kobarid ţe danes ponuja kar nekaj storitve dobrega počutja (savne, masaţe,

kozmetične storitve..), ki pa so razdrobljene in prvenstveno namenjene domačim

uporabnikom. Smiselno bi jih bilo zdruţiti na enem mestu v center dobrega počutja

saj bi tako laţje in bolj prepričljivo ponujali svoje storitve tudi širšemu trgu, pa tudi

uporabiti kot dodatno ponudbo in element diferenciacije v sklopu obstoječih

namestitvenih objektov (Modrina).

KAMPI Kampi v občini Kobarid prispevajo ţe dve tretjini turističnih nočitev; dejansko

določajo ritem kobariškega turizma. Ta deleţ je zelo velik, ne bomo dejali prevelik,

ampak bomo poudarili, da občina premore premajhen deleţ ostalih segmentov

namestitvenih kapacitet.

Obstoječi kampi (Koren, Lazar, Nadiţa, Trnovo v primerjavi z navedenimi ţe

zaostaja)) so ţe relativno veliki, dobro organizirani, zagotavljajo kvalitetno storitev. Ni

razlogov, da bi njihov razvoj v okviru dopustnih prostorskih moţnosti zavirali, še bolj

pomembno pa je, da se teţišče njihovega razvoja iz rasti v obsegu prevesi v rast v

kvaliteti in izpolnjevanju ekoloških standardov.

Novi kampi: v občini obstaja kar nekaj iniciativ za nove kampe. Glede na velik deleţ

tovrstne ponudbe priporočamo previdnost in odpiranje novih kampov samo na

lokacijah, ki kar v največji meri izpolnjujejo prostorske in ekološke pogoje in ki imajo

prepričljive moţnosti za nadzorovano rast in razvoj. Trţišče je sicer zadosti veliko za

vse, nevarna pa je prevelika odvisnost destinacije od enega samega segmenta

ponudbe.

Začasni kampi: so v zadnjih letih kar pogost pojav. Pod jasnimi pogoji, ki jih mora

izpolniti organizator, so smiselni v primeru velikih prireditev, ko obiskovalcev ni

moţno namestiti v obstoječih kampih, izjemoma so upravičeni kot enkratni termini pri

taborniških in podobnih organizacijah, ki imajo zadosti znanja in odgovornosti za

ţivljenje v naravi, nikakor pa niso primerni kot redna oblika taborjenja skozi

sezono, saj v takem primeru pomenijo ekološki problem in nelojalno konkurenco

obstoječim lastnikom legalnih kampov.

ZASEBNE SOBE IN

APARTMAJI,

TURISTIČNE KMETIJE

Občina Kobarid je imela konec leta 2009 299 postelj v zasebnih sobah in apartmajih

in 22 na edini turistični kmetiji. Število je dvainpolkrat večje, kot pred desetletjem, še

vedno pa dosega le 20% vseh namestitvenih kapacitet v skupni strukturi. Trend rasti

teh kapacitet je potrebno podpirati še naprej, tudi z sistemskimi ukrepi kot je

sofinanciranje malih ponudnikov skozi popotresni razvojni program Soča 2013.

Na območju občine je relativno veliko praznih hiš in gospodarskih poslopji. Skozi

turistične vsebine bi te objekte lahko revitalizirali, jim dali novo vsebino, hkrati pa

obdrţali izvirnost oblik in lokalne gradbeniške tradicije.

Glede na velike razvojne moţnosti je teţko razumljivo, da najdemo na območju občine

Kobarid samo dve turistični kmetiji. Tudi kmetijske svetovalne sluţbe bi se lahko

bolj angaţirale za vzpodbujanje turizma kot dodatne dejavnosti na kmetijah, ne

nazadnje tudi zato, ker je za tovrstne programe na voljo bistveno več nacionalnih in

evropskih razvojnih sredstev, kot za ostale oblike turizma.

HOTELI Občina Kobarid ima en sam, sicer odličen in ugleden hotel, ki pa ne zadostuje

potrebam destinacije. Hotelske postelje so osnovni predpogoj za pridobitev



zahtevnejših in organiziranih programov: vključitev v kataloge velikih organizatorjev

potovanj, organizacija poslovnih srečanj in drugih dogodkov, razvoj seminarske in

konferenčne dejavnosti, ki bi se jo dalo odlično kombinirati z obstoječo zgodovinsko

in športno ponudbo. Z novimi hoteli bi dobili vsaj del infrastrukture, ki destinaciji

manjka, izkoristili bi lahko potencial kulturnega doma, bistveno bi podaljšali sezono

ali celo zagotovili celoletno poslovanje. Pridobili bi finančno in organizacijsko dovolj

močne poslovne subjekte, ki bi povečali atraktivnost celotne destinacije (torej tudi

drugih ponudnikov) na mednarodnem trgu, v destinacije pa partnerje, ki bi lahko

sodelovali pri razvoju infrastrukture in programov, pomembnih za vse.

V prostorskih planih bi bilo smiselno jasno opredeliti cono za hotelsko gradnjo oz.

predstaviti obstoječe moţnosti znotraj naselji. Lokalna skupnost bi morala vsaj na

administrativni ravni zavestno zagotavljati čim bolj privlačno naloţbeno okolje.

TURISTIČNE IN

ŠPORTNE AGENCIJE

Občina Kobarid nima nobene turistične agencije. Vsaj ena bi bila potrebna za

učinkovitejšo organizacijo lokalnih turističnih programov. Problem je v tem, da

turistične agencije preteţno ţivijo od prodaje aranţmajev lokalnemu prebivalstvu, v

večjih centrih pa tudi od servisiranja velikih organizatorjev potovanj. Zaradi majhnega

števila prebivalcev in pomanjkanja hotelskih kapacitet niti enega niti drugega motiva v

Kobaridu ni. Rešitev bi bila lahko pridobitev agencijske licence s strani enega izmed

ponudnikov, ki mu poslovno preţivetje omogočajo drugi programi.

Občina Kobarid ima štiri športne agencije, ki dobro sluţijo svojemu namenu. Prostor

ostaja odprt za programe, ki jih obstoječe agencije še ne pokrivajo v zadostni meri

(kolesarstvo, pohodništvo), predvsem pa je še velika rezerva v povezovanju športnih

agencij in ponudnikov kapacitet, kar bi enimk in drugim povečalo konkurenčnost.

11.3. Smernice programa razvoja izbranih turističnih proizvodov

Turistične proizvode smo natančno raziskali in opredelili v poglavju 3. Segmentacija

proizvodov. Ta segmentacija bi morala biti vsem, ki se ţelijo ukvarjati s turizmom,

dobrodošel pripomoček pri odločanju o vsebini ponudbe, ki jo lahko oblikujejo na najbolj

obvladljiv in prepričljiv način. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj smernic, ki bodo

pripomogle k večji konkurenčnosti in trţni uspešnosti posameznih turističnih proizvodov.

TURISTIČNI

PROIZVOD

SMERNICE ZA OBLIKOVANJE PROIZVODOV

(lokalni skupnosti in izvajalcem)

ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA

VODAH

Športne aktivnosti na vodah so eden ključnih motivov prihoda v destinacijo, zato bi

jim v občini Kobarid morali posvetiti še večjo pozornost kot do sedaj. Prva

prioriteta mora biti namenjena nadaljnjemu urejanju vstopno izstopnih mest, saj

ne odgovarjajo več zahtevam časa (manjkajo slačilnice, WCji…)

POHODNIŠTVO Z razliko od primerno urejenih in kategoriziranih planinskih poti za preostale

pohodniške poti v največji meri skrbijo turistična društva. Urejenost teh poti je

tako odvisna od aktivnosti trenutno nosilnih članov društva, ki se skozi čas

spreminja. Turistične poti bi bilo potrebno jasno evidentirati in dogovoriti

prioritete vzdrţevanja.

Problem nerazvitosti produkta pohodništvo je tudi v tem, da kljub izjemnim

moţnostim še vedno nimamo ponudnika, ki bi se jasno specializiral za ta

program

JADRALNO PADALSTVO Jadralno padalstvo je v občini Kobarid dobro urejeno, tako s strani organizatorjev

in izvajalcev kot s strani občinske regulative. Najboljše kobariško vzletišče in eno



najboljših vzletišč v Sloveniji je vzletišče na Stolu. Prizadevanja občine bi morala

biti tako usmerjena v čimboljšo urejenost in vzdrţevanje obstoječe ceste z obeh

strani

RIBOLOV Ribolov je paradna disciplina kobariške turistične ponudbe. K nadaljnjemu razvoju

lahko največ prispevajo ponudniki sami s kar največjim prilagajanjem potrebam

ribiških obiskovalcev. Na infrastrukturni ravni pa bi bilo smiselno tudi za ribiče

opredeliti začasna parkirišča ob Soči in Nadiţi ter ustrezno urediti kobariško

ribogojnico.

GASTRONOMIJA Kobarid je na račun svojih gostincev ena najbolj znanih slovenskih gastronomskih

destinacij. Ta sloves moramo dosledno negovati skozi vse oblike komuniciranja,

nadaljnje sodelovanje in razvoj Kobariškega gastronomskega kroga. Gostinci

sami morajo zavestno skrbeti za svoj ugled in prepoznavnost s sodelovanjem in

vključevanjem v gastronomska tekmovanja, strokovne izbore, tematske

predstavitve v javnosti, destinacijska organizacija pa bo aktivnosti podpirala s

pomočjo pri koncipiranju in zaščiti trţne znamke kobariškega štruklja in

različnimi predstavitvami v javnosti in na trgu.

PRIREDITVE Prireditve so dobrodošla popestritev in obogatitev turistične ponudbe. V kolikor so

usklajene z osnovnimi izhodišči te strategije so dobrodošel projekt prav vsakega

organizatorja. Predlagamo pa, da bi zaradi specifičnega pomena za kobariški

turizem še posebno pozornost in podporo zagotovili Outdoor Showu in

Kobariškemu sejmu; prvemu zaradi odlične in atraktivne izvedbe skozi katero

organizatorji na najboljši način komunicirajo ključne elemente kobariške aktivne

ponudbe, drugega zaradi vključevanja lokalne tradicije (kobariški štruklji)

ZGODOVINSKI TURIZEM:

KOBARIŠKA

ZGODOVINSKA

POT

POTI MIRU

Kobariška zgodovinska pot (KZP): Kobarid ima nesporen status zgodovinskega

mesta in njegovo zgodbo na najlepši način posreduje prav Kobariška zgodovinska

pot, ki zdruţuje arheološka odkritja, prvo svetovno vojno in izjemno naravno

okolje. KZP je zato ključna tematska pot občine Kobarid, ki si zasluţi tudi svoji

vsebini primerno pozornost.

Poti miru: Zgodovinski turizem ima s Kobariškim muzejem in lokacijami, ki jih je

v naravi uredila Fundacija Poti miru dobro osnovo za razvoj. Napori nosilcev v

naslednjem obdobju bi se morali osredotočiti na organizacijo in trţenje

tematskih izletov in programov.

KOLESARSTVO Občina Kobarid ima dobro pokrito ponudbo gorskega kolesarjenja (vodniki,

zemljevid LTO Sotočje) oz. kolesarjenja po obstoječih poteh v zahtevnem

naravnem okolju, nima pa infrastrukture za najbolj mnoţično/turistično/druţinsko

kolesarjenje po dolinah. Šele taka infrastruktura bi nam zagotovila status

kolesarske destinacije. Skupaj s sosedi bi občina Kobarid morala sistematično

urejati:

1. kolesarsko pot iz Kobarida do Nadiţe

2. kolesarsko hrbtenico ob Soči (Bovec-Tolmin)

3. bolje urediti in vzdrţevati obstoječo kolesarsko pot ob Nadiţi

4. preveriti vse moţnosti ureditve kolesarske poti čez Robič in naprej v

Italijo

TURIZEM NA PLANINAH Občini Kobarid in Tolmin sta med območji z največjim deleţem še ţivečih pašnih

planin v Sloveniji. Turizem bi lastnikom lahko zagotovil dodaten zasluţek za laţje

preţivetje, destinacija pa bi skozi tovrstno ponudbo lahko oblikovala odmeven in

originalen turistični produkt primerljiv npr. z počitnicami na dalmatinskih

svetilnikih. V kontekstu naše trajnostne usmeritve bi morala biti ponudba

apartmajev in sob dopustna le kot dodatna ponudba na ţivečih planinah.

IGRALNIŠTVO Ocena avtorjev strategije je, da je igralniško trţišče zasičeno, ker je v nasprotju z

ostalo turistično ponudbo omejeno na relativno majhno območje moţnosti

dnevnega obiska z avtomobilom. Aktualna igralnica Aurora zagotavlja kvalitetno



ponudbo, ki zadostuje potrebam destinacije, razvija nove programe kot npr.

internetno igralništvo, zagotavlja pomemben obseg delovnih mest in prispeva

pomemben deleţ v občinski proračun. Odpiranje novih igralnic na območju bi

lahko trţni poloţaj obstoječe dodatno ogrozilo zato menimo, da izdajanje novih

soglasji za igralniško dejavnost na območju občine ni utemeljeno.

PROGRAMI ZA DNEVNE

OBISKOVALCE

Osnovna prioriteta pri urejanju infrastrukture mora biti usmerjena v ureditev

parkirišč na tistih obremenjenih mestih, kjer ta problem še ni zadosti dobro rešen

(planina Kuhinja idr.) in ureditev označevalnega in usmerjevalnega sistema.

Med izjemnimi naravnimi znamenitostmi, ki bi morale biti bolje urejene, bi

posebej izpostavili Kamnito gobo pod vasjo Krn. Urediti je potrebno parkirišče,

ustrezne oznake in dostopno pot s počivališčem.

Eden ključnih motivov za dnevne obiskovalce so tudi prireditve. Lokalna skupnost

bo še posebno pozornost namenila Outdoor Show-u in Kobariškemu sejmu –

najpomembnejšim v smislu popularizacije in promocije kobariških turističnih

programov. Krog teh prireditev posebnega pomena mora seveda ostati odprt za

nove atraktivne ideje.

Načelno stališče do kontejnerjev za smeti na turističnih točkah: če se na teh

točkah odvija kakršnakoli pridobitna dejavnost je za problem odpadkov zadolţen

izvajalec (izvajalci, če jih je več) sicer pa je obiskovalcem potrebno pojasniti, da

pričakujemo odgovoren odnos do okolja, ki ga obiskujejo in da naj svoje smeti in

odpadke pospravijo in odnesejo s seboj.

11.4. Opredelitev ključnih turističnih con in turističnih cest

11.4.1. Opredelitev ključnih turističnih con

Turistična cona je zaokroţeno lokalno območje, kjer lahko zaradi obstoječe turistične

infrastrukture, gostote spomenikov in znamenitosti, lege in prometa, aktualnosti in drugih

vzrokov pričakujemo večje število obiskovalcev. Ti obiskovalci imajo svoje potrebe in vpliv

na okolje, ki se kaţe v dodatni obremenjenosti naravnega okolja, lokalne infrastrukture in

vplivu na ţivljenje prebivalcev – v ekonomskih kategorijah je ta vpliv običajno pozitiven, na

drugi strani pa je predvsem v konicah sezone ali prireditev lahko tudi obremenilen. Iz teh

razlogov je potrebno turističnim conam pri usmerjanju razvoja, organiziranosti, upravljanja in

infrastrukture posvetiti dodatno pozornost. Na območju občine Kobarid je za turizem

pomembnih območji veliko, po trenutni obremenjenosti pa predvsem izstopata celotno

območje Kobariške zgodovinske poti in »kopalno« območje reke Nadiţe.

TURISTIČNA CONA SMERNICE ZA UREJANJE

KOBARIŠKA

ZGODOVINSKA POT

mesto Kobarid

območje kampov

slap Kozjak

Tonocov grad

kostnica

Območje Kobariške zgodovinske poti od Kobarida do slapu Kozjak bi moralo

biti sestavni del kobariške mestne turistične cone. Število obiskovalcev, ki se

dnevno gibljejo med mestom in hitro se razvijajočima kampoma Koren in Lazar, se

iz leta v leto povečuje. Prav tako se povečuje obisk Kobariške zgodovinske poti in

še posebej slapu Kozjak, ki je najbolj priljubljena kobariška izletniška točka.

Dolgoročno bi na tem območju morali zagotoviti ustrezno infrastrukturo in

prometni reţim, ki bo omogočal dostop vozilom in čim bolj varno gibanje pešcem

in kolesarjem (pločniki, kjer je mogoče).

Na odcepu poti za slap Kozjak je potrebno urediti primerno parkirišče.



Zagotoviti je potrebno dolgoročno rešitev za vzdrţevanje in opremljanje

celotne Kobariške zgodovinske poti. Preveriti je potrebno moţnost doseganja

soglasja vseh zainteresiranih na tem območju in uvajanja vstopnine za slap kot

dolgoročnega vira za vzdrţevanje poti.

NADIŢA

Robič

Podbela

Napoleonov most

pod vasjo Logje

Nadiţa kot prvinski naravni ambient je občutljivo območje ki ga v času kopalne

sezone zelo obremenjujejo dnevni obiskovalci. To dejstvo je potencialna groţnja

za naravno okolje, prinaša pa tudi precej nevšečnosti domačinom in lastnikom

zemljišč, zato obstajata samo dve alternativi – ali območje popolnoma zapreti za

vse dnevne obiskovalce ali pa zagotoviti primeren prometni in varstveni reţim,

ki bo omogočal nadzorovan obisk. Dvoletne (2008, 2009) izkušnje uvajanja

prometnega reţima so pozitivne, vendar vedno ni zagotovljena dolgoročnost

rešitve:

doseči je potrebno čim večje soglasje med vsemi pristojnimi in

zainteresiranimi, ki bo zagotovilo dolgoročno vzdrţnost prometnega reţima

skrbnik reţima bo zagotavljal vsakoletne izboljšave pri urejenosti

infrastrukture

Poseben problem Nadiţe je območje Napoleonovega mostu, ki je priljubljena

izletniška točka, poleti pa tudi kopališče v naravi. Ker v neposredni bliţini ni

moţnosti za ureditev parkirišča, je nujno zagotoviti primerno pešpot od mostu

(parkirišča) v Podbeli pa do Napoleonovega mostu. S tem bi pridobili prijazno

pot, ki bi bila zaradi atraktivne narave privlačnost sama po sebi in veliko laţe

formalno opredelili parkirišče v Podbeli kot parkirišče tudi za območje

Napoleonovega mostu.

Posebna pozornost mora biti posvečena urejanju kolesarske poti iz Kobarida do

Nadiţe in vzdrţevanje obstoječe ob reki navzgor.

Primerneje urejena plezališča na balvanih in pod cerkvico sv. Volarja, bi bila

lahko dodatna privlačnost območja.

Sestavni del problema Nadiţe je tudi dostop drţavne ceste skozi Borjano, kjer bi

morali zagotoviti obvoz ali pa vsaj največjo moţno razširitev kritičnih točk.

11.4.2. Izbor in opredelitev ključnih turističnih cest in poti

Občina Kobarid ima vrsto cest in poti, ki so v preteklosti sluţile predvsem vojaški (večji del

jih izhaja iz časa I. sv. vojne in posledičnega italijanskega obdobja) in kmetijski dejavnosti,

danes pa so ključnega pomena za razvoj posameznih turističnih programov. V tem smislu

zasluţijo posebno pozornost lokalne skupnosti in primerno urejanje in vzdrţevanje.

TURISTIČNA CESTE

IN POTI POMEN IN SMERNICE ZA UREJANJE

ČEZ STOL

KRN & PL. KUHINJA

PL. ZAPLEČ & ZAPRIKRAJ

KOLOVRAT

MATAJUR & IDRSKA PL.

OZBEN

Cesta iz Breginja (in Učje) čez Stol: je pomembna za pohodnike, iz bovške strani

pozimi tudi za turne smučarje in sankanje, predvsem pa zagotavlja ključen dostop

na vzletišča jadralnih padalcev, ki danes prispevajo ţe preko 12% nočitev v

občini Kobarid. Vpis sluţnostne pravice v zemljiško knjigo je dokaz, da so tudi

navidezno nerešljivi problemi rešljivi. Ta cesta bi bila lahko tudi del alternativne

gorske kolesarske transverzale od Bovca do Goriških Brd

Cesta skozi Smast, Vrsno, Krn do planine Kuhinja: je najprej ključna za

prebivalce navedenih vasi, pomemben dostop do znamenitosti kot so rojstni hiši

Simona Gregorčiča in Simona Rutarja, naravna znamenitost kamnita goba pa tudi



sicer teţko dostopni slapovi pod Vrsnim; predvsem pa je pomembna kot dostop na

planino Kuhinja (in do drugih planin) za planince, pohodnike in turne smučarje,

kot izhodišče za vzpon na Krn, mogočno in najbolj znamenito goro Gornjega

Posočja. Urejena cesta je tudi neposreden prispevek k boljši prodaji sira in skute

na planinah pod Krnom.

Cesta iz Dreţniških Raven do planin Zapleč in Zaprikraj: je dostop do planin,

muzeja I. sv. vojne v naravi, izhodišča za prijazni in razgledni Krasji vrh. Pozimi je

pomembna za turne smučarje, zato bi bilo primerno, da je redno spluţena vsaj do

izhodišča pri koritu nad Dreţniškimi Ravnami.

Cesta čez Kolovrat: je najbolj udobno dosegljivo razkošno razgledišče med dolino

Soče in Benečijo. Poleg dramatičnega razgleda je pomembna zaradi muzeja v

naravi in najboljšega pregleda poloţajev Soške fronte, zaradi vzletišča za padalce

na Kuku, obilice lahkih in lepih pohodniških variant in povezave z beneškimi

sosedi. Tudi ta cesta bi bila lahko del alternativne gorske kolesarske transverzale

od Bovca do Goriških Brd. Čim prej bi bilo smiselno urediti manjkajoči del

povezave do grebenske ceste na italijanski strani in s tem zagotoviti atraktiven

krog za vse vrste obiskovalcev.

Cesta na Matajur in do Idrske planine: je pomembna kot dostop na planine, do

vzletišča na Mrzlem vrhu in pozimi kot turno smučarska in tekaška alternativa.

Gozdna pot na Ozben: je še neurejen dostop na razgledni vrh nad Dreţnico.

Glede na to, da Dreţnica z okoliškimi vasmi ponuja ţe veliko število turističnih

postelj, bi bila ureditev tega dostopa pomembna dodatna atrakcija za vse

obiskovalce, hkrati pa bi zagotovili dodatno vzletišče za jadralne padalce.

11.5. Način udejanjanja programa izvajanja

Ta strategija je nastajala dobro leto dni in pol, izhodišča so bila preverjena v mnogih debatah.

Eden izmed problemov je bil tudi program izvajanja – spočetka zamišljen kot konkretni

izvedbeni program, pa je debata z ţupani in občinskimi strokovnimi sluţbami pokazala, da bi

realizacija močno presegla moţnosti proračuna. Problem občine Kobarid kot turistične

destinacije v razvoju je tudi ta, da znotraj občine (še) nimamo večjih, investicijsko sposobnih

ponudnikov, zato je v tej razvojni fazi največje breme ključnih premikov na področju

turistične infrastrukture na strani proračuna lokalne skupnosti. Lokalna skupnost mora tako

najti primerno ravnovesje med tekočimi potrebami občanov in izkoriščanjem razvojnih

priloţnosti, ki jih nudi turizem, ki prav tako rešujejo tekoče potrebe občanov, le da na daljši

rok.

Strategija opredeljuje razvojni in trţni koncept, oba skupaj sta potrebna za udejanjenje

postavljene vizije destinacije:

Razvojni koncept (prostorsko načrtovanje, komunalne storitve, usmerjanje dejavnosti

skozi politiko lokalnih predpisov, omejitev in spodbud, izgradnja javne turistične

infrastrukture…) je odgovornost lokalne skupnosti – ta ga mora učinkovito vključiti v

načrt razvojnih programov in v vsakoletno proračunsko načrtovanje in načrte

razvojnih programov (NRP).

Trţni koncept (produktni koncept, trţna znamka destinacije, smernice za cenovno

politiko, strategija prodajnih poti in promocije…) je odgovornost destinacijske

organizacije (LTO Sotočje) – ta ga mora učinkovito integrirati v vsakoletni program

dela.



Ponudniki se bodo prilagodili in vključili v koncept, ki jim bo zagotavljal primerne moţnosti

za razvoj in trţno uspešnost.

Documents

Strategija razvoja turizma - Kobarid · 2014-05-18 · Strategija razvoja turizma v občini Kobarid LTO Sotočje, 2010 6 visokogorski kraški podi ter izjemno veliko število podzemskih