Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice · Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice vzpostavlja partnerski odnos, kjer odgovornost za razvoj turizma

Konvikt d.o.o. agencija polnega servisa

Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice


2

Ponudbo pripravili: Konvikt d.o.o. agencija polnega servisa

Novi trg 10, SI-8000 Novo mesto

Tanja Brate, vodja TIC Šmarješke Toplice

Naročnik: Občina Šmarješke Toplice

Datum: Novo mesto, maj 2008


3

1. UVOD ..................................................................................................................... 5

1.1 Metodologija priprave strategije razvoja turizma občine Šmarješke Toplice............................ 7

2. ANALIZA SLOVENSKEGA TURIZMA ................................................................... 7

3. ANALIZA STANJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ...................................... 10

3.1 Splošni opis občine Šmarješke Toplice ...................................................................................... 10

3.2 Naravne danosti in znamenitosti .................................................................................................. 12

3.3 Kulturna dediščina ......................................................................................................................... 15

3.4 Sakralna dediščina ........................................................................................................................ 32

3.5 Arheološke najdbe in zgodovina .................................................................................................. 40

3.6 Prva pisna omemba kraja ............................................................................................................. 42

3.7 Pomembne osebnosti.................................................................................................................... 42

4. ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ............ 43

4.1 Terme Šmarješke Toplice ............................................................................................................. 43

4.2 Športna ponudba ........................................................................................................................... 47

4.3 Turistični vlak ................................................................................................................................. 51

4.4 Prireditve in društvena dejavnost ................................................................................................ 52

4.5 Obseg in struktura turistične ponudbe in storitev v občini Šmarješke Toplice...................... 54 4.5.1 Nastanitvene zmogljivosti ..................................................................................................................... 54 4.5.2 Primerjava nastanitvenih zmogljivosti občine Šmarješke Toplice z Mestno občino Novo mesto .. 55 4.5.3 Kulinarična ponudba .............................................................................................................................. 56 4.5.4 Analiza stanja turističnega povpraševanja .......................................................................................... 57

5. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER ........................................................... 58

6. TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA .................................................... 59

7. PEST ANALIZA OZIROMA ANALIZA POLITIČNEGA, GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA OKOLJA V DRŽAVI ........................................................................ 62

8. SWOT ANALIZA .................................................................................................. 62

8.1 Pozicioniranje obstoječe turistične ponudbe občine Šmarješke Toplice ................................ 63 8.1.1 Prevladujoči imidž ................................................................................................................................. 63 8.1.2 Glavne koristi ........................................................................................................................................ 63 8.1.3 Elementi diferenciacije ......................................................................................................................... 63

8.2 Prednosti ........................................................................................................................................ 64

8.3 Slabosti ........................................................................................................................................... 64


4

8.4 Priložnosti ....................................................................................................................................... 65

8.5 Nevarnosti ...................................................................................................................................... 66

9. PRIMERJALNA ANALIZA ................................................................................... 67

9.1 Primerjalna destinacija Steirisches Vulkanland ......................................................................... 68

9.2 Primerjalna destinacija Podčetrtek .............................................................................................. 70

9.3 Ugotovitve analize primerjanih destinacij ................................................................................... 72

10. RAZVOJNI MODEL ............................................................................................ 72

10.1 Pomen in vloga posameznih javnosti pri strateškem razvoju turizma v občini Šmarješke Toplice................................................................................................................................................... 72

10.1.1 Vloga javnega sektorja pri razvoju turizma občine Šmarješke Toplice ........................................... 74 10.1.2 Vloga zasebnega sektorja in medsebojna povezanost gospodarskih subjektov pri razvoju turizma občine Šmarješke Toplice ................................................................................................................ 75 10.1.3 Vloga civilno pravnih organizacij pri razvoju turizma občine Šmarješke Toplice .......................... 76 10.1.4 Opredelitev vloge Turistično-informacijskega centra ....................................................................... 76

11. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE ........... 78

11.1 Vizija razvoja turizma občine Šmarješke Toplice ..................................................................... 78

11.1 Razvojne usmeritve, cilji ............................................................................................................. 79

12. AKCIJSKI NAČRT .............................................................................................. 82

12.1 Ključni razvojno investicijski projekti in aktivnosti na področju turizma v občini Šmarješke Toplice................................................................................................................................................... 90

12.2 Možni viri financiranja razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice ...................................... 97

13. PROJEKTI URESNIČEVANJA STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA .............. 100

13.1 Področje prireditev .................................................................................................................... 100

13.2 Informiranje in trženje ............................................................................................................... 101

13.3 Turistične zvrsti in turistični proizvodi v občini Šmarješke Toplice .................................... 102

13.4 Novi integralni turistični proizvodi ........................................................................................... 103

14. ZAKLJUČEK .................................................................................................... 106

15. VIRI ................................................................................................................... 107


5

1. UVOD

V Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma (RNUST) 2007 – 2011 je turizem

opredeljen kot pomembna poslovna priložnost za Slovenijo. Glede na sedanjo stopnjo

razvitosti turizma in obstoječ razvojni potencial lahko turizem v naslednjih letih postane ena

izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva in tako pomembno prispeva k doseganju

razvojnih ciljev Slovenije, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2007 – 2013, in v tem

okviru predvsem k doseganju njenih gospodarskih ciljev: konkurenčnost, rast BDP, nova

delovna mesta, dvig izobrazbene ravni turističnih delavcev, uveljavljanje načel trajnostnega

razvoja, skladen regionalni razvoj, povečanje kakovosti življenja in blaginje prebivalstva,

krepitev kulturne identitete in povečanje prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru.

Novoustanovljena občina Šmarješke Toplice igra pri tem pomembno vlogo, saj ima vse

možnosti, da s strateško usmeritvijo v ohranjanje in trženje naravne in kulturne dediščine,

trajnostni razvoj turizma ter predvsem z vlaganjem v človeške vire in v kakovostne ter

inovativne turistične proizvode, postane gonilna sila turizma v širši regiji. V zadnjem obdobju

je razvoj slovenskega turizma temeljil predvsem na izgradnji fizične infrastrukture,

zanemarjeno pa je bilo področje kakovosti v najširšem pomenu besede, pospešeno

izobraževanje za turizem in razvoj človeških virov, spodbujanje kreativnosti in inovativnosti

za razvoj in oblikovanje tržno zanimivih, inovativnih ter kakovostnih integralnih turističnih

proizvodov (ITP). Na koncept turizma je potrebno gledati celostno in pri tem upoštevati tudi

načela trajnostnega razvoja.

Nezadovoljiv je tudi razvoj managementa turističnih destinacij, ki temelji na javno zasebnem

partnerstvu, kot enem glavnih dejavnikov za ohranjanje konkurenčnosti na globalnem

turističnem trgu. V prihodnje pa se pričakuje, da bosta turizem zdravja in dobrega počutja ter

turizem, povezan s kulturno in naravno dediščino doživela največjo rast. Pozorni pa bomo

morali biti tudi na pasti. Številni primeri v svetu so dokaz, da lahko postane turizem žrtev

lastnega uspeha, če se ne razvija na trajnosten način. Trajnostni turizem ima glavno vlogo

pri ohranjanju in razvijanju kulturne in naravne dediščine ter na vedno večjem številu področij

od umetnosti do krajevne gastronomije, obrti ali ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice vzpostavlja partnerski odnos, kjer

odgovornost za razvoj turizma prevzemajo turistična podjetja in podjetniki, lokalna skupnost

ter civilna družba. Strategija razvoja turizma želi biti konkreten in akcijski dokument, ki bo čim

bolj neposredno spodbujal in usmerjal uresničevanje turističnega razvoja v občini Šmarješke


6

Toplice. Strategija razvoja turizma je odprt dokument, ki dovoljuje njegovo neprestano

preverjanje, dopolnjevanje in konsenzualno spreminjanje.

Strategija razvoja turizma občine Šmarješke Toplice predstavlja globalne usmeritve, cilje in

temeljna področja turističnega razvoja ter določa vlogo in pomen temeljnih nosilcev turistične

dejavnosti. Želimo si, da bi bil temeljni strateški dokument turizma jasen, transparenten ter

kar se da uporaben.

Strategija razvoja turizma občine Šmarješke Toplice izhaja iz:

- analize obstoječega stanja in pozicioniranja turizma v občini Šmarješke Toplice,

- analize turistične ponudbe,

- analize prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT),

- analize PEST (analize političnega, ekonomskega in socialnega okolja v državi),

- strateških ciljev,

- vizije razvoja,

- ciljev razvoja,

- primerjalnih analiz podobnih turističnih destinacij in

- projektov uresničevanja strategije razvoja turizma.

Na področju razvoja turizma ima Občina Šmarješke Toplice priložnost, da postane turistična

občina v pravem pomenu besede, saj ima odlično izhodiščno prednost – uspešne Terme

Šmarješke Toplice z dolgoletno tradicijo v turizmu. Občina Šmarješke Toplice ima možnost,

da z dobro zastavljeno strategijo razvoja turizma v sodelovanju s Termami Krka izkoristi

obstoječo dobro razvejano infrastrukturo in mednarodno uveljavljen ugled, ki so ga uspešno

razvili v Termah Šmarješke Toplice, kjer gostom ponujajo namestitev, wellness programe,

zdravstvene programe, športne aktivnosti, kongresno dejavnost, kulinariko, ter ponudi

dodano vrednost v smislu celostnega povezovanja lokalne skupnosti in različnih društev,

poudarjanja zakladov naravne, kulturne in sakralne dediščine, ponujanja novih načinov

preživljanja prostega časa in nenazadnje izobraževanja vseh občanov, da smo turizem

ljudje.

Indijski lotos, posebnost jezerca v zdraviliškem parku.

(vir: http://www.smarjeske-toplice.si)

http://www.smarjeske-toplice.si/


7

1.1 Metodologija priprave strategije razvoja turizma občine Šmarješke Toplice

Priprava strategije razvoja turizma temelji na eni izmed metod dela, ki se uporablja pri

pripravi strateških dokumentov in ki bo odgovorila na najpogostejša vprašanja, ki si jih

zastavljamo pri pripravi strateško-razvojnih dokumentov. Strategija je pripravljena večfazno,

po korakih. Za pridobivanje podatkov in informacij so bili uporabljeni naslednji načini dela:

pregled strokovne literature, gradiv in virov, spletnih strani, udeležba na konferenci in

seminarju, opravljeni so bili individualni intervjuji, razgovori in sestanki.

Postopek dela opredeljujejo sledeča vprašanja, ki si jih je potrebno med pripravo strategije

razvoja turizma zastaviti in nanje tudi odgovoriti:

KJE SMO?

KAM ŽELIMO?

KAKO BOMO DO TJA PRIŠLI?

KDAJ BOMO PRIŠLI TJA?

KAJ ZA TO POTREBUJEMO?

2. ANALIZA SLOVENSKEGA TURIZMA

Analiza slovenskega turizma po posameznih sektorjih turistične ponudbe, ki jo je v preteklem

letu opravil Direktorat za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, je podala naslednje

ugotovitve (povzeto po RNUST 2007-2011, str.14 -18):

• povprečna letna zasedenost nastanitvenih kapacitet, z izjemo zdravilišč, je nizka,

• premalo je storjenega na področju avtentične slovenske gastronomske ponudbe,

• turistična signalizacija je slaba, ni dovolj poudarka na večjezičnosti,

• zajemanje tranzitnih gostov je poslovna priložnost, ki ni dovolj izkoriščena,

• tematski parki so skoraj povsem neizkoriščeno področje turizma v Sloveniji,

• pojavlja se potreba po specializaciji zdravilišč za zadovoljevanje potreb različnih

segmentov,

• zavarovana območja in naravne vrednote so premalo vključene v turistično ponudbo,

• za uspešnejšo valorizacijo naravnih vrednot v turistične namene je potrebno

upoštevati načela trajnostnega razvoja in zagotoviti enakopravno obravnavo funkcije

varovanja in razvoja,

• ni centralnega registra športne turistične ponudbe,

• festivali in kulturne prireditve ter druga ponudba na področju kulture se slabo

vključujejo v turistično ponudbo,


8

• poslovni turizem sodi med najpomembnejše segmente turistične ponudbe, v katerem

ima Slovenija še velike razvojne možnosti,

• tematske poti predstavljajo dober vir za oblikovanje atraktivnih integralnih turističnih

proizvodov,

• vinsko-turistične ceste so eden od temeljev na katerem je potrebno graditi

avtentičnost slovenske turistične ponudbe v prihodnosti,

• potrebno je spodbuditi izgradnjo kolesarskih poti, ki bodo povezale kolesarske poti po

celotni Sloveniji,

• potrebno je razvejati sistem povezanih pohodnih in sprehajalnih poti, trim stez,

• slovenske potovalne agencije se ukvarjajo pretežno s prodajo potovalnih aranžmajev

Slovencem in premalo tujim turistom.

Analiza poslovnega okolja – anketa med tujimi gosti v letni sezoni - je pokazala, da:

• v strukturi gostov in nočitev prevladujejo tujci, od tega imajo Italijani, Nemci in Avstrijci

okoli 50% delež, kar kaže na potrebo po širitvi na druge trge,

• največji delež med tujimi turisti predstavljajo turisti v starostni skupini 30-50 let,

• najpogostejši motivi prihoda so naravne lepote, podnebne razmere ter možnosti za

mir in počitek, kar na žalost niso motivi, ki bi Sloveniji zagotavljali trajno konkurenčno

prednost,

• med 20 elementi turistične ponudbe so turisti v Sloveniji visoko ocenili:

§ urejenost naravnih znamenitosti,

§ možnosti izletov,

§ možnost rekreativnih aktivnosti,

§ primernost za družinske počitnice,

§ mir in tišina,

§ kakovost okolja,

§ kakovost gostinskih storitev,

§ gostoljubnost prebivalstva,

§ možnost sporazumevanja v tujih jezikih,

§ osebna varnost in

§ raven čistoče.

• največ negativnih ocen so tuji turisti prisodili:

§ možnostim za razvedrilo, zabavo, nakupovanje,

§ kakovosti cest in storitvam ob cestah ter

§ možnostim za ogled kulturnih prireditev.


9

Iz analize trendov je razvidno, da Slovenija lahko išče svoje priložnosti v kakovostni

ponudbi, lahki dostopnosti destinacije, ponudbi zunaj glavne letne sezone, individualizaciji

ponudbe, kot nova destinacija v Evropi, kot ponudnik kratkih počitnic, kot raznolika, kulturno

in naravno bogata, avtentična in trajnostno naravnana destinacija s specializirano ponudbo,

kot dežela aktivnega oddiha in destinacija, ki uporablja sodobne informacijske storitve za

trženje in prodajo svojih turističnih proizvodov in storitev.

Pri organiziranosti turizma je nujno usklajeno delovanje in povezovanje javnega in

zasebnega sektorja, državnih sektorjev med seboj, državnih in lokalnih oblasti z

gospodarstvom in organizacijami civilne družbe.

Na poslovanje in trženje turistične dejavnosti pozitivno vpliva tudi razvoj informacijske

tehnologije, saj skrajšuje časovne intervale pretoka informacij in zmanjšuje možnosti napak

človeškega faktorja, predvsem pomembna pa je informacijska tehnologija na rezervacijskem

področju.

Iz analize človeških virov pa je razvidno, da je potrebno izboljšati ponudbo izobraževalnih

programov ter na državni ravni več pozornosti nameniti dviganju nacionalne zavesti in

zavedanju, da smo turizem ljudje.

Vizija slovenskega turizma, ki jo je izoblikoval Direktorat za turizem je:

Slovenija bo postala razvita turistična destinacija z raznoliko in kakovostno turistično

ponudbo s poudarkom na krajših počitnicah. Z izoblikovanimi atraktivnimi in raznolikimi

integralnimi turističnimi proizvodi bo postala tudi zaželena destinacija za daljše počitnice.

Vizija turizma Jugovzhodne Slovenije:

Destinacija JV Slovenije bo okolju prijazna turistična destinacija, s ponudbo zdraviliškega in

drugega okolju prijaznega turizma, privlačna v vseh letnih časih, z enodnevnimi, vikend in

daljšimi programi, ki bo širila svojo ponudbo tudi s skupnimi čezmejnimi programi. Turistični

razvoj bo omogočal razvoj novih in nadgradil že oblikovane turistične proizvode, ki vključujejo

naravno in kulturno dediščino, znanje, prijaznost in domačnost ob zagotavljanju načel

trajnostnega razvoja, tudi v okviru blagovne znamke »Po poteh dediščine«.

Slovenija je pozicionirana kot Evropa v malem, v njeni sredini, kot srce Evrope:

§ Je ena od zadnjih, še ne dovolj odkritih destinacij v Evropi.

§ Prizadevamo si, da Slovenija ostaja taka kot je – pristna, avtentična.

§ V njej najdemo vse elemente Evrope, zato se vsakdo počuti kot doma.


10

§ Zaradi lege v središču Evrope je idealno izhodišče za obisk največjih evropskih

zanimivosti.

Vrednote, izoblikovane iz vizije slovenskega turizma in pozicioniranja, so:

§ domačnost, dobro počutje, razvajanje;

§ varovanje narave in kulturne dediščine;

§ zdravo in aktivno življenje;

§ skrivnostnost in neraziskanost.

Politike za spodbujanje rasti in razvoja celotnega slovenskega turizma, katerim mora slediti

tudi razvoj turizma v občini Šmarješke Toplice, so tako naslednje:

Ø politika razvoja turističnih destinacij;

Ø politika razvoja človeških virov;

Ø politika trženja in promocije;

Ø politika trajnostnega in regionalnega razvoja;

Ø politika zagotavljanja kakovosti;

Ø politika razvoja informacijskih tehnologij;

Ø politika razvoja poslovnega okolja in investicij;

Ø politika spodbujanja raziskav in razvoja v turizmu (povzeto po RNUST 2007-

2011, str. 26 – 39).

3. ANALIZA STANJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE

3.1 Splošni opis občine Šmarješke Toplice

Občina Šmarješke Toplice je začela poslovati kot samostojna lokalna skupnost s 1.

januarjem 2007, z odcepitvijo od Mestne občine Novo mesto. Na referendumu 29.1.2006 so

občani dveh krajevnih skupnosti, KS Bela Cerkev in KS Šmarjeta, izrazili željo, da želijo

nadaljevati skupno in neodvisno pot v novi lokalni skupnosti. Novonastala občina je tako na

dan 1.1.2007 štela skupno 3010 občanov in občank. Občina Šmarješke Toplice je del

Jugovzhodne regije Slovenije, obsega 34,2 km² in meji na občine Mokronog – Trebelno,

Škocjan, Šentjernej in na Mestno občino Novo mesto. Gostota poselitve občine Šmarješke

Toplice pa je 88 prebivalcev na kvadratni kilometer.

Sestavlja jo skupno 24 vasi, ki so po abecednem vrstnem redu razvrščene sledeče: Bela

Cerkev, Brezovica, Čelevec, Dol pri Šmarjeti, Dolenje Kronovo, Draga, Družinska vas,

Gorenja vas pri Šmarjeti, Gradenje, Grič pri Klevevžu, Hrib, Koglo, Mala Strmica, Orešje,


11

Radovlja, Sela pri Zburah, Sela, Strelac, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Vinica pri Šmarjeti,

Vinji Vrh, Zbure in Žaloviče.

Lega občine je prometno in turistično zelo ugodna, saj se občina s skrajno južnim robom

stika z avtocesto A2, ki bo, ko bo junija 2008 končan odsek Lešnica - Kronovo, preko

Ljubljane povezovala predor Karavanke (Avstrija) z Obrežjem (Hrvaška). Odsek je tudi del

evropske ceste E-70 Fernetiči (Italija) - Ljubljana – Obrežje (Hrvaška) in poleg mednarodnih

povezav prevzema tudi regionalni promet med osrednjo in jugovzhodno Slovenijo, med

Ljubljano in Novim mestom.

Občina Šmarješke Toplice je umeščena med letališči Ljubljana in Zagreb, v bližini pa se

nahaja tudi vojaško letališče Cerklje ob Krki:

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (tudi Letališče Brnik ali Aerodrom Ljubljana) je glavno,

največje in osrednje letališče v Sloveniji, ki leži 26km severno od Ljubljane v bližini

spodnjega Brnika in je od Šmarjeških Toplic oddaljeno 100km.

Letališče Zagreb, osrednje letališče na Hrvaškem, ki se nahaja v neposredni bližini

Zagreba, je od meje s Slovenijo oddaljeno 30km, od Šmarjeških Toplic pa 70km.

Letališče Cerklje ob Krki, edino vojaško letališče v Sloveniji, ki ima velik razvojni potencial,

se nahaja v letalski bazi Cerklje ob Krki oddaljeno 5km od Brežic in 6km od Krškega, od

Šmarjeških Toplic pa 30km. Po projektu PHOENIX bodo z razvojem civilnega letališča

Cerklje ob Krki in z gradnjo poslovno-industrijsko-logističnega območja v njegovi neposredni

bližini, postavili eno glavnih razvojnih središč tega dela Evrope, pri čemer bodo izkoristili

prometne poti skozi regijo in ustvarili most med Evropsko unijo in jugovzhodno Evropo.

Ustvarjenih bo 2.000 novih, kakovostnih delovnih mest v regiji. Posavsko razvojno središče

bo lahko bistveno prispevalo k prepoznavnosti naše države kot prodorne, bogate z znanjem,

visoko tehnično in tehnološko usmerjene ter hkrati prijazne in gostoljubne skupnosti in

turistične destinacije. Vsekakor pa je razvoj tovrstnega središča tudi dobra pobuda za razvoj

turizma v občini Šmarješke Toplice in priložnost za razvoj turističnih produktov, ki bodo

vezani na novo poslovno-industrijsko-logistično območje in s tem povezanim prilivom

prebivalstva in turizma.


12

3.2 Naravne danosti in znamenitosti

Občina Šmarješke Toplice leži na področju, kjer se dinarska podolja, ravniki in planote

stikajo s panonskim gričevjem in ravninami. Stik se odraža v termalnih vrelcih,

raznolikosti kamnin, razgibanosti površja, vodovju, raznolikosti prsti in rastja, v podnebnih

značilnostih, rabi tal, pa tudi sicer v kulturnem pogledu. Področje občine obkroža več

vodotokov, na južnem delu je to reka Krka ter potok Toplica in Zavetrščica, po severnem

delu Laknica, v osrednjem delu pa si skozi ozko sotesko utira pot največji potok Radulja.

Več potočkov, nekateri izmed njih so še danes pitni, tudi večkrat ponikne.

V občini je tudi globinsko zajetje pitne vode Jezero. Njegov nastanek je pogojen s

pomanjkanjem vode zaradi zelo močne industrializacije in urbanizacije V Novem mestu,

konec 60-ih let prejšnjega stoletja. Treba je bilo zajeti nov dovolj močan vodni vir, ki bi pokril

tudi dolgoročne potrebe po pitni vodi za Novo mesto in tudi za širšo okolico. Gradnja se je

pričela leta 1973 in končala oktobra 1975 z otvoritvijo sodobnega črpališča v Družinski vasi,

cevovoda od črpališča do rezervoarja Kij in naprej do Marofa ter novega rezervoarja na Kiju.

S to investicijo je Novo mesto pridobilo dodatnih 220 l/s vode in ta vodni vir z dodatnimi

količinami, ki so bile zajete z novimi vrtinami v letu 1987 še danes zadovoljivo pokriva

potrebe po pitni vodi v Novem mestu in širši okolici. (vir: spletna stran Komunale Novo

mesto).

Pokrajina je reliefno precej razgibana, opredeljujeta jo dva griča: Koglo 417m in Vinji vrh

392m, oba po prisojni strani pokrivajo vinogradi, po osojni pa predvsem gozdne površine. Na

vrhovih obeh gričev so tudi razgledne točke, od koder pogled potuje po dolini reke Krke, na

Gorjance, do kočevskega gozda, novomeške kotline in šentjernejskega polja, v lepem

vremenu pa seže tudi do Kamniško-Savinjskih Alp. Stik panonskega z dinarskim svetom

nakazujeta dve podzemni jami v bližini Griča pri Klevevžu.

Zgornja Klevevška jama se nahaja ob soteski potoka Radulja pod vzpetino, kjer je razvalina

gradu Klevevž. Jamo tvori enoten, proti severu usmerjen 209m dolg rov, na dnu zapolnjen z

usedlinami. Jama je suha, le po dnu je nekaj blata in je ena najdaljših na tem območju. V

jami so našli kapnike, arheologi so v njej našli prazgodovinsko keramiko, po legendi pa naj

bi bil v njej skrit tudi zaklad. Jama zaenkrat še ni urejena za obiskovalce.

Okoli 10 metrov pod Zgornjo Klevevško jamo, že skoraj v soteski ob potoku, je vhod v

Spodnjo Klevevško ali Ajdovsko jamo, ki je vodna; iz nje izvira potok, ki je včasih večji kot

sama Radulja. Za njen obisk je potreben čoln ali vsaj visoki škornji. Najbolje jo je obiskati v


13

spremstvu jamarja. Tik pred koncem, kjer je neprehodna špranja, iz katere priteka voda,

manjši stranski rov vodi v majhno dvorano, kjer sta dve kotanji, polni tople vode. Tu je

hipotermalni izvir v jami, ki priteka iz špranje v steni s temperaturo 21°C in je edinstvena

zanimivost slovenskega podzemlja, doslej edina znana topliška jama. Do sedaj je raziskanih

518m rovov Spodnje Klevevške jame, vendar tudi ta še ni urejena za obiskovalce. Jama je

zanimiva tudi zaradi bogatega jamskega živalstva, v njej so našli porodniški koloniji

južnega podkovnjaka (Rhinolophus euryale) in navadnega netopirja (Myotis myotis) ter

posamezne male (Rhinolophus hipposideros) in velike podkovnjake (Rhinolophus

ferrumequinum). Septembra 2004 se je v Spodnji Klevevški jami verjetno med selitvijo v

prezimovališče zadrževala tudi skupina 15 dolgokrilih netopirjev (Miniopterus schreibersii).

To je edina najdba kolonije te vrste v novejšem času na Dolenjskem (vir: Zavod RS za

varstvo naravne dediščine).

Med končnim delom soteske in nekdanjim mlinom je ob desnem bregu Radulje krajši pritok,

katerega izvir privre na dan pod večjo skalo in je zajet v manjšem bazenu. To je Klevevška

toplica, hipotermalni izvir s temperaturo od 21 do 25°C, ki ima pretoka le nekaj litrov na

sekundo in je nastal ob istem prelomu kot izvir v Šmarjeških Toplicah, ki pa je toplejši in

večji. Ob nizkih temperaturah se iz bazenčka kadi, saj ima voda temperaturo 22°C.

Klevevška Toplica je primerna za kopanje, v njej pa se večinoma kopajo domačini.

Radulja je nekaj deset kilometrov dolg potok, levi pritok Krke, ki se steka vanjo v ravnini pod

Dobruško vasjo. V svojem zgornjem toku, v krajšem a divjem kanjonu s skoraj navpičnimi

bregovi, ustvarja manjše glasne in šumeče slapove in skoke.

Soteska Radulje s slapiči. (vir: http://www.smarjeske-toplice.si)



14

Ob Klevevški Toplici se torej prične soteska Radulje, ki se dviga približno 100m navzgor. Tu

se je Radulja globoko zarezala v pas triadnih apnencev, strmec pa premaguje v številnih

slapičih, ki so v hudi zimi vklenjeni v led, spomladi in jeseni pa precej glasni. Po glasnih

brzicah Radulje so poimenovali tudi bližnji Klevevž, saj Klingenfels pomeni „pojoči slapovi“.

Zaradi izredno velike naravne, krajinske in kulturne posebnosti se območje gradu Klevevž

uvršča tudi med 146 območij dediščinskih kulturnih krajin v Sloveniji, ki so registrirane v

Registru kulturne dediščine, na Ministrstvu za kulturo z dne 26. 9. 2005.

Močvirnato dolino, kjer se zasanjano vije potok Radulja, so domačini poimenovali Zdravci.

Dolina ob Radulji predstavlja dno nekdanjega zaliva Panonskega morja, pozneje pa je bilo tu

najverjetneje jezero. Na dnu Panonskega morja so se kopičile usedline, ki so se postopoma

strdile v apnenec, dolomit, lapor in peščenjak. Današnja podoba območja je tako začela

nastajati pred približno 15 milijoni let. To področje ob Radulji, ki ob močnem deževju prestopi

bregove in poplavi ravnino, daje zavetje nekaterim redkim pticam. Zdravci so tudi prava

zakladnica rastlinskih vrst. Opazimo lahko rastline, ki so značilne tako za vlažni ravninski

svet, kot tudi rastline, ki imajo rajši toploto karbonatnih gričev, ki ravnino zapirajo. Področje je

ponekod povsem močvirnato, poraščeno s šaši in ločki, na najvlažnejših tleh, polnih manjših

izvirov, pa lahko opazimo celo trstičje. Zdravci postajajo tako zanimiv botanični rezervat. Ob

Radulji rasejo tudi stoletne vrbe, ki so se razbohotile in dajejo pokrajini svojevrsten videz.

Spomladi je na mestu potoka najti manjše jezero z racami in jatami ptic, ki si ob vračanju iz

toplih krajev tam izberejo kraj za počitek. Tudi sicer so Zdravci dom mnogim vrstam živali,

med sprehodom ob potoku do nekdanjega mlina je moč opaziti sive in bele čaplje, vidre,

potočne rake, pa tudi srne, lisice, divje zajce in celo fazane.

Pestrost in danosti pokrajine je že v preteklosti bistveno vplivala na življenje ljudi in njihovih

navad, danes pa nudi predvsem številne možnosti za preživljanje prostega časa v neokrnjeni

naravi, stik z izredno biotsko raznovrstnostjo tega področja ter odkrivanje in ohranjanje

naravnih zakladov. Je pomemben in značilen potencialni dejavnik turistične ponudbe občine

Šmarješke Toplice, ki ga je potrebno bolje vključiti v turistično ponudbo destinacije.

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države

članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje

rodove. Na varstvenih območjih želi ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so

redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega

od pomembnih delov izvajanja Habitatne direktive in Direktive o pticah. Slovenija je ob

pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh


15

direktiv. Takšno varovano območje je tudi ob potoku Radulja, kjer so prisotne nekatere

ogrožene vrste kot je kapelj (ptica), črtasti medvedek (metulj) in vidra ter habitat v podzemni

jami ob Radulji, kjer sta prisotna južni podkovnjak (netopir) in navadni netopir (vir: spletna

stran Nature 2000).

Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne

škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000, direktivi ne izključujeta

človeške dejavnosti. Vendar pa je potrebno zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile

narave, temveč bodo – kadar bo to mogoče – njeno ohranjanje podpirale.

Sredi zdraviliškega parka v Šmarjeških Toplicah, kjer je tudi botanična pot, je jezerce, ki ga

napaja izvir tople vode, v njem pa že več let raste pri nas zelo redka rastlinska vrsta -

indijski lotos. Poleti je gladina vode gosto prekrita z velikimi povoščenimi listi, nad gladino

pa se ponosno dviga več sto nežnih rožnatih cvetov. V poletnih jutrih, ob prvem svitu, se

lotosovi cvetovi počasi dvignejo iz vode in začno razpirati cvetne liste. V pripeki dneva se

cvet popolnoma razpre in se razkazuje v vsej svoji lepoti. Ko sonce zaide, pa se cvet zapre

in potopi v vodo, iz katere se naslednje jutro spet zbudi. Ta rod lotosov je v terciarju rasel po

vsem svetu, danes pa so naravna nahajališča indijskega ali rdečega lotosa le še v nekaterih

predelih Azije in Avstralije. Do sedaj je veljalo, da indijski lotos na prostem pri nas ne preživi

zime, torej je ta v Šmarjeških Toplicah, ki daje zavetje številnim želvam in ribicam, še toliko

večja posebnost in zanimivost (vir: spletna stran Term Krka).

3.3 Kulturna dediščina

Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor,

razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dediščina), ter s tem povezane kulturne dobrine

(nesnovna, nematerialna dediščina). Zaradi njihove kulturne, znanstvene in splošno človeške

vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu. Osnovna,

kulturna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno

življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih

obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti (vir: spletna stran

ZVKDS).

Register nepremične kulturne dediščine je uradna zbirka listin in podatkov, ki jo vodi

ministrstvo, pristojno za področje kulturne dediščine. Podatki iz registra so javni, razen

osebnih podatkov o lastnikih. Namen registra je uresničevanje javnih koristi na področju

varstva kulturne dediščine (2. člen Pravilnika o registru nepremične kulturne dediščine, UL

RS, št. 25/2002). V register se vpisujejo vse enote nepremične kulturne dediščine na ozemlju


16

države, ne glede na tip enote, vrsto lastništva, obliko ter način varstva, dejansko stanje

oziroma druge lastnosti enote. V register se vpisuje tudi premična kulturna dediščina, ki je

sestavni del nepremične kulturne dediščine. Enota dediščine je nepremičnina ali njen

posamezni del, skupina nepremičnin oziroma območje v naravi (vir: spletna stran Registra

nepremične kulturne dediščine).

V občini Šmarješke Toplice se nahajajo naslednje enote nepremične kulturne dediščine,

razvrščene po naseljih v občini:

BELA CERKEV

Bela Cerkev - Arheološko najdišče Dolge njive

Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina, Tip enote: arheološka dediščina

Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: naselbina, lončarska peč, gomilno grobišče, skeletni pokop, cesta

Tekstualni opis enote: Najdišče predstavlja poznobronastodobno obredno središče, tri železnodobne gomile,

železnodobno naselbino in rimsko naselbino iz 3. in 4. stol. Odkrita je tudi srednjeveška cesta. Izkopavanja so bila

izvedena 2002 ob gradnji avtoceste.

Datacija enote: pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba, srednji vek.

Bela Cerkev - Cerkev sv. Andreja

Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina, Tip enote: sakralna stavbna dediščina

Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: župnijska cerkev, pokopališče, sv. Andrej

Tekstualni opis enote: Centralno zasnovana stavba, pozidana ali vsaj prezidana v poznobaročnem duhu 1813 na

prostoru starejše prednice, ima oltarje iz prve polovice 19. stol., ki ohranjajo tradicijo baročnega podobarstva.

Datacija enote: druga polovica 18. stol., 1770-1780, prva četrtina 19. stol., 1813

Opis lokacije: Cerkev stoji na pokopališču na robu naselja, na najvišji točki vzpetine, okrog katere se je razvila vas.

RAZGLASITEV: Vrsta spomenika neznano, Akt razglasitve: Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih

kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Ur.l. RS, št. 38/92-1927

Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica, Veljavnost razglasitve: 16.8.1992 -

Bela Cerkev - Grob s spomenikom padlim

Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina, Tip enote: memorialna dediščina

Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: grob

Tekstualni opis enote: Sestavljen je iz tlakovanega platoja in obeliska iz belega marmorja. Na zahodni strani plato

omejuje stena iz grobo klesanega kamna z vzidanimi napisnimi ploščami. Urejen je bil leta 1965.

Datacija enote: tretja četrtina 20. stol., 1965, druga svetovna vojna

Opis lokacije: Stoji na vaškem trgu, pred vhodom na pokopališče.

RAZGLASITEV: Vrsta spomenika neznano Akt razglasitve: Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih


Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica, Veljavnost razglasitve: 16.8.1992 –

Bela Cerkev - Hiša Bela Cerkev 8

Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina, Tip enote: profana stavbna dediščina

Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: hiša

Tekstualni opis enote: Enonadstropna stavba s trgovskim pritličjem in stanovanjskim nadstropjem. Petosna čelna

fasada z osrednjim portalom v pritličju, polkrožno zaključene okenske odprtine, ometi s historično dekoracijo.


17

Opis lokacije: Bela Cerkev 8. Stavba leži v osrednjem delu naselja in oblikuje pomemben del južne fasade vaškega

naselja.




Bela Cerkev - Rojstna hiša Frana Zwittra


Obseg enote: objekt

Tipološka gesla enote: gostilna, spominska plošča, dom pomembne osebnosti

Tekstualni opis enote: V pritlični stavbi, ki je bila zgrajena konec 19. stol. in ima ohranjene klasicistične detajle na fasadi,

je delovala Majzljeva gostilna. V njej je bil rojen slovenski zgodovinar Fran Zwitter (1906-1988). Spominsko ploščo je

oblikoval J. Grobovšek.

Datacija enote: zadnja četrtina 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1989

Opis lokacije: Bela cerkev 20. Hiša stoji v središču vasi in na vzhodni strani omejuje vaški trg.

Bela Cerkev - Spomenik zamolčanim žrtvam


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: javni spomenik, kenotaf

Tekstualni opis enote: Na kamnitih ploščah so vpisana imena padlih in pobitih domobrancev z območja župnije Bela

Cerkev. Spomenik so postavili domačini leta 1998.

Datacija enote: zadnja četrtina 20. stol., 1998, druga svetovna vojna

Opis lokacije: Spominsko obeležje stoji v severozahodnem delu vaškega pokopališča.

Bela Cerkev - Spominska plošča NOO


Obseg enote: del objekta, Tipološka gesla enote: spominska plošča

Tekstualni opis enote: Pravokotna bela kamnita plošča je posvečena krajevnemu narodnoosvobodilnemu odboru in

partizanskim delavnicam, ki so delovali v kraju od maja do septembra 1942. Plošča je bila postavljena po letu 1945.

Datacija enote: tretja četrtina 20. stoletja, druga svetovna vojna

Opis lokacije: Plošča je pritrjena na južni fasadi hiše Bela Cerkev 9.

Bela Cerkev - Spominska plošča sodelavcem OF



Tekstualni opis enote: Bela, kamnita plošča je postavljena na dve stilizirani konzoli. Posvečena je zaprtim in mučenim

sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja in OF. Ploščo, postavljeno 1951, je oblikoval Slavko Kastelic.

Datacija enote: sredina 20. stol., 1951, druga svetovna vojna

Opis lokacije: Plošča je pritrjena na stavbi stare šolske zgradbe, Bela Cerkev 6, ob cerkvi v središču vasi.

Bela Cerkev - Vaško jedro

Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina, Tip enote: naselbinska dediščina

Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: naselje, vas, cerkev

Tekstualni opis enote: Gručasta vas. Stopničasta pozidava na južnem pobočju preide v osrednji vaški prostor, ki ga

obdajajo poslopja z bogato členjenimi in razgibanimi fasadami.

Datacija enote: tretja četrtina 14. stol., 1367, 18. stol., prva polovica 19. stol.

Opis lokacije: Vas stoji na pomolu nad levim bregom Krke pod Velikim Vinjim vrhom. Pod naseljem vodi magistralna

cesta Ljubljana - Obrežje.





18

BREZOVICA PRI ŠMARJETI

Brezovica pri Šmarjeti - Gomilno grobišče Gmajna-Volčji breg


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: gomilno grobišče, skeletni pokop

Tekstualni opis enote: Gomilno grobišče obsega gomili na Gmajni pri Brezovici, gomili na Volčjem bregu pri Brezovici in

gomile nad Zavetrščico pri Brezovici. Gomilno grobišče je bilo delno izkopano ob koncu 19. stoletja.

Datacija enote: starejša železna doba

Brezovica pri Šmarjeti - Gomilno grobišče Deli



Tekstualni opis enote: Gomilno grobišče obsega dve gomili in je bilo delno izkopano leta 1897 (J. Pečnik). Datacija enote:

starejša železna doba.

Brezovica pri Šmarjeti - Gomilno grobišče Hrastovec



Tekstualni opis enote: Gomilno grobišče obsega tri gomile. Vse so bile že kopane, ena v letu 1897. Najdbe iz te gomile so

v Narodnem muzeju Slovenije.


Brezovica pri Šmarjeti - Skuškova kapelica


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: kapelica

Tekstualni opis enote: Med obema vojnama zgrajena kapelica zaprtega tipa z nadstreškom, postavljena nad izvir

studenca, posvečena Lurški Materi božji.

Datacija enote: prva polovica 19. stol.

Opis lokacije: Kapelica stoji nad izvirom studenca vzhodno od vasi Brezovica, ob cestnem odseku Šmarješke Toplice -

Šmarjeta.

ČELEVEC

Čelevec - Gomilno grobišče Jurjevci



Tekstualni opis enote: Gomilno grobišče obsega dve gomili, prvič omenjeni leta 1879. V sredini obeh je viden vkop. Ime

izkopavalca in lokacija morebitnih najdb sta neznani.


Čelevec - Sušilnica na domačiji Čelevec 8


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: sušilnica

Tekstualni opis enote: Dimna sušilnica - lanišnica iz okoli 1935 s kamnitim obodom pravokotnega tlorisa in lesenim

ostrešjem, podprtim s štirimi lesenimi stebri ter nadstreškom. Ohranjene so lese.

Datacija enote: druga četrtina 20. stol.

Opis lokacije: Sušilnica stoji na zahodnem robu razložene vasi Čelevec, v sklopu domačije Čelevec 8.

http://fjz1.web.siol.com/Rkd_212/OpisSlika.asp?Esd=21321


19

CEROVEC PRI RADOVLJI

Cerovec pri Radovlji - Cerkev sv. Jakoba


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Jakob

Tekstualni opis enote: Enotno pozidana poznogotska stavba s križnorebrastim obokom s sklepniki iz okoli 1500 je bila v

17. stol. barokizirana. Zlati glavni oltar iz 17. stol. je bil popravljen 1872.

Datacija enote: prelom 15. stol. in 16. stol., 17. stol.

Opis lokacije: Cerkev stoji na veliki nepozidani površini ob cesti v zaselku Cerovec nad vasjo Radovlja.




DOLENJE KRONOVO

Dolenje Kronovo - Arheološko najdišče


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: naselbina

Tekstualni opis enote: Ekstenzivni terenski pregled avtocestnega odseka Hrastje - Kronovo je pokazal prisotnost

prazgodovinskih naselbinskih najdb. Najdišče ni izkopano.

Datacija enote: prazgodovina

Dolenje Kronovo - Cerkev sv. Nikolaja


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Nikolaj, sv. Miklavž

Tekstualni opis enote: Srednjeveška, l. 1739 barokizirana stavba z zvonikom osmerokotnega prereza na zahodni strani.

Fragmenti poslikave Podpeškega mojstra z začetka 16. stol.. Neobaročen oltar iz 1. polovice 19. stol.

Datacija enote: srednji vek, prva četrtina 16. stol., druga četrtina 18. stol., 1739

Opis lokacije: Cerkev stoji na južnem robu vasi.




Dolenje Kronovo - Gomila Dol


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: gomila, skeletni pokop

Tekstualni opis enote: Gomila na Dolu je bila odkrita med terenskim pregledom leta 2004. Ni znakov starejših raziskav.

Datacija enote: starejša železna doba.

Dolenje Kronovo - Kašča in toplar na domačiji Dolenje Kronovo 22


Obseg enote: skupina objektov, Tipološka gesla enote: kašča, toplar

Tekstualni opis enote: Na domačiji velikega kmeta sta bila po požaru 1935 postavljena toplar na tri pare oken z gankom

in dvokapno streho na čop in vrhkletna, iz kamna zgrajena stavba s kaščo in letno hišo v etažnem delu.

Datacija enote: druga četrtina 20. stol., 1935

Opis lokacije: Kašča in toplar stojita v sklopu domačije Dolenje Kronovo 22, na vzhodnem robu vasi.

Dolenje Kronovo - Skupina kozolcev


Obseg enote: skupina objektov, Tipološka gesla enote: kozolec


20

Tekstualni opis enote: Skupina sedmih enojnih lesenih kozolcev s plaščem, pokritih z betonskim in opečnim zareznikom.

Postavljeni so bili v drugi polovici 19. stol.

Datacija enote: druga polovica 19. stol.

Opis lokacije: Skupina kozolcev stoji ob kolovozu jugozahodno od vasi.

DRAGA PRI BELI CERKVI

Draga pri Beli Cerkvi - Arheološko najdišče Draga


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: naselbina, plano grobišče, obloženi grob, grobnica, skeletni pokop, žara

Tekstualni opis enote: Izkopavanja leta 2002 in 2003 so pokazala prisotnost neolitske naselbine, rimske obcestne

naselbine in rimskega planega grobišča.

Datacija enote: neolitik, rimska doba

Draga pri Beli Cerkvi - Cerkev sv. Helene


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Helena

Tekstualni opis enote: Romanska cerkev, izpričana leta 1531 z donatorskim napisom poleg freske sv. Krištofa.

Barokizirana in v 19. stol. obnovljena. Ohranjen gotski kip stoječe Madone in oltar iz 17. stol.

Datacija enote: 13. stol., prva četrtina 16. stol., 1531, prva četrtina 17. stol., 1618, zadnja četrtina 18. stol., 19. stol.,

zadnja četrtina 20. stol.

Opis lokacije: Cerkev stoji zahodno od vasi na robu grebena, ki se razteza pod Malim Vinjim vrhom




DRUŽINSKA VAS

Družinska vas - Arheološko najdišče Kozjane


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: arheološko najdišče, gomilno grobišče

Tekstualni opis enote: Večje gomilno grobišče sestavljajo tri večje skupine starejšeželeznodobnih gomil s posameznimi

antičnimi planimi grobovi. Grobišče je delno poškodovano z recentnimi gradnjami.

Datacija enote: starejša železna doba, rimska doba LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: DRUŽINSKA VAS Občina:

ŠMARJEŠKE TOPLICE Opis lokacije: PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Novo mesto

Družinska vas - Arheološko najdišče Loke


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: naselbina

Tekstualni opis enote: Izkopavanja leta 2003 so pokazala prisotnost starejšebronastodobne naselbine z najdbami

litzenske kulture.

Datacija enote: starejša bronasta doba

Družinska vas - Arheološko najdišče Požarnice


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: cesta, villa rustica

Tekstualni opis enote: Izkopavanja leta 2002 so pokazala prisotnost železnodobne ceste, rimske naselbine (villa rustica)

in rimske ceste.

Datacija enote: starejša železna doba, rimska doba


21

GRADENJE

Gradenje - Arheološko najdišče Gradenjska hosta



Tekstualni opis enote: Veliko gomilno grobišče sestavljata dve skupini starejšeželeznodobnih gomil, ki označujeta glavni

vstop v gradišče. Gomile so bile delno raziskane v 19. stol.


GRIČ PRI KLEVEVŽU

Grič pri Klevevžu - Arheološko najdišče Ajdovska jama


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: jamsko najdišče

Tekstualni opis enote: Fragmenti eneolitske keramike so bili najdeni v vhodnem rovu jame.

Datacija enote: bakrena doba




KLEVEVŽ

Klevevž - Lokacija gradu

Vrsta dediščine: integralna dediščina, Tip enote: profana stavbna dediščina

Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: grad

Tekstualni opis enote: Grad, prvič izpričan leta 1267, je bil odličen primer srednjeveške utrdbene arhitekture, izpeljane

po obliki terena. Ob gradu so ohranjeni ostanki vrtne zasnove z eksotičnimi drevesi in mogočno lipo.

Datacija enote: druga polovica 13. stol., 1265, zadnja četrtina 14. stol., sredina 15. stol., prva četrtina 17. stol., druga

četrtina 20. stol.

Opis lokacije: Grad stoji na pomolu nad ozko sotesko reke Radulje, vzhodno od vasi Zbure.




Klevevž - Območje gradu

Vrsta dediščine: integralna dediščina, Tip enote: kulturna krajina

Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: grad, cerkev, kapela, vrt, soteska, kraška jama, topli izvir

Tekstualni opis enote: Območje združuje lokacijo srednjeveškega gradu z ostanki vrta, cerkev Karmelske Matere božje,

Marijino kapelo ter zanimivo naravno dediščino (sotesko, kraški jami, tople izvire).

Opis lokacije: Območje se razprostira ob ozkem prehodu potoka Radulje iz Štatenberške doline v dolino Radulje pri

Zburah.

KOGLO

Koglo - Cerkev sv. Lenarta


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Lenart

Tekstualni opis enote: V srednjem veku zasnovana stavba je kljub barokizaciji v 17. stol. ohranila enopolni gotski

prezbiterij. Glavni zlati oltar iz 1668. Stranska oltarja (17., 18. stol.) naj bi bila v župnišču v Šmarjeti.


22

Datacija enote: pozni srednji vek, 17. stol.

Opis lokacije: Cerkev stoji na vrhu razglednega in vinorodnega hriba Koglo, nad sotesko Radulje pri Šmarjeti.




SLAPE

Slape - Cerkev Karmelske Matere božje


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, Karmelska Mati božja

Tekstualni opis enote: Enoladijsko cerkev je dal v začetku 17. stol. pozidati J. Moscon v zahvalo za zmago nad Turki.

Zvonik je ostanek starejše, drugače orientirane cerkve. Kvalitetna baročna oprema (oltarji, orgle, slike).

Datacija enote: prva četrtina 17. stol.

Opis lokacije: Cerkev stoji v zaselku Slape, na pokopališču sredi polja.




Slape - Grob s spomenikom padlim


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: grob

Tekstualni opis enote: Spomenik padlim borcem in žrtvam iz sivo belega glajenega marmorja stoji na dveh podstavkih

na katerih sta pritrjeni dve betonski vazi. Grobna površina je posuta s peskom. Odkrit 1960.

Datacija enote: tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna.

Opis lokacije: Stoji ob severni steni pokopališča pri cerkvi Karmelske Matere božje.




Slape - Marijina kapela


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: kapela

Tekstualni opis enote: Kapela sodi v skupino zaprtih kapel in je pozidana na kvadratni osnovi. Nastala je v 18. stol., a so

kasneje predelave zabrisale prvotni baročni videz.

Datacija enote: 18. stol.

Opis lokacije: Kapela stoji sredi travnikov na križišču poti v ambientu Marijine cerkve.




ŠMARJEŠKE TOPLICE

Šmarješke Toplice - Cerkev sv. Štefana


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Štefan

Tekstualni opis enote: Srednjeveška stavba s pokončnim pravokotnim romanskim okencem, v 18. stol. barokizirana.

Glavni zlati oltar iz srede 18. stol., stranska iz 19. stol. Pevski kor so naredili iz starega slikanega lesenega stropa.

Datacija enote: visoki srednji vek, 18. stol.

Opis lokacije: Cerkev stoji v vasi, obdana je z delno ohranjenim kamnitim zidom.


23




Šmarješke Toplice - Domačija Šmarješke Toplice 15


Obseg enote: skupina objektov, Tipološka gesla enote: domačija, kmečka hiša, gospodarsko poslopje, kašča, svinjak,

vodnjak, sušilnica, čebelnjak, črna kuhinja

Tekstualni opis enote: Gručasta domačija iz druge polovice 19. stol. obsega pritlično leseno in ometano hišo s črno

kuhinjo, enonadstropno gospodarsko poslopje, vrhkletno leseno kaščo, svinjak, čebelnjak, sušilnico in vodnjak na

vago. Datacija enote: druga polovica 19. stol.

Opis lokacije: Šmarješke Toplice 15. Domačija stoji v zaselku Gornje Toplice, severno od cerkve sv. Štefana.

Šmarješke Toplice - Domačija Šmarješke Toplice 27


Obseg enote: skupina objektov, Tipološka gesla enote: domačija, kmečka hiša, hlev, kozolec, svinjak, vodnjak

Tekstualni opis enote: Gručasta domačija srednje velikega kmeta: lesena pritlična delno podkletena hiša iz prve četrtine

19. stoletja s črno kuhinjo, hišo, kamro in podom pod isto streho, kamnit hlev, kozolec na psa in lesen svinjak. Na podu

ohranjeni letnici 1883 in 1888. Datacija enote: prva četrtina 19. stol., druga polovica 19. stol., 1883, 1888

Opis lokacije: Šmarješke Toplice 27, 27a. Domačija stoji sredi zaselka Gornje Toplice.

Šmarješke Toplice - Gomila Resnice


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: gomila, skeletni pokop

Tekstualni opis enote: Gomila, katere polovica je bila uničena z agromelioracijo (ureditev nove njive), druga polovica je

še ohranjena.


Šmarješke Toplice - Gomilno grobišče Goli hrib



Tekstualni opis enote: Gomilno grobišče obsega šest gomil, ki imajo sledove sredinskih vkopov. Podatkov o starejših

izkopavanjih ne poznamo, domnevamo pa, da so bila v 19. stoletju.


Šmarješke Toplice - Jožkova kapelica


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: kapelica

Tekstualni opis enote: Kapelica zaprtega tipa s konca 19. stol. Oltarni nastavek z lesenim kipom Matere božje. Fasada je

členjena s šivanimi vogali, zidnim in strešnim vencem, v atiki je niša z lesenim kipom.

Datacija enote: zadnja četrtina 19. stol.

Opis lokacije: Kapelica stoji v zaselku Gornje Toplice, severno od cerkve sv. Štefana, v sklopu domačije Šmarješke

Toplice 18.

Šmarješke Toplice - Kozolec na domačiji Šmarješke Toplice 72


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: toplar

Tekstualni opis enote: Toplar z gankom na tri pare oken, postavljen 1906, ima dvokapno streho na čop z opečno kritino.

Nosilni hrastovi stebri stojijo na betonskih podstavkih.

Datacija enote: prva polovica 20. stol., 1906

Opis lokacije: Toplar stoji v sklopu domačije Šmarješke Toplice 72, v zaselku Gomila.


24

Šmarješke Toplice - Razvaline gradu Štrlek


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: razvalina, grad, donžon

Tekstualni opis enote: Grad je v virih prvič omenjen 1247, kot razvalina pa je izpričan 1499. Od manjšega obodnega

gradu so ohranjeni ostanki zidov donžona. Ob razvalinah so opazni sledovi obrambnega jarka.

Datacija enote: sredina 13. stol., 1247

Opis lokacije: Razvaline gradu so v gozdu, na pomolu strmega hriba zahodno od Term Šmarješke toplice.

Šmarješke Toplice - Sušilnica na domačiji Šmarješke Toplice 13


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: sušilnica

Tekstualni opis enote: Tip dimne sušilnice - lanišnice z lesenim ostrešjem na štirih lesenih podpornikih. Postavljena je

bila okoli 1941 za sušenje lanu, konoplje in sadja. V uporabi je bila do 1995.

Datacija enote: sredina 20. stol.

Opis lokacije: Sušilnica stoji v sklopu domačije Šmarješke Toplice 13, na zahodnem robu zaselka Dolnje Toplice.

Šmarješke Toplice - Vodnjak v zdraviliškem parku

Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina, Tip enote: ostalo

Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: vodnjak

Tekstualni opis enote: Litoželezni kip ženske z vrčem je postavljen na bogato okrašeno podnožje, ki ima na dveh straneh

pritrjeni posodi za vodo v obliki školjke. Vodnjak sodi v čas okoli 1926.

Datacija enote: druga polovica 19. stol., tretja četrtina 20. stol.

Opis lokacije: Stoji v parku za novim delom hotela v Šmarjeških Toplicah. Vodnjak so večkrat prestavili.




ŠMARJETA

Šmarjeta - Cerkev sv. Marjete


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: župnijska cerkev, nagrobnik, sv. Marjeta

Tekstualni opis enote: Novoromanska stavba, zidana 1910-1927 po načrtih J. Vancaša, na mestu romanske, v 18. stol.

prezidane prednice. V njej visi Križanje iz Slap iz 1. polovice 17. stol., Rumplove orgle iz sredine 19. stol. Del

rimskodobnega nagrobnika v obzidju.

Datacija enote: rimska doba, zgodnji srednji vek, 18. stol., prva polovica 19. stol., 1910-1927

Opis lokacije: Cerkev stoji na nekdanjem pokopališču, obdanem s kamnitim zidom. Zapira eno od stranic trga, ki se je

oblikoval sredi naselja.




Šmarjeta - Grob s spomenikom padlim borcem in žrtvam


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: grobnica

Tekstualni opis enote: Okrogel steber iz belega marmorja, urejen 1958, z izstopajočimi napisnimi polji je visok 4 m.

Spomenik z grobiščem obsega večji areal, ki ga omejuje zidana škarpa. Avtor arhitektka Š. Valentinčič.

Datacija enote: tretja četrtina 20. stol., 1958, druga svetovna vojna

Opis lokacije: Grobnica s spomenikom stoji v jugovzhodnem vogalu pokopališča v Šmarjeti.


25




Šmarjeta - Hiša Šmarjeta 51


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: hiša, gostilna, trgovina

Tekstualni opis enote: Enonadstropna stavba s petosno daljšo vhodno fasado z vogalnima stolpičema, zgrajena okoli

1905. V hiši sta gostilna in trgovina.

Datacija enote: prva četrtina 20. stol.

Opis lokacije: Šmarjeta 51. Hiša stoji nasproti cerkve v severnem delu vasi in s svojo čelno fasado oblikuje osrednji

vaški trg.

Šmarjeta - Spominska plošča padlim med I. svetovno vojno



Tekstualni opis enote: Plošča nepravilne oblike je narejena iz sivega glajenega kamna, ki ga obdaja betonski rob.

Datacija enote: prva polovica 20. stol., prva svetovna vojna

Opis lokacije: Spominska plošča je pritrjena na pročelje župnijske cerkve v Šmarjeti.




Šmarjeta - Vaško jedro

Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina, Tip enote: naselbinska dediščina

Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: vaško jedro

Tekstualni opis enote: Stavbni fond s strnjeno obcestno pozidavo sestavljajo enonadstropne obrtniške, kmečko -

obrtniške bivalne in gospodarske stavbe, nekdanja stara šola ter župnijski kompleks z župniščem, kaplanijo in

gospodarskimi stavbami.

Datacija enote: prva četrtina 14. stol., 1314, 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Opis lokacije: Vaško jedro je organizirano okrog trga pred cerkvijo.

VINICA PRI ŠMARJETI

Vinica pri Šmarjeti - Arheološko najdišče Gabrina



Tekstualni opis enote: Gomilno grobišče obsega deset starejšeželeznodobnih gomil, od katerih sta dve delno izkopani.


Vinica pri Šmarjeti - Cerkev sv. Martina


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Martin

Tekstualni opis enote: Gotska zasnova z zazidanimi šilastoločnimi okni v prezbiteriju, je bila barokizirana 1742. Oltarna

oprema je iz poznega 17. stol. (južni stranski oltar) in srede 18. stol. (glavni, severni stranski oltar).

Datacija enote: pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1742

Opis lokacije: Cerkev stoji zunaj naselja sredi polj in travnikov. Cerkveni prostor omejuje nizek kamnit zidec.





26

Vinica pri Šmarjeti - Rojstna hiša Janeza Zalokarja


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: spominska plošča, dom pomembne osebnosti

Tekstualni opis enote: V pritlični, delno obnovljeni in spremenjeni hiši se je rodil župnik, gospodarstvenik, strokovni

pisatelj in jezikoslovec Janez Zalokar (1792 - 1872). Spominska plošča je bila postavljena 1999.

Datacija enote: zadnja četrtina 18. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1999

Opis lokacije: Vinica pri Šmarjeti 3. Hiša stoji v severnem delu vasi, plošča je pritrjena na vhodni fasadi.

VINJI VRH PRI BELI CERKVI

Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Arheološko najdišče Strmec


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: arheološko najdišče, plano grobišče

Tekstualni opis enote: Veliko plano grobišče s skeletnimi in žarnimi grobovi z začetka starejše železne dobe, z žarnimi

grobovi iz mlajše železne in z začetka rimske dobe je bilo odkrito konec 19. stol.

Datacija enote: železna doba, zgodnja rimska doba

Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Arheološko najdišče Vihra


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: arheološko najdišče, naselbina

Tekstualni opis enote: Arheološko najdišče predstavlja poznobronastodobno utrjeno višinsko naselbino, ki je bila 1992

sondirana v sklopu raziskav ZRC SAZU.

Datacija enote: pozna bronasta doba

Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Arheološko območje Vinji vrh


Obseg enote: območje, Tipološka gesla enote: gradišče, nekropola

Tekstualni opis enote: Veliko železnodobno gradišče s pripadajočimi gomilnimi grobišči, dve bronastodobni naselji,

mlajšeželeznodobno in antično plano grobišče.

Datacija enote: pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek




Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Cerkev sv. Janeza Krstnika


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Janez Krstnik

Tekstualni opis enote: Cerkev s kamnitim glavnim portalom je bila pozidana v 17. stol., sočasen glavni zlati oltar je bil

predelan v 19. stol., prižnica iz 2. polovice 18. stol. je ohranila prvotno obliko.

Datacija enote: 17. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Opis lokacije: Cerkev stoji na vrhu 369 m visokega razglednega in z vinogradi zasajenega Malega Vinjega vrha.




Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Cerkev sv. Jožefa


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Jožef

Tekstualni opis enote: Srednjeveška stavba s prezentiranim romanskim in delom gotskega okna na južni fasadi ladje je

bila v začetku 18. stol. barokizirana. Sočasna je odlična oltarna oprema, Eislov pozitiv iz srede 18. stol.

Datacija enote: visoki srednji vek, pozni srednji vek, 18. stol.


27

Opis lokacije: Cerkev stoji na 392 m visokem razglednem in z vinogradi zasajenem hribu nad Šmarjeto. Poleg nje raste

košata lipa.




Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Hram pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: hram

Tekstualni opis enote: Triprostoren hram z vinsko kletjo, prešnico in hlevom, zgrajen iz hrastovih plohov, ki so v vogalih

vezani z utori na križ. Po zunanjem videzu sodi v drugo polovico 18. stol. Pokrit je z dvokapno streho, kritina je opečni

zareznik. Datacija enote: druga polovica 18. stol.

Opis lokacije: Hram stoji ob asfaltirani poti na grebenu Malega Vinjega vrha, zahodno od cerkve sv. Janeza Krstnika.

Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Muhičev hram


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: hram

Tekstualni opis enote: Lesen triprostoren hram (prešnica, vinska klet, lopa) iz druge polovice 19. stol. stoji pravokotno

na smer plastnic. Zgrajen je iz hrastovih ročno tesanih plohov. Pokrit je s simetrično dvokapno streho, kritina je

betonski zareznik.


Opis lokacije: Hram stoji na južnem pobočju Vinjega vrha, med Velikim in Malim Vinjim vrhom.

ŽALOVIČE

Žaloviče - Cerkev sv. Urha


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Urh

Tekstualni opis enote: Cerkev je skromna podeželska podružnica z zvonikom iz leta 1807. Glavni neoromanski oltar je iz

19. stol., enako oba stranska, kip sv. Katarine iz 18. stol.

Datacija enote: prva četrtina 19. stol., 1807

Opis lokacije: Cerkev stoji na rahli vzpetini na robu naselja




Žaloviče - Domačija Žaloviče 24


Obseg enote: skupina objektov, Tipološka gesla enote: domačija, vrhhlevna hiša, gospodarsko poslopje, črna kuhinja

Tekstualni opis enote: Domačijo sestavljata vrhhlevna, iz kamna zgrajena hiša s črno kuhinjo, hišo, kamro in shrambo

ter delno podkleteno leseno gospodarsko poslopje z letnico 1869.

Datacija enote: tretja četrtina 19. stol., 1869

Opis lokacije: Žaloviče 24. Domačija stoji v vzhodnem delu vasi, ob cesti, ki pelje proti Koglu.

Žaloviče - Domačija Žaloviče 6


Obseg enote: skupina objektov, Tipološka gesla enote: domačija, kmečka hiša, hlev, gospodarsko poslopje, kašča, nizki

kozolec

Tekstualni opis enote: Domačijo srednje velikega kmeta z gručasto zasnovo iz druge polovice 19. stol. sestavljajo

visokopritlična, iz kamna zgrajena, delno podkletena hiša in hlev, leseno vrhkletno gospodarsko poslopje, nizki

kozolec z repom ter dvoprostorna kašča.


28


Opis lokacije: Žaloviče 6. Domačija stoji na južnem vstopu v vas, zahodno od cerkve sv. Urha.

Žaloviče - Gomilno grobišče Čevnice



Tekstualni opis enote: Gomilno grobišče obsega štiri gomile. Dve sta poškodovani, tretja gomila je razorana, na četrti so

sledi sredinskega vkopa. Grobišče je delno izkopal J. Pečnik v letih 1897 in 1898.


Žaloviče - Hiša s spominsko ploščo bolnišnici in kurirski postaji


Obseg enote: objekt, Tipološka gesla enote: spominska plošča, hiša

Tekstualni opis enote: Spominska plošča iz glajenega sivega marmorja je pritrjena na severozahodnem vogalu pritlične

hiše, v kateri sta delovali partizanska bolnišnica in kurirska postaja. Plošča odkrita 1959.

Datacija enote: sredina 20. stol., 1942, 1943, 1959, druga svetovna vojna

Opis lokacije: Žaloviče 28. Hiša stoji v severovzhodnem delu vasi.




Nekaj spomenikov kulturne dediščine pa zahteva širši opis:

Nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti stoji rojstna hiša Jožeta Karlovška, priznanega

slovenskega gradbenika in raziskovalca ljudskega stavbarstva, ornamentike in mitologije. Na

mestu velike delno zidane nadstropne kmečke domačije, je oče Jožeta Karlovška, Janez

Karlovšek, zgradil današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu, v kateri sta bili gostilna in

trgovina ter prenočišča za goste. Danes je svoje mesto v hiši našla gostilna, e-točka in

spominska soba posvečena Karlovšku. Jože Karlovšek, rojen v Šmarjeti (12.2.1900 –

22.10.1963), je bil raziskovalec stare slovenske ljudske umetnosti, umetnik, pisec strokovnih

knjig in učbenikov ter inovator. Njegovo delovno področje je bilo gradbeništvo, po duši pa je

bil umetnik. Z veliko ljubeznijo je preučeval staro slovensko ljudsko arhitekturo in stare

slovenske ornamente, ki pa jih ni le zbiral, ampak jih je izdeloval tudi sam. Z lastno tehniko,

ki jo je patentiral, je slikal na les motive iz slovenskih bajk in povesti ter na tem področju

opravil pionirsko delo. S podobami in dekorativnimi motivi je skušal oživiti v slovenskih ljudeh

zavest kulturne samobitnosti, ki naj bi jo podedovali od naših davnih prednikov (povzeto po

Cvelbar in Granda, 2007: 362-363).

Druga rojstna hiša pomembnega Šmarječana je Zalokarjeva hiša na Vinici pri Šmarjeti.

Janez Zalokar, ki je bil rojen 26. junija 1792 na Vinici pri Šmarjeti, je bil pisatelj, umni

kmetovalec, zaveden Slovenec in homeopat. Danes na Zalokarjevi kmetiji nadaljujejo s

tradicijo, v domačiji je muzej starega kmetijskega orodja in pripomočkov, uporabljajo pa tudi


29

sodoben kotel na lesene sekance, ki jih pridelujejo sami. Na rojstni hiši, ki je preurejena v

muzej, so v Zalokarjev spomin odkrili tudi spominsko ploščo.

Pomemben spomenik kulturne dediščine v občini Šmarješke Toplice je tudi grad Klevevž

(Klingenfels). O gradu Klevevž, nekdanjem sedežu freisinške posesti na Dolenjskem, danes

pričajo le skromne razvaline obodnega zidovja na skalnem prepadnem pomolu nad okljukom

Radulje. V neposredni bližini še stoji nekdanja grajska pristava z gospodarskimi poslopji.

Grad Klevevž je leta 1265 pozidal freisinški škof Konrad, izrecno pa je omenjen šele leta

1306. Klevevški gospodje pa so prvič omenjeni leta 1267.

Kot večina cerkvene posesti je bila tudi dolenjska freisinška posest žrtev pohlepa svetnih

fevdalcev, ki so jo dobivali v fevd, kot na primer grofje Andeški, Babenberžani, ali pa so si jo

nelegalno prisvajali (Spanheimi) zaradi česar je moral posredovati celo papež Inocenc IV.

Veliko so ji s svojo grabežljivostjo škodovali odvetniki, zakupniki in upravniki. 1277. leta so

dobili velik del njihove posesti v fevd Habsburžani. Zaradi denarnih zadreg so škofje svojo

dolenjsko posest tudi zastavljali. Vse to je posestne razmere zelo rahljalo, saj je bila upravna

organizacija šibka. Zelo slab je bil tudi pregled na obsegom posesti. Da bi to izboljšali, so po

1265. letu zgradili grad Klevevž, ki je postal središče njihove dolenjske posesti in ji dal tudi

ime. Utrjevanje njihovih lastninskih pravic jih je peljalo v številne spore in oborožene spopade

s sosednjimi fevdalci na čelu s Čreteškimi (Reuttenberg).

V začetku 14. stoletja so freisinški škofje, ki niso imeli sreče s svojimi dolenjskimi upravniki,

imeli tri upravna središča na Dolenjskem: Klevevž na levi strani Krke, ob njej trg Gutenwert v

katerem je bil tudi grad in Prežek pod Gorjanci. Glavni prihodki so bili od žit in mitnice pri

trgu. Ko so Habsburžani 1335 dobili oblast nad Kranjsko so na podlagi svoje deželnoknežje

časti segli tudi po cerkveni posesti in jo dajali drugim v zakup. Škofje so posest dobili

polagoma nazaj, vendar so jo bili zaradi denarnih težav prisiljeni dajati v zakup, kar je peljalo

v nova odtujevanja. K temu so pripomogli še spori v škofiji sredi 15. stoletja. Ker so bili

stroški s posestjo pogosto večji od dohodkov, pogosto so segali po njej sosednji fevdalci, v

15. stoletju pa so jo začeli ogrožati še turški vpadi (Gutenwert 1473) in nato še ogrski, okoli

1483 naj bi se ga polastil ogrski kralj Matija Korvin (kralj Matjaž), po posesti škofov na

Dolenjskem pa je segal tudi skopi in nenasitni cesar Friderik III, je postajala vse manj

pomembna, predvsem pa nedonosna. Posestne pravice so se tako razrahljale, da se je

koncem 16. stoletja v imenjskih knjigah celo izgubilo ime lastnika. V 17. stoletju je freisinški

finančnik Jurij Puecher skušal sanirati tudi dolenjsko posest škofov. Zaradi nereda in

nepreglednosti, k njej so še največ prispevali zakupniki in oskrbniki klevevške posesti, je

1622. leta z dovoljenjem papeža in deželnega gospoda grad Klevevž s pripadajočo posestjo


30

prodal. Nekatere druge graščine z obrobja freisinške dolenjske posesti, npr. Vrhovo (Freihof)

so priznavale lastništvo škofov še v 18. stoletju.

Grad Klevevž v vsej svoji lepoti.


Klevevž je 1693. leta znova prišel v cerkvene roke. Kupil ga je cistercijanski samostan v

Stični, ki pa ga je bil zaradi prezadolženosti prisiljen 1718. leta prodati cisterci v Kostanjevici.

Po jožefinskih reformah je bil nato ostali del verskega zaklada prodan. Njegov lastnik je bila

tudi družina Jombart, ki je pred revolucijo prebežala iz Francije. V 19. stoletju je bil grad

zadnjič temeljito predelan in je dobil neoromansko podobo. Zadnji lastniki Ulmi so ga med

vojno prodali italijanski zadrugi Emona. Žaga na Radulji je bila glavni vir zaslužka za

klevevške Ulme, ki so tam dobro gospodarili, med drugo svetovno vojno pa je grad s

posestvom vred postal last nemškega rajha in so ga požgali partizani. Tako danes o nekdaj

mogočni grajski stavbi priča le še nekaj obodnega zidovja, debelega okoli poldrugi meter. V

dvonadstropni večtraktni stavbi z velikim arkadiranim notranjim dvoriščem z vhodnim,

četverokotnim obrambnim in kapelinim stolpičem (nova kapela je bila pozidana po letu 1772)

je bilo veliko soban ter velika z grbi poslikana dvorana, sobe v pritličju pa je zasedala

služinčad, tam so bile tudi shrambe. Del gradu je bil podkleten, na dvorišču pa je stal

vodnjak. Grad so torej leta 1942 požgali partizani in tako uničili enega najlepših kulturnih

spomenikov na Dolenjskem. Ker je bil grajen iz slabše obstojnega kamna in zaradi

povojnega odnosa do kulturnih spomenikov, danes tudi ruševin praktično ni več.

Ohranjena je le njegova lokacija, nekaj zidu nad brzicami Radulje in ostanki parka. Grad je

stal, kakor je omenjal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, na velikanski

votli skali, kjer se še danes nahajata dve podzemni jami. Področje okrog razvaline gradu

(obe jami, hipotermalni izvir, Klevevška Toplica, soteska Radulje) ima velike razvojne

potenciale na področju turizma.



31

Simbol freisinške škofije je pred stoletji postal t. i. »zamorec s krono«. V svojem grbu ga je

imel tudi grad Klevevž. Postal in večinoma ostal je tudi sestavni del simbolike krajev, ki so v

zgodovini tvorili freisinško posest (v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem). Posestna

povezanost je prenehala leta 1802. Simbolna povezanost, pa je ostala prav prek lika

zamorca v grbih večine teh krajev še danes. Ta simbolna povezanost odpira priložnosti za

resnične oblike poznavanja in povezovanja med nekdanjimi freisinškimi kraji.

Grb freisinških grofov na gradu Klevevž.

(vir: http://www.krajnik.si/zamorc/klingenfels.html)

Grad Štrlek (Stralekk), danes ruševina, predstavlja nekakšno posebnost med slovenskimi

gradovi, saj je nekakšna srednjeveška „črna gradnja“ na levem pobočju konca doline, v

katerem ležijo bazeni Šmarjeških Toplic. Verjetno še pred izgradnjo klevevškega gradu, sta

ga na zemlji freisinškega škofa brez njegovega dovoljenja zgradila freisinška ministeriala,

brata Friderik in Rudolf s Slepška pri Mokronogu, upravljali pa so ga vitezi Stralekaerji. Grad

je prvič omenjen leta 1247 kot Stralek. Takrat se je koroški vojvod Ulrik odpovedal fevdni

pravici do gradu, da ga je lahko freisinški škof Konrad podelil v fevd bratoma Rudolfu in

Frideriku s Slepška. V začetku 14. stoletja, točneje 1306, se ga je polastil čreteški vitez

Bertold Reutenberg. Leta 1318 je krški škof podelil Štrlek v fevd Ortolfu, Grifonu, Hermanu in

Fritzu Čreteškim. Grad so konec 15. stoletja opustili.

Domačija s 100-letnim vodnjakom v vasi Šmarješke Toplice se nahaja v starem vaškem

delu Šmarjeških Toplic, ki je posejano po pobočju na zahodni strani term. Pred časom sta bili

dve naselji: Zgornje in Dolenje Toplice, ki danes predstavljata enotno naselje Šmarješke

Toplice s cerkvico sv. Štefana. Prav ob cerkvi stoji starejše, deloma leseno poslopje s sto let

starim, še ohranjenim vodnjakom na vago. Gručasta domačija iz druge polovice 19. stoletja

obsega pritlično leseno in ometano hišo s črno kuhinjo, enonadstropno gospodarsko

poslopje, leseno kaščo, sušilnico za sadje in čebelnjak, više v vasi pa je še nekaj ostankov

lesenih s slamo kritih domačij, kamnitega hleva, kozolca in lesenega svinjaka. Na podu sta

ohranjeni letnici 1883 in 1888.

http://www.krajnik.si/zamorc/klingenfels.html


32

3.4 Sakralna dediščina

V občini Šmarješke Toplice delujeta dve župniji, ki združujeta kar trinajst umetnostnih

spomenikov sakralnega tipa.

V župniji Šmarjeta so naslednji sakralni objekti: župnijska cerkev sv. Marjete v Šmarjeti,

cerkev sv. Štefana v Šmarjeških Toplicah, cerkev sv. Urha v Žalovičah, cerkev sv. Lenarta

na Koglem, cerkev sv. Jakoba na Cerovcu pri Radovlji, cerkev Karmelske matere božje v

Slapih pri Klevevžu, cerkev sv. Martina na Vinici pri Šmarjeti in cerkev sv. Jožefa na Velikem

Vinjem vrhu (povzeto po spletni strani Župnije Šmarjeta).

V župniji Bela Cerkev pa so to: župnijska cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi, cerkev sv.

Helene v Dragi, cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu, cerkev sv. Štefana v

Tomažji vasi in cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem (povzeto po Cvelbar in Granda,

2007: 233-264).

Župnijska cerkev sv. Marjete v Šmarjeti. Cerkev stoji v naselju, njej pripadajoči areal, ki je

prostor nekdanjega pokopališča, določa kamnit zidec. V Šmarjeti se srečujemo kar z dvema

cerkvama: z obstoječo stavbo, pozidano v prvi četrtini 20. stoletja in z njeno dosti starejšo

prednico, ki se je morala umakniti novogradnji. O njej pričata le stara razglednica in nekaj

skromne risarske dokumentacije, ohranilo pa se je tudi nekaj cerkvene opreme. Arhitektura

nove šmarješke cerkve izdaja stilne elemente novorenesančnega sloga, kar je bila tudi ena

od značilnosti Vancaševega projektiranja.

V novo cerkev so prenesli nekaj stare opreme, počasi pa je prihajala tudi nova, naročena pri

takrat uglednih mojstrih cerkvene umetnosti. V južni stranski kapeli visi znamenita slika

Križanje, katere prvotno mesto je bilo v slapenski cerkvi. Mnogofiguralna kompozicija se

zgleduje po sliki manierističnega slikarja B. Luinija v cerkvi Santa Maria degli Angeli v

Luganu in je eno najbolj kakovostnih del iz zgodnjega 17. stoletja pri nas.

Pri prenovi notranjščine leta 1957 sta bili pod pevski kor vzidani nagrobni plošči šmarješkima

župnikoma Jakobu Jegliču in Janezu Volčiču, na cerkvenem pročelju pa je vzidana

spominska plošča z imeni padlih v 1. svetovni vojni.

Cerkev sv. Štefana v Šmarjeških Toplicah. Cerkev stoji na travnati površini v vasi. Toplice

(Topplicz) so v arhivskih dokumentih prvikrat omenjene že leta 1352, cerkev sv. Štefana pa

šele leta 1581 v popisu Pavla Bizancija. Navedena je tudi v zapisnikih iz let 1667 in 1677 in

leta 1689 kot šmarješka podružnica v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.


33

Oblika in velikost okenca v južni steni ladje, ki ga je odprl Ivan Komelj leta 1974, izdajata, da

je ladja v osnovi še romanska in tako dosti starejša od prve pisne omembe cerkve. Proti

sredini 18. stoletja je bila prvotna srednjeveška arhitektura temeljito barokizirana. Pri tem je

cerkev dobila zvonik z razgibano baročno streho, star oltarni prostor pa se je moral umakniti

novemu, tristrano zaključenemu prezbiteriju, obokanemu z banjo s sosvodnicami. Najkasneje

takrat so zazidali tudi romansko okence, ladja pa je dobila nove večje okenske odprtine.

Ob barokizaciji arhitekture je v cerkev prišla tudi nova oltarna oprema. Še za časa župnika

Janeza Volčiča je bila v glavnem oltarju slika Kamnanje sv. Štefana, katere avtor naj bi bil

slikar Valentin Metzinger, ki naj bi naslikal tudi podobo sv. Magdalene v stranskem oltarju.

Danes od te imenitne oltarne opreme ni ostalo veliko. Obe Metzingerju pripisani sliki sta se

izgubili, tudi starega šmarješkega oltarja že dolgo ni več. Ob zadnji obnovi notranjščine v 80.

letih 20. stoletja se je moral iz cerkve umakniti tlak, sestavljen iz opečnih tlakovcev položen v

zanimiv vzorec. Žal pa so odstranili tudi lesen pevski kor, katerega dno (tla) in spodnje obitje

stopnic sta bila sestavljena iz desk starega lesenega poslikanega stropa. Po motiviki, barvnih

tonih in poteku desk lahko sklepamo, da je šlo za ostanke prvotnega, verjetno še gotskega

stropa.

Cerkev sv. Urha v Žalovičah. Cerkev stoji v vasi, na rahli vzpetini, do glavnega vhoda pa

vodi stopnišče. Žaloviče (Salowicz) so v listinah prvikrat omenjene leta 1351, sama cerkev

pa šele leta 1581 v Bizancijevem popisu. Navedena je v stiških zapisnikih iz let 1667 in 1677

ter kot šmarješka podružnica tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689.

Zapisnik goriškega arhiva iz leta 1753 pravi, da je cerkev posvečena in da ima tri oltarje,

glavni je posvečen sv. Urhu, stranska dva pa sv. Andreju in sv. Pavlu. Cerkev je omenjena

tudi v zapisniku iz leta 1757.

Današnja cerkvena arhitektura je sestavljena iz polkrožno zaključenega prezbiterija, ki je

enako širok kot podolžna pravokotna ladja, pred njeno vhodno stranico pa je prislonjen

zvonik. Stranska oltarja, postavljena diagonalno ob slavoločno steno, sta verjetno šele iz

druge polovice 19. stoletja. Na polkrožno zaključenih oltarnih nastavkih zavzema osrednje

mesto polkrožna niša, obdana s stebroma. Desni oltar je posvečen sv. Donatu, ki je

upodobljen kot škof s knjigo v roki. Na levem oltarju je kip sv. Katarine s kolesom, še baročno

delo iz sredine 18. stoletja. Na omari v zakristiji sta kipa sv. Antona Padovanskega in sv.

Urha. Kvaliteten kip sv. Urha je verjetno še iz starega oltarja, tistega, ki ga omenja zapisnik

goriškega arhiva.

Cerkev sv. Lenarta na Koglem Cerkev stoji na vrhu 417 metrov visokega, z vinogradi

poraslega razglednega hriba nad Gorenjo vasjo. France Blaznik piše, da se Koglo (Haeglein)

prvikrat omenja leta 1318 v klevevškem urbarju, po Milku Kosu pa je vas Sela (uilla Dorflein)


34

v listinah navedena že okoli leta 1306. Zanimivo je, da srednjeveške listine ne navajajo

cerkve. Ta se v pisnih virih prvikrat pojavi šele v 17. stoletju in sicer v zapisnikih iz let 1667 in

1677, in leta 1689 tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.

V kratkih stranicah prezbiterija so ohranjena gotska, polkrožno oblikovana okna, katerih

ostenje je sestavljeno iz zožujočih se rezanih kosov peščenca ter žlebastih okvirov svetlobne

odprtine. O gotski stavbni tradiciji pričata tudi glavni in južni stranski portal. Gotske stavbne

značilnosti razberemo tudi v notranjščini enopolnega petosminsko zaključenega in s križno

rebrastim svodom obokanega prezbiterija, za katerega je specifično, da rastejo obočna rebra

z obojestranskim žlebastim profilom direktno iz stene in se razcepijo že na samem začetku.

Dediščina barokizacije, ki se je zgodila v sredini 17. stoletja, sta tudi glavni in severni stranski

oltar. V osrednji niši je kip sv. Lenarta, ki je upodobljen kot škof z mitro na glavi ter s palico in

knjigo v roki. Na njegovi desni strani je pod baldahinom kip sv. Mateja s sekiro v roki, na

njegovi levi pa sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom. Čelo atike s kipom sv. Jurija, nosita

kariatidi, iznad njega pa se nagiba figura Boga Očeta.

Skoraj sočasen z glavnim je tudi levi stranski oltar, posvečen sv. Barbari, za katerega pravi

Volčič, da ima letnico 1660. Obnove po drugi svetovni vojni so osiromašile cerkveno

notranjščino tudi za nekaj imenitnih kosov opreme. Ob eni od povojnih prenov so iz cerkve

odstranili tudi ostanke orgelske omare s poslikanimi krili. Na njih je bila upodobljena

pokrajina, v oblakih nad njo sta plavala angela.

Cerkev sv. Jakoba v Cerovcu nad Radovljo. Cerkev stoji ob cesti v zaselku Cerovec nad

vasjo Radovlja. V Radovlji se že leta 1152 omenja neki fevd (allodium quod dicitur

Radolfsdorf), vas (villa dicta Radolia) je prvikrat omenjena leta 1295, leta 1352 pa tudi potok

Radulja (wazzer haizzt Raedel). Cerkev je v arhivskih virih zabeležena precej pozno, šele

leta 1581 v popisu Pavla Bizancija. Kot podružnica šmarješke župnije je cerkev navedena v

Valvasorjevi Slavi iz leta 1689, v 18. stoletju pa je omenjena v listinah iz let 1753 in 1757.

Cerkev je poznogotska in ima ozek pravokoten prezbiterij, zaključen s tremi stranicami

pravilnega osmerokotnika, ki ga obteka gotski talni zidec. Za gotski način gradnje so značilni

tudi vogalni ogelniki, sestavljeni iz natančno rezanih kosov peščenca in oba profilirana

portala s polkrožnim zaključkom. Gotsko stavbno tradicijo izdajata tudi slavolok in obok

prezbiterija, katerega križnorebrasta shema sloni na obstenskih oktagonalno oblikovanih

polstebrih s kapiteli. Sklepnik na stičišču križno potekajočih reber prve obočne pole je

oblikovan kot velika rozeta (roža) s trojnim redom cvetnih listov, tretji sklepnik pa predstavlja

polkrožen ščitek, obešen na prečnem rebru, na katerem sta izklesana kladivo in klešče.

Heraldični ščitek skriva verjetno enigmo zaenkrat še neznanega donatorja ali donatorjev. Ker

je upodobljeno obrtniško orodje, bi to lahko bil celo kakšen ceh, mogoče kovačev.


35

Poznogotska cerkvena arhitektura je bila okoli leta 1689 temeljito barokizirana. Takrat je

ladja dobila banjast obok, ki počiva na polstebrih, prislonjenih ob severno in južno steno.

Pozidan je bil tudi zvonik, prislonjen pred vhodno fasado ladje. Po dokončanju gradbenih del

je cerkev počasi dobivala tudi baročno oltarno opremo. Častno mesto v osrednji niši pripada

sv. Jakobu, ob njem sta postavljena kipa sv. Petra in Pavla. V atiki je bil včasih kip sv. Roka,

ki pa ga danes ni več. Na predeli je v kartuši zapisana letnica 1872, ki označuje verjetno

predelavo oltarja ali celo večja obnovitvena dela na cerkveni stavbi.

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija sodi v skupino oltarjev iz začetka 18. stoletja. Osrednja

niša je oblikovana kot votlina, v katero je nameščen prizor umirajočega sv. Frančiška. Ob

njem sta kipa nadangela Rafaela s Tobijo in sv. Janeza Nepomuka v duhovniškem oblačilu.

Oltarni nastavek desnega stranskega oltarja, posvečenega sv. Matiji, izdaja, da je nastal šele

v 19. stoletju. Kipi na njem so starejši, mogoče še iz 17. stoletja. V osrednji niši je kip

zavetnika cerkve, ob njem pa stojita sv. Kozma in Damijan. Sveta zdravnika sta odeta v

orientalska oblačila in pokrita s turbanoma, v rokah pa držita posodici za zdravila. V niši atike

je kip sv. Jere. Svetnica je oblečena v redovniška oblačila, v desnici pa drži preslico, po

kateri teče miška.

Cerkev sv. Martina v Vinici pri Šmarjeti. Stoji izven vasi, na rahli vzpetini, sredi polj in

travnikov. Prostor šmarješke fare ima dolgo poselitveno kontinuiteto, ki sega daleč v

prazgodovino. Tudi v bližini Vinice so že v 19. stoletju izkopali prazgodovinsko gomilo. Zato

ne preseneča, da se naselje omenja že v starejših srednjeveških listinah. Tako naj bi bila po

Janezu Höflerju Vinica prvikrat omenjena že leta 1074 in sicer v sklopu Vinjega vrha. Za

razliko od naselja se cerkev v arhivskih dokumentih omenja dokaj pozno, šele leta 1581 v

Bizancijevem popisu. Kot eno od podružnic šmarješke fare jo navaja tudi Valvasor v Slavi

vojvodine Kranjske iz leta 1689, v 18. stoletju pa je omenjena v zapisnikih iz goriškega arhiva

iz let 1753 in 1757.

V osnovi verjetno še srednjeveška stavba je bila kasneje temeljito barokizirana, zato lahko

gotske stavbne elemente lahko le slutimo v tristrano zaključenem prezbiteriju, ki ima

zazidana šilastoločna okna. Notranjost prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, katerih

robovi so poudarjeni z grebeni. Ti oblikujejo v zaključku motiv zvezde, njena roglja pa se na

temenu iztečeta v krog s plastično poudarjenim robom. Glavni oltar je v osnovi tip baročnega

oltarja iz poznega 17. ali prvih let 18. stoletja. V osrednji niši je kip sv. Martina na konju, ki

daje del plašča beraču, ki kleči pred njim. Levo je kip sv. Roka in desno kip sv. Sebastijana.

Atiko nadomešča plastika Boga očeta z zemeljsko kroglo v roki, ki se sklanja nad oltar. Levi

stranski oltar Žalostne Matere Božje je v osnovi iz 18. stoletja. Na njem je osrednje mesto

namenjeno kipu Marije sedem žalosti, ki pridržuje v naročju mrtvega sina. V volutasti atiki je


36

kip vstalega Kristusa, okoli njega so angelci z orodji njegovega trpljenja v rokah (žeblji,

klešče, goba, kladivo).

Ljudsko izročilo pripoveduje da je na prostoru Vinice njega dni stala vas Šmarje, ki so jo

razdejali Turki. Domačini vedo povedati, da je nekoč stalo tam, kjer so danes Modruše,

veliko mesto, v katerem je gospodaril mogočen gospod. Njegova žena je bila pobožna in

dobra gospa, ki je rada delila miloščino. Ko je moral njen ljubljeni sin na vojsko, se je

zaobljubila, da bo, če se bo fant srečno vrnil domov, pozidala kapelico v čast sv. Martinu, ki

je bil tudi vojak. Ko je sin živ in zdrav prišel iz bojev, je mati je res držala obljubo in dala na

prostoru, imenovanem Šmarje, postaviti kapelico z zvonikom.

Pripovedujejo tudi, da je takrat, ko je cerkev že stala, vanjo kar sama prišla Mati Božja. Prišla

naj bi od Stopnega, po dolini, imenovani Staje. Da bi lahko prečila hudournik, je čezenj

položila železno mrežo. Ta je danes potopljena in je ni moč videti, a od takrat ni voda nikoli

presahnila. Zato so se domačini ob suši ali kadar jih je pestila kakšna druga ujma, zatekali po

pomoč k Mariji, ki jih je vedno uslišala.

Cerkev sv. Jožefa na Velikem Vinjem vrhu. Cerkev stoji na 392 metrov visokem,

razglednem in z vinogradi zasajenem Velikem Vinjem vrhu nad Šmarjeto, v območju enega

največjih dolenjskih železnodobnih (halštatskih) gradišč. Pri cerkvi raste mogočna lipa.

Ta prostor se omenja tudi v starejših srednjeveških arhivskih dokumentih, prvikrat že leta

1074. Znamenita listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo oglejskega

patriarha zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (apud Uuinperch). Vas Vinji

Vrh (in villa ze dem Weinperg) je prvikrat omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta

1318, cerkev, ki je bila posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu Pavla Bizancija.

Poleg nje pa je takrat stala na Vinjem vrhu še ena cerkev, posvečena sv. Volbenku.

Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje sv. Jožefa, zaenkrat ni mogoče

natančno povedati. Da je cerkev na Vinjem Vrhu posvečena Materi Božji in sv. Jožefu je

prvikrat navedeno v zapisniku iz leta 1753. Tema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni

oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete družine. Takrat so bili v cerkvi tudi tri stranski

oltarji: sv. Notburge, sv. Agate in sv. Volbenka. Čeprav je cerkev v arhivskih virih omenjena

precej pozno, šele v zadnji četrtini 16. stoletja, pa se je pri zadnjih obnovitvenih delih leta

1993 pokazalo, da so v njenih zidovih skrite dosti starejše stavbne ostaline, in sicer zidovi

romanske stavbe iz 13. stoletja. Srednjeveška cerkev je nato doživela vsaj dve barokizaciji.

Cerkveno notranjščino odlikuje bogata in kvalitetna oltarna oprema, ki presega povprečje

podeželskih podružnic. Osrednje mesto v prezbiteriju zavzema velik zlat glavni oltar, v osnovi

še iz 17. stoletja in predelan v 18. stoletju. V glavni niši je kip Matere Božje, ki ga pokriva

Metzingerjeva slika Smrt sv. Jožefa. V stranskih nišah sta levo kip sv. Marjete in desno sv.


37

Barbare. V atiki, oblikovani kot trilist, je upodobljena Sveta Trojica, nad njo pa je tik pod

stropom nameščen kip nadangela Mihaela, ki tehta duše.

Levi stranski oltar je posvečen sv. Uršuli, desni stranski oltar pa sv. Roku, katerega kip tudi

zavzema mesto v osrednji niši. Ob drugi barokizaciji je cerkev dobila tudi pevski kor in orgle,

vkomponirane v njegovo ograjo. Instrument je izdelek znamenitega ljubljanske orglarja

Janeza Jurija Eisla. Žal je bil instrument kasneje predelane, a bi kljub temu lahko ob pravilni

strokovni obnovi zasijal v razkošju baročne umetnosti. V cerkvi sta se ohranili tudi sliki,

verjetno iz druge polovice 18. ali prvih let 19. stoletja. Na Velikem Vinjem vrhu lahko

govorimo kar o cerkvenem kompleksu, posebej še, če upoštevamo, da sta tu dolga stoletja

stali dve, za dolenjske razmere veliki cerkveni stavbi. Številne predelave Jožefove (Marijine)

cerkve, ki so sledile stilnim novostim ter bogata in kvalitetna oprema, pričajo o njenem

izjemnem pomenu. Delno ga je mogoče pojasniti s tem, da je bila to nekoč znana in dobro

obiskovana božja pot.

Cerkev Karmelske matere božje v Slapih. Grajska cerkev v Slapih je najbogatejša

podružnična cerkev v šmarješki župniji. Ob njej so grobovi zadnjih dveh rodbin, lastnic

klevevškega gradu, Jombartov in Ulmov, graditelj sedanje cerkve, Jurij pl. Moscon, pa je

pokopan v grobnici sredi cerkve, kjer je v kamnitem tlaku ladje cerkve nagrobna plošča.

Marijino cerkev v zaselku Slape je v začetku 17. stoletja pozida pl. Moscon in sicer v zahvalo

za zmago nad Turki. Zvonik je ostanek starejše stavbe, ki se uvršča v skupino cerkva z

vzhodnimi kornimi zvoniki, razširjenimi predvsem na Koroškem, na Dolenjskem pa razumljiva

zaradi freisinške posesti v šmarješki okolici. Baročna oltarna oprema je iz 17. in 18. stoletja,

oltar sv. Florijana je iz 19. stoletja. Na koru so baročne orgle J.J. Eisla iz sredine 18. stoletja,

v prezbiteriju pa visi slika Marijinega obiskovanja iz 17. stoletja, ki je pripisana delavnici

slikarja Charlesa Le Bruna.

Župnijska cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi. Ljudsko izročilo ve povedati, da je Bela

Cerkev dobila ime po beli, zidani cerkvi, ki se je že na daleč razlikovala od ostale lesene

arhitekture. Kraj Bela Cerkev je v listinah prvikrat posredno naveden leta 1283 z omembo

vikarja, kar je tudi prva posredna omemba župnije, izrecno kot vas pa prvikrat leta 1291.

Njeno lokacijo pa lahko vežemo tudi na cerkev omenjeno v znameniti listini izdani 15. junija

1074 v Ogleju, v kateri se je freisinški grof med drugim obvezal, da bo dal na svojih

slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu postaviti cerkev. Pri tem je potrebno je potrebno

opozoriti, da takratna oznaka Vinji vrh ni pomenila samo hriba, ampak večje geografsko

območje, tudi ravninski del. Zato je cerkev, o kateri je govor v listini, v strokovni literaturi

identificirana z lokacijo župnijske cerkve sv. Andreja v Beli Cerkvi, saj nosi ta celo patrocinij

freisinškega stolnega kapitlja.


38

Več podatkov o cerkvi je iz 19. in 20. stoletja. Leta 1831 je cerkev dobila 877 stotov težak

zvon, nova podoba sv. Andreja za glavni oltar pa je bila narejena leta 1849. Razen glavnega

oltarja je leta 1892 cerkev dobila še nov stranski oltar Lurške Matere Božje. Okoli leta 1906

je cerkev dobila nove orgle, stare pa so prodali v podružnico sv. Štefana v Tomažjo vas.

Cerkvena arhitektura oblikuje centralno zasnovan prostor s križno razporejenimi polkrožnimi

kapelami in pravokotnim, polkrožno zaključenim prezbiterijem, ki ponovi motiv stranskih

kapel, kar ustreza poznobaročnemu konceptu prostora. Glavni oltar je tip novobaročnega

oltarja, ki ga je leta 1892 izdelal podobar Janez Poglajen. Kipi svetnikov so starejši, v osnovi

lahko še baročni. Osrednje mesto na plitvem oltarnem nastavku zavzema polkrožna niša s

kipom svetega Andreja, ki ga obdajata stranska stebra. Mednju sta postavljena kipa Marijinih

staršev Joahima in Ane, na stranske podstavke pa kipa apostolov sv. Petra s ključi in sv.

Pavla z mečem v roki. Oltar v levi kapeli je posvečen Materi Božji, oltar v desni kapeli pa sv.

Luciji. V cerkvi visi kvalitetna slika sv. Florijana. Svetnik kleči na oblaku, v levici drži palmovo

vejico in prapor, desnico pa dviga v blagoslov. Ob njem stoji angel, ki zliva iz vrča vodo na

gorečo Belo Cerkev. Slika je podpisana Goldenstein in datirana z letom 1888.

Ob cerkvi je tudi pokopališče, na katerem je nekaj omembe vrednih grobov in nagrobnih

plošč.

Cerkev sv. Helene v Dragi

Draga (Drage) je prvič omenjena let 1251 v klevevškem urbarju, cerkev sama pa dosti

kasneje, šele let 1581 v Bizancijevem popisu. Kot podružnica belocerkovške župnije je

navedena tudi v listinah iz let 1667 in 1677 ter v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta

1689. Okoli sredine 19. stoletja je bilo stanje cerkvene stavbe tako slabo, da niso v njej kar

štiri leta opravljali bogoslužja. Zato so bila za časa župnika Jakoba Grudna, leta 1869,

izvedena večja obnovitvena dela. Med obnovitvenimi deli konec prejšnjega stoletja se je

potrdilo, da spada cerkev v pri nas nedvomno najbolj razširjeno skupino romanskih cerkva, ki

jo določata pravokoten tloris z ravnim stropom v ladji in polkrožno obokana apsida.

Ob barokizaciji arhitekture v 17. stoletju je cerkev dobila tudi nov glavni oltar, sestavljen iz

osrednje niše, stebrov in kril z nišami, kot ornamentika pa nastop izrazito hrustančevje.

Osrednje mesto zavzema polkrožna niša, v kateri je kip sv. Helene, ki pa je mlajši kot oltarna

arhitektura. V niši levega krila je kip Ane samotretje (Marijine matere), v niši desnega pa kip

sv. Apolonije. V niši na severni steni lope je nameščen poznogotski kip Matere Božje z

otrokom, na severni strani ladje pa visi podoba Matere Božje dobrega sveta. Slika je delo

dolenjskega baročnega slikarja Antona Postla.

Ob zadnji prenovi notranjščine so bili pri sondiranju sten ladje odkriti tudi posvetilni križi, ki ji

pri podeželskih podružnicah ne srečujemo ravno pogosto. Danes so prezentirani in

soustvarjajo posebno občutje prostora.


39

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu

Vinji vrh (Uuinperch) je prvikrat omenjen v že večkrat navajani znameniti listini izdani 15.

junija 1074 v Ogleju. Janez Höfler meni, da bi lahko glede na patrocinij in historične

okoliščine nastanek cerkve sv. Janeza Krstnika segal morda še v 11. stoletje in da bi lahko

na Mali Vinji vrh brez zadržkov postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela

Cerkev. Kljub vsemu pa tega srednjeveške listine ne omenjajo. Cerkev sv. Janeza Krstnika

se v virih prvikrat pojavi šele v 17. stoletju, ni pa navedena v Valvasorjevi Slavi vojvodine

Kranjske iz leta 1689. Več podatkov razkrivajo dokumenti iz 19. stoletja. Leta 1867 je zaradi

strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha. Takrat sta se zaradi velike vročine stopila

zvonova, nova pa sta bila nabavljena šele leta 1868. Leta 1874 je podobar Anton Kušlar

popravil in prenovil glavni oltar. Stavbo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna

pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen zvonik in zakristija ob severni strani

prezbiterija. Glavni oltar je nastal okoli leta 1700, njegov nastanek z motivom akantovega

listja na krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija Krst v Jordanu,

levo od nje je kip sv. Janeza Evangelista, desno pa je kip sv. Jakoba. V Atiki je nameščena

podoba Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, delo dolenjskega baročnega slikarja Antona

Postla.

Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča Jožetu Peterlinu, pomembnemu

tržaškemu kulturnemu delavcu, rojenemu na pobočju Vinjega vrha.

Cerkev sv. Štefana v Tomažji vasi

Cerkev sv. Štefana v Tomažji vasi je del župnije Bela Cerkev, kamor sodijo tudi tri vasi

škocjanske občine - Ruhna vas, Stranje in Tomažja vas. Cerkev leži na severovzhodnem

robu gručaste vasi. Tako vas kot cerkev sta nekoč pripadali graščaku iz Starega grada nad

Otočcem, kasneje pa samostanu Pleterje. Cerkvena stavba je v zasnovi gotska, kasneje pa

temeljito barokizirana. Prvič se omenja 1526. leta. Cerkev je bila omenjena v Bizancijevem

popisu iz leta 1581. Omenjena pa je tudi v listinah iz let 1667 in 1677 ter v Valvasorjevi Slavi

vojvodine Kranjske iz leta 1689.

Oprema v cerkvi je iz 19. stoletja. Glavni oltar, ki je posvečen sv. Štefanu, je delo

novomeškega podobarja Kušlana. Poleg sv. Štefana sta v glavnem oltarju še zavetnika

zdravja, sv. Kozma in sv. Damjan. Nad osrednjo nišo je podoba nadangela Mihaela. Njegov

god oznanja trgatev, kar pa je za lego v vznožju Vinjega vrha še kako simbolično. V levem

stranskem oltarju je oljna slika Rožnovenske Matere božje in sv. Dominika, v desnem pa je

upodobitev sv. Jurija z zmajem. Zvonik pri cerkvi ima po vzoru kapiteljskega značilno

novogotsko obliko. Ob zadnji prenovi je bila odkrita baročna poslikava, ki bogati podobo

slikovite pokrajine pod Vinjim vrhom.


40

Cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem

Cerkev stoji v južnem delu vasi, blizu reke Krke. Njena lega in patrocinij sv. Miklavža,

zavetnika zoper nevarnosti vode, pričata, o simboličnem varovanju vasi pred poplavljajočo

reko. Kronovo (Kronowe) je v arhivskih virih prvikrat omenjeno leta 1211, ko še ni bilo

razdeljeno na Dolenje in Gorenje Kronovo. Listine iz 14. stoletja navajajo celo trg Kronovo.

Starejši zgodovinarji so lokacijo tega, danes povsem pozabljenega trga, postavljali v vas

Dolenje Kronovo, Stane Granda pa je v svoji razpravi pojasnil, da je stal srednjeveški trg na

enem največjih otokov na reki Krki tik vasi Dolenje Kronovo. Pri tem se je oprl na med

domačini še živo poimenovanje otoka Tržič, ki je tako poimenovan tudi v franciscejskem

katastru iz prve polovice 19. stoletja. Dolenje Kronovo se prvič omenja v listini iz leta 1433,

cerkev sv. Nikolaja pa leta 1526 v popisu dragocenosti, ki so jih zbirali za obrambo pred

turško nevarnostjo. Med obnovitvenimi deli konec prejšnjega stoletja se je izkazalo, da je

najstarejši del cerkvene stavbe podolžna ladja, pri kateri bi lahko upravičeno sklepali na

romansko ali zgodnje gotsko poreklo.

Glavni in edini oltar novobaročnih oblik je leta 1862 izdelal Josef Johant iz Tržišča. Na njem

zavzema osrednje mesto polkrožna niša, v kateri je kip sv. Miklavža. Na oltarju so še kipi sv.

Roka, sv. Mark, sv. Antona Puščavnika in sv. Frančiška Asiškega, v polkrožno zaključeni

atiki pa kip Brezmadežne. V zastekljeni niši zvonika nad vhodnimi vrati je kip sv. Miklavža, ki

je upodobljen kot škof, ki dviga desnico v blagoslov, v levici pa drži knjigo s tremi zlatimi

kroglami. Pri zadnjih obnovitvenih delih so bili v ladji odkriti fragmenti srednjeveške stenske

poslikave, ki je zaradi kasnejših predelav in obnov cerkvene notranjščine precej okrnjena.

Poslikave so postavljene v čas okrog leta 1520 in so delo Podpeškega mojstra.

3.5 Arheološke najdbe in zgodovina

Predvsem ob letnih časih, ko je trava nizka, je v svežih krtinah na področju Zdravcev mogoče

najti tudi miocenske polžke, svedrčke ali kranjske turitele, ostanke iz Panonskega morja.

Našli so celo zob morskega psa in kitovo vretence. Pred 15 milijoni let je bil na tem področju

namreč zaliv Panonskega morja. Obstajajo tudi dokazi (ostanki stavb, orodja, keramike), da

je bilo to področje poseljeno 5000 let pr. n. š.

Novo obdobje v prazgodovini, za katero je značilna uveljavitev železa se imenuje železna

doba. Njen starejši del večkrat imenujemo tudi halštatska doba po najdišču Hallstatt v

Avstriji. Gostota poselitve Dolenjske v tem obdobju je bila skoraj takšna kot v srednjem veku.

Nastalo je več velikih in pomembnih centrov okoli utrjenih višinskih naselbin (Cvinger nad

Virom pri Stični, Magdalenska gora nad Šmarjem, Vinji Vrh nad Belo Cerkvijo, Kučar nad

Podzemljem, Šlemine nad Vinico, Marof v Novem mestu). Mrtvih niso več sežigali, ampak so


41

ji pokopavali v družinskih gomilah, ki so še zdaj vidne v okolici teh naselij. Grobni ritual kaže

tudi na razslojenost prebivalstva, za Dolenjsko so med 7. in 4. stoletjem pred našim štetjem

značilni tudi bogati knežji grobovi s popolno opremo halštatskih bojevnikov od zgodnjih

čelad skledastega oz. šmarješkega tipa (po Šmarjeti na Dolenjskem) do poznih negovskih

čelad. Ob zaščitni opremi je tudi orožje, v zgodnjem obdobju meč (Podzemelj), nato sekire,

sulice in puščice. Za žensko nošo so značilne različne vrste zaponk, zapestnice, tudi

steklene in jantarne ogrlice. Med najlepše predmete iz starejše železne dobe štejemo

umetelno oblikovano in okrašeno kovinsko posodje (situle in ciste), največ jih je bilo najdenih

v Novem mestu.

Za mlajšo železno dobo (latenska), čas od konca 4. stoletja pred našim štetjem do zasedbe

Rimljanov, je značilen keltski priliv prebivalstva. Mnoga naselja so propadla, opustili so

pokopavanje pod družinskimi gomilami, spremenil se je način bojevanja, v obsežnih

nekropolah (Mokronog, Vinji Vrh, Novo mesto, Mihovo, Verdun) so popolnoma drugačni

pridatki kot v predhodnem obdobju. Možje imajo ob sebi poleg posod značilno vojaško

opremo keltskih bojevnikov (dolg meč, bojni nož, sulico, ščit), žene pa sponke, bronaste in

steklene zapestnice. Iz tega obdobja je na Dolenjskem tudi najstarejši denar; keltski novci

so bili najdeni v Novem mestu, Mihovem, Stični, na Vinjem Vrhu. Iz konca mlajše železne

dobe poznamo tudi imeni plemen, ki sta naseljevali del območja: v južnem delu Bele krajine

Japodi, na osrednjem Dolenjskem pa Tavriski. Rimska okupacija leta 35 pred našim štetjem

ne pomeni ostre ločnice; prebivalstvo je postopno prevzelo dobrine rimske civilizacije, kar

kažejo grobišča, kjer najdemo tako elemente stare kot nove kulture (Vinji Vrh, Mihovo, Novo

mesto), pa tudi antično ime Trebnjega Praetorium Latobicorum (po keltskem plemenu) in

razni napisi.

Iz zgodnjesrednjeveškega obdobja je ohranjenih le nekaj grobov, ki jih lahko pripišemo

germanskim ljudstvom, ki so šla prek Dolenjske v Italijo (langobardske najdbe z Vinjega Vrha

nad Belo Cerkvijo.

Med druge pomembne najdbe z območja Vinjega Vrha prištevamo majhne čolničaste fibule

in črno žgane posode na koničasti nogi, ostanke zlatih okraskov za lase, bronasto držalo za

bojni rog in drugo. Arheološka Dolenjska je bila že v 19. stoletju raziskovalno področje

številnih domačih in predvsem tujih starinoslovcev. Tako je velik del arheoloških najdb danes

na Dunaju, v Oxfordu, le del pa v Narodnem muzeju v Ljubljani. Najdbe sodobnih izkopavanj

hranijo v Dolenjskem muzeju.


42

3.6 Prva pisna omemba kraja

Petnajstega junija leta 1074 nastane pomembna listina s katero preide posest freisinških

grofov v okolici Vinjega vrha v last oglejskih patriarhov, kar je tudi prva pisna omemba teh

krajev. V kasnejšem obdobju srednjega veka pa so pomembni predvsem gradovi Klevevž,

Zbure, Štrlek in Šuta, od katerih so danes ostale le razvaline. V Klevevžu in Šmarjeških

Toplicah se še danes nahaja izvir termalne vode, prvič omenjen že leta 1352. Kot pravi

začetek toplic pa se omenja predvsem leto 1792, ko izidejo prvi zapisi o Jezerskih

Toplicah, kakor so takrat imenovali Šmarješke Toplice.

3.7 Pomembne osebnosti

Iz območja občine Šmarješke Toplice so izhajali oziroma delovali številni pomembni ljudje.

Zgodovino kraja Šmarjeta je temeljito obdelal Janez Volčič, pisec nabožnih pesmi in

šmarješki župnik. Leta 1887, tik pred smrtjo, je končeval rokopis knjige Zgodovina šmarješke

fare. Z njegovo smrtjo je Šmarjeta izgubila modrega svetovalca, škofija gorečega duhovnika

in Slovenija neumornega pisatelja. Nasproti cerkve stoji rojstna hiša Jožeta Karlovška,

priznanega slovenskega gradbenika in raziskovalca ljudskega stavbarstva, ornamentike in

mitologije. Na mestu velike delno zidane nadstropne kmečke domačije, je oče Jožeta

Karlovška, Janez Karlovšek, zgradil današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu, v kateri

sta bili gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. Tudi danes je svoje mesto v hiši našla

gostilna. V Beli Cerkvi je rojstna hiša in grob Frana Zwittra, zgodovinarja, akademika in

profesorja, katerega rod sicer izhaja iz Koroške, na Vinici pri Šmarjeti pa je bil leta 1792 rojen

duhovnik, pisatelj, umni kmetovalec, zavedni Slovenec in homeopat Janez Zalokar. Bil je

zelo izobražen, poleg nemščine in latinščine je govoril tudi francoščino, zato ni čudno, da je

veliko časa preživljal s klevevškim graščakom Francozom Jombartom. Zalokar je osebno

poznal Vodnika, Bleiweisa, Prešerna in druge velike može tistega časa. Njegovo

najpomembnejše delo je Umno kmetovanje in gospodarjenje, njegova rojstna hiša pa je

spremenjena v muzej starega kmetijskega orodja in pripomočkov.

V turističnem krožku Marjetka v Osnovni šoli Šmarjeta so leta 2003 predlagali štiri turistične

poti po deželi pod Vinjim vrhom, ki so jih poimenovali po pomembnih osebnostih Šmarjete in

Bele Cerkve:

1. Zwittrova pot: Bela Cerkev, Družinska vas, Strelac, Šmarjeta, Orešje, Veliki Vinji vrh, Mali

Vinji vrh, Bela Cerkev.

2. Zalokarjeva pot: Šmarjeta, Orešje, Vinica, Modruše, Zalog, Zbure, Klevevž, Slape,

Šmarjeta.


43

3. Volčičeva pot: Šmarješke Toplice, Brezovica, Kamen Vrh, Šmarjeta, Orešje, Veliki Vinji

vrh, Bela Cerkev, Šmarješke Toplice.

4. Karlovškova pot: Šmarješke Toplice, Šmarjeta (šola, trg), Zdravci, Slape, Klevevž, Zbure,

Zalog, Modruše, Vinica, Orešje, Veliki Vinji vrh, Bela Cerkev, Družinska vas, Šmarješke

Toplice.

Kasneje so osnovnošolci vse štiri poti združili v eno samo krožno pot in jo poimenovali

Karlovškova pot, ki poteka po naslednjih krajih in znamenitostih občine Šmarješke Toplice:

1. Šmarješke Toplice: obisk termalnega zdravilišča, botaničnega vrta in jezerca v

zdraviliškem parku,

2. Šmarjeta: obisk Osnovne šole Šmarjeta, gozdne učne poti, Karlovškove hiše,

3. Zdravci: obisk mokrišča okrog potoka Radulja, z bogato floro in favno,

4. Klevevž: obisk ruševin gradu Klevevž, dveh podzemnih jam, soteske potoka Radulja in

bazenčka s termalno vodo Klevevške Toplice,

5. Slape: obisk cerkve Karmelske matere božje v Slapih in kripte viteza Jurija pl. Moscona,

6. Vinica: obisk Zalokarjeve hiše in muzeja v njem,

7. Vinji vrh: vzpon na 392m visoko vinorodno vzpetino z lepim razgledom po okolici, obisk

pomembnih arheoloških najdišč iz starejše železne dobe,

8. Bela Cerkev: obisk cerkve sv. Andreja v Beli Cerkvi, ki je ena najstarejših farnih cerkva na

Dolenjskem, ogled starega šolskega poslopja, vaškega trga z lipo ter obisk rojstne hiše in

groba zgodovinarja, profesorja in rektorja Univerze v Ljubljani ter častnega občana Novega

mesta, Frana Zwittra, ki je s strani študentov dobil častni naziv »njegova bistrost«.

4. ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE

4.1 Terme Šmarješke Toplice

Osrednja turistična točka občine Šmarješke Toplice je zdraviliško-hotelski kompleks Term

Šmarješke Toplice, ki ga obdaja urejen in prostran zdraviliški park, skozi katerega vodi

botanična pot. Kraj je obkrožen z zelenimi griči, kar ga loči od urbanih središč. Mir in

blagodejnost klime dopolnjujeta zdravilne učinke termalne vode, ki je hipoakratoterma, ima

temperaturo 32 stopinj Celzija in je oplemenitena z ogljikovim dioksidom, magnezijem in

kalcijem.

Terme so specializirane za preventivne in rehabilitacijske medicinske programe. Poleg

notranjih bazenov so v hotelskem parku obiskovalcem na voljo tudi zunanji bazeni. Za

zdravje, boljše počutje in dopolnitev prostega časa je na voljo medicinski wellness center

Vitarium Spa&Clinique center, kjer se trudijo zadovoljiti želje in potrebe sodobnega človeka


44

po kakovostnejšem življenju in dobrem počutju. V sklopu term deluje tudi športni center, ki

razpolaga s teniškimi igrišči, mini golfom, nogometnim in košarkarskim igriščem, peščenim

igriščem za odbojko, trim stezo, nudijo pa tudi najem koles. Šmarješke Toplice in okolica

ponujata številne sprehajalne in pohodniške poti in sta pravšnje izhodišče za obisk številnih

izletniških krajev oz. turističnih znamenitosti v okolici. V okviru term deluje tudi Center

Nordijske hoje Šmarješke Toplice, ki je prvi tovrstni center v Sloveniji. Pripravili so devet

dobro označenih poti, na katerih je mogoče spoznati prelepo okolico Šmarjeških Toplic. V

občini so na voljo številne nastanitve tako v hotelih s štirimi zvezdicami, v zasebnih sobah,

apartmajih, na turistični kmetiji in v drugih prenočiščih.

Ponudba Term Šmarješke Toplice

V Termah Šmarješke Toplice se ukvarjajo z zdravljenjem, diagnostiko in rehabilitacijo pri

naslednjih boleznih, bolezenskih stanjih in obolenjih:

- bolezni srca in ožilja (stanje po prebolelem srčnem infarktu, stanja po operaciji srca in

ožilja, stanja po presaditvi srca, angina pectoris, motnje srčnega ritma, bolezni srčne

mišice, motnje periferne arterijske, venske in limfne cirkulacije, zvišan krvni pritisk),

- rehabilitacija športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami,

- bolezni in poškodbe lokomotornega aparata (degenerativni revmatizem, stanja po

operacijah).

V centru Vitarium Spa&Clinique ponujajo vrsto učinkovitih programov in sodobnih storitev, ki

so namenjeni krepitvi zdravja in psihofizičnih sposobnosti ter premagovanju težav, ki

dandanes najpogosteje otežujejo življenje sodobnega človeka (stres, prevelika teža,

prezgodnje staranje, nezadovoljstvo z zunanjim videzom ...). Na voljo je dvanajst vrst masaž,

kozmetična nega obraza in telesa, manikura in pedikura, preoblikovanje postave ter različni

programi rekreacije: vodna aerobika, pace vadba, pilates in kardio vadba.

Sprostitvi in rekreaciji je namenjeno pet bazenov z zdravilno termalno vodo. Dva sta notranja

(32ºC), eden tudi z izplavalnim bazenom, trije zunanji bazeni pa so del zdraviliškega parka.

Vitarium Aqua pa obsega kompleks savn (klasična, finska, turška, rimska, zeliščna), kopeli

(zeliščna, aromatična ali solna kopel, barvna in aroma terapija, vodne in biserne masaže) ter

pilinge, masaže in obloge.


45

Zgodovina Term Šmarješke Toplice

Šmarješke Toplice so bile vse do konca 18. stoletja znane samo domačinom, saj niso bile

urejene kot zdravilišče. Prav zato so se v Šmarjeških Toplicah kopali večinoma okoliški

kmetje. Sem so včasih prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki bližnjih gradov. Ker

niso bile znane, so zelo dolgo obdržale prvotno ime »Jezerske Toplice«. Ime so dobile zaradi

močvirnate zemlje. Ob izvirih termalne vode pa se je naredilo manjše jezerce. Širši javnosti

jih je prvi predstavil Franc Anton Breckerfeld, lastnik Starega gradu in zgodovinar, ki je na

Dolenjskem nadaljeval Valvasorjevo delo. Breckerfeld je napisal knjigo »Poročilo o toplicah

ali Jezerske Toplice na Spodnjem Kranjskem«. Takole pravi: »V dolini ob vznožju

starograjskega gozdnatega griča Orleka, nasproti barja, blizu razvalin davno razpadlega

gradu Štrlek, izvirajo iz peščene zemlje topli vrelci, katerih koristno delovanje že dolgo let

služi ljudem. Izvirska voda ima zdravilno moč: razredči in pospeši krvni obtok, okrepi živce in

deluje ugodno na živčne bolezni, pomaga pri ohromelosti, oteklinah, bolečih sklepih,

skorbutu. Pri teh boleznih se pojavljajo večkrat tudi čudeži.« Od leta 1791 naprej se je vpisal

sleherni gost kopališča, na katerega je kopanje ugodno vplivalo.

V 19. stoletju so bili lastniki kopališča grofje Margheri-Commandona, lastniki Starega gradu,

ki so ob kopelih postavili leseno uto. Naslednji lastniki pa so dno kopeli obložili z lesenimi

deskami. Leta 1913 je kopališče kupil Alojzij Zajec iz Bele Cerkve. Postavil je dvoje kopališč

in zgornje preuredil. Leta 1922 je bila nad vrelcem sezidana kopališka stavba, na koncu

doline pa so postavili nepokriti leseni bazen, velikosti 9 x 9 metrov. S ponovno menjavo

lastnika leta 1926 je kopališče za tiste čase doživelo velik napredek. Odkupila ga je družina

dr. Gregoriča iz Novega mesta. Napeljali so vodovod in elektriko ter obnovili gostilno in mlin.

Kopališča so dobila svoja imena: Marijina kopel (sedanji leseni bazen), Aleksandrova kopel

(večja zaprta kopel) in Petrova kopel (manjša zaprta kopel). Ob bazenih so bile kabine za

goste. Leta 1938 preidejo toplice v roke dr. Šariča, lastnika zdravilišča Radenci. Z odkupom

zemljišč je združil v celoto vso sedanjo okoliško zemljo zdravilišča. Dr. Šarič je tudi dozidal

tedanjo hišo v večji gostinski objekt na mestu, kjer je še danes hotel. Med 2. svetovno vojno

je bila stavba razdejana. Italijani so tu nameravali postaviti svojo postojanko, a jim je to

uspelo le za kratek čas. Toplice so bile kmalu osvobojene.

Po osvoboditvi so stavbe postopoma obnavljali, zdravilišče prilagajali sodobnejšim turističnim

zahtevam in sčasoma zgradili velike odprte termalne bazene. Leta 1956 so toplice postale

zdravstvena ustanova kot zdravilišče. Od tega leta dalje so bile izvršene večje adaptacije

hotela, preureditve bazenov, parka, potokov in ostale okolice. Med letoma 1964 in 1973 so

bile kot turistično-gostinska ustanova brez statusa zdravilišča. Leta 1973 preidejo skupaj z

Zdraviliščem Dolenjske Toplice pod okrilje tovarne zdravil »Krka« in si zopet pridobijo status

zdravilišča. Začne se obdobje razvoja zdravstvene dejavnosti in njene ožje usmerjenosti po


46

indikacijskih področjih. Danes so Terme Šmarješke Toplice sodoben center za rehabilitacijo

in zdravljenje bolezni srca in ožilja, poškodb gibalnega aparata, bolezni centralnega in

perifernega živčevja, rehabilitacijo športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami. Gostje

imajo na voljo sodobno opremljene sobe visokih kategorij, najsodobnejši medicinski wellness

ter široko ponudbo športnih in sprostitvenih aktivnosti.

Zdravilišče leži na 169 m nadmorske višine, sredi gozdov in travnikov, mirnost okolja in

blagodejnost klime pa še dopolnjujeta zdravilne učinke vrelca, ki ima 32 ºC in je oplemeniten

z ogljikovim dioksidom, magnezijem, kalcijem in kalijem (vir: Andrej Božič, Terme Krka).

Šmarješka deklica Pika

Prvi znanilec razcveta Jezerskih toplic ali današnjih Šmarjeških Toplic je bil dr. Gregorić in

njegova družina, ki je bil lastnik zdravilišča v Šmarjeških Toplicah med leti 1926 in 1939. Leta

1926 je za svojo družino kupil ta rajski košček Dolenjske, kjer si danes številni Slovenci in

tujci nabirajo moči po operacijah na srcu in drugih težavah z ožiljem in sklepi.

Dr. Gregorič je z ženo Berto posvojil deklico Piko, ki jo je 13. septembra 1917 na novomeških

ulicah našel vojak. Nudila sta ji družinsko srečo, ji omogočila izobraževanje, ona pa se jima

je bogato oddolžila s pridnostjo in številnimi talenti. Igrala je klavir, odlično govorila nemški in

italijanski jezik, bila je vesele narave, družabna, imela pa je tudi izrazite igralske sposobnosti,

ki jih je razvijala v Sokolskem domu. V srednji šoli je oslepela, na starost pa je - po zaslugi

svojih otrok in zdravnikov v Švici, kjer so ji operirali sivo mreno - spet spregledala.

Umrla je leta 1997 v Novem mestu. Iz hvaležnosti do velikih del družine Gregorič in

njihovega edinega otroka so v Termah Šmarješke Toplice igralni kotiček za otroke

poimenovali »Pikin igralni kotiček«, s predavanji, publikacijami, slikami in kulturnimi dogodki

pa skrbijo, da se spomin na to družino ne bo razblinil.

Studenec Prinovec

V neposredni bližini hotela in kopališč, skrit v zavetju grička, je izvir pitne vode. Ko v dolini še

ni bilo vodovoda, so okoliški prebivalci vsak dan prihajali k studencu. Po sosednjih vaseh so

sicer imeli kapnice, a ko je vode v poletni vročini v njih zmanjkalo, so prihajali k studencu.

Celo z vozovi, v katere so bile vprežene krave, so se pripeljali, napolnili sode in čebre, da so

je imeli dovolj za ljudi in živali. Ljudski glas pravi, da je lastnik te zemlje poleg studenca

postavil napis: »PRINESI NOVEC, če želiš piti vodo«. Sčasoma sta se zloga NESI zbrisala,

ostal je samo napis PRINOVEC. Tako je blagodejni in bistri studenec dobil ime. Iz studenca

se vije še krajši potoček in tudi ta se imenuje Prinovec (po pripovedovanju Antona Gorca

zapisala Anica Bobič).


47

Znameniti leseni bazen v Šmarjeških Toplicah

Leseni bazen v parku Term Šmarješke Toplice je zgrajen nad vrelcem termalne vode, ki ima

ob izviru 32 °C. Je najstarejši bazen v sklopu odprtega kopališča, po nekaterih podatkih pa

so ga zgradili že ob koncu 18. stoletja. V začetku prejšnjega stoletja so ga po tedanji cesarici

poimenovali »Marijina kopel« in v bližini kopališča uredili kapelico, posvečeno lurški Materi

božji. Pod Marijinim kipom je žuborela voda, kapelica pa je postala priljubljeno zbirališče

domačinov.

Ogrodje lesenega bazena je iz hrastovih plohov, dno iz smrekovih desk. Ni betoniran ali

oblečen v keramiko, ampak je pod lesom, ki je brez kemičnih premazov, zbita ilovica, ki drži

vodo. Bazen se obnavlja na približno 20 let, njegova posebnost pa je v tem, da je pretočen.

Ima stalen dotok sveže termalne vode, kar omogoča, da se voda v njem v celoti zamenja v

nekaj urah. Tako se v največji možni meri ohranjata tako temperatura vode kot tudi vsebnost

zdravilnih sestavin. Bazen se vsak večer sprazni, do jutra pa se vanj natoči čista termalna

voda z vsemi zdravilnimi lastnostmi (vir: spletna stran Term Krka).

4.2 Športna ponudba

Glavni ponudnik športnih aktivnosti in rekreacije ter s tem povezane infrastrukture v občini so

zagotovo Terme Šmarješke Toplice, ki poleg plavanja ponujajo druge aktivnosti: pace

vadba, kardiokros trening, pilates, qi gong, kakor tudi aktivnosti na prostem: nordijska hoja,

izposoja koles, tenis, nogomet, košarka, odbojka na mivki, mini golf, balinišče.

Center nordijske hoje, ki deluje v okviru Term Šmarješke Toplice je športna aktivnost, ki se

izvaja s pomočjo palic, podobnim smučarsko tekaškim palicam, ki pa so razvite posebej za to

obliko rekreacije. Palice in pravilna tehnika hoje, sta elementa, ki sta ključnega pomena za

varno telesno aktivnost, tehnik in osnov gibanja pa se da naučiti s pomočjo inštruktorjev

Nordijske hoje. Poleg osnovnega gibanja rok, trupa in nog, ki je podoben energični, zavzeti

hoji, pa se lahko vadba popestri še z vzpenjanjem ali spuščanjem, tekom, poskakovanjem,

idr. odvisno od stopnje pripravljenosti vsakega posameznika in cilja treninga. V ta namen je

urejenih devet poti, ki so informacijsko dobro opremljene in imajo skupno izhodiščno točko.

Informacijska tabla je na izhodišču poti pri termah in vsebuje osnovne napotke za hojo, opis

kulturno-zgodovinskih znamenitosti in zemljevid z vrisanimi potmi. V termah si je mogoče

izposoditi palice in se na pot odpraviti skupaj z inštruktorjem nordijske hoje.


48

Devet označenih pešpoti za nordijsko hojo:

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 1-Koglo

ZNAČILNOST: nordijska hoja TEŽAVNOST: težka pot

ŠTEVILO UR HOJE: 2 ¾ uri

KRATEK OPIS POTI IN NEKATERI KRAJI SKOZI KATERE VODI POT:

Pot je krožna in dolga skupaj 8,5 km. Največja višinska razlika je 250m. Pot vodi iz

Šmarjeških Toplic preko vasi Brezovica po dolini potoka Zavetrščica, potem pa proti vrhu

Koglega (417m) s cerkvijo sv. Lenarta, kjer je lep razgled na Šmarješke Toplice, Vinji vrh in

ravnino ob reki Krki z Gorjanci v ozadju. Spust poteka po vzhodni strani Koglega, skozi

Gorenjo vas in Kamen Vrh, nazaj do Brezovice in Šmarjeških Toplic.

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 2–Otočec-Struga

ZNAČILNOST: nordijska hoja TEŽAVNOST: srednje težka pot

ŠTEVILO UR HOJE: 3 ure


Pot je dolga skupaj 12 km. Največja višinska razlika je 85m. Pot vodi iz Šmarjeških Toplic

preko lesenega mostička čez potok Toplica, po desnem bregu in po kolovozni poti skozi

gozd in naprej skozi vasi Dobovo in Lutrško selo do gradu Otočec, ki je znano turistično

središče. Grad je iz 13. stoletja in stoji na umetnem otoku sredi reke Krke. Pot vodi naprej po

desnem bregu Krke mimo kampa s kopališčem do gradu Struga iz 16. stoletja, kjer je tudi

golf igrišče.

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 3–Bela Cerkev

ZNAČILNOST: nordijska hoja TEŽAVNOST: lahka pot

ŠTEVILO UR HOJE: 1 ¾ ura


Pot je krožna in dolga skupaj 6 km. Največja višinska razlika je 60m. Pot vodi iz Šmarjeških

Toplic preko lesenega mostička čez potok Toplica, po desnem bregu. Pri drugem mostičku

pot prečka cesto proti Novemu mestu in se nadaljuje skozi gozd. Na tem področju so

arheologi odkrili številne gomile iz halštatske in latenske dobe, najznačilnejša predmeta tega

okoliša sta skledasta čelada ter čolničasta fibula. Pot vodi naprej proti Spodnji Družinski vasi

do Bele Cerkve, kjer se nahaja cerkev sv. Andreja, ena najstarejših farnih cerkva na

Dolenjskem. Pot nazaj vodi skozi Sela, Gradenje in Zgornjo Družinsko vas nazaj v

Šmarješke Toplice.


49

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 4–Šmarjeta





Toplic proti vasi Brezovica in naprej po vaški poti skozi zaselek Kamen Vrh proti Šmarjeti. Na

glavnem trgu gospoduje župnijska cerkev sv. Marjete, arhitekturno bogata Karlovškova hiša

z gostilno in dom duhovnosti sv. Marjeta. V cerkvi je znamenita slika Križanje italijanskega

avtorja iz 17. stol. Kakšnih 100m severneje se odpira pogled na Zdravce, dolino Radulje, ki

daje zavetje nekaterim redkim pticam in bo nekoč ekološki rezervat. V bližini razgledišča je v

svežih krtinah mogoče najti tudi miocenske polžke, ostanke iz Panonskega morja. Pot nazaj

vodi skozi vas Strelac in po kolovozu nazaj proti Brezovici in v Šmarješke Toplice.

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 5–Tekaška


ŠTEVILO UR HOJE: ¾ ure


Pot je dolga skupaj 2,5 km. Največja višinska razlika je 50m. Pot po tekaški poti je primerna

za ljubitelje narave, iskalce miru in samote. V začetku je pot enaka kot proti Otočcu, nato se

vije po gozdu v smeri jugovzhoda. Ko zagledamo vodno črpališče, zavije pot proti potoku

Toplica, ob katerem se vrnemo nazaj v Šmarješke Toplice.

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 6–Šmarješke Toplice




Pot je krožna in dolga skupaj 5 km. Največja višinska razlika je 60m. Pot vodi izpred hotelov

v Šmarjeških Toplicah po asfaltirani poti proti zahodu, pri prvi kapelici pa naravnost proti

Žalovičam. Stari, vaši del Šmarjeških Toplic je posejan po pobočju na zahodni strani term.

Do nedavnega sta bili to dve vasi: Zgornje in Dolenje Toplice, ki danes predstavljata enotno

naselje Šmarješke Toplice s cerkvico sv. Štefana. Ob cerkvi stoji starejše poslopje s sto let

starim, še ohranjenim vodnjakom, više v vasi pa je še nekaj ostankov lesenih s slamo kritih

domačij in stara sušilnica za sadje. Pot nazaj vodi po desni strani potoka Toplica, kjer se

nahajajo tudi ostanki gradu Štrlek, nazaj proti Šmarješkim Toplicam.


50

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 7–Vinji Vrh

ZNAČILNOST: nordijska hoja TEŽAVNOST: težka pot

ŠTEVILO UR HOJE: 2 ¾ uri



Toplic proti apartmajskemu naselju na Dobravi in naprej skozi vas Mlada Vina, kjer so

arheologi odkrili okrog 50 gomil. Pot vodi nad vasjo Orešje do cerkve sv. Jožefa na Velikem

Vinjem vrhu (392m). Z vrha je eden najlepših razgledov v tem delu Slovenije. Ob sledenju

toka reke Krke se oko ustavi na največjem otoku na reki Krki, Tržiču, v bližini Kronovega. Na

povratku se po strmi poti mimo lipe spustimo proti Beli Cerkvi, nato pa se po navodilih poti št.

3 vrnemo v Šmarješke Toplice. Lahko pa pot nadaljujemo še do Malega Vinjega Vrha s

cerkvijo sv. Janeza.

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 8–Klevevž


ŠTEVILO UR HOJE: 3 ure



Toplic skozi Brezovico, preko potoka Zavetrščica in naprej skozi zaselek Kamen Vrh. Nato

pot zavije v gozd in vodi proti severu skozi gornji del Gorenje vasi proti Klevevžu. Pot se vije

mimo obdelanih površin ob robu vasi Radovlja in nato po gozdu do vasi Grič. Cilj poti je

Klevevž, kjer si je mogoče ogledati več zanimivosti: zajezen termalni izvir, kanjon z brzicami

Radulje, dva jami, votlino z notranjim izvirom termalne vode in ostanke gradu Klevevž. Pot

nazaj vodi mimo grajske cerkve Slape, kjer so grobovi zadnjih dveh rodbin lastnikov

klevevškega gradu in grobnica graditelja cerkve Jurija pl. Moscona. Po asfaltni cesti se pot

spusti proti zaščitenemu in lepo obnovljenemu zidanemu dvoločnemu mostu na potoku

Radulja. Pot se nadaljuje mimo Gorenje vasi, nazaj proti Brezovici in Šmarješkim Toplicam.

IME POTI: Nordijske poti v okolici Šmarjeških Toplic: 9–Dobrava


ŠTEVILO UR HOJE: 1 ura


Pot je krožna in dolga skupaj 3 km. Največja višinska razlika je 50m. Krožna pot do

apartmajev na Dobravi gre ob potoku Toplica, pot potem prečka asfaltirano cesto za Novo

mesto ter nadaljuje mimo stanovanjskih hiš do gostišča, kjer zavije levo in nadaljuje mimo

kozolca ob gozdu. Z asfaltirane ceste pot čez 50 metrov zavije v desno in navzdol. Spet ob


51

gozdu, po asfaltirani poti, je do cilja dobrih 150 metrov. Pot nazaj poteka skozi razmeroma

novi del naselja Šmarješke Toplice.

Ostale športne aktivnosti so organizirane znotraj društev, poleg tega Športno društvo

Šmarješke Toplice vsako leto junija organizira prireditev Dan športa, kjer je poudarek na

košarki, nogometu in športnem plezanju po umetni steni, Športno društvo Šmarjeta vsako

leto v maju pripravi prireditev Šmarješki tek, Turistično društvo Šmarješke Toplice pa v

sodelovanju z Društvom vinogradnikov Šmarjeta in Društvom vinogradnikov Vinji Vrh – Bela

Cerkev organizira Martinov pohod na Koglo in Vinji vrh na Martinovo soboto.

4.3 Turistični vlak

Po občini Šmarješke Toplice vozi tudi cestni turistični vlak, ki ima dva vagona in sprejme

skupno 30 oseb na vožnje po znamenitostih občine Šmarješke Toplice. V zimskem času so

za večje udobje pri vožnji stranice vlaka zaprte, sedišča pa oblazinjena. Cena vožnje

vključuje tudi vodenje preko ozvočenja, tako da med potjo potniki spoznavajo zanimivosti in

znamenitosti krajev, v nekaterih pa se vlak tudi ustavi. Na voljo je 5 poti. V zimskem času

vlak ne vozi na Koglo in Vinji vrh, ne vozi pa tudi v primeru slabega vremena. Vlak ima sicer

določen vozni red, vozi pa tudi zaključene družbe po dogovoru.

Pet poti turističnega vlaka:

IME POTI: BELA CERKEV in ŠMARJETA

POT: Šmarješke Toplice – Družinska vas – Bela Cerkev – Strelac – Šmarjeta – Šmarješke Toplice

TRAJANJE VOŽNJE: 1 ura

IME POTI: KLEVEVŽ in ŠMARJETA

POT: Šmarješke Toplice – Družinska vas – Strelac - Šmarjeta – Klevevž – Zbure – Šmarjeta –

Šmarješke Toplice

TRAJANJE VOŽNJE: 1 ura

IME POTI: KLEVEVŽ in VINICA

POT: Šmarješke Toplice – Šmarjeta – Klevevž – Zbure – Vinica pri Šmarjeti – Orešje – Šmarjeta –

Strelac – Družinska vas – Šmarješke Toplice

TRAJANJE VOŽNJE: 2 uri

IME POTI: ŠMARJETA in KOGLO

POT: Šmarješke Toplice – Šmarjeta – Sela pri Zburah – Koglo – Žaloviče –Šmarješke Toplice

TRAJANJE VOŽNE: 2 uri


52

IME POTI: KLEVEVŽ in VINJI VRH

POT: Šmarješke Toplice – Šmarjeta – Klevevž – Zbure – Šmarjeta – Orešje – Veliki Vinji vrh –

Šmarjeta – Šmarješke Toplice

TRAJANJE VOŽNJE: 2 uri

4.4 Prireditve in društvena dejavnost

V občini Šmarješke Toplice ima sedež in deluje veliko društev, ki so naslednja:

Društvo za kakovost življenja in duhovni razvoj Sončna pot

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda – Dolenjska

Športno društvo Šmarješke Toplice

Športno rekreativno društvo Družinska vas

Športno društvo Žogica Šmarješke Toplice

Športno društvo (ŠD) Šmarjeta

Športno turistično društvo Bela Cerkev

Športno društvo Vinica

Športno društvo (ŠD) Zaboršt

Smučarsko in snowboard društvo Novo mesto

Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev

Društvo podeželske mladine (DPM) Zbure

Društvo podeželskih žensk (DPŽ) Šmarjeta

Društvo upokojencev Šmarjeta

Društvo vinogradnikov Vinji vrh – Bela Cerkev

Društvo vinogradnikov (DV) Šmarjeta

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Orešje

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šmarjeta

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Zbure

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Bela Cerkev

Pevsko društvo Bela Cerkev

Domoznansko društvo Šmarjeta (DDŠ)

Turistično društvo (TD) Šmarješke Toplice

Čebelarsko društvo Šmarjeta

Kulturno umetniško društvo (KUD) Šmarjeta

Mladinski klub Šmarjeta

Društva pokrivajo večinoma vse večje vasi v obeh krajevnih skupnostih in različne segmente,

tako mladino, kakor upokojence, veliko je športnih društev in prostovoljnih gasilnih društev,

pevsko in kulturno-umetniško društvo, čebelarsko društvo, društva podeželskih žena in

vinogradniška društva, ki se ukvarjajo z ohranjanjem starih običajev, kulinarike ter s pridelavo


53

in ocenjevanjem vin in salam, ne manjka tudi turistično in domoznansko društvo ter društvo

za duhovni razvoj in društvo za biodinamično pridelavo.

Društva v občini organizirajo nekaj tradicionalnih prireditev kot so: eko tržnice, sekanje

pirhov, cvičkarije in salamijade, postavitve društvenih klopotcev, nogometne turnirje, različne

pohode, veselice, koncerte in novoletne sejme.

Tradicionalne društvene prireditve v občini Šmarješke Toplice v letu 2008:

DATUM NAZIV

PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR KONTAKT

23. 03. 2008 Sekanje pirhov Šmarješke Toplice

TD Šmarješke Toplice

Aleksander Durič 031 528 659

29. 03. 2008 Nogometni turnir Šmarješke Toplice

Športno-turistično društvo Bela

Cerkev

Gorenc Peter 041 766 332

05. 04. 2008 Šmarješka cvičkarija

Šmarjeta Društvo vinogradnikov

Šmarjeta

Janez Kermc 041 342 066

30. 04 .2008 Pohod na Vinji vrh - Kresovanje

Bela Cerkev - Vinji vrh

Športno-turistično društvo Bela

Cerkev

Aleksander Pavlič 041 648 165

11. 05. 2008 14. Šmarješki tek Šmarješke Toplice



07.06. 2008 Gasilska veselica Orešje PGD Orešje Robert Podlogar 041 385 806

14.06.2008 Gasilska veselica Zbure PGD Zbure Anderlič Franc 031 301 521

13.-15.06.2008 Občinski praznik Občina Šmarješke

Toplice

Občina Šmarješke Toplice

Petra Grajžl 051 361 615

22. 06. 2008 Nogometni turnir Bela Cerkev Športno-turistično društvo Bela

Cerkev

Knavs Anton

25. 06. 2008 12. srečanje na Vinjem vrhu -

pohod

Vinji vrh TD Šmarješke Toplice


26. 06. 2008 8. dan športa v Šmarjeških

Toplicah

Športni park Šmarješke

Toplice

ŠD Šmarješke Toplice in Mladinski

klub Šmarjeta

Dejan Jerele 041 744 741

05.07.2008 Gasilska veselica Bela Cerkev PGD Bela Cerkev Aleksander Pavlič

041 648 165 19.07.2008 Gasilska veselica Gasilski dom

Šmarjeta PGD Šmarjeta Franc Klančar

15.08.2008 Postavitev društvenega

klopotca

Koglo Društvo vinogradnikov

Šmarjeta


16.08.2008 4. Tradicionalna postavitev klopotca

Vinji vrh Društvo vinogradnikov Vinji

vrh-Bela Cerkev

Vladimir Turk 041 392 463

31.08.2008 Športno-turistični dan

Bela Cerkev Športno-turistično društvo Bela

Cerkev

Aleksander Pavlič 041 648 165

Oktober ali november

Zahvala jeseni Šmarjeta Društvo podeželskih žensk

Darja Jeglič 031 673 315


54

Šmarjeta 08.11.2008 4. Martinov pohod Šmarješke

Toplice – Koglo - Vinji vrh

Društvo vinogradnikov

Šmarjeta in Vinji vrh-Bela Cerkev, TD Šmarješke

Toplice



31.12.2008 Silvestrovanje na prostem

Šmarješke Toplice



4.5 Obseg in struktura turistične ponudbe in storitev v občini Šmarješke Toplice

4.5.1 Nastanitvene zmogljivosti

V občini Šmarješke Toplice je pestra ponudba nastanitvenih zmogljivosti saj so v sklopu

Term Šmarješke Toplice na voljo trije hoteli s ****, dve apartmajski nastanitvi pri zasebnikih s

****, več zasebnih ponudnikov nastanitve v sobah z ** ter nastanitev na turistični kmetiji s

kategorijo ••• (tri jabolka).

Celotna nastanitvena zmogljivost občine Šmarješke Toplice je 542 ležišč.

Vrsta

objekta Ime, kategorija in naslov

Nastanitvene

zmogljivosti (ležišča)

hotel

Terme Šmarješke Toplice, Hotel Vitarium**** superior

Terme Šmarješke Toplice, Hotel Šmarjeta****

Terme Šmarješke Toplice, Hotel Toplice****

Šmarješke Toplice 100, 8220 Šmarješke Toplice

380

apartmaji Terme Šmarješke Toplice, Apartmaji Vila Ana****

Šmarješke Toplice 100, 8220 Šmarješke Toplice 6

apartmaji Aparthotel Vila Tolice****


sobe Sobe Jakše, Jože Jakše s.p.**


sobe Sobe Baloh, Heda Baloh*


sobe Sobe in apartmaji Ajdnik**


sobe Sobe Brulc, Brulc Tatjana s.p.**


sobe Sobe Cugelj, Boštjan Cugelj s.p.**

Družinska vas 11, 8220 Šmarješke Toplice 8

sobe Fizioterapija, maserstvo in prenočišča Majcen**

Brezovica 70, 8220 Šmarješke Toplice 9

sobe Sobe Kavčič**



55

sobe Hančič Milan**

Zbure 39, 8220 Šmarješke Toplice 10

tur. kmetija Turistična kmetija Domen •••

Družinska vas 1, 8220 Šmarješke Toplice 20

SKUPAJ 542

4.5.2 Primerjava nastanitvenih zmogljivosti občine Šmarješke Toplice z Mestno občino

Novo mesto

Večino turističnih nastanitvenih kapacitet predstavljajo hoteli (kategorije od ** do *****) v

sklopu Term Krka, ki se nahajajo na Otočcu, v Šmarjeških Toplicah in v središču Novega

mesta. Ostali nastanitveni ponudniki se nahajajo v Novem mestu in v Šmarjeških Toplicah.

Predvsem so kategorizirani od ** do **** kategorije. Kot zanimivost v ponudbi je, da sta v

obeh občinah skupno le dve turistični kmetiji z nastanitvijo in en kamp na Otočcu, ki je odprt

samo v poletni sezoni.

Pregled nastanitvenih kapacitet Občine Šmarješke Toplice v primerjavi z Mestno

občino Novo mesto glede na tip nastanitve:

št Tip nastanitve Občina Šmarješke Toplice

Novo mesto

Otočec z okolico

Gorjanci

1. HOTELI 380 74 324 0 2. GOSTILNE 0 64 88 0 3. APARTMAJI,SOBE 142 80 0 0 4. TURISTIČNE KMETIJE 20 0 29 0 5. PLANINSKI DOM 0 0 0 57 6. KAMPI 0 0 200 0 SKUPAJ (1458) 542 218 641 57

Vir: Izhodišča vizije razvoja turizma v Mestni občini Novo mesto, 2006.

Skupno je v Občini Šmarješke Toplice 542 nastanitvenih kapacitet, v Mestni občini Novo

mesto pa 916, kar je skupno 1458 nastanitvenih kapacitet, od tega je delež nastanitvenih

objektov v Občini Šmarješke Toplice 37%, po posameznih krajih v Mestni občini Novo mesto

pa: Novo mesto 15%, Otočec z okolico 44% in Gorjanci 4%. Otočec z okolico ima največji

delež nastanitvenih kapacitet na račun kampa s kapaciteto 200 oseb oziroma 50 kamping

prostorov, ki pa so v uporabi samo v poletnem času. Več kot polovico nastanitvenih kapacitet

predstavljajo hoteli Term Krka, med njimi pa imajo največji delež Terme Šmarješke Toplice


56

4.5.3 Kulinarična ponudba

V občini Šmarješke Toplice deluje hotelska restavracija, štiri gostilne, štiri okrepčevalnice,

dva bara, ena turistična kmetija in en vinotoč. Kapacitete omogočajo tako pogostitve za večje

število oseb, kakor tudi umirjene zasebne pogostitve, ponujajo tako domačo slovensko

hrano, kakor tudi specializirano ponudbo italijanskih jedi ter jedi z odprtega ražnja in žara.

Pregled kulinarične ponudbe v občini Šmarješke Toplice:

Vrsta objekta Ime in lokacija Ponudba

restavracija Restavracija Lotos, Terme Šmarješke Toplice,


hotelska restavracija,

pogostitve večjih skupin,

poroke

gostilna Gostilna »Prešeren«

Dolenje Kronovo 4, 8220 Šmarješke Toplice

klasična, domača,

za večje pogostitve,

posebnost: postrvi, žabji kraki

gostilna Gostilna »Pri Jovotu« in Turistična kmetija Domen

Družinska vas 1, 8220 Šmarješke Toplice

jedi z odprtega ražnja in žara,

jedi po naročilu

gostilna Gostilna »Cviček« Marija Žura s.p.

Šmarjeta 51, 8220 Šmarješke Toplice

ponudba malic, narezkov

domača kosila in večje

pogostitve po naročilu

gostilna Gostilna »Pri Pavletu« Perše Franci s.p.

Zbure 30, 8220 Šmarješke Toplice

domača vina, narezki in tople

malice, po naročilu tudi za večje

skupine

okrepčevalnica »Gruntarjev hram«

Zbure 23, 8220 Šmarješke Toplice

okrepčevalnica

okrepčevalnica Okrepčevalnica »Pri Amerikancu«

Družinska vas 48a, 8220 Šmarješke Toplice

pizzerija

okrepčevalnica Okrepčevalnica »Bela Cerkev«, Bregar Melita

Bela Cerkev 34, 8220 Šmarješke Toplice

pizzerija

domači narezki

sladice

okrepčevalnica Okrepčevalnica »Lucija«


pizzerija, hamburgerji, sladice

nedeljska kosila in ribje

specialitete po naročilu

vinotoč Vinotoč Pavlin dop. dejavnost na kmetiji, Pavlin Jože

Bela Cerkev 9, 8220 Šmarješke Toplice

domače vino,

domače salame in klobase,

domač kruh

bar »Simba« bar, Božidar Korenič s.p.

Šmarješke Toplice 143, 8220 Šmarješke Toplice bar

bar Bar »Ježek«

Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice bar


57

4.5.4 Analiza stanja turističnega povpraševanja

Glede na to, da je Občina Šmarješke Toplice šele eno leto samostojna občina, na

Statističnem uradu RS še ni zbranih dovolj podatkov za izvedbo primerjave turističnega

povpraševanja v občini Šmarješke Toplice po letih, zato so upoštevani podatki za Mestno

občino Novo mesto, katere del je bila občina Šmarješke Toplice v tem času, in sicer v letih

1998 do 2004.

Obisk turistov v Mestni občini Novo mesto v obdobju 1998-2004:

Leto Turisti vsi

Povprečna doba

bivanja vsi

Domači Povprečna doba

bivanja domači

Delež domačih

v %

Tuji Povprečna doba

bivanja tuji

Delež tujih v %

1998 47466 5,0 28115 6,3 59,2 19351 3,1 40,8 1999 32572 4,0 17185 5,3 52,8 15387 2,5 47,2 2000 38184 3,9 17969 5,3 47,1 20215 2,6 52,9 2001 42248 3,8 19158 5,1 45,3 23090 2,7 54,7 2002 45722 3,6 19438 5,1 42,5 26284 2,5 57,5 2003 43492 3,8 17728 5,4 40,8 25764 2,7 59,2 2004 42163 3,6 16422 5,4 38,9 25741 2,5 61,1


Iz tabele obiska turistov v Mestni občini Novo mesto v obdobju 1998-2004 je razvidno, da

delež domačih turistov iz leto v leto upada, delež tujih turistov pa z leti narašča. Povprečna

doba bivanja je tako pri domačih, kakor tudi pri tujih turistih, iz leto v leto krajša, kar pomeni,

da narašča trend krajših počitnic.

Nočitve turistov v Mestni občini Novo mesto v obdobju 1998-2004:

Leto Turisti vsi

Domači Delež domačih

v %

Tuji Delež tujih v %

1998 235604 176335 74,8 59269 25,2 1999 129758 91166 70,3 38592 29,7 2000 147708 94713 64,1 52995 35,9 2001 159745 96989 60,7 62756 39,3 2002 163728 99142 60,6 64586 39,4 2003 165477 96476 58,3 69001 41,7 2004 152179 88463 58,1 63696 41,9


Iz tabele nočitev turistov v Mestni občini Novo mesto v obdobju 1998-2004 je razvidno, da

nočitve turistov na splošno močno upadajo. Medtem, ko delež nočitev domačih turistov

upada, pa delež tujih nočitev z leti vztrajno narašča.

V občini Šmarješke Toplice smo v letu 2007 zabeležili skupno 100.507 nočitev.


58

5. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER

Občina Šmarješke Toplice je v mesecu juliju 2007 objavila Javni razpis za podelitev

koncesije za izvajanje lokalne izbirne gospodarske javne službe – opravljanje nalog

Turistično-informacijskega centra (TIC) Občine Šmarješke Toplice (št. JN 323/07 z dne, 12.

7. 2007). Na osnovi razpisanih pogojev in pripravljenega programa je Občina Šmarješke

Toplice podelila koncesijo družbi Konvikt d.o.o., Novi trg 10, 8000 Novo mesto. Koncesijsko

pogodbo za izvajanje lokalne gospodarske javne službe opravljanje nalog Turistično-

informacijskega centra Občine Šmarješke Toplice sta koncendent Občina Šmarješke Toplice

in koncesionar podjetje Konvikt d.o.o. podpisala dne, 17. 8. 2007.

Turistično-informacijski center Šmarješke Toplice je s svojim delovanjem pričel 29. 9. 2007,

njegove naloge pa so predvsem:

1. informacijsko turistična dejavnost, ki vključuje informiranje turistov, zbiranje podatkov za

potrebe informiranja obiskovalcev, ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične

ponudbe, sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb obiskovalcev v zvezi s

turistično ponudbo pristojnim organom, urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije,

2. spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov občine,

3. trženje celovite turistične ponudbe na ravni občine,

4. dajanje predlogov, pobud, mnenj, opozoril v zvezi z razvojem in vzdrževanjem turistične

infrastrukture občine oziroma skupne turistične infrastrukture turističnega območja,

5. dajanje predlogov, pobud, mnenj, opozoril v zvezi z razvojem in vzdrževanjem javnih

površin namenjenih turistom,

6. organizacija in izvajanje prireditev,

7. ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in

turizma,

8. izvajanje drugih storitev, ki jih v občini brezplačno nudijo turistom.

Temeljni cilji Turistično-informacijskega centra Šmarješke Toplice so tako:

1. vzpostaviti prepoznavnost občine Šmarješke Toplice kot primerne turistične

destinacije;

2. razviti visoko strukturirano turistično ponudbo, ki bo pozitivno vplivala na življenje

prebivalcev občine Šmarješke Toplice in sosednjih občin ter bo privlačna za tuje

obiskovalce;

3. vzpostaviti možnost za doseganje stabilnih prihodkov ponudnikov turističnih storitev

in drugih, s turizmom povezanih dejavnosti;


59

4. v razvoj in promocijo turistične ponudbe vključiti dejavnosti, ki so neposredno in

posredno povezane s turizmom.

Koncesionar Turistično-informacijskega centra, podjetje Konvikt d.o.o., pa se je skladno s

koncesijsko pogodbo, zavezalo tudi, da pripravi strategijo razvoja turizma občine Šmarješke

Toplice.

6. TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA

Trendi razvoja turistične dejavnosti se gibljejo v smeri zagotovitve varnosti turistov in

zadovoljevanje emocionalnih in duhovnih potreb. Obdobje informacijskih tehnologij in

tehnološke revolucije se spreminja v dobo doživetij in uresničevanja fantazij, v tako

imenovano »družbo sanj« oz. »dream society«.

Ljudje – turisti si v prvi vrsti želijo aktivnosti in doživetij, ki zavzemajo primarno

pomembnost pri izbiri turistične ponudbe, spoznavanje in uživanje življenja je

najpomembnejše. Iz navedenega izhaja tudi rast povpraševanja in želje po avtentičnih

izkušnjah vključno s kulturo, naravo in izobraževanjem in zavedanje o ohranjanju

okolja in trajnostnem razvoju.

Ključni razvojni in marketinški faktorji, ki vplivajo in bodo v prihodnjih letih vplivali na razvoj

turističnega trga se nanašajo na demografske in kulturne spremembe, politično in

gospodarsko stanje, spremenjen način življenja, globalizacijo.

Nekateri najpomembnejši trendi po napovedih Evropske potovalne komisije (ETC), ki bodo

vplivali na turistično povpraševanje so:

1. Cenejše, krajše, doživljajske in intenzivnejše počitnice.

Potovanja bodo v prihodnosti cenejša, krajša, a intenzivnejša. Več potovanj bo bližje domu.

Pričakovana je hitrejša rast kontinentalnih in počasnejša rast medkontinentalnih potovanj.

Vsekakor bo večja mobilnost in frekventnost prebivalstva.

2. Specializirana in izobraževalno naravnana potovanja.

Potovanja so vedno bolj specializirana in so izobraževalno naravnana, saj si obiskovalci

krajev želijo poleg počitka tudi spoznavanje novih krajev, običajev, kulture in ljudi. Počitnice

niso zgolj potrošnja, temveč tudi investicija v svoje znanje. Zato je vedno bolj pomembna

segmentacija, zaradi katere se poveča priložnost za manjše in srednje velike turistične ter

gostinske ponudnike, ki ponujajo kakovostne storitve.


60

3. Maksimizacija užitkov v minimalnem času.

Čas je vedno bolj dragocen, zato želijo obiskovalci maksimizacijo užitkov v minimalnem

času. Na eni strani se pojavlja povpraševanje po kratkem oddihu, tematskih parkih, športnih

in sprostitvenih centrih (wellness turizem), križarjenjih, na drugi strani pa se odpira trg za

tiste, ki se želijo spočiti, oddahniti od stresnega vsakdanjega življenja, uživati brez aktivnosti

in sprejemanja odločitev, kjer postajajo še posebej zanimiva »all inclusive« potovanja v

turističnih območjih.

4. Rast individualnih potovanj.

Pričakujemo lahko hitrejšo rast individualnih potovanj, kar med drugim pomeni upad

tradicionalnih letalskih potovanj (še vedno se čutijo posledice 11. septembra 2001), občuten

porast »touring« počitnic. Potovanja bodo prilagojena manjšim in fleksibilnejšim skupinam.

5. Večja vrednost za manj denarja.

Gostje bodo pričakovali večjo vrednost za manj denarja, kar pomeni porast povpraševanja

po cenejših potovanjih toda kakovostnejših storitvah (nizko cenovni prevozi in prenočišča).

Povečuje se povpraševanje po hotelih in skupno oblikovanih proizvodih, ki nudijo storitve, ki

goste zadovoljijo v pričakovanjih glede namestitve in dopolnilne dodatne programske

ponudbe in povpraševanje po različnih kombinacijah in možnostih luksuznih in povprečnih

oz. cenejših storitvah in proizvodih.

6. »Online« in »last minute« rezervacije.

Elektronska tehnologija bo spreminjala način življenja in še naprej vplivala na razvoj

potovalne industrije. Vedno več bo »online rezervacij« in povečalo se bo število »last

minute« potovanj. S pomočjo centralno podatkovnih baz bomo spoznavali potrošnikove

navade, internetna video tehnika pa bo omogočala vnaprejšnji pogled v vse kotičke.

Vsekakor predstavlja izziv za turistične delavce generacija, ki je zrasla z računalniki,

masovnimi mediji, z drugačnimi vrednotami.

7. Varne destinacije.

Zaradi vedno večje ozaveščenosti prebivalstva o varovanju okolja in pomena varnosti so

vedno bolj privlačne čiste, urejene in varne destinacije.

8. Porast poslovnega turizma.

Motiv poslovnega potovanja je v porastu, vendar je rast predvsem odvisna od trženja, ki

temelji na ponudbi paketov za poslovne goste, ki se navezujejo na posebne dogodke in

konference. Potrošnja poslovnih gostov je višja kot pri počitniških gostih, vendar pa poslovna


61

potovanja postajajo bolj varčna in časovno osveščena. So zelo zahtevni gostje in imajo zelo

dobro izoblikovan občutek za razmerje med ceno in kakovostjo ponudbe.

9. Vse večji delež starejše populacije.

Upadajoča stopnja rasti prebivalstva posledično vpliva na vse večji delež starejše populacije

v industrializiranih deželah. Le ti potujejo v oddaljene destinacije in na kulturno obarvana

potovanja, kjer tudi vedno več trošijo.

10. Porast samskega in seniorskega turizma.

Vzporedno z demografskimi spremembami postaja trg vedno bolj segmentiran, zato je tudi

vedno večji porast samskega in seniorskega turizma, vendar trg družinskih počitnic ostaja še

vedno na enaki stopnji.

11. Povečevanje izdatkov za potovanja.

Izdatki za potovanja rastejo hitreje kot za druge dobrine na račun vse pogostejših in krajših

potovanj.

12. Vedno bolj izrazita sezonska nihanja.

Turisti bodo iskali nove privlačne, zanimive destinacije kot alternativa klasičnim. Sezonskost

postaja trženjska priložnost in ne problem, ki pa zahteva večjo usklajenost med zasebnim in

javnim sektorjem.

13. Trend »nazaj k naravi« in povečevanje povpraševanja po ekoloških turističnih

proizvodih.

Da bi preprečili uničenje, ki ga povzroča predvsem masovni turizem in ohranili pozitivne

učinke, ki ga ima za lokalno prebivalstvo in za turiste, se v svetu poudarja turizem kot

trajnostni razvoj. V najširšem smislu trajnostni razvoj pomeni, da skrbimo za nenehni razvoj

tako, da poskušamo svoje potrebe danes zadovoljiti oz. razviti v tisto smer, ki ne bo škodila

naslednjim generacijam oz. ne bo degradirala okolja. Trajnostni razvoj se nanaša na

ohranjanje kulturne dediščine, varovanje naravnega okolja in socialnih odnosov, pri čemer je

bistveno, da se dviga raven kakovosti življenja v celotnem okolju.


62

7. PEST ANALIZA OZIROMA ANALIZA POLITIČNEGA, GOSPODARSKEGA IN

SOCIALNEGA OKOLJA V DRŽAVI

Turizem je v Sloveniji opredeljen kot pomembna gospodarska dejavnost, ki ima pomemben

vpliv na zaposlovanje ljudi in rast BDP. Spodbuja pozitivno dojemanje destinacije (države) in

rast njene vrednosti.

V Sloveniji so makroekonomske razmere za turistično gostinsko panogo nespodbudne.

Panoga ima specifičnosti, ki jih ostale panoge nimajo, vendar jo zakonodaja na nekaterih

področjih (zaposlovanje, davki in prispevki….) omejuje oz. je za sam nadaljnji razvoj

turistične dejavnosti nespodbudna. Še posebej na področju zidaniškega turizma in na

področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je še vedno preveč omejitev. Prav tako je

premalo vlaganja v razvoj podeželja in trajnostni razvoj, ki so posredno in neposredno

vezana na razvoj turizma.

Splošno je zaznan problem neprimernega odnosa do turističnih in predvsem gostinskih

poklicev, ki nespodbudno vpliva na razvoj kvalitetnih domačih kadrov, ki so za razvoj

ponudbe ključnega pomena (zato bo v prihodnje večja potreba po uvozu kadrov iz tujine, kar

pa povzroča daljši čas prilagajanja in spoznavanja okolja – jezik, ponudba... vendar zaradi

drugih dejavnikov, pozitivno vpliva na konkurenčnost ponudnikov).

Enakovredno obravnavanje turizma s strani državne politike kot vseh ostalih nesezonskih

gospodarskih panog ter nespodbujanje aktualnega stalnega usposabljanja in izobraževanja

kadrov za gostinsko in turistično dejavnost – nesorazmerje formalnih izobraževalnih

programov in kadrov (gostinci:turisti), ki je v realnosti ravno obratno od potreb na trgu

(premalo gostinskega kadra in preveč turističnega).

Obstoječa zakonodaja in predpisi, ki opredeljujejo gostinsko in turistično (gospodarsko)

dejavnost je relativno toga in otežuje fleksibilnost, skladno s potrebami in trendi na trgu. Na

nacionalnem nivoju in v strateških razvojnih dokumentih je prisotno premalo pozitivnega

duha in opredeljenih razvojnih spodbud za razvoj turizma v obrobnih krajih - preskromen

policentrični razvoj in preveliko spodbujanje razvoja ter promocija »klasičnih« turističnih

centrov Slovenije (Ljubljana, Portorož in Bled).

8. SWOT ANALIZA

Obstoječe pozicioniranje turistične ponudbe občine Šmarješke Toplice temelji na dobro

uveljavljenih termah, izrednih naravnih danostih, dobri lokaciji, prijaznosti domačinov,

destinaciji s pestro ponudbo za športne aktivnosti, rekreacijo in sprostitev, prijetni za

preživljanje zimskih in poletnih počitnic, s poudarkom na kulinariki, vinu, etnološki dediščini

ter bogati kulturni dediščini in arheoloških najdiščih. V nadaljevanju je pozicioniranje

razčlenjeno glede na prevladujoči imidž, glavne koristi in elemente diferenciacije.


63

8.1 Pozicioniranje obstoječe turistične ponudbe občine Šmarješke Toplice

8.1.1 Prevladujoči imidž

- turistična občina,

- ugledne, skozi vse leto mednarodno obiskane Terme Šmarješke Toplice,

- uspešen zdraviliški kot tudi wellness turizem v Termah Šmarješke Toplice,

- bogata naravna, kulturna in sakralna dediščina,

- tradicionalni športno rekreacijski center (bazeni, nordijska hoja),

- izredno lepa in neokrnjena narava,

- gostoljubnost in prijaznost domačinov,

- aktivna društva na enološkem in etnološkem področju,

- zidanice.

8.1.2 Glavne koristi

- dobra prometna dostopnost lokacije,

- možnost sprostitvenega ali aktivnega oddiha,

- alternativne oblike turizma,

- oddih v pristnem naravnem okolju,

- podeželski turizem,

- zidaniški turizem,

- poslovna srečanja,

- dolgoletne izkušnje domačinov s turizmom, večjezičnost…

8.1.3 Elementi diferenciacije

- izredne naravne danosti: neokrnjena narava, termalni vrelci,

- destinacija zdravja,

- zidanice in vinsko turistične ceste,

- izhodišča za različne športe,

- izredno kulturno, zgodovinsko in sakralno bogastvo,

- etnografsko bogastvo, zgodbe,

- pomembna arheološka najdišča.

Na podlagi ugotovitev iz analize turizma občine Šmarješke Toplice je v nadaljevanju

predstavljena SWOT matrika. Predstavlja sintezo ključnih strateških dejavnikov, ki vplivajo na

razvoj turizma v občini Šmarješke Toplice.


64

Izpostavljamo ključne prednosti in priložnosti. Identificirane slabosti bo potrebno preseči z

ustreznimi politikami in aktivnostmi ter jih spremeniti v prednosti. Identificirane nevarnosti bo

potrebno spremeniti v priložnosti.

8.2 Prednosti

- geostrateška lega občine ob avtocestnem križu,

- neokrnjena narava,

- izredne naravne danosti za razvoj turistične dejavnosti,

- mirna in varna destinacija,

- mednarodno uveljavljene Terme Šmarješke Toplice,

- konstanten dotok gostov v Terme Šmarješke Toplice skozi vse leto,

- obstoječi turistični proizvodi in infrastruktura,

- tradicija turizma in raznolikost ponudbe na majhnem mestu,

- bogata zgodovinska in kulturna dediščina ter etnološke posebnosti in zgodbe,

- veliko število sakralnih objektov,

- evropsko pomembne arheološke najdbe,

- možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi,

- vzpostavljen sistem sprehajalnih poti za nordijsko hojo,

- možnosti za sprostitev,

- aktivno društveno delovanje,

- vključevanje tradicije in domače obrti v turistično ponudbo,

- pestra ponudba kulinarike in vina,

- gostoljubnost turističnih delavcev in prebivalstva,

- uveljavljena tradicija turizma (večjezičnost domačinov ter gostinskih in

turističnih delavcev),

- pozitiven trend pri urejanju vasi in občine kot celote.

8.3 Slabosti

- neenakomeren razvoj destinacije (koncentracija predvsem v Termah

Šmarješke Toplice),

- nepovezanost vasi in občutek odrinjenosti,

- nepovezanost in razdrobljenost ponudbe (terme, hotel, zasebne nastanitve,

gostinstvo, turistične kmetije, dejavnosti na kmetijah, domače obrti...),

- pomanjkanje interesa za investiranje v turistično infrastrukturo,

- neizoblikovani integralni turistični proizvodi,

- pomanjkanje strokovnega kadra in znanja za management v turizmu,


65

- pomanjkanje interesa za vlaganje v razvoj športno-turistične infrastrukture in v

razvoj kulturno-kongresnega središča,

- pomanjkanje javno-zasebnih partnerstev pri vlaganjih v razvoj turizma,

- celotna občina in njeni prebivalci ne živijo v duhu turizma,

- premalo kvalitetnih in celostnih informacij o ponudbi celotne občine v različnih

jezikih,

- ni izdelane celostne podobe občine Šmarješke Toplice kot turistične

destinacije,

- slaba prepoznavnost občine Šmarješke Toplice kot turistične destinacije v

Sloveniji in v tujini,

- premalo turistične usmerjevalne in informativne signalizacije: panoramski

zemljevid občine, označene poti, razgledne točke, informacije o naravni,

kulturni, sakralni dediščini in arheoloških najdiščih na mestu samem,

- Terme Šmarješke Toplice so v občini edini pravi vir turizma – premalo je

komplementarnih dejavnosti, oziroma dejavnosti, ki niso neposredno odvisne

od turistične sezone ali se ji lažje prilagajajo,

- premalo povezav v okviru regijskega oz. destinacijskega turizma,

- premalo razvojne klime,

- slaba osveščenost prebivalstva o lastnih možnostih pri razvoju turizma,

- neorganizirana promocija in trženje občine Šmarješke Toplice kot destinacije,

- premalo bazenskih kapacitet (premalo izkoriščen vir termalne vode),

- slaba dostopnost (slabe avtobusne povezave, dostop z vlakom ni mogoč).

8.4 Priložnosti

- zaradi izgradnje avtocestnega križa lahko dostopno območje,

- raznolika ponudba in ponudba zunaj sezone,

- razvoj podeželskega turizma na kmetijah, v zidanicah,

- oživljanje vasi z obnovo starih kmetij, skednjev, vodnjakov, z razvojem starih

obrti, običajev in na ta način razvoj novega turističnega proizvoda in s tem

povezanih tematskih poti,

- upoštevanje trajnostnega razvoja tako pri varstvu okolja, kot tudi pri turizmu,

- zaščita naravnega okolja z ohranjanjem biotske raznovrstnosti (območja

Natura 2000),

- povezovanje turističnih ponudnikov in motiviranje le-teh za vključevanje v

javno-zasebna partnerstva,

- povezovanje na lokalni, regionalni in medobčinski ravni ter poudarek na

mednarodnem sodelovanju,


66

- razvoj novih nočitvenih kapacitet (v zidanicah in na vasi - podeželski turizem,

hkrati pa tudi povečanje hotelskih kapacitet in gradnja apartmajskega naselja),

- alternativne oblike turizma (kampiranje na prostem, postajališče za avtodome,

kolesarski hostel…),

- mladinski turizem, dom za šolske in obšolske dejavnosti,

- turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetijah in v zidanicah,

- avtentičnost ponudbe,

- pridobivanje razvojnih finančnih sredstev iz EU,

- območje z oživljanjem domače in umetne obrti,

- razvoj novih turističnih proizvodov,

- razvoj prepoznavne celostne podobe in tržne znamke turistične destinacije

Šmarješke Toplice,

- vzpostavitev in razvoj tematskih poti in ponudbe, ki temelji na legendah,

zgodbah (Škratova luknja, povodni mož Dalde…), arheoloških najdbah,

zgodovini gradov ter apliciranje zgodb v tuje jezike in s tem povezati razvoj

spominkov, izdelkov in prireditev značilnih za občino Šmarješke Toplice,

- vključitev odločitev razvoja turizma v prostorske plane Občine Šmarješke

Toplice in s tem možnost za opredelitev naselitvenih predelov ter zelenih con

in ostalih prostorskih rešitev,

- aktivno trženje destinacije Šmarješke Toplice pri letalskih prevoznikih ter

najprej in predvsem na lokalni ravni (med občani in občankami),

- izdelava multimedijske predstavitve ponudbe občine Šmarješke Toplice,

- povečanje prostora namenjenega športnim aktivnostim in rekreaciji ter površin

z otroškimi igrali,

- izraba obeh termalnih vrelcev (v Šmarjeških Toplicah in v Klevevžu) za razvoj

dodatnih bazenskih kapacitet,

- trženje prostih nočitvenih kapacitet preko spleta z enotno izdelano strategijo

za trženje.

8.5 Nevarnosti

- negativne posledice v primeru zmanjšanja vloge turistične dejavnosti na vseh

področjih (demografsko, gospodarsko...),

- prevelik interes za turizem s strani investitorjev, zaradi izgradnje avtoceste,

- prepozno prepoznavanje sprememb v trendih in prepočasno reagiranje

ponudbe,

- nesistematična pozidava na območjih primernih za razvoj ali širitev turistične

ponudbe,


67

- neusklajenost naravnanosti kapitala s cilji razvoja celotne občine,

- nenaklonjenost razvoju manjših podjetnikov (družinskih hotelov, penzionov...)

s strani finančnih institucij,

- intenzivnejši razvoj ponudnikov v vzhodni in južni Evropi,

- prevelika obremenitev okolja in lokalnega prebivalstva zaradi

(pre)intenzivnega razvoja turizma,

- nevarnost razvoja masovnega turizma,

- zaraščanje krajine, zaradi opustitve kmetijske dejavnosti,

- prostorska problematika,

- premalo vlaganja v obveščanje in trženje,

- nezadostna povezanost (individualizem) različnih akterjev na področju

turizma,

- pomanjkanje specifičnih znanj ter nepripravljenost sledenja in končne

realizacije dogovorjenih ciljev,

- pomanjkanje tržne naravnanosti in premalo podjetniškega pristopa,

- nerazumevanje in pasivnost posameznikov (prebivalcev) za razvoj turistične

dejavnosti in nekaterih turističnih ponudnikov,

- neupoštevanje trajnostnega razvoja,

- cenejša območja s podobno ponudbo,

- neizpolnjevanje pričakovanj turistov,

- pasivnost turističnih vodnikov.

9. PRIMERJALNA ANALIZA

Analiza primerjalnih destinacij je bila v večini opravljena z pregledovanjem predstavitvenih

spletnih strani destinacij, preko predstavitev in predavanj ter preko obiska in osebne izkušnje

destinacije.

Namen analize je bil ugotoviti primerljive in konkurenčne prednosti turističnih destinacij v

razmerju do občine Šmarješke Toplice. Poudarek primerjalne analize je bil predvsem na

turistični ponudbi in aktivnostih na ravni destinacije, ponudbi integralnih turističnih produktov,

nastanitvenih zmogljivostih destinacije, opredelitvi ključnih segmentov gostov in

pozicioniranju.

Primerjalne destinacije so bile izbrane na podlagi primerljivih naravnih danostih, geografskih

podobnosti ter pomembnosti ponudbe v zimski ter poletni sezoni.


68

9.1 Primerjalna destinacija Steirisches Vulkanland

Štajerski Vulkanland je marketinški projekt regije na jugovzhodu Avstrije. Tvori ga kar 77

med seboj povezanih občin iz okrajev Felbach, Bad Radkersburg, Fürstenfeld in Weiz, ki so

se med seboj povezali v združenje, ki skrbi za napredek Vulkanlanda. Projekt, ki se financira

iz proračunov občin in iz programa Evropske unije Leader+, ima cilj okrepiti tako

gospodarstvo kot tudi povezanost celotne regije.

Ta posebna regija je nosilec velike vizije in zgled dobre prakse mnogim ostalim, tudi občini

Šmarješke Toplice. Vulkanland je za svoje izjemne uspehe prejel tudi evropsko nagrado za

prenovo podeželja.

Poimenovanje Steirisches Vulkanland (štajerska vulkanska dežela) se navezuje na ostanke

vulkanov, ki so danes opazni le še kot značilno oblikovani griči, dediščina vulkanov pa so tudi

termalni vrelci in plodna prst. Vulkani izvirajo izpred 17 milijonov let (doba miocena), pa tudi

iz mlajšega obdobja vulkanizma, izpred 2 milijonov let (doba pliocena). Poimenovanje izhaja

iz dobro premišljene marketinške kampanje, ki ponuja zgodbo in visoko doživljajsko vrednost

destinacije.

Regijski projekt je razdeljen na tri enakovredne enote, ki so pozicionirane in komunicirane

zelo močno in jasno. Vulkanland se pozicionira na treh ključnih področjih:

- kot kulinarična regija,

- kot evropska regija obrti in

- kot regija življenjske moči.

Kulinarična raznolikost na jugovzhodu Štajerske je skoraj neprekosljiva. Tukaj so razvili

regionalni kulinarični center, povezali kmetije in podjetnike ter oblikovali regijske blagovne

znamke za mesne izdelke, pivo, vino, naravne sokove, jabolčno vino ipd., ki jih v večini

primerov tržijo pod skupnim imenom v specializiranih prodajalnah z možnostjo ogleda

produkcije in degustacije.

Obrti imajo v Vulkanlandu dolgo tradicijo. Najsi gre za mizarstvo, umetno kovaštvo, pletenje

košar ali mojstrsko obdelavo kamna, v Vulkanlandu so mojstri svoje spretnosti skozi leta

izpopolnil do popolnosti. Prebivalci regije so se naučili ceniti vrednost svojih sposobnosti in

jih tudi uspešno tržijo. Regijsko gospodarstvo je tako uspešnejše, z vztrajnostjo pa so dosegli

tudi višjo raven življenja in dela v regiji.


69

Tretje področje – kjer se Vulkanland predstavlja kot regija življenjske moči – je turizem. Z

obnovo in ohranjanjem starih domačij so uspeli razviti podeželje na takšen način, da so

ohranili avtentičnost in domačnost, s tem pa gostom poleg nastanitve ponujajo še dodano

vrednost v obliki doživetja. Takšne počitnice na podeželju so namenjene predvsem družinam

z majhnimi otroki, ljubiteljem ohranjanja naravne in kulturne dediščine, pohodništva,

wellnessa, podeželskega načina življenja, značilne kulinarike, bio pridelane hrane, mirnega

okolja ipd. »Po sledeh vulkanov«, je omrežje pešpoti po vulkanski pokrajini, ki je dolgo 300

kilometrov in poleg očarljive pokrajine ponuja tudi gosto omrežje izvrstnih rokodelskih

delavnic, kulinarike in obrti.

Njihova filozofija življenja je tesno povezana z naravo, trajnostnim razvojem, kvalitetnimi bio

proizvodi in medsebojnim sodelovanjem. Njihovo delo je postalo njihov način življenja.

Obnavljanje starih domačij za počitnice na podeželju je potekalo desetletje in je sestavni del

ustvarjanja regije Steirisches Vulkanland (ki je nova regijska identifikacija in tudi zaščitna

znamka, ki simbolizira gradove, gričevnato pokrajino in barve) kot razvojnega koncepta za

pred desetimi leti nerazvito Spodnjo Štajersko, pokrajino, ki meji na slovensko Goričko.

Regionalno oblikovanje življenjskega prostora in regionalno vrednotenje prinašata regionalno

ustvarjanje vrednosti, samostojno gospodarstvo, živahno kulturo, stabilno družbeno življenje,

zdrav turizem in učinkovito infrastrukturo. Vsem vključenim v projekt je skupno, da so začeli

iz nič. Danes že žanjejo uspehe. Ljudje in narava. Predvsem pa se držijo načela: Vse kar

daš, se ti bo vrnilo. Dobro ali slabo!

Vulkanland je z občino Šmarješke Toplice primerljiv predvsem po podobnem okolju in

podobnih razvojnih potencialih, ki potrebujejo dobro marketinško idejo in zgodbo da zaživijo,

kakor po velikosti in številu prebivalstva. Pri tem projektu gre namreč za regijsko povezavo

77 manjših občin v večjo turistično destinacijo, ki se trži pod enotno blagovno znamko.

Pozicioniranje Vulkanlanda je tako močno in prepoznavno, da ga ni mogoče zgrešiti, saj se

pojavlja celostno in povsod. Povezavo regije z močno zgodbo (o vulkanih), je moč videti na

vseh ravneh: blagovne znamke, ki so povezane z vulkani (pivovarna Lava Bräu, blagovni

znamki piva Lava Luna in Lava Rossa, predelava mesa Vulcano, vinarstvo Eruption, oblačila

Vulkano), omrežje pohodnih poti (Auf den Spuren der Vulkane – Po sledeh vulkanov)… Na

takšen način bi občina Šmarješke Toplice svojo zgodbo lahko ustvarila na podlagi zaliva

panonskega morja in z obujanjem obrti, ki so bile na tem področju dejavne v času Keltov.


70

9.2 Primerjalna destinacija Podčetrtek

Turistično območje Podčetrtka se od preostalih destinacij razlikuje v pestri zunaj penzionski

ponudbi v okolici, ki je nastala kot plod dobrega sodelovanja med vodilnim turističnim

ponudnikom Termami Olimia in ostalimi turističnimi ponudniki v občini. To sodelovanje

temelji na ideji, naj se ponudniki ne zapirajo v svoj prostor. Tako imajo gosti možnost, da v

celotni ponudbi destinacije izberejo, kar jim ustreza, in si s tem sami oblikujejo svoj dopust.

Lahko obiščejo muzej, pivovarno, čokoladnico, farmo jelenov, samostan, golf igrišče, kmečke

turizme. Ponujajo torej počitnice po načelu »naredi si sam«.

Zgodbe so tiste, ki omogočajo doživljanje posebnosti kraja, njegove duše, in destinaciji skozi

izvirnost doživetja dodajajo vrednost. V Podčetrtku zato gradijo na tradiciji okolja, zdravilnih

zelišč in narave. Naslanjajo se na zgodbo o termalni vodi, ki so jo spletle že generacije

njihovih prednikov. Na svoj način so jo s svojim delovanjem in eno izmed prvih lekarn v

Evropi vtkali že patri v olimskem samostanu. Zgodba so ljudje, gostitelji in vodniki, ki vodijo k

sožitju posameznika z naravo. Zaradi tega o Podčetrtku govorijo kot o zmagoviti kombinaciji

narave in ljudi.

V občini Podčetrtek vlagajo v turistično infrastrukturo (označbe, pešpoti, kolesarske steze) in

spodbujajo posameznike k razvoju turistične ponudbe, dobro pa izkoriščajo tudi ponujene

priložnosti in razvijajo konkurenčno prednost tega, še do nedavnega, zapostavljenega

območja. Prepričani so, da je potrebno čim več sredstev pridobiti iz razvojnih skladov

Evropske unije in spodbujati javno-zasebna partnerstva. Konkreten primer javno–zasebnega

partnerstva je večnamenska dvorana, ki jo bodo Terme Olimia zgradile v sodelovanju z

občino.

Podčetrtek je destinacija za srednji in višji srednji razred, saj omogoča elitno storitev.

Usmerjajo se predvsem v tip destinacije za aktivno revitalizacijo poslovno obremenjenih

posameznikov, ki dva- do trikrat na leto potrebujejo kakovostno sprostitev. Pa tudi na vse

druge posameznike, ki živijo in delajo skladno s filozofijo »zdrav duh v zdravem telesu«.

Veliko priložnost za nadaljnji razvoj turizma v občini Podčetrtek vidijo v vnovični ojezeritvi

Vonarskega jezera. Pri projektu že aktivno sodelujejo občina Podčetrtek, občina Rogaška

Slatina in turistično gospodarstvo obeh občin. S povezavo teh dveh turističnih centrov bo

območje Podčetrtka in Rogaške Slatine postalo največja turistična destinacija v Sloveniji.

Večji projekti, ki so se jih v zadnjem času lotili v Termah Olimia in Občini Podčetrtek, so bili:

gradnja kanalizacije v Olimju, atletski stadion v Podčetrtku in kolesarska steza v Olimju. V


71

načrtu imajo gradnjo večnamenske dvorane, glavna lanska pridobitev na področju turizma pa

je bil novi hotel Sotelia.

Vsekakor je pomembno, da se pomembnosti turizma za občino zavedajo tudi domačini.

Glede na to, da so že vrsto let med najbolj urejenimi kraji v Sloveniji, prebivalci dejansko

veliko pripomorejo k temu, da je turizem v občini tako razvit. Pomembno pa je tudi uspešno

komuniciranje in sodelovanje med posameznimi turističnimi ponudniki v občini. Skrite

možnosti za razvoj pa vidijo v gradnji čim več športno-turistične infrastrukture, kot so denimo

kolesarske steze in sprehajalne poti in v dobrih celostnih ponudbah, kot sta denimo Olimje in

Virštanj.

Skupaj s Hrvaško sodelujejo tudi na projektu turistične cone Sotla. Občina Podčetrtek na

slovenski strani meje in občina Zagorska Sela na hrvaški strani sta se leta 2002 dogovorili za

vzpostavitev posebne turistične cone. Ta cona turistom, popotnikom in izletnikom na

pešpoteh, kolesarskih stezah in vodnih poteh, olajšuje prečkanje državne meje ter s tem dela

potepanje od zanimivosti do zanimivosti območja še prijetnejše. Obsega naselja v malo

obmejnem pasu od jeza na bodočem Vonarskem jezeru pri naselju Vonarje v Sloveniji in

Harina Zlaka na hrvaški strani do malo obmejnega prehoda Sedlarjevo na slovenski oziroma

Plavič na hrvaški strani.

Destinacija Podčetrtek je z Občino Šmarješke Toplice bolj primerljiva, saj imata obe podobno

število prebivalcev (Občina Podčetrtek šteje 3374 prebivalcev v 26 naseljih; Občina

Šmarješke Toplice pa 3010 prebivalce v 24 naseljih), podobno geografsko izhodišče z

gričevnato pokrajino, nekaj potoki in višjimi hribi poraslimi z vinsko trto, obe občini imata

termalno zdravilišče (Terme Olimia, Terme Šmarješke Toplice), zgodovinsko pomemben

grad (Grad Podčetrtek, Grad Klevevž) in veliko število pohodnih poti. Nadgradnja turizma

občine Podčetrtek je predvsem v ponudbi zanimivih izletniških doživetij kot je ogled

etnološke zbirke, ogled nojev in ostalih zanimivih živali na domačiji, obisk čokoladnice, izlet v

minoritski samostan, obisk Dežele pravljic in domišljije, ogled farme jelenov in keramične

delavnice, ogled proizvodnje piva, ogled muzeja figuric iz Kinder jajčkov, degustacija v vinski

kleti, vožnja s štirikolesniki po maloobmejnem pasu, pikniki, pohodi, ribolov ipd. Izleti se med

seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo, vse pa povezujejo zgodbe, ki naredijo iz navadnega izleta

doživetje.


72

9.3 Ugotovitve analize primerjanih destinacij

Iz analiziranih destinacij je bilo ugotovljeno, da je najpomembnejše natančno segmentiranje

in pozicioniranje turistične ponudbe tako na ravni celotne destinacije kot posameznega kraja.

Glavni segmenti, ki se pojavljajo pri obeh primerjanih destinacij so uporabniki storitev

wellnessa, ljubitelji rekreacije, narave in miru ter kulinarični turisti.

Izbrane destinacije izpostavljajo svojo naravnanost k trajnostnem turizmu, ohranjanju

naravne in kulturne dediščine ter podeželja ter naravnanost k športno-rekreativnim

dejavnostim. Ponujajo tudi konferenčne možnosti ter organizacijo športnih in kulturnih

dogodkov in izletov.

Ugotovitve analize primerjanih destinacij Steirisches Vulkanland, Podčetrtek in občine

Šmarješke Toplice so naslednji ukrepi:

- večja integracija in povezanost celotne turistične ponudbe,

- ciljno pozicioniranje destinacije,

- ciljno segmentiranje ponudbe,

- uvedba integriranih turističnih proizvodov, ki gostom ponujajo doživetja,

- izpostavitev glavnih zakladov kulturne, naravne in sakralne dediščine in njihova

povezava v zanimive zgodbe,

- poudarek na kulinaričnih posebnostih regije in pristnih doživetjih v zidanicah,

- spodbujanje in ohranjanje domače in umetne obrti ter

- skrb za ohranjanje podeželja.

10. RAZVOJNI MODEL

10.1 Pomen in vloga posameznih javnosti pri strateškem razvoju turizma v občini

Šmarješke Toplice

Turizem je dejavnost, ki je zelo integralna in torej združuje veliko število gospodarskih

dejavnosti, naravnih in kulturnih danosti, infrastrukturnih pogojev in drugih dejavnikov, ki

vplivajo na konkurenčno sposobnost določenega turističnega območja. Ti dejavniki so

seveda med seboj povezani in delujejo kot sistem v katerem mora delovati vsak njegov del,

če želimo da je ponudba, ki jo doživlja gost na tem turističnem območju kakovostna in

sposobna za tekmovanje na zelo konkurenčnem turističnem trgu.


73

Ti dejavnike so zaradi lažjega razumevanja in preglednosti razdeljeni v naslednje štiri sklope

pri katerih so navedeni tudi ključni dejavniki:

a) Strategija območja, struktura ponudbe in notranja konkurenca ponudnikov:

- čim manj vstopnih in izstopnih ovir za vstop na trg za podjetnike,

- podjetništvu spodbudno reguliranje poslovnih aktivnosti z državno zakonodajo in

občinskimi akti,

- koncentracija / struktura – lastništvo, združenja, monopoli ipd.,

- jasna in trženjsko pogojena strategija razvoja in trženja turizma na območju.

b) Pogoji ključnih dejavnikov/danosti na območju in njihova razvitost:

- kakovost človeških danosti na območju,

- razvitost trga kapitala,

- razvitost in opremljenost z infrastrukturo,

- turistična infrastruktura na območju,

- primarne danosti,

- know-how.

c) Pogoji povpraševanja:

- razgledanost in zahtevnost obiskovalcev in turistov,

- vedenjski profil obiskovalcev in turistov,

- izobraženost obiskovalcev in turistov,

- stopnja posrednosti (institucionaliziranosti) komercializacije /prodaje,

- nadzor kakovosti ponudbe.

d) Vezano (komplementarno) in podporno gospodarstvo:

- organizatorji potovanj in specializirane turistične agencije,

- restavracije, bari,

- športne in rekreacijske aktivnosti na območju,

- tematske poti,

- razne storitve (trgovine, prevozništvo, banka, zdravstvo…),

- informacijski sistem za turiste na območju.

-

Vsi navedeni dejavniki in njihova razvitost določajo tekmovalno sposobnost turističnega

območja. Če pogledamo vsebino posameznih dejavnikov na turističnem območju vidimo, da

vsebino in stopnjo razvitosti posameznih dejavnikov določajo različne vrste subjektov, ki

sodelujejo pri oblikovanju turistične ponudbe nekega območja, ki jih lahko razvrstimo na:


74

1. Javni sektor:

- država,

- občina,

- javna podjetja in zavodi.

2. Zasebni sektor:

- neposredni ponudniki turističnih storitev,

- komplementarni ponudniki turističnih storitev (obrtniki, kmetije).

3. Javno-zasebni sektor:

- civilno-pravne organizacije, društva,

- TIC kot partnerstvo Občine Šmarješke Toplice in zasebnega podjetja.

Kljub temu, da je turizem domena privatnega gospodarskega sektorja in majhnega

podjetništva imajo subjekti javnega sektorja, še posebej občina ključno vlogo pri

zagotavljanju pogojev za dolgoročno uspešnosti razvoja turizma na določenem območju.

10.1.1 Vloga javnega sektorja pri razvoju turizma občine Šmarješke Toplice

Javni sektor - občina in tudi država mora zagotavljati maksimiranje koristi, ki jih prinaša

turizem in minimizirati probleme, ki se lahko pojavljajo pri razvoju turizma v dobro

gospodarskega razvoja območja, mednarodne konkurenčnosti, novih delovnih mest, socialne

varnosti, pozitivnega in načrtovanega razvoja okolja in dolgoročnih koristi turističnega

gospodarstva. Način izvajanja aktivnosti javnega sektorja mora temeljiti na nenehni

koordinaciji s privatnim sektorjem zaradi večje učinkovitosti razvojnih in trženjskih aktivnosti.

Naloge javnega sektorja Občine Šmarješke Toplice na turističnem območju so da:

1. Vzpostavi in skrbi za urejeno komunalno infrastrukturo, ki olajšuje investicije

privatnega sektorja v turistično infrastrukturo in suprastrukturo (ceste, pločnike,

kolesarske steze, vaške trge, občinske zelenice in površine).

2. Ureja prometni režim v občini (ureditev boljših avtobusnih povezav z večjimi

središči (Novo mesto), umiritev prometa skozi naselja Šmarješke Toplice,

Šmarjeta in Zbure, ureditev priključka na avtocesto.

3. Spodbuja razvoj trajnostnega turizma s strateškim načrtovanjem in pripravo

ustreznih prostorskih planov.

4. Pospešuje materialni razvoj turizma z intenzivnim državnim in mednarodnim

lobiranjem in oblikovanjem občinskih skladov za revitalizacijo vasi (ureditev fasad

hiš, vaških trgov), kulturne in naravne dediščine.


75

5. Pojavlja se kot investitor in soinvestitor v določene ključne objekte turistične

infrastrukture in turističnih programov v občini (večnamenska dvorana, obnova

starega šolskega poslopja v Šmarjeških Toplicah za potrebe Centra za šolske in

obšolske dejavnosti, vlaganje v športno-rekreativne objekte, kolesarski hotel in

drugi projekti uresničevanja strategije razvoja turizma.

6. Skrbi za turistično informacijsko dejavnost v kraju s tesnim sodelovanjem

privatnega sektorja v obliki skupnega »javno zasebnega partnerskega odnosa«.

Izvajajo se aktivnosti informiranja v Turistično-informacijskem centru, vzdrževanje

in postavitev dodatnih turističnih označb in turistične signalizacije, nadgradijo se

obstoječe spletne strani s centralnim rezervacijskim sistemom za sobodajalce in

dodatnimi ažurnimi turističnimi informacijami na spletnem portalu

www.slovenia.info.

7. Vzpostavlja ustrezno socialno in zaposlitveno politiko, sofinancira in vzpodbuja

usposabljanje in izobraževanje na področju deficitnih poklicev v turizmu, spodbuja

zaposlovanje ljudi v turistični dejavnosti v občini Šmarješke Toplice iz lokalnega

okolja, širšega regijskega področja in celotne Slovenije in vpliva na ugodne

življenjske razmere lokalnega prebivalstva.

8. Se zavezuje, da se bo pobrana turistična taksa vlagala izključno v razvoj turizma

in izgradnjo turistične infrastrukture.

10.1.2 Vloga zasebnega sektorja in medsebojna povezanost gospodarskih subjektov

pri razvoju turizma občine Šmarješke Toplice

Od raznolikosti in obsega ponudbe privatnega gospodarskega sektorja, ki ga tvorijo

ponudniki osnovnih turističnih storitev in dopolnilne ali komplementarne turistične ponudbe je

v največji meri odvisna učinkovitost in kakovost turistične ponudbe območja. Gospodarski

subjekti so ključni dejavniki turističnega sistema na ponudbeni strani in torej tudi ključni

subjekti turistične organiziranosti.

Naloge gospodarskih subjektov na turističnem območju občine Šmarješke Toplice pri razvoju

turizma so porazdeljene po vrstah dejavnosti gospodarskih subjektov:

1. Gospodarski subjekti in podjetniki na področju hotelske in gostinske dejavnosti,

rekreacijskih, športnih, kulturnih, konferenčnih, wellness in zabaviščnih storitev:

- izvajanje poslovno komercialnega trženja obstoječih storitev,

- investirajo v razvoj novih potrebnih kapacitet, turističnih programov in proizvodov,

- skrbijo za izvajanje kakovostne turistične ponudbe,

- dodatno usposabljajo in izobražujejo zaposlene ljudi,

- izvajajo »PUSH« trženjske aktivnosti,


76

- sodelujejo z javnim sektorjem pri trženju doma in v tujini,

- sodelujejo z ostalimi gospodarskimi subjekti, javnim sektorjem in civilnim sektorjem

pri oblikovanju integralnih novih, konkurenčnih turističnih programov, proizvodov in

paketov namenjenim končnim potrošnikom.

2. Ponudniki dopolnilnih storitev in izdelkov (domača obrt, prevozniki, servisne

storitve…):

- sooblikujejo celovito integralno turistično ponudbo občine Šmarješke Toplice,

- sodelujejo s ponudniki osnovnih turističnih storitev pri oblikovanju turističnih

programov in proizvodov,

- nastopajo pri trženju integralne turistične ponudbe občine Šmarješke Toplice.

3. Organizatorji potovanj in turistične agencije

- oblikujejo in tržijo turistične pakete in potovanja z ostalimi gospodarskimi subjekti in

podjetniki kot »dobavitelji« sestavnih delov za pakete,

- izvajajo trženjske aktivnosti do končnih potrošnikov.

10.1.3 Vloga civilno pravnih organizacij pri razvoju turizma občine Šmarješke Toplice

Sektor civilno-pravnih organizacij vključuje vsa društva, ki delujejo v občini Šmarješke

Toplice. Vloga in dejavnost društev v turistični ponudbi občine Šmarješke Toplice je:

- spodbujanje domačega prebivalstva za sodelovanje pri pospeševanju turizma z

raznimi akcijami, tekmovanji in urejanjem okolja,

- akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, običajev ter urejanju

okolja,

- olepševanje krajev,

- organiziranje nekaterih tipičnih prireditev v svojem okolju ali sodelovanje pri

določenem delu prireditev z drugimi dejavniki,

- akcije osveščanja mladih za turizem,

- povezovanje s sorodnimi društvi v drugih občinah, regijah (državno in mednarodno)

in spodbujanje povezovanja proizvodov,

- gostinska dejavnost v določenem obsegu v skladu s področnim zakonom.

10.1.4 Opredelitev vloge Turistično-informacijskega centra

Vloga TIC-a je, da povezuje ponudnike turističnih storitev, javni sektor, društva ter druge s

turizmom povezane akterje ter vzpodbuja in usklajuje njihove aktivnosti na področju:

- izvajanje nekaterih promocijskih aktivnosti v kraju,


77

- izvajanje dejavnosti Turistično informacijskega centra v dogovoru z občino in

turističnim gospodarstvom,

- prodaja spominkov, ribolovnih dovolilnic, vstopnic, vozovnic, ipd.,

- izposoja rekvizitov za rekreacijo in sprostitev,

- založništvo promocijskih materialov,

- izvajanje lokalne turistične vodniške službe,

- vzpostavitev in skrb za osnovno javno turistično infrastrukturo in njeno ustrezno

signalizacijo (pohodne poti, sprehajalne poti, kolesarske poti, vzdrževanje enotnega

sistema signalizacije – tabel),

- spodbujanje naložb v skupne objekte turistične infrastrukture, ki koristijo večjemu

številu turističnih ponudnikov in turistov na območju občine,

- skrb za celostno podobo in za turistično promocijo območja s »pull aktivnostmi«, kar

pomeni pritegnitev splošne pozornosti in vplivanje na pozicioniranje občine

Šmarješke Toplice, kar bo olajšalo privatnemu gospodarskemu sektorju trženje

konkretnih turističnih ponudb in programov in nastop s »push aktivnostmi«, ki se

nanašajo na konkretne komercialne aktivnosti,

- iskanje razvojnih projektov za oblikovanje novih turističnih proizvodov, integralnih

turističnih proizvodov, vključno s turistično infrastrukturo,

- upravljanje z blagovno znamko in tržnim komuniciranjem turistične destinacije

Šmarješke Toplice,

- oblikovanje, promocija in trženje celovite turistične ponudbe, predvsem pa manjših

turističnih ponudnikov,

- razvoj in organizacija sistema informiranja,

- razvoj in vzdrževanje centralnega informacijskega in rezervacijskega sistema,

- organiziranje in trženje prireditev,

- upravljanja s turistično infrastrukturo,

- usklajevanja aktivnosti društev, ki se neposredno ali posredno povezujejo s turistično

dejavnostjo na turističnem območju občine Šmarješke Toplice,

- raziskave, razvoj, izobraževanje in usposabljanje turističnih ponudnikov,

- skrbništvo nad uresničevanjem zastavljenih ciljev in aktivnosti iz sprejete strategije

razvoja turizma občine Šmarješke Toplice.

Viri financiranja:

- občinski proračun (namenska vira: turistična taksa in del koncesijskih dajatev),

- državni proračun,

- turistično gospodarstvo,

- lastna pridobitna dejavnosti (prodaja spominkov, storitev, oglasov),

- sponzorji, donacije, darila.


78

11. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Ključno za uspešno uresničevanje strategije je določitev smeri in intenzivnosti razvoja

turizma v občini Šmarješke Toplice. Glede na dobro geostrateško lego občine Šmarješke

Toplice ob avtocestnem križu, lahko ob pravilnem trženju, v prihodnjih letih pričakujemo

znatno povečanje obiska, nočitev in prometa z naslova turizma.

Obstoječe nočitvene kapacitete so v luči teh trendov nezadostne, predvsem pa se kaže

pomanjkanje v gostinski in trgovinski ponudbi ter v ponudbi dodane vrednosti, ki jo

predstavljajo športno-rekreativne aktivnosti, tematske poti, zidaniški turizem, etnološko-

kulinarične posebnosti, kulturni turizem, doživetja…

11.1 Vizija razvoja turizma občine Šmarješke Toplice

Vizija razvoja turizma opredeljuje usmeritev razvoja turizma in občine Šmarješke Toplice.

Strateška vizija dolgoročnega razvoja občine Šmarješke Toplice vključuje izzive in

spremembe, ki jih prinaša globalizacija, temelji na mednarodni prepoznavnosti,

konkurenčnosti ponudbe, urejenosti okolja in trajnostnem razvoju.

Vizija je predstava o tem, kakšna je prihodnost razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice.

Razvoj pa pomeni, postopno se spremeniti, v popolnejšo, bolj dovršeno obliko.

Občina Šmarješke Toplice bo postala mednarodno prepoznavna turistična destinacija

zdravja, ki se nahaja v čudoviti, neokrnjeni naravi. Uveljavila se bo kot destinacija

zdravja, termalne sprostitve, dobrega počutja, aktivnih športov, kulturnega bogastva

ter posebnih doživetij v naravi in ob etnoloških posebnosti na podeželju.

Dinamična in atraktivna bo vedno nudila gostom nepozabna doživetja in osvežujočo

drugačnost v objemu zelenih gričev, vrelcev energije in čarobnega podeželja, med

gostoljubnimi in zadovoljnimi domačini ter v pristnem domačem okolju. Turistična

ponudba bo kakovostna, izvirna in konkurenčna.

Ključni atributi opredeljene vizije so:

- izredne naravne danosti,

- tradicija turizma, urejenost okolja in obstoječa infrastruktura term,

- ugodna geoprometna lokacija,

- potenciali znanja, usposobljenosti in podjetniške inovativnosti ljudi,

- medsebojna povezanost in sodelovanje turističnih ponudnikov, javnega, zasebnega

in civilnega sektorja,


79

- vzpostavljena in urejena turistična infrastruktura (namestitve, gostinstvo, športna

infrastruktura),

- ureditev kulturne in naravne dediščine po načelih trajnostnega razvoja,

- oblikovanje programov in ponudb, ki se nanaša oz. so tesno povezani z

vzpostavljeno in urejeno turistično infrastrukturo,

- dobro mednarodno trženje novih turističnih proizvodov.

11.1 Razvojne usmeritve, cilji

• najti edinstveno prodajno prednost občine Šmarješke Toplice ter z uspešnim in

celostnim trženjem izboljšati kakovost in konkurenčnost turistične ponudbe občine

Šmarješke Toplice in celotne regije,

• ustvariti mednarodno prepoznavnost občine Šmarješke Toplice kot destinacije

zdravja, dobrega počutja, aktivnega preživljanja prostega časa, neokrnjene

narave in trajnostnega razvoja,

• zaradi izgradnje avtocestnega križa, ki bo omogočil boljšo dostopnost občine

Šmarješke Toplice, do leta 2018 podvojiti število nočitvenih kapacitet na 1200

ležišč, izgradnja novih hotelskih kapacitet, družinskih hotelov, apartmajskega

naselja, zasebnih sob, turističnih kmetij, centra za šolske in obšolske dejavnosti,

kolesarskega hotela, večnamenske športne dvorane, nakupovalnega centra,

• obogatiti turistično ponudbo (domače gostilne, restavracije, turistične kmetije,

zidaniški turizem), ki bo dosegala promet, primerljiv z bolj razvitimi turističnimi

destinacijami,

• povečati zunanje in pokrite bazenske kapacitete na različnih lokacijah znotraj

občine,

• ureditev vodnih in športno-rekreativnih površin, pešpoti, kolesarskih poti,

tematskih poti in ostale turistične infrastrukture,

• razvoj turistične osi Šmarješke Toplice – Otočec, ki bo, s krožnimi pohodnimi,

kolesarskimi in tematskimi potmi, zaradi novega poteka avtoceste, postala zelo

pomembna pri povezovanju in izmenjavi gostov med obema turističnima

središčema,

• zagotoviti, da bodo javni, zasebni in društveni sektor uresničevali turistični razvoj

na načelih partnerstva in trajnostnega razvoja,

• povečati vlogo znanja in izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih in

prebivalstva na vseh področjih in ravneh razvoja turizma,

• povečanje kvalitete življenja občanov in urejenosti okolja,

• pospeševanje razvoja turističnih in s turizmom povezanih dejavnosti v občini,


80

• povečanje števila delovnih mest neposredno v turizmu in s turizmom povezanih

dejavnostih v regiji,

• povečanje prihodkov in ekonomskega blagostanja občanov,

• izboljšati prostorske pogoje za razvoj turizma na območjih, ki so strateškega

pomena za razvoj turizma v občini Šmarješke Toplice, in hkrati uresničevati

skladen razvoj v celotni občini,

• ohranjati varovana naravna območja in kulturno dediščino ter opredeliti njihovo

rabo za mirno, izobraževalno in doživljajsko pestro turistično ponudbo,

• izboljšati ponudbo prenočitvenih zmogljivosti v zasebnih sobah in apartmajih ter

predvsem v zidanicah in kmečkem okolju,

• povečati pestrost in kakovost ponudbe podeželja, zlasti na turističnih kmetijah z

raznovrstno dodatno ponudbo storitev, doživetij, izdelkov domače obrti in

ekološko pridelanih in predelanih živil ter z možnostjo aktivnega preživljanja

počitnic na kmetiji,

• povečati možnosti aktivnega preživljanja prostega časa tako v športnem smislu z

razvejano infrastrukturo pohodnih, kolesarskih in drugih tematskih poti, kakor tudi

z izboljšanjem ponudbe na kulturnem področju,

• projekt razvoja turizma pripraviti v obliki, ki bo pritegnil kvalitetne strateške in

finančne investitorje za realizacijo, ki bodo imeli dolgoročni interes po

maksimiranju razvojnih potencialov občine,

• ustvarjanje edinstvene turistične ponudbe so-naravnega ugodja in zdravja, ki se

bo razlikovala od že videnega v slovenski turistični oz. zdraviliško-turistični

ponudbi,

• programska specializacija turistične ponudbe s ciljem visoke dodane vrednosti

lokacije,

• sodelovanje vseh partnerjev - tako javnega kot zasebnega sektorja ter tujih in

domačih vlagateljev,

• širiti razvoj turizma v skladu z načeli trajnostnega razvoja, z upoštevanjem

vpetosti v naravno okolje in z zmanjševanjem obremenitev na okolje.

Za dosego ciljev so potrebne naslednje investicije in izvedba projektov:

- izgradnja novega hotelskega kompleksa z wellness vsebino,

- izgradnja več družinskih hotelov s specializirano ponudbo in s kapaciteto vsak

po 50 postelj,


81

- izgradnja apartmajskega naselja za goste s posebnimi potrebami in željami:

dostop za invalide, za ljubitelje malih živali, športnike… (30 apartmajskih enot

na več lokacijah),

- obnova in vlaganje v nove zasebne nastanitve (sobodajalci),

- izgradnja več gostinskih objektov (3-4 kvalitetni ponudniki gostinskih storitev),

- izgradnja nakupovalnega središča in odprtje več manjših trgovin, ki so

turistično naravnane in razvoj dopolnitvenih storitvenih dejavnosti,

- odpiranje novih objektov kmečkega in zidaniškega turizma (4-5 novih objektov),

- izgradnja 2.000 m2 novih vodnih površin, od tega 1000 m2 zunanjih in 1000 m2

pokritih vodnih površin, širitev vodnih površin pomeni od 200 do 500 prehodnih

gostov,

- izgradnja športno-rekreativnih objektov,

- izgradnja prometne infrastrukture, ki bo omogočala povečan transfer gostov.

Učinki projekta na okolje

Z izvedbo projektov bo v občini Šmarješke Toplice pridobljenih 200 do 250 novih delovnih

mest, kar je izjemnega pomena za ohranitev splošne blaginje v občini. Oblikovane bodo

nove turistične zmogljivosti, ki bodo popestrile obstoječo turistično ponudbo občine in regije

in omogočile obisk dodatnih 800 stacionarnih gostov dnevno in 200 do 500 prehodnih.

Odprle se bodo možnosti za mala in srednje velika podjetja zlasti s storitvenega področja,

hitrejši razvoj turizma in posredno gospodarski razvoj celotne regije in povečanje prihodkov z

naslova komunalnih prispevkov in turistične takse.

Ocena investicije

- okrog 150.000 m2 površin,

- 40 – 50 milijonov EUR,

- realizacija projekta do leta 2018.

Ciljne skupine gostov z vidika motiva obiska:

- wellness, zdravje, zeleni športi, rekreacija in sprostitev - gostje na preventivnem

in sprostitvenem kratkem oddihu (pari na sprostitvi in oddihu, poslovneži na

preventivnih oddihih, beauty programi, ipd.),

- wellness kratke počitnice - gostje na krajših aktivnih ali sprostitvenih počitnicah

skozi vse leto (seniorji, družine, pari),

- gostje na poletnih aktivnih počitnicah – vodne aktivnosti, rekreacija (pari, družine),


82

- družabna in poslovna srečanja – prireditveni in konferenčno seminarski gostje

(manjše in srednje velike konference, seminarji, poslovna srečanja, zaključne

prireditve, zabavne prireditve, ipd.),

- dnevni wellness, vodni in zeleni športi, rekreacija - dnevni gostje na sprostitvi in

rekreaciji,

- dnevni gostje na zabavi in sprostitvi iz regionalnega zaledja,

- tranzitni gostje.

Ciljne skupine z vidika demografske strukture gostov:

- zakonski pari,

- družine,

- aktivni upokojenci,

- poslovneži,

- mladi in aktivni.

Ciljne skupine z vidika življenjskega stila in kupne moči:

- uspešne ženske in moški, ki se želijo nagraditi in razvajati,

- aktivni ljudje v skrbi za duhovno in telesno zdravje in harmonijo,

- pari mlajše in mlajše srednje generacije z manjšimi otroki,

- aktivni upokojenci, ki radi uživajo,

- ljubitelji lepega v življenju

Glavni turistični proizvodi:

- medicinski wellness, zdravje, preventiva,

- sprostitveni krajši ali daljši oddih skozi vse leto,

- wellness oddih, počitnice, rekreacija in šport,

- osebna sprostitev, mir in razvajanje,

- poslovne, kulturne in družabne prireditve,

- kulturni turizem, zidaniški turizem, turistične kmetije in kulinarika.

12. AKCIJSKI NAČRT

V nadaljevanju so opisani razvojni cilji turizma v občini Šmarješke Toplice, ključni izzivi v

turizmu v nadaljnjih dveh desetletjih, razvojne usmeritve, prednostne razvojne aktivnosti in

projekti, razvoj proizvodov in storitev, investicije, dostopnost, trženje in organiziranost, ki jim


83

na koncu sledijo še opredeljeni ključni razvojni investicijski projekti in aktivnosti v turizmu v

občini Šmarješke Toplice.

Razvojni cilji turizma v občini Šmarješke Toplice:

1. dvig kakovosti obstoječih storitev in proizvodov s spremembami za maksimalno

vključitev načel trajnostnega razvoja,

2. diverzifikacija ponudbe v občini Šmarješke Toplice za razširitev in okrepitev turistične

dejavnosti upoštevajoč trende v povpraševanju in ponudbi konkurence z:

a) nadgradnjo obstoječih proizvodov in razvojem novih kakovostnih trendovskih in

trajnostnih turističnih proizvodov in storitev,

b) diverzifikacijo ponudbe urbanega dela in vključitev podeželskega zaledja občine

Šmarješke Toplic,

c) izvajanjem trženjskih strategij razvoja, navzkrižnega in verižnega trženja

turističnih proizvodov, kreiranjem blagovnih znamk in okrepljeno turistično

promocijo,

3. povečanje konkurenčnosti skozi specializacijo-diferenciacijo ponudbe in storitev ob

hkratnem upoštevanju načel trajnostnega razvoja,

4. poudarjanje unikatnosti in regionalnih značilnosti, ki jih odlikuje tradicija in/ali visoka

doživljajska vrednost,

5. razvoj visoko specializirane oblike turizma (npr. destinacija zdravja) in spremljajoče

ponudbe z visoko dodano vrednostjo, za izbrane ciljne skupine, ki povprašujejo po

določeni turistični storitvi.

Ključni izzivi v turizmu v občini Šmarješke Toplice 2008-2028:

• uskladitev prostorskih načrtov z razvojnimi potenciali/potrebami turizma skladno s

trajnostnimi načeli,

• oblikovati organizacijski model za okrepitev sodelovanje javnega, zasebnega in civilnega

sektorja in izboljšati koordinacijo med subjekti znotraj turistične dejavnosti,

• bolje tržiti in združevati resurse zlasti pri trženju prireditev in razvojnih aktivnostih,

• uravnotežiti strukturo nastanitvenih kapacitet (investirati v obnovo in razvoj manjših

nastanitvenih kapacitet: privatnih sob, družinskih hotelov, penzionov, turističnih

kmetij,…) in hkrati tudi dodatnega večjega hotela in apartmajskega naselja,

• dekoncentracija nastanitvenih zmogljivosti v centru (Šmarješke Toplice) s povečanim

izkoristkom obstoječih kapacitet skladno z nosilno zmogljivostjo prostora in z izgradnjo

nastanitvenih zmogljivosti tam, kjer je to s trajnostnega vidika dopustno in smiselno (npr.

na podeželju ali na področju Klevevža),


84

• dvig kakovosti apartmajev in sob iz sedanjih 2* na 3* ali 4* in dvig kakovosti hotelov in

apartmajev višjega ranga iz sedanjih 4* na 5* ter prilagoditev nastanitvene infrastrukture

trendom (zlasti demografskim) ob upoštevanju trajnostnih načel,

• izboljšati turistično signalizacijo in njeno dolgoročno vzdrževanje ter javno turistično

infrastrukturo na ravni celotne občine in destinacije,

• okrepitev povezanosti in sodelovanja med posameznimi ponudniki turističnih storitev in s

tem povečati nastanek novih integralnih turističnih proizvodov,

• okrepiti informacijsko podporo za večji pretok informacij in izboljšanje prepoznavnosti in

dostopnosti,

• pritegnitev in usposobitev potrebnega kadra, predvsem iz deficitarnih področij na

področja posameznih turističnih proizvodov (etnologija, kulturologija, arheologija, varstvo

naravne in kulturne dediščine...)

• ureditev pristojnosti in odgovornosti glede upravljanja, vzdrževanja in financiranja javne

infrastrukture,

• podpora podjetniški kulturi na področju turizma in s tem aktiven pristop k razvoju ter

spodbujanje inovativnosti,

• spodbujanje nastajanja kakovostnih in razpoznavnih spominkov in blagovnih znamk na

ravni občine in tudi širše, na področju destinacije,

• izkoristiti potenciale za razvoj podeželskega turizma v zidanicah skozi oblikovanje

trženjsko zanimivih proizvodov in atrakcij,

• poudarek na izobraževalnem in šolskem turizmu: muzej na prostem, etnografski park,

tematske poti,

• razvoj kapacitet za športne priprave in treninge vrhunskih športnikov skozi vse leto, ne le

rehabilitacija po športnih poškodbah,

• razvoj osnovne in komplementarne turistične ponudbe z izkoriščanjem naravnih in

kulturnih danosti ob upoštevanju izjemnih priložnosti trajnostnega in trendovskega

razvoja turizma zlasti na področju ekoturizma in turizma na podeželju,

• zagotavljanje vzdrževanja in urejanja obstoječe športno-rekreativne in druge

infrastrukture na tematskih poteh,

• izboljšati cestno prometno dostopnost,

• ureditev pristojnosti in odgovornosti glede upravljanja, vzdrževanja in financiranja javne

infrastrukture,

• povečati zunanje in notranje rekreacijske površine,

• urediti igralne površine namenjene otrokom,

• umiritev in ureditev gibljivega prometa skozi urbane predele (Šmarjeta, Šmarješke

Toplice, Bela Cerkev),


85

• ureditev gibljivega in stoječega prometnega režima zlasti v poletnih mesecih v smeri

izboljšanja dostopnosti,

• vključevanje zaledja občine v turistično ponudbo,

• povezovanje in dopolnjevanje ponudbe s sosednjimi občinami in vzpostavitev turistične

destinacije.

Razvojne usmeritve

Preusmeritev iz intenzivnega turističnega razvoja v trajnostni razvoj z dvigom kakovosti

obstoječih proizvodov, s postopnim uresničevanjem trajnostnih načel. Specializacija ponudbe

in investiranje v krepitev najbolj konkurenčnih in strateških proizvodov: turizem zdravja ter

dobrega počutja: wellness z zdraviliško dejavnostjo ter kongresno-poslovni turizem.

Zaradi potrebe po bolj raznoliki ponudbi (diverzifikacija), s čimer se zmanjšujejo tveganja in

odvisnost od sezon in zaradi potrebe po večji prepoznavnosti ponudbe občine in celotne

destinacije se predlaga:

a) krepitev konkurenčnih prednosti na edinstvenem produktu - termalnih vrelcih

(razvoj turizma zdravja, s termalnimi vrelci povezani produkti, razvoj naravne

dediščine in rekreativne dejavnosti v okolici),

b) trženjsko segmentiranje ponudbe na programu kulturnega turizma1 zaradi

kulturnih spomenikov v območju (arheološke najdbe, ruševine gradov, sakralna

dediščina, razvoj festivalov in prireditev, kot obogatitev obstoječe društvene

dejavnosti).

Razvoj naslednjih oblik trajnostnega turizma :

• proizvodi: edinstveni turizem zdravja v neokrnjeni naravi, rekreativni, adrenalinski,

speleološki, gastronomski, lovski, ribiški, konjeniški...,

• programi: kulturni turizem v povezavi s podeželjem, zgodovinskimi osebnostmi in

prireditvami, posebne oblike rekreacije, gastronomija, aktivno preživljanje prostega

časa...

1 Svetovna turistična organizacija definira kulturni turizem kot potovanje ljudi zaradi kulturnih motivov. Kulturni turizem zajema študijska potovanja, doživljanje sodobne umetnosti, kulturna potovanja, potovanja na ogled festivalov, obisk spomenikov in zgodovinskih atrakcij, folklorne prireditve in romarske poti.


86

Graditi konkurenčne prednosti na ekoturizmu2 kot trženjskem programu za diferenciacijo

ponudbe, s proizvodi povezanimi z odkrivanjem narave tega območja kot so npr.

pohodništvo, kolesarjenje, konjeništvo, speleologija, lov in ribolov, fotosafari. Zato naj se

turistična ponudba občine Šmarješke Toplice usmeri v oblikovanje tistih turističnih

proizvodov, ki vključujejo doživetja, izobraževanje in predstavitveno dejavnost (npr.

pripovedovanje zgodb, fotosafari, multivizije in multimedijske predstavitve, vodeni ogledi

narave, preživetja v naravi ipd.). Predvsem gre za turistične proizvode, ki jih lahko izvajajo

lokalni prebivalci, ki upravljajo z naravnimi območji in jih varujejo, ter tisti proizvodi, ki

zagotavljajo dodatne možnosti zaposlovanja za lokalne prebivalce.

Prednostne razvojne aktivnosti in projekti:

• zagotoviti prostorske ureditvene (pred)pogoje za razvoj trajnostnega turizma in za

revitalizacijo vaških jeder (izdelava prostorsko ureditvenih načrtov na lokalni ravni, z

upoštevanjem mikrolokacij za razvoj trajnostnega turizma),

• izboljšanje dostopnosti (cestni, železniški, zračni in vodni promet), uporaba

telekomunikacijske infrastrukture za večjo dostopnost,

• oblikovanje turističnih proizvodov s ciljem celoletne sezone,

• uravnoteženje turizma z drugimi gospodarskimi dejavnostmi in rabo prostora skladno z

nosilnimi zmogljivostmi prostora,

• sheme za spodbujanje oddajanje zasebnih počitniških stanovanj in zidanic v turistične

namene,

• investicije v ljudi za trajnostni, kakovostnejši in trendovski turizem z višjo dodano

vrednostjo,

• investicije v dvig kakovosti namestitvenih kapacitet in izboljšanje dostopnosti,

• pritegnitev investitorjev za investiranje v projekte trajnostnega razvoja v turizmu,

• kakovostno razvijati/nadgraditi obstoječe ključne proizvode in prepoznana turistična

območja ter vrste turizma (kulturni, raziskovalni, šolski, podeželski, eko…),

• razviti nove proizvode temelječe na danostih in inovacijah, upoštevaje trende in trajnostne

vidike.

2 Po definiciji Svetovne turistične organizacije ekoturizem obsega vse oblike turizma, ki slonijo na naravi in pri katerih je osnovni motiv turističnega obiska opazovanje in občudovanje narave ter tradicionalnih kultur zlasti v naravnih okoljih. Vključuje izobraževanje in predstavitveno dejavnost namenjeno obiskovalcem in podpira varovanje naravnega okolja z:

a.) ustvarjanjem ekonomskih koristi za lokalno prebivalstvo, podjetja in organizacije, ki upravljajo z naravnimi območji in jih ohranjajo,

b.) ustvarjanje dodatnih možnosti zaposlovanja in s tem dodatnimi prihodki oz. zaslužki za lokalno skupnost in

c.) osveščanjem prebivalcev in turistov o pomenu in ohranjanju naravnih in kulturnih dobrin.


87

Razvoj proizvodov in storitev:

• ureditev mreže sprehajalnih in drugih tematskih poti tako v urbanih središčih kot tudi v

zaledju občine, razvoj novih športno-rekreativnih poti, arheoloških in drugih tematskih poti,

ki povezujejo naravno, kulturno dediščino, gastronomijo in druge specifične značilnosti

občine in destinacije,

• v sklopu ureditve poti, ureditev in vzpostavitev informacijsko označevalnega sistema v

skladu s celostno podobo območja, ki je predmet označevanja (najavne table, splošne oz.

pozdravne informacijske table, turistični smerokazi, interne usmerjevalne table na

posamezni poti, opisne table),

• z ureditvijo poti se uredi tudi postavitev klopi, košev, sanitarij v skladu z okoljem in

celostno grafično podobo območja, počivališča, parkirišča (npr. tudi za kolesa),

usklajenost gostinske ponudbe s konceptom trženja rekreacijskih poti in vključevanje le-

teh, prenočitvene kapacitete specializirane za kolesarje in pohodnike, izposojevalnice

športne opreme. Pri načrtovanju poteka poti se predvidi tudi povezovanje s tematskimi in

rekreacijskimi poti sosednjih občin, destinacij, s ciljem povezovanja ponudbe, skupnega

trženja, povečanja konkurenčnosti v primerjavi z drugimi primerljivimi destinacijami,

• na podeželju vzpostavitev in izgradnja ekoloških in turističnih kmetij, gostišč, ter

vzpostavitev privatnih sob in apartmajev v obnovljenih starih domačijah in zidanicah,

• enakovredno vključevanje ekoturističnih proizvodov in kulturnih proizvodov zaledja občine

v turistično ponudbo celotne občine,

• posodobitev urejenih in ureditev neurejenih kopališč, izvirov, termalnih vrelcev, naravnih

znamenitosti in njihova prilagoditev izbranim standardom kakovosti (predvsem v Klevevžu

zagotoviti osnovno turistično infrastrukturo in zagotoviti varen obisk znamenitosti v skladu

s trajnostnim razvojem),

• Koglo in Vinji vrh: razvoj in izgradnja tipične ponudbe podeželja (vinske, sadne ceste,

kmetije, stare domačije, kulinarika, kolesarske poti, pešpoti, konjeniške poti, pohodništvo

med vinogradi),

• popestritev športno-rekreacijskih in prireditvenih programov,

• oživitev starih vaških jeder in izpostavitev ključnih osebnosti v vsakem kraju (Šmarjeta -

Karlovškova hiša, Vinica – Zalokarjeva hiša, Bela Cerkev – Zwittrova hiša) ter s tem

povezanih poti (Karlovškova pot), ki jih med seboj povezuje turistični vlak,

• obnova in ureditev posameznih turističnih točk (kulturnih, naravnih, sakralnih…) ter jih

narediti privlačne za obiskovalce.


88

Investicije:

• gradnja novega hotela, manjših družinskih hotelov, zasebnih sob in apartmajskega naselja

višjega kakovostnega razreda, s specializacijo za določene ciljne skupine in potrebe

gostov,

• povečanje notranjih in zunanjih bazenskih kapacitet,

• nova zasnova centra Šmarjeških Toplic (SPS Prinovec) – zapolnitev prostorov z najemniki

in ureditev trga s prepoznavnimi elementi celostne podobe občine (npr. vodnim motivom),

• naložba v prenovo gostinskih objektov, zagotovitev dovolj kvalitetne ponudbe sorazmerno

z načrtovanimi novimi namestitvenimi kapacitetami,

• naložbe v dodatna parkirišča in garažne hiše v sklopu povečevanja namestitvenih

kapacitet, raba prostora skladno z nosilnimi zmogljivostmi prostora,

• ureditev parkovnih površin in namestitev otroških igral v bližino SPS Prinovec,

• revitalizacija vaškega jedra v Šmarjeti in Beli Cerkvi, spodbujanje razvoja malih prodajaln z

domačo in umetnostno obrtjo, umiritev prometa skozi obe vaški jedri, izgradnja pločnikov,

kolesarskih stez, postavitev klopi,

• vzpostavitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Šmarjeških Toplicah,

• obnova stare šole v Beli Cerkvi in preureditev v kolesarski hotel,

• ureditev kopališča ter naravnih in kulturnih znamenitosti na področju Klevevža,

• ureditev obalnega pasu ob Krki in otoka Tržič za rekreacijo (kopališče, sprehajalne poti,

ribištvo), prostor za piknike in kampiranje, v skladu s trajnostnim razvojem,

• obnova in ustrezna označitev kulturne dediščine predvsem kulturnih spomenikov,

sakralnih objektov in spodbujanje vključitve v turistično ponudbo destinacije,

• ureditev naravnega parka Zdravci za izletniški turizem, rekreacijo, izobraževalni turizem

(nekatere redke vrste živali in rastlin), s turistično infrastrukturo, ki je skladna z načeli

trajnostnega razvoja, ureditev naravoslovno-izobraževalne poti po krajinskem parku,

obnova starih mlinov na Radulji in z možnostjo ogleda delovanja,

• ureditev počivališča za avtodome v bližini avtoceste,

• vzpostavitev eko turističnih kmetij v občini,

• revitalizacija starih zapuščenih domačij – ureditev v manjše muzeje s prikazom delovanja

ali namestitvene objekte,

• spodbuda razvoja starih obrti, izdelave spominkov, uporabe Karlovškove ornamentike.

Dostopnost

Za celoten turistični razvoj občine Šmarješke Toplice je pomembna ureditev prometnega

režima: predvsem potek nove avtocestne trase in priključkov, pa tudi parkirni prostori,

garažne hiše, vzpostavitev lokalnega javnega potniškega prometa, preučitev možnosti


89

alternativnih rešitev - zaprtje starih vaških jeder za promet in podobno, ureditev zelenih

površin, parkov, igrišč, počivališč, sprehajališč ter drugih javnih površin oz. zunanje podobe

občine, izgradnja pločnikov, pešpoti in kolesarskih poti, postavitev dvigal in ureditev dostopov

v hotel, šolo, zdravstveni dom in ostale ustanove za osebe s senzoričnimi in gibalnimi

motnjami.

Ureditev informativnih in varnih dostopov do naravnih in kulturnih znamenitosti - urediti

dostop do obeh Klevevških jam za obiskovalce ter dostop do Klevevške Toplice in do brzic

Radulje.

Okrepiti dostopnost za cestni transport s pomočjo signalizacije in vzdrževanja cestnih

povezav znotraj občine. Okrepiti trženjske aktivnosti za boljšo virtualno dostopnost s

pomočjo sodobnih tehnologij, pospešiti mobilnost do občine in znotraj nje in okrepiti

prepoznavnost območja znotraj širše destinacije.

Trženje

Za nadaljnji razvoj je izrednega pomena sodelovanje subjektov turistične dejavnosti tako na

lokalni, destinacijski kot regionalni ravni, skupno trženje ter vzpostavitev enotnega

informacijskega sistem s poudarkom na hitrem prenosu informacij.

Kakovost nastanitvenih objektov naj se postopoma dviguje iz 2* na 3* in 4* in pri hotelu iz 4*

na 5*, kar ne pomeni samo dvig kakovosti hotelskih in drugih namestitvenih objektov, temveč

celotne turistične ponudbe, tako storitev, ljudi, kot tudi okolja.

Strateški in izvedbeni načrt trženja za razvoj novih trajnostnih in trendovskih proizvodov in

trgov in prilagoditev obstoječih trgov ter ciljno trženje z novimi orodji tržnega komuniciranja,

kreiranje turističnih blagovnih znamk (npr. Karlovšek in njegova ornamentika) in promocija

tako občine kot destinacije. Ureditev prodajaln z izdelki domače drobne obrti, eko tržnice.

Krepiti mednarodno prepoznavnost in že uveljavljeno pozitivno podobo Term Šmarješke

Toplice ter celotne občine kot območja z edinstvenimi habitati, možnostmi preživljanja

prostega časa, rekreacijo, gastronomijo, kot živega, privlačnega in zanimivega ter

primernega tako za zabavo in rekreacijo, kot za mirno sprostitev.

Verižno in navzkrižno tržiti nove turistične proizvode v kombinaciji z drugimi

komplementarnimi proizvodi na ravni destinacije s sosednjimi občinami in čezmejno.

Organiziranost

Javno-zasebno partnerstvo v sklopu predvidene organizacijske strukture na ravni destinacije.


90

12.1 Ključni razvojno investicijski projekti in aktivnosti na področju turizma v občini

Šmarješke Toplice

Ključni razvojno investicijski projekti v občini Šmarješke Toplice se nanašajo na investicije v

ureditev osnovne javne infrastrukture, investicije v turistično infrastrukturo, ki se nanaša na

nove turistične proizvode, tematske poti in nastanitvene kapacitete, posredne investicije in

aktivnosti za vzpostavitev konkurenčnega in učinkovitega razvoja turizma v občini (trženje,

tržno komuniciranje, izobraževanje) in sicer za:

- kratkoročno (do 2010),

- srednjeročno (do 2013) in

- dolgoročno obdobje (do 2018).

Podroben seznam ključnih razvojnih investicij in aktivnosti v občini Šmarješke Toplice je

predstavljen v nadaljevanju:

INVESTICIJSKI PROJEKTI ali AKTIVNOSTI

OPIS PROJEKTA POMEN PROJEKTA

NOSILEC PROJEKTA

LOKACIJA IZVAJANJA PROJEKTA

TERMINSKA OPREDELITEV IN DINAMIKA REALIZACIJE

Investicija v občinske ceste in pločnike

Ureditev cest, križišč in ureditev pločnikov v naseljih oz. področjih namenjenih za pešce

Vzpostavitev osnovne infrastrukture za zagotavljanje želene kakovosti ponudbe in ugleda

Javni sektor V vseh naseljih: pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto, Bela Cerkev…

Srednjeročno (stalno izvajanje aktivnosti vzdrževanja)

Regulacija prometnega režima

Omejitev prometne obremenjenosti v naseljih in vaških jedrih

Zmanjšanje prometne obremenitve okolja in poudarka na trajnostnem razvoju

Javni sektor Obvoznica mimo vaškega jedra v Šmarjeti in v Beli Cerkvi

Srednjeročno

Vzpostavitev cone za pešce

Ureditev prometa skozi vaške centre

Prijaznost vaškega jedra Šmarjete za domačine in turiste, prostorska možnost za organiziranje prireditev in druženja

Javni sektor, zasebni sektor, civilni sektor

Šmarjeta, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev…

Srednjeročno

Ureditev urbanih površin in zelenic

Uvedba programa in obveznosti ureditve občinskih urbanih površin in zelenic

Urejanje okolja kot osnovna podoba kakovosti in prijaznosti turistične ponudbe v občini

Javni sektor, civilni sektor

Na območju celotne občine

Kratkoročno


91



NOSILEC PROJEKTA



Ureditev parkirnih prostorov

Opredelitev in ureditev parkirnih površin za avtomobile in avtobuse

Urejenost okolja in vzpostavitev osnovne infrastrukture

Javno zasebno partnerstvo (Terme Krka)

V bližini SPS Prinovec in v celotni občini

Srednjeročno

Izboljšanje prometnih povezav

Ureditev avtobusnih postajališč, povečanje pogostosti voženj

Vzpostavljanje osnovne infrastrukture

Javno zasebno partnerstvo


Srednjeročno

Revitalizacija vasi in vaških jeder

Obnova fasad, ureditev vaških jeder, poslopij, revitalizacije arhitekture

Ohranjanje kulturne in naravne dediščine, urejenost okolja

Javno zasebno partnerstvo, civilni sektor

Šmarjeta, Bela Cerkev, Šmarješke Toplice itd.

Srednjeročno

Turistična signalizacija oz. označevanje

Table in označbe obsega občine, tabla z zemljevidom in znamenitostmi, usmerjevalne table

Pregleden, razumljiv in poenoten sistem informiranja in usmerjanja v skladu s celostno podobo

Javni sektor Na območju celotne občine

Kratkoročno

Oživitev tradicionalnih obrti

Spodbujanje domače obrti na kmetijah, odkupovanje določenih izdelkov, prikaz izdelave turistom, promocija, prodaja v manjših prodajalnah, na tržnici

Oblikovanje komplementarnih turističnih proizvodov, pestrost in pristnost ponudbe, ohranjanje kulturne dediščine, animacija

Javno zasebno partnerstvo, društva v občini


Srednje do dolgoročno

Zidaniški turizem

Spodbujanje domačinov k odločitvi za preureditev zidanic v nastanitvene objekte in kasneje tudi dodatne gostinske dejavnosti

Oblikovanje novih turističnih proizvodov, pestrost in pristnost ponudbe, ohranjanje kulturne dediščine, novi nastanitveni objekti




Ureditev turistične infrastrukture na področju znamenitosti

Postavitev turistične infrastrukture ob glavnih naravnih in kulturnih znamenitostih (postavitev klopi, sanitarij, košev…)

Ohranjanje kulturne in naravne dediščine, urejenost okolja, zagotavljanje varnosti obiskovalcev

Javno zasebno partnerstvo (poudarek je na zasebnem sektorju)

Na območju celotne občine, še posebej pa v Zdravcih, v Klevevžu in na otoku Tržič na Krki

Srednjeročno


92



NOSILEC PROJEKTA



Spodbujanje razvoja turizma z ustrezno prostorsko in urbano ureditvijo

Sprejem prostorskega plana, ki upošteva neposredne in posredne učinke načrtovanih investicij na turizem v občini

Ugodno okolje za investiranje v turistično dejavnost (neposredno in posredno) ter vpliv na kakovost življenja in zadovoljstvo domačinov

Javni sektor Na območju celotne občine

Srednjeročno

Večnamenska športno-prireditvena dvorana

Izgradnja večnamenske športno-prireditvene dvorane z ustrezno infrastrukturo za izvajanje športnih, kulturnih in zabavnih prireditev

Obogatiti turistično ponudbo občine in zagotoviti pogoje za nadaljnji razvoj turistične dejavnosti, ki sledi trendu aktivnega preživljanja prostega časa



Dolgoročno

Športni / adrenalinski park

Dopolnitev športnega parka z ustrezno infrastrukturo za izvajanje športnega plezanja, zimskih športov: sankanja, smučanja, drsanja ter za izvajanje prireditev

Obogatiti športno-turistično ponudbo občine

Javno zasebno partnerstvo (Terme Krka)

Športni park nad zdraviliščem

Srednjeročno

Ureditev prostora za piknike in kampiranje

Ureditev infrastrukture in podpornih storitev za animacijo na prostem poleti – skladno z načeli trajnostnega razvoja in z upoštevanjem varovanih območij

Nova programska ponudba


Na otoku Tržič na reki Krki

Dolgoročno

Ureditev termalnega kopališča

Ureditev infrastrukture in podpornih storitev za animacijo na prostem poleti – skladno z načeli trajnostnega razvoja in z upoštevanjem varovanih območij

Nova programska ponudba


Klevevška Toplica

Dolgoročno


93



NOSILEC PROJEKTA



Ureditev dostopa do podzemnih jam

Ureditev ustrezne turistične infrastrukture in podpornih storitev z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, skladno z načeli trajnostnega razvoja in z upoštevanjem varovanih območij

Ohranjanje naravne in kulturne dediščine, popestritev in nova turistična ponudba


Spodnja in Zgornja Klevevška jama

Srednjeročno

Ureditev naravnega parka

Ureditev ustrezne turistične infrastrukture in podpornih storitev z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, skladno z načeli trajnostnega razvoja in z upoštevanjem varovanih območij



Mokrišče ob potoku Radulja - Zdravci

Srednjeročno

Ureditev igral za otroke

Ureditev ustreznih in varnih igral za otroke v bližini urbanih naselij

Animacija za otoke na prostem, popestritev turistične ponudbe


Na območju celotne občine, v bližini urbanih naselij

Srednjeročno

Ureditev počivališča za avtodome

Ureditev ustrezne infrastrukture za postajališče tranzitnih turistov z avtodomi s podporno gostinsko ponudbo

Popestritev turistične ponudbe, zajemanje tranzitnega turizma ob avtocesti

Zasebni sektor Na območju občine, v bližini avtoceste

Dolgoročno

Ureditev učnih in tematskih poti

Ureditev (koncept in označitev, izdaja brošur) tematskih učnih poti (rastline, živali, kamenine, etnologija…)

Dodatna programska ponudba

Javni sektor, zasebni sektor (v sodelovanju z OŠ Šmarjeta)

Karlovškova,vinska in arheološka pot ter pot po mokrišču Zdravci…

Srednjeročno

Ureditev sprehajalnih poti

Ureditev obstoječih in dodajanje novih sprehajalnih poti

Dodatna programska ponudba

Javni, zasebni in civilni sektor

Po celotni občini (Karlovškova pot, poti za nordijsko hojo)

Srednjeročno


94



NOSILEC PROJEKTA



Ureditev kolesarskih poti

Ureditev (koncept in označitev, izdaja brošur) kolesarskih poti in povezave na ravni destinacije


Zasebni (Terme Krka) in javni sektor

Celotno območje občine

Kratkoročno

Ureditev konjeniške poti

Ureditev (koncept in označitev, izdaja brošur) konjeniških poti in povezave na ravni destinacije


Zasebni in civilni sektor


Srednjeročno

Ureditev etnološkega parka – muzej na prostem

Postavitev (izgradnja oz. vzpostavitev) tematskega muzeja (etnološkega parka), ki si ga je mogoče ogledati na prostem




Dolgoročno

Ureditev in poenotenje označevanja naravne in kulturne dediščine

Vzpostavitev poenotenega in ustreznega označevanja naravne in kulturne dediščine

Pregleden, razumljiv in poenoten sistem informiranja in usmerjanja v skladu s celostno podobo

Javni sektor (sodelovanje z ZVKDS in ZRSVN)


Srednjeročno

Kolesarski hostel

Ureditev manjšega specializiranega hostla za kolesarje

Dodatne namestitvene kapacitete in specializirana programska ponudba


Obnova in preureditev stare šole v Beli Cerkvi

Dolgoročno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ureditev centra šolskih in obšolskih dejavnosti



Obnova in ureditev stare šole v Šmarjeških Toplicah

Dolgoročno

Obnova starih domačij

Ureditev in obnova obstoječih starih domačij

Ohranjanje kulturne dediščine, dodatne namestitvene kapacitete, specializirana ponudba


Celotno območje občine (domačije s statusom kulturne dediščine)

Dolgoročno


95



NOSILEC PROJEKTA



Povečanje namestitvenih kapacitet

Gradnja dodatnih dveh hotelov ter podporna programska ponudba kongresne, zabaviščne in gostinske ponudbe


Zasebni sektor (Terme Krka in novi investitorji)


Srednjeročno in dolgoročno

Povečanje namestitvenih kapacitet

Gradnja dodatnega apartmajskega naselja


Zasebni sektor Celotno območje občine

Srednjeročno

Povečanje bazenskih kapacitet

Izgradnja novih bazenskih kapacitet

Dodatna turistična ponudba


Srednjeročno

Prodajalne in tržnice ekoloških proizvodov

Spodbujanje domače obrti na kmetijah, odkupovanje določenih izdelkov, prikaz izdelave turistom, promocija, prodaja v manjših prodajalnah, na tržnici

Oblikovanje komplementarnih turističnih proizvodov, pestrost in pristnost ponudbe, ohranjanje kulturne dediščine, animacija

Javno zasebno partnerstvo, društva v občini



Gostilne, restavracije, bari

Obnova obstoječih in izgradnja novih gostiln, restavracij in barov

Dodatna gostinska ponudba, bogata gurmanska ponudba, možnost zabave


Dolgoročno

Nočitvene kapacitete

Obnova obstoječih (dvig standarda kakovosti) in izgradnja novih namestitvenih kapacitet



Dolgoročno

Trgovine in druge storitve

Izgradnja novih manjših butičnih trgovin in lokalov komplementarnih storitev (frizer, bencinska črpalka, lekarna…)

Dodatna komplementarna ponudba


Dolgoročno


96



NOSILEC PROJEKTA



Razvoj novih integralnih turističnih proizvodov

Povezovanje posameznih turističnih ponudnikov v turistične proizvode, trženje celovitih proizvodov

Pestra in kakovostna turistična ponudba, pozicioniranje in konkurenčnost turističnih ponudnikov in celotne občine

Javni, zasebni in civilni sektor


Dolgoročno

Razvoj kvalitetnih spominkov

Razvoj kvalitetnih spominkov, ki so vezani na naravno in kulturno dediščino, zgodovino, arheologijo, legende in pomembne osebnosti

Pestra in kakovostna turistična ponudba, ohranjanje naravne in kulturne dediščine

Javno zasebno partnerstvo, civilni sektor (TIC)


Srednjeročno

Organizacija prireditev, ki so prepoznavne in povezovalne za celotno občino

Razvoj obstoječih prireditev: Pozdrav pomladi, Zahvala jeseni in ostalih društvenih prireditev ter vzpostavitev občinskega praznika

Pestra in kakovostna turistična ponudba

Javno zasebno partnerstvo, civilni sektor, društva v občini (TIC)


Srednjeročno

Šmarješke Toplice s ptičje perspektive.




97

12.2 Možni viri financiranja razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice

Za izvedbo predvidenih investicijskih projektov in aktivnosti za razvoj turizma v Občini

Šmarješke Toplice je/bo potrebno zagotoviti primerne vire financiranja, ki zajemajo:

1. Nove možne oblike financiranja:

- namenske finančne sheme financiranja,

- javno-zasebno partnerstvo za izvajanje razvojnih investicijskih projektov.

2. Obstoječe razpoložljive vire financiranja v Sloveniji in EU:

- bančne,

- javne,

- investicijske sklade in sklade tveganega kapitala,

- zasebne vire,

- finančne programe iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi,

- mednarodne in bilateralne finančne programe, namenjene spodbujanju podjetništva,

razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine idr. sektorjev, povezanih s

celostnim urejanjem turizma (npr. transportne, komunalne infrastrukture, promocije).

Ti viri se razlikujejo med seboj glede namembnosti investiranja, glede nosilcev turističnih

investicij, glede pričakovane stopnje donosa na vložen kapital in drugih finančnih kriterijev ter

po drugih splošnih in posebnih kvalitativnih in kvantitativnih pogojih, ki jih morajo izpolniti

razvojni projekti oz. investitorji/nosilci za pridobitev sredstev (kot npr. cilji sektorskih politik,

cilji na bilateralni ravni, cilji mednarodnih programov). Med predpogoji za pridobitev teh

sredstev pa so vsaj izdelan poslovni načrt, študija izvedljivosti in urejena lastniška razmerja

in razpoložljivost z gradbeno in lokacijsko dokumentacijo ter v veliki meri tudi zmožnosti in

spodobnosti investitorjev za trajnostno financiranje in upravljanje investicij.

Javno in zasebno partnerstvo pri financiranju

Iz javnih sredstev se lahko zagotovi financiranje za razvoj trajnostnega turizma nujne

infrastrukture (ceste, kanalizacijski sistemi, tematske poti, promocijski materiali...). Iz

zasebnih virov pa se financirajo investicije v izgradnjo manjših penzionov, gostinskih lokalov

in ponudbe pa tudi prenove objektov za turistične namestitve in vsebinska/programska

ponudba. Takšna oblika financiranja je še zlasti primerna za investicije v turistične kmetije,

kjer npr. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano sofinancira prenovo kmetijskih

objektov za namene razvoja dopolnilnih dejavnosti, kakršna je turizem (npr. zidaniški

turizem).


98

Obstoječi razpoložljivi viri financiranja v Sloveniji in EU:

a) bančni

Banke že sedaj ponujajo več možnosti kreditiranja turističnih razvojnih projektov pod

določenimi kriteriji in pogoji, kot so npr. stopnja donosnosti na kapital, obseg investicije,

obseg in vrste vložkov investitorjev idr. Pričakovati je, da se bo bančni trg zaradi vstopa

konkurence iz trgov EU še bolj približal in odprl za investitorje v Sloveniji, še posebej, če bo

ustrezno obliko sodelovanja z lokalnimi bankami možno skleniti z enim ali več podjetji ali

javnimi institucijami.

b) javni

Gre za razvojne spodbude ministrstev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na razvoj

turizma v obmejnih regijah. Takšne razvojne spodbude že sedaj, v prihodnje v okviru

strukturnih in drugih sredstev Evropske unije pa še bolj, omogočajo resorna ministrstva, kot

so:

- Ministrstvo za gospodarstvo (za turizem in podjetništvo),

- Ministrstvo za promet (za ureditev tematskih poti in urejanje prometne problematike v

povezavi s turizmom - npr. kolesarske poti, panoramske poti idr.),

- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (za investicije v dopolnilne

dejavnosti na kmetijah, za dejavnosti kmečkih društev, za investicije v okolju

prijaznejše kmetovanje in s tem trajnostni turizem),

- Ministrstvo za kulturo (za prenovo kulturnih spomenikov v povezavi z regionalnim

razvojem in trajnim zagotavljanjem varstva in razvoja kulturne dediščine),

- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo (za

izobraževalne in zaposlitvene projekte na področju turizma),

- Ministrstvo za okolje in prostor (za npr. učinkovito porabo energije v turističnih

objektih, za sofinanciranje dejavnosti na naravnih zavarovanih območjih) ter

- Služba vlade za regionalno politiko v okviru sredstev za spodbujanje čezmejnega

sodelovanja in demografsko ogroženih območij (Javni sklad za razvoj podeželja

Ribnica).

c) investicijski skladi in skladi tveganega kapitala

Skladi tveganega kapitala in investicijski skladi so primerna oblika sofinanciranja razvoja v

primeru večjih projektov z učinki na ravni celotne občine, več občin in širše regije, v katere se


99

lahko vključuje tudi občina Šmarješke Toplice zaradi svoje ugodne tranzitne lege. Podobno,

kot to velja za druge vire sredstev, imajo tudi skladi svojevrstne pogoje in kriterije za

sofinanciranje razvojnih sredstev, ki jih je potrebno proučiti. Občina lahko v sodelovanju z

različnimi partnerji tudi v teh primerih z ustreznimi projektnimi predlogi zastopa interese

povezanih razvojnih partnerjev ali pa se v prizadevanjih, da bi ti skladi bili zainteresirani za

investiranje v turistične projekte lahko poveže z drugimi nosilci razvoja v občini in regiji in jim

nudi podporo.

d) zasebni viri

Lastni viri financiranja zasebnikov so med najpogostejšimi viri zagotavljanja zagona in rasti

poslovanja turistične dejavnosti in za ureditev najosnovnejše turistične infrastrukture in

opreme. Je pomemben vir financiranja. Od zmožnosti in sposobnosti financiranja

posameznikov in podjetij je velikokrat odvisen tudi obseg financiranja iz drugih virov. S

posebnimi ugodnostmi pri npr. davčni politiki občine je mogoče pozitivno vplivati tudi na

dodatne spodbude zasebnega sektorja v razvoj turizma in turistične infrastrukture območja.

e) finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi

V okviru EU se tudi Sloveniji odpira paleta več različnih finančnih programov, ki so za

različna področja dosegljiva za javni in zasebni sektor iz Slovenije. Pogoj za pridobitev teh

sredstev pa je sposobnost pripraviti projektno dokumentacijo in obvladovanje zapletenih

postopkov prijav na razpise, pri čemer lahko občina omogoči vsem zainteresiranim t.i.

tehnično pomoč svetovanja pri pripravi dokumentacije za pridobivanje sredstev za razvojne

projekte na področju turizma.

Potrebno je tudi vedeti, da imajo programi EU vrsto različnih namenov (npr. program Equal

za zagotavljanje enakih možnosti spodbuja predvsem vključevanje žensk in invalidov na trg

delovne sile) in da je zato za potrebe turističnega razvoja potrebno ustrezno razvrstiti

projekte, da lahko kandidirajo za različna sredstva.

Med največjimi priložnostmi občine iz teh programov so sredstva Evropskih strukturnih

skladov za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Priložnost nudi tudi

program čezmejnega sodelovanja Interreg III A s sosednjo Avstrijo in Italijo pa tudi skozi

program Leader, namenjen razvoju podeželja.

f) mednarodni in bilateralni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,

razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine idr. sektorjev povezanih s


100

celostnim urejanjem turizma (npr.: promocije, izobraževanju, izmenjave informacij in

znanj ...).

Podobno kot velja za programe EU, velja tudi za programe in vire financiranja iz drugih

mednarodnih organizacij in bilateralnih programov, ki so navadno namenjeni specifičnim

vsebinam. Tudi v teh primerih je pogoj projektna dokumentacija z jasno izraženimi cilji,

rezultati, aktivnostmi in potrebnim minimalnim deležem lastnega sofinanciranja (navadno

25%) ter soudeležba več partnerjev. V to kategorijo sredstev se uvrščajo tudi razpisane

nagrade in natečaji, štipendije, programi tujih vlad (bilateralni programi npr. Italije in

Slovenije) ter vrsta t.i. skladov oz. fundacij, ki delujejo na različnih koncih sveta z različnim

poslanstvom.

13. PROJEKTI URESNIČEVANJA STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA

13.1 Področje prireditev

ORGANIZACIJA PRIREDITEV OB PRAZNIKIH: praznovanje kulturnega dne,

Valentinovega, dneva žena, prvega maja, praznovanje dneva državnosti, kresovanje, božični

prazniki, silvestrovanje na prostem.

PRIREDITVE V SKLOPU PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA: praznovanje

občinskega praznika, z glavnim dogajanjem 15.6. Na ta dan leta 1074 je bil svet pod Vinjim

vrhom (Uuinperch) prvič omenjen.

SEZONSKE PRIREDITVE: smučarski sejem, zaključek šolskega leta in pozdrav počitnicam,

predstavitve delovanja različnih društev, ki delujejo v občini.

ETNOLOŠKE PRIREDITVE: dnevi odprtih vrat in degustacije (vinotoči, zidanice, kmečki

turizmi, ekološke kmetije), sejem domače in umetne obrti, eko tržnica, ki preko celega leta

turistom in domačinom ponuja ekološko pridelano hrano in izdelke, tedenski sejmi antikvitet

in etnoloških posebnosti občine Šmarješke Toplice, kulinarične predstavitve (v sodelovanju s

Termami Krka, lokalnimi društvi podeželskih žena in vinogradniškimi društvi), predstavitve

vseh 24 naselij občine Šmarješke Toplice (predstavitve njihovih znamenitosti, naravne,

kulturne in sakralne dediščine, pomembnejših rojakov…).


101

ORGANIZACIJA KULTURNIH DOGODKOV IN FESTIVALOV: v sodelovanju s Termami

Krka in lokalnimi kulturnimi društvi organizacija koncertov lokalnih pevskih zborov in

glasbenih skupin, v poletni turistični sezoni organizacija poletnih večerov s tujimi glasbeniki,

gostovanje gledališč, pouličnih umetnikov, pomoč Mladinskemu klubu Šmarjeta pri

organizaciji koncerta Rock Šmarjeta, organizacija ustvarjalnih delavnic in poletnih taborov za

mlade z mednarodno udeležbo.

ORGANIZACIJA ŠPORTNIH PRIREDITEV: predstavitev in promocija Centra nordijske hoje,

njihovih poti po občini in organizacija tedna nordijske hoje, sodelovanje s Športnim društvom

Šmarjeta in Turističnim društvom Šmarješke Toplice pri organizaciji Šmarješkega teka,

sodelovanje z Mladinskim klubom Šmarjeta in ŠD Šmarjeta pri organizaciji Dneva Športa,

organizacija kolesarskega maratona po občini Šmarješke Toplice, organizirana izposoja

koles, ponudba jahanja konj na bližnjih kmetijah, ureditev poti za terensko ježo, v zimskem

času ureditev poti za tek na smučeh, sankanje in manjše naravno drsališče, promocija in

sodelovanje s Termami Krka pri organizaciji ostalih športnih prireditev ter ponudbi

sprostitvenih in zdravstvenih programov.

13.2 Informiranje in trženje

CELOSTNA PREDSTAVITEV OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE: potrebno je vzpostaviti

dolgoročne odnose z vsemi, ki se v Občini Šmarješke Toplice ukvarjajo s turizmom ali bi na

kakršenkoli način radi prispevali k razvoju občine, predvsem je potrebno na enem mestu (na

spletnem portalu, v brošurah, na predstavitvenih tablah) predstaviti vsa delujoča društva v

občini, predstaviti vse ponudnike sob, apartmajev, prenočišč, predstaviti turistične kmetije,

ekološke kmetije, vinotoče in zidanice, predstaviti vse znamenitosti, kulturno, sakralno in

naravno dediščino, možnosti izletov, tematskih poti, športnih aktivnosti in sprostitve v Termah

Šmarješke Toplice in na splošno v občini Šmarješke Toplice, pripraviti je potrebno

predstavitveni material za vse naštete in vzpostaviti rezervacijski sistem, ki bo omogočal

spletno rezervacijo nočitev, načrtovanje dopusta ali izbiro želene aktivnosti, glede na profil

preživljanja prostega časa: športno-aktivni, sprostitveni, ekološki, kulturni, etnološki,

družinski…

REGIJSKA DESTINACIJA: k sodelovanju pri skupnih projektih je potrebno povabiti tudi

sosednje občine: Škocjan, Mokronog – Trebelno, Šentjernej in Mestno občino Novo mesto in

njihove Turistično-informacijske centre, predvsem pri zagotavljanju čimbolj pestre ponudbe in

vzpostavitvi večje regijske povezanosti (v smislu kolesarskih, pohodnih poti, vinskih, učnih in

tematskih poti ter krožnih izletov po vseh ključnih znamenitostih v sosednjih občinah ipd.).


102

Predvsem pa je pomembno tesno sodelovanje s Termami Šmarješke Toplice, ki so glavni

nosilec turizma v občini Šmarješke Toplice. Terme imajo izjemno bogato ponudbo in gostom

ponujajo tako specialistično zdravniško znanje, Olimpijski center za rehabilitacijo športnih

poškodb, zdravljenje s termalno vodo, kot tudi sprostitev, wellness, rekreacijo in razvedrilo.

Pomembno je tudi enotno nastopanje na trgu – poseben poudarek je potrebno nameniti

iskanju edinstvene prodajne prednosti in celostne grafične podobe turizma v občini

Šmarješke Toplice, ki bo prepoznavna in bo govorila v en glas.

PODROČJE PROMOCIJE IN POSPEŠEVANJE PRODAJE: pomeni v začetni fazi raziskavo

trga in obstoječe ponudbe na trgu, iskanje tržne niše in dodane vrednoti, v nadaljnji fazi pa

vzpostavitev spletnega portala s predstavitvijo celotne ponudbe (obstoječih in novih

produktov) in rezervacijskega sistema, priprava brošur in predstavitvenih materialov za

obstoječe ponudnike aktivnosti, nočitev, izoblikovanje novih atraktivnih integralnih turističnih

proizvodov, sodelovanje s turističnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, sodelovanje na

sejmih, konferencah.

13.3 Turistične zvrsti in turistični proizvodi v občini Šmarješke Toplice

Znotraj vsake spodaj naštete zvrsti so identificirani obstoječi ali potencialni turistični proizvodi

v občini Šmarješke Toplice:

Športni in rekreativni turizem:

- plavanje,

- pohodništvo, nordijska hoja,

- tek,

- kolesarjenje,

- jahanje,

- sankanje, smučanje, drsanje.

Prireditve in zabave:

- banketi,

- športne prireditve,

- kulturne prireditve,

- koncerti, zabavne prireditve, festivali,

- predstave.

Oddih in zdraviliški turizem:

- preventiva,

- sprehodi v naravi,


103

- wellness,

- rehabilitacija po boleznih ali poškodbah.

Krožna potovanja:

- ogled kulturne in naravne dediščine,

- kampiranje,

- destinacijski turizem (Dolenjska),

- krožna potovanja po Sloveniji, Italiji, Avstriji in Hrvaški.

Počitnice:

- zelene počitnice,

- bele počitnice,

- počitnice na kmetiji/podeželju,

- družinske počitnice.

Mladinski turizem:

- šola v naravi,

- delavnice, raziskovanja in odkrivanja,

- študijski izleti.

Kulturni turizem:

- stalne in začasne razstave,

- delavnice umetnikov, pisateljev.

Tematski turizem:

- gastronomija (vinske ceste, zidaniški turizem),

- dežela legend in pravljic,

- eko turizem,

- naravni parki,

- po poteh kulturne dediščine,

- športno-rekreativne poti,

- fotografski turizem.

Poslovna potovanje:

- seminarji in konference,

- poslovna srečanja.

13.4 Novi integralni turistični proizvodi

A(TRA)KTIVNI ŠPORTI

- pohodništvo: ohraniti obstoječe nordijske poti, dodati še cvičkovo cesto, ki povezuje

vse vinotoče in zidanice odprtega tipa, kjer je možna tudi nastanitev ter ureditev


104

razglednih točk na vrhu Koglega in Vinjega vrha s panoramskimi zemljevidi

pokrajine,

- ureditev in opis kolesarskih poti po občini Šmarješke Toplice ter organizacija

kolesarskih maratonov, izposoja koles in ureditev kolesarskega hotela v Beli Cerkvi,

- terenska ježa ob Radulji in po okolici,

- obisk Spodnje in Zgornje Klevevške jame in soteske potoka Radulja,

- kopanje v Klevevški Toplici – za manjše zaključene družbe,

- izdelava umetne stene za športno plezanje na prostem,

- večji poudarek tudi na zimskih športih: umetno drsališče, nočno sankanje z baklami,

- obnova obstoječe športne infrastrukture Term Šmarješke Toplice.

OHRANJANJE NARAVNE DEDIŠČINE

- krajinski park ob potoku Radulja v katerega se vključi tudi Spodnjo in Zgornjo

Klevevško jamo (zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti na varstvenem območju

Natura 2000),

- varna in nemoteča ureditev poti v Zgornjo in Spodnjo Klevevško jamo ter dostop do

Klevevške Toplice s podrobnimi informacijami na mestu samem,

- oživitev otoka na Krki v bližini Kronovega kot sprehajalno destinacijo in kot urejen

nedeljski piknik prostor,

- postavitev večjezičnih usmerjevalnih tabel, predstavitev znamenitosti na mestu

samem in postavitev večje info table v bližini TIC-a z vsemi ključnimi informacijami o

naravni dediščini.

KULTURNI TURIZEM

- ureditev pročelij, spominskih sob in stalnih razstav v hišah znanih osebnosti: Zwitter,

Zalokar, Volčič, Karlovšek,

- povezati izdelavo spominkov s Panonskim morjem, arheološkimi najdbami (fibula,

čelada), Karlovškovo ornamentiko ali starimi legendami in zgodbami,

- povezava vseh štirih ruševin gradov (Klevevž, Štrlek, Šuta in Zbure) v tematsko

potepanje po nekdanjih mogočnih in pomembnih gradovih,

- ustrezno predstaviti arheološke najdbe z območja Vinjega vrha – s predstavitvenimi

tablami in s povečanimi replikami najdenih predmetov,

- postavitev večjezičnih usmerjevalnih tabel, predstavitev znamenitosti na mestu

samem in postavitev večje info table v bližini TIC-a z vsemi ključnimi informacijami o

kulturnih in sakralnih objektih.


105

TRAJNOSTNI TURIZEM

- gradnja novih objektov po načelih trajnostnega razvoja,

- postavitev etnološkega parka (po zgledu Zagraškega loga) z mlinom, žago in staro

hišo v parku Prinovec ter s sprehajalnimi potmi in igrali za otroke,

- urejanje in tekmovanje za najlepšo vas v občini Šmarješke Toplice,

- ločevanje odpadkov in recikliranje,

- izdelava lokalnih vaških kažipotov.

POČITNICE NA PODEŽELJU

- obnova in oživljanje vasi (obnova vaških trgov, vodnjakov, skednjev in preureditev v

nastanitve objekte, turistične kmetije ali v kmetije, ki ponujajo doživetje na podeželju),

- doživetja na podeželju: spanje na seniku, pomoč pri domačih opravilih, nastanitve v

stilu »100 let nazaj« brez elektrike, vodovoda in kanalizacije, s krušno pečjo,

vodnjakom…,

- zidaniški turizem: poudarek na tradicionalni kulinariki in vinu, nastanitvenih

kapacitetah in pomoči pri opravilih v vinogradu,

- oživljanje domače in umetne obrti s predstavitvami (kovaštvo, keramika…),

- eko tržnica na ploščadi pred SPS Prinovec.

PRESENETLJIVO DRUGAČNA PONUDBA

- ureditev počivališča za avtodome in avtokampa ob priključku na avtocesto za

zajemanje tranzitnega turizma,

- možnost kampiranja in bivakiranja v gozdu z lovci v stilu Robinzonskih počitnic,

- izleti s cestnim turističnim vlakom do Otočca, izleti z vlakom po zidanicah, večerne

romantične vožnje vlaka z baklami,

- organiziranje in vodenje vodniške služb, ki bo pokrivala različne profile gostov,

turistov, domačinov, ki si želijo športno-aktiven, sprostitven, adrenalinski, ekološki,

kulturen, etnološki, družinski dopust …

- celotno turistično destinacijo je potrebno povezati v celovito zgodbo, povezano z

občino Šmarješke Toplice, potem pa je potrebno poenotiti sistem označevanja vseh

turistično zanimivih produktov (objektov, aktivnosti, znamenitosti, kulturne in naravne

dediščine, različnih poti…), upoštevati večjezičnost in vse skupaj pregledno

predstaviti na večji info tabli v bližini TIC-a.


106

14. ZAKLJUČEK

Strategija razvoja turizma je osnova za opredelitve operativnih načrtov in nalog posameznih

izpostavljenih aktivnosti in investicijskih projektov za doseganje zastavljenih kratkoročnih in

dolgoročnih strateških ciljev.

Strategija je živa stvar in se v obdobju lahko spreminja, dopolnjuje in prilagaja dejanskim

razmeram na domačem in mednarodnem turističnem trgu ali samim razmeram v občini

Šmarješke Toplice. Bistveno je, da opredeljeno strategijo razvoja turizma posamezni

neposredni in posredni turistični ponudniki, javni in tudi civilni sektor sprejmejo in v njej vidijo

vsaj del, če ne že v celoti, svojo osebno vizijo, cilje in sam način, kako doseči zastavljene

cilje in uresničiti vizijo.

Za uspešno uresničevanje strategije je potrebno zadolžiti vzpostavljeno organizacijsko

strukturo kot njenega skrbnika in koordinatorja, da bo po potrebi, organiziral problemsko

delavnico za pregled uresničenih in načrtovanih aktivnosti in doseženih ciljev, ki izhajajo iz

strategije in za nadgradnjo le-te. Do vzpostavitve primerne organizacijske strukture

prevzame tako imenovano skrbništvo nad izvajanjem strategije Turistično-informacijski

center Šmarješke Toplice.


107

15. VIRI

1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem. Razvojni načrti in usmeritve

slovenskega turizma (RNUST) 2007-11. Ljubljana: november 2006.

2. Cvelbar, dr. France in Granda, dr. Stane. Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja:

Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice.

Domoznansko društvo Šmarjeta, Založba Goga, Novo mesto: 2007.

3. Dolenjska Bela krajina, A – Ž, Priročnik za popotnika in poslovnega človeka.

Pomurska založba: 1995.

4. Bobič, Anica in Majcen, Andrej. Družina Gregorić iz Novega mesta, lastnica

zdravilišča v Šmarjeških Toplicah med leti 1926-1939. Šmarješke Toplice: 2003.

5. Arheološka najdišča Dolenjske, Posebna številka, izdana ob 100-letnici

arheoloških raziskav v Novem mestu 13. 9. 1890 – 13. 9. 1990.

6. Dular, Anja. Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega Vrha nad Belo Cerkvijo.

Narodni muzej, Ljubljana: 1991.

7. Evropska konferenca o turizmu: Platforma trajnostnega razvoja turizma (26. in

27. november 2007, Castiglione del Lago, Italija)

8. Adamo, Francesco. Culture, Turist Destinations Development and Planning. (26.

in 27. november 2007, Castiglione del Lago, Italija)

9. Primeri strategij razvoja turizma občin in turističnih destinacij: Trebnje, Kranjska

Gora, Krško, Brežice, Bohinj in Novo mesto.

10. Zapiski in predlogi z razprave o strategiji razvoja turizma.

11. Anica Bobič: Zgodovina Šmarjeških Toplic. (predavanje, 10. 1. 2008)

12. Spletna stran Občine Šmarješke Toplice: http://www.smarjeske-toplice.si

13. Spletna stran župnije Šmarjeta: http://zupnije.rkc.si/smarjeta/

14. Spletna stran Slovenske turistične organizacije (STO): http://www.slovenia.info

15. Spletna stran Komunale Novo mesto: http://www.komunala-nm.si

16. Spletna stran Term Krka: http://www.terme-krka.si

17. Spletna stran Nature 2000: http://www.natura2000.gov.si)

17. Spletna stran Natura Sloveniae (revija za terensko biologijo): http://web.bf.uni-

lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/abst7.php

19. Spletna stran Zavod Republike Slovenije za varstvo narave:

http://www.zrsvn.si/slo/nm/nm.asp

20. Spletna stran Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS):

http://www.zvkds.si

21. Spletna stran Registra nepremične kulturne dediščine: http://rkd.situla.si


http://zupnije.rkc.si/smarjeta/

http://www.slovenia.info/

http://www.komunala-nm.si/

http://www.terme-krka.si/

http://www.natura2000.gov.si/

http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/abst7.php



http://www.zrsvn.si/slo/nm/nm.asp

http://www.zvkds.si/

http://rkd.situla.si/

Documents

Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice · Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice vzpostavlja partnerski odnos, kjer odgovornost za razvoj turizma